SWN0 vAti&r. Blok j ZGODBA BREZ PBEIEBZIJ — Tako, tako! Vaše podjetje torej gradi stanovanja? Mi pa raje plačujemo davek na presežne plače ... PINOCCHIO IN LEGITIMACIJA LAZI (V italijanskem mestu Pescia nameravajo postaviti sprmenik Pinocchiu, lesenemu fantičku iz otroške pravljice. Zato so pozvali otroke vsega sveta, naj prispevajo prostovoljne prispevke za postavitev spomenika Vsak. Id daruje prispevek za spomenik. dobi posebno diplomo, ki mu daje pravico, da se lahko parkrat zlaže, če je treba, s tako zvano »legitimacijo laži« Sam predsednik italijanske republike Je v pripravljalnem odboru za postavitev spomenika Pinocchiu in ima tudi legitimacijo laži.) »Slgnor Battista. ali je res, da je Diego de Castro izdal novo knjigo o tržaškem vprašanju?« »Res je. videi sem jo že v knjigarni.« »Ma ostia, kako Jo Je lahko napisal, ko pa vendar še ni imel legitimacije laži?« »NJemn sploh ni potrebna, saj je vendar politik, ki laže že dolgo vrsto let samo s — fašistično legitimacijo!« JUGOSLAVIJA IN STANOVANJSKO VPRAŠANJE (Italijanski Časopisi poročajo, da Je samo v Rimu 17 kardinalov — brez stanovanja.) "Vidiš, Beppo. jaz sem pa bil do danes prepričan, da vlada med Vatikanom in Jugoslavijo spor zaradi verskih vprašanj?« »Jasno. Ali misliš, da morda zaradi česa drugega?« »Seveda, zaradi stanovanjskega vprašanja!« »Od kod pa imaš to?« »Ali nisi bral v časopisu, da je v Rimu 17 kardinalov brez stanovanja?« »No, in?« • »In Jugoslavija pa ima samo enega kardinala. Torej več kot dovolj prostora za najmanj še 30 kardinalov!« ' SICURAMENTE! STRAHOVALEC — Ma oštija, sicuramente »Veste, moj sin je pravi smo ml Italijani za jugo- Sing Man Ri...« slovanski predlog o kondo- »Nemogoče! A11 je takšen miniju v italianlssima cittA pretepač?« Trieste, ma solamente na ta »To ravno ne. Toda če hačin, da imajo Jugoslovani hočem imeti par minut tisti »kon« — nam pa naj miru, sl jih moram od nje- ostane »domlnij«! ga prav drago odkupiti.« TE2AVE Z DUHOM Kurt Halsabschnelder je umrl. Umrl kot velik nacist, osebni Hitlerjev prijatelj in deklariran vojni zločinec. Zato je prišel seveda še topel v nebesa. Ko Je Kurt Halsabschnelder prispel v nebesa, je najprej poiskal Seveda Hitlerja — kako bi tudi drugače! Toda ko ga le našel, mu Ifitier na prvi pozdrav sploh ni odgovoril, tudi na drugega ne in celo, ko mu je Kurt Hals-obschneider z dvignjeno roko zarjovel svoj »Heil Hitler!« v uho, se Hitler ni zmenil zanj. Stal je nepomično, kot kip, z očmi uprtimi v daljavo. Tedaj se je Kurt Halsabschnelder obrnil na svetega petra In ga vprašal, kaj je s Hitlerjem, da ne ozdravlja n*ti svojim starim prijateljem. »Veš,« Je dejal Peter, »njegov duh je odsoten. Spodaj Ja zemlji Je, trenutno v Ameriki pri nekem senatorju ”IcCarthyJu...« Poštnina plačana v gotovini SREDA, 8. JULIJA 1953 10 dinarjev 27 leto vi UST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SREDc DEFINICIJA »Kako ti ugaja Tinetova zaročenka?« »Tipična Južna Koreja.« »Ne razumem te.« »No, pristati hoče na premirje samo pod pogojem — da se poročil« MAJHEN POPRAVEK (»Magyar Nemzet« je objavil reportažo o življenj družine Kovacs leta 1957 v Budimpešti.) »Anu, Pišta, kako ti jo ugajala tale reportaža o bodo čem življenju družine Kovacs leta 1957?« »Zelo. Samo čudno se ml zdi, od kod temule srečniki ki bo živel kot v raju. madžarsko ime?« ZUNANJA POLITIKA Da mešati v pretep se ne izplača Korejska pesem, lajna neizpeta, nazorno boj v Koreji nas uči: refren se za refrenom v njej vrsti navadno ceh najdražji vedno plača za vsak pretep le tisti — ki miri! od pesmi zbora, trla do dueta, In spet da capo solo poje Ri... Vatikanske reforme (Nedavno je bilo v Rimu zasedanje vseh rektorjev cerkvenih kolegijev Italije, kjer so sprejeli sklepe o saniranju nekih pojavov v katoliški cerkvi) VerudiitstolDt firt Signor Giulio iVlentiranti, dopisnik italijanskih iredentističnih listov, črpa iz na j verodostojne jših virov najnovejše podatke o jugoslovanski agresiji... »Veste, madre Balba, popolnoma odobravam sklep zasedanja, da duhovniki ne smejo kazati v. javnosti hlač.« »Seveda. Toda zanima me, ali velja to tudi za nas, redovnice?« »Na pomoč, ljudje! Pravkar Je padel neki dnhtrvnfk oblečen v vodo.« »Tepec, ali ne vidiS, ila se samo kopa!« »Pa kar oblečen?« »Hudiča, kaj nisi bral sklepov zasedanja v Rimu, da duhovniki ne smeje nositi kopalnih hlačk?!« POLITIČNA ŠTUDIJA (Zakaj ZDA niso intervenirale, ko je Sing Man Ri samovoljno Izpustil severnokorejske ujetnike?) JohnnyJa pokličejo pred sodišče kot pričo. Sodnik ga vpraša: »Ste vi res videli, kako je obtoženi ubil svojo taščo?« »Seveda sem videl!« »Ce ste videli, zakaj pa potem niste intervenirali?« »Gospod sodnik,« je dejal Johnny, »saj sem mu mislil pomagati, toda ko sem videl, da jo tudi sam lahko ubije, se mi ni zdelo potrebno, da bi se vmešaval.« ICREMTCTE — LaJoS, ti si mislil, da si najbolj pameten človek na svetu, ker si enkrat videl Rakešija od blizu. Laliko se ti pa zgodi, da mu boš kmalu delal druščino. Nič ne v9diš, kaj se godi? Rakoši gre. 14»sy pride, delavcem pravijo, da bodo dali svobodo, pa tudi več kruha... — Pišta, že večkrat sem ti dejal, da si bedak! Na našo politiko se tako zastopii kakor zajec na bofcen. Rakoši gre. Gerd pa ostane in celo notranji minister bo. Torej kar upaj na kruh In svobodo! Jaz tS povem, Pišta, nas vlečejo za nos. DaU so nam nove ljudi, z njimi pa nove obljube ker starim več ne "verjame- — Lajoš, kaj bi bilo, če bi jih enkrat — te sak ramenske Ruse — saj veš. takole... kot so jih na prhner na Poljskem ..? — Pišta, Pišta! Kaj vendar misliš? Veš, da mi tega ne moremo! Nali vodilni ljudje so vendar napredni in socialistični, zato ne smemo nasesti imperialističnim agentom take kot so v Berlinu in na Psljskem. Kusi potrebujejo svoje tanke za mir torej jih ne smej« preveč pošiljati proti nam.____________ fi^JRarfborsfce t* <1 MARIBORSKA Iz zanesljivih virov smo Izvedeli da so Mariborskega tedna najbolj veseli: otroci, ki lahko pozno v noč prodajajo zijala na zabavišču, zakonski možje, ker je v »Astoriji« vsak večer modna revija in zakonske žene, ker je vinska poskuSnja v tisto zadnjem kotu razstavnega prostora. NOVOSTI IZ LOKALNE POLITIKE Kot smo uspeli zvedeti iz merodajnih krogov, bodo v Mariboru sploh ukinili trafike. Razlog? — Tobak prodajajo že tako skoraj vse špecerijske trgovine in gostilne, lokale, kjer so sedaj trafike, pa bomo lahko izredno koristno uporabili za nove slašči6arne, ki Jih Je zadnje čase občutno premalo ...! MJMlfinRCAN S SMOLO D — To pa je res čudno! Tudi v tej egiptovski piramidi najdem kot zanalašč zopet — ščurke! POZOR! POZOR! VELESENZACUA! VELEMESTNA ATRAKCIJA! V MARIBORU SE NE VIDENO! Vabimo vse cenjene goste, naj v teh dneh za gotovo obiščejo našo idilično gostilno »Pri kupčku«, kjer nastopa orkester dunajskega radia, dirigira sam Toscanini, pojejo pa solisti new-yorške Metropolitan opere! Za pijačo in jedačo je poskrbljeno! Se priporoča gostilna »Pri kupčku«. (Vsaka podobnost s katerim koli drugim lokalom, ki "bi tudi delal reklamo s kakšnimi »pro-minentniml gosti« iz velikih mest, slavnih gle-, dališč in znanih radijskih postaj, je lahko samo slučajna! Zato prosimo, nikar ne nasedajte!) ZA DOSTI DENARJA — MALO MUZIKE — Pepček, ali veš kdo je — Seveda! Muzikantje na izrekel tisti znameniti pre- zabavišču Mariborskega govor: »Za dosti denarja — tedna! malo muzike.« BAJC . . . .,. ni res, da bi zato zmanjkalo toliko desk iz ograje na dirkališču v Studencih, ker bi ljudem bilo preveč, plačati vstopnino 150 dinarjev, temveč le zato, ker so ljudje hoteli videti tistih 15 vozačev, ki so bili najavljeni, pa so dirkati samo na papirju! ... bo prihodnji Mariborski teden na prostoru med spodnjo Gosposko in Vetrinjsko ulico ter Glavnim trgom, da bi tudi tam dobili ostanki fasad nekoliko malte in apna! ... ne bo hodil NK Branik več na daljša potovanja, ker tega finančno ne prenese. Prevozni stroški za 7 golov naenkrat znesejo le preveč! .... imajo na Zavodu za socialno zavarovanje v Mariboru poseben red ordinacij: Tabla v veži i Dr. XV ordinira od 14.30 do 18. ure; na vratih čakalnice: isti dr. XY ordinira od 16. do 18. ure; na vratih ordinacijske sobe pa vas prijetno preseneti napis: dr. XY ordinira od 16.30 do 18.30. Glavno, da je red in da je vse napisano — nekaj bo že držalo... NEVAREN ATENTATOR PRIJET!!! V Mariboru je uspela pravi čas ujeti nevarnega atentatorja in razbijača. Moža so ujeli tik pred dejanjem, ko se je ves razburjen in v največji živčni razdraženosti hvalil, kaj bo vse razbil in uničil. Zločinec je ob aretaciji vse odkrito priznal. Vendar so moža zaradi olajšujočih okolnosti takoj zopet izpustili. Nameraval je namrefi razbiti nekaj gramofonskih plošč na Mariborskem tednu, med njimi tudi »Mama Juani ta k . Samoupravljanje v šolah KOT SI GA ZAMIŠLJAJO: 0»«* s \ H ■ntrnturt dl jaht... nekat«rl »Crtelji . . , ni atutU DEŽNIKI 'JUD \ 0DMEG03E kronika (Piše Jožek Čebulica) »Trara, trara« se je ono hoč razlegalo po NOVEM MESTU »er smo imeli velik požar. Ker pa nimamo vsak dan Velikega požara, so bili novomeški gasilci takoj na hiestu, le vodo so s takšno nadzvočno hitrostjo iz Krke v »vojer cevi spravljali, da »o začeli gasiti komaj s tri-četrtumo zamudo. V KRŠKEM sem obiskal nekega sobo-slikarja. Ta soboslikar je zelo pomilovanja vreden mož, ker noč in dan samo sebe slika in nima niti toliko časa, da bi odrajtal EOZ-u. tistih 90 jurčkov, ki ®su jih dolguje. Ker hodim vedno skrbna Za svojim nosom, sem zašel zadnjič v GLOBOKO. Tam imajo lovsko društvo, ki pa pri glavi precej smrdi. Jaz sem rekel, da je to od Slabe prebave, očka pa je rekel, da povzroča smrad hekakšna familiarnost, po kateri smejo biti člani dru-štva predsednikov sin, predsednikov vnuk, predsednikov pravnuk, pa predsedstev ded, praded, pa njegova babica in prababica, pa še nekateri drugi, ki pa morajo biti vsi predsednikovi prijatelji. V SODRAŽICI nte je zanimalo, koliko je Ura. »Devet,« je odvrnil mimoidoči kmetič. »Pa veste zagotovo, da je Ura devet?« sem podvomil. »Kako bi ne vedel, ko so Pa ravno sedaj našo pošto °dprli.« Potem sem odhitel še Na MLAKO kjer Imajo v menzi državnega posestva takšen nered, kot da bi se igrali film »Tisoč dni korejske vojne«. Zato je pač morala tudi Jhoja kronika zabeležiti ta Pomemben kulturni dogodek. oba, direktor in vratar pomenljivo spogledala, češ, poznamo mi take Prešerne s takimi ženami vredi Skratka, že takrat sem bil silno nesrečen. Zena si je kupila slovstveno zgodovino in se nato ločila od mene. Ko pa sem se nekoč peljal s kolesom po napačni strani ceste, me je oko postave ustavilo in zahtevalo ime. »Francž Prešeren!« sem odgovoril. »Tako, tako,« je dejalo nato oko postave. »Se za norca bi me radi imeli vil Namesto 50 dinarjev, boste plačali Se 100 dinarjev zraven zaradi žalitve oblastil Vi — Franc6 Prešeren!« Ko sem služil vojake, je bila mera mojega trpljenja polna! Najprej me niso hoteli, kot sem si želel, dodeliti k mornarici — češ, da je en »Mornar« Franceta Prešerna popolnoma dovolj. Nekoč, ko sem zbolel na žolčnih kamnih — kdo ne bi v takih pogojih! — so me vtaknili v vojno bolnišnico. In to bolnišnico Je prav takrat obiskal neki visok funkcionar, ki je bil do vseh bolnikov zelo prijazen. Vsakemu je dal roko in povprašal po tem in onem. Ko pa Je prišel do mene, me je vprašal, kako se pišem. In ko sem mu dejal: »France Prešeren«, je začudeno pogledal šefa zdravnika in mu dejal polglasno: »Tega bolnika bi vendarle morali izolirati in vtakniti na živčni oddelek!« Tako, vidite, vse to in še marsikaj drugega se ml je pripetilo, kar me je pripravilo do tega, da sem se končno odločil. Odločil sem se, da zaprosim za spremembo imena — v kakršno koli drugo ime, samo ne tako znano, kot je Franci Prešeren! Spisal sem prošnjo, Jo pravilno ko-lekoval, obrazložil, podprl z izvedeniškimi mnenji in dodal poldrug kilogram prilog. Ko sem nato to prošnjo oddal uradniku, me je mož začudeno pogledal in dejal: »Ni razloga! Cemu vendar hočete menjati ime? Vaše ime je vendar prav čedno, lepo se sliši in tudi sicer mu ni kaj oporekati niti v moralnem niti v materialnem smislu!« »Ze.. že,« sem dejal, »toda vse preveč je znano in zagotavljam vam, da je silno težko nositi isto ime kot kak slaven mož, ti ga vsa dežela pozna!« »Oh, oh,« se je prizanesljivo nasmehnil mož, »to vendar ni prav nobena nesreča, če se pišete enako tako kot tale slavni nogometaš . . .« pisatelj je lahko... Pisatelj je lahko zakladnik, duševnih biserov čuvar. Pisatelj pa je tudi (za denar) lahko književni le uradnik f 1 o b e r t HUMORISTU Ce dobro bi pretresli tvoj humor, ostal od njega bi samo — umor. Ker ti, prijatelj, nas ne veseliš, s humorjem ljubeznivo nas — moriš. f 1 o b e r t NASVET Kaj je puščica,' kaj pamflet, razmisli dobro, moj poet! Puščica bistveno pokaže pamflet človeka le umaže. SE ENA SRAMOTNA POT Navzdol njega gre pot in sam se dal je v kot, — pogumno, Ares besni, le priznaj — komur je zatočišče Karl May. RESNICOLJUBNOST Premnogi so b0 dinarjev? Saj vam jih tovarna vendar prodaja po 108 dinarjev! — Ze že. draga gospa, toda pomislite samo, koliko škode imamo « tem da ni niti eden cel. Vsak ima luknjo ' Petaua en glaš vina cam z glažom v hand zagnal, da je nan mel ti fotografuma-sta le gonce hand caršnitn. »Jezusmarjandjožef!« je te začel šrajat ta fotografnmasta und rihti plert hota dazu, »Valter,«, hota plert, »šau i virldi so tepat aus?« — Na jo, ta Valter je to ži mogo vedet, saj je den gonen nahmitog žjim skup zaufal... — Natirli, namesto da bi žiher froh bil, ibahaupt sploh, da Je en auslender žjim htel zaufat. En gmajn Petauer pa en Auslender! To je žl en unteršid, maj-nazol! Oba tes voar no niks! Naha pa je tl Valter začel no ti andern štenkat! — Obana — bos zi net zogn! Pa so se pustil? Najet natirli, od eniga aus-lendara! — Na zegns, to je glih! Ovl so se pa ne pustli. Cueršt so rekli: »Gremo« homs ksokt, gone cum truc sloveniš, »tu smrdi po Švabih!« — Bos — enemi auslen-dari, pa so rekli zo bos! — Na zegns, ebn! Na, ko pa je nah Valter enemi eno dol prtisno, te nah so ga pa čisto ordentli zmlatli... — Jesaskristasuntahajli-gapimpam — ten Valter! Eniga auslendera! Pa kaj se je dal mlatit, da tep da elondiga? — Na jo, bos hota den mohn vuln! Oni so bli trije — Valter pa Je bil alajnik s tistim fotografnmajstrom pa tistim hauspeziearom ... — Jesasjesasjesas, jec homa oba šo vida krig! Verns zegn! Tez is jo paj-na majesteepelajdigunk! — Oba redns kan pledzin! To je blo cu hitlacajtn! Zdaj pa so totiga bogiga hašerla šen popokali, pa prek grence lifrali... — Obagens! Is tes di me-glihkajt? Borum isa den a auslender, da ne bi žiher vse naredo, bosa viil?! — Na Ja, gone a rihtlga auslender ja ni bil. Hota Jo sloveniš kent! Varšajnli Je bil kaki folkstajča, keri jo je finfunfirciga mogo prek meje podurhat! Oba vse-glihi Cu hitlacajtn naj bi se toti kaj takiga vuplali, majnazfil! Te bi se nah co-fort na Borli znašli, samo takrat, bo da Bori no kane restauracion nima voar! — Veste, meni je še prehladno, pa sem dal lepo klobuk na glavo! Po konkurenčnih cenah vam nudimo priznane PARAČ INSKE KAMGARNE v veliki izbiri od 8S60 din dalje. Poslužite se ugodnih cen za kvalitetno blago, ki s! ga breaob vez n o oglejte v vsaki bolj9 manufakturni trgovini! INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN »BRANKO KRSMANOVIC« — PARACIN (bivši Teokarovič) TOVARNIŠKA ZALOGA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, MAČKOVA ULICA 1 (Kresija 1) RAZSTAVLJAMO NA MARIBORSKEM TEDNU - BELA DVORANA »UNIONA« koja S b € D Mark Tvvain: D O Mi S I n P A T I I V športni reprezentanci so taki ljudje, ki reprezen-tirajo šport. Največkrat so to najboljši športniki. Zgodi se pa včasih, da športno vodstvo reče: •Ne, tokrat pa nas bodo reprezentirali najbolj simpatični, to se pravi seveda nam najbolj simpatični!« Ker imajo najbolj simpatični navadno še celo srečo, razpišejo funkcionarji (n. pr lahkoatletski) izbirne mitinge. Na mitingu pa — oh, smola! — gre vse narobe: kot nalašč zmagujejo najboljši. Simpatičnim noče pihati v teku na 100 m veter v hrbet, ko pa mečejo disk, ga imajo — nasproti, seveda 1 Reprezentanco je nato treba določiti Funkcionarji napravijo resne in objektivne obraze. Kako objektivno določiti simpatične za reprezentante? Najti je treba objektivne vzroke. Funkcionarji se zberejo, pijejo cockto za pomiritev živcev in sklenejo: »Metalec diska N(esim-patični) je sicer dobro vrgel disk, toda pod zemeljsko površino igrišča Je bilo malo železne rude. Zaradi tega je bila privlačnost zemlje manjša in rezultat boljši. Metalec diska S(impatični) Je metal disk sicer slabše, toda v težkih okoliščinah. Pred mitingom se je namreč skregal z ženo in vodil na ta način dvojno borbo: telesno in duševno!« »Skakalec v višino N je sicer dobro skočil, toda to je bil le enkratni atavistični znak, ker je bil neki njegov prednik puščavnik in se hranil samo s kobilicami. Skakalec v višino S pa je v stalni formi, saj pri vsakem razburjenju skače s stola v zrak.« »Tekač na 400 m N je sicer izvrstno tekel, toda med tekom je koketiral z gledalkami. Ker so bile slučajno najlepše za ciljem, je dosegel lep uspeh, toda kaj bo, če bodo na meddržavni tekmi gledalke na štartu in se bo N stalno oziral nazaj? Tekač 1 pa ni tak! On teče sicer počasneje, toda previdno Vanj lahko zaupamo enkrat bo gotovo prišel na cilj!« In tako d Ije — »skakalec N v troskoku verjetno na meddržavni tekmi ne bo tako dobro skočil, dočim pa Je za skakalca S ta verjetnost, kljub sicer slabim rezultatom mnogo manjša! Metalec kladiva N je bil nedavno tega nesramen, ker je metal kladivo mnogo bolje od metalca S To je skrajno nevljudno napram atletskemu vodstvu, zato mož ne spada v reprezentanco!« »Reprezentanca je sestavljena!« pravijo končno možje in imajo še vedno resne in objektivne obraze. »Sedaj pa še rezervo za 5000 in 10.000 ra!« omeni nekdo »Si nor?« mu odgovori drugi, ki ni nor. »Celokupno število smo vendar dosegli! Rezerve pa bi šle na račun nas, funkcionarjev! Kdo bo pa navijal za reprezentanco, če ne mi v clvilu?!« Soglasno so torej sklenili, da rezerve ne gredo, pač pa planirano številno vodstvo. Nihče od onih, ki so bili določeni, ni glasoval proti. Tisto noč se jim je prikazala grška boginja Pa-lada Atena Zažugala jim je tolikokrat, kolikor »S«-atletov Je bilo določenih v reprezentanco. Oni pa je niso razumeli, dejali so, da Jih je zelo močno in pogosto vabila k sebi... Siimo smeta pontaeofa? Toti magistrale Sonetnega venca Vesti že prve najdeš v Iliadi O kiblcih, ki niso tekmovali. Junakom so moralo le dajali, Tako pripadla zmaga je HeladL Ekšempel ta in drugi nas učijo, Kako prav ti, z vsem srcem športu vdani Uradno športni publiki neznani, Kolesa klubov gonijo vrtijo Apoteozo (dasi brez licence) V akrbstlhu, v obliki lirsko čisti, Cem zdaj zapeti čisto brez tendence »Iskreno ti žele Iz dna obisti Cim več prvenstev, lovorjeve vence, Uspeh v odbojki Toti humoristi.« NOVO RAZDOBJE V ZGODOVINI MARIBORSKEGA NOGOMETA Po zadnji sijajni zmagi »Branika« v Šibeniku je našim fantom zrasel pogum. Zdaj, ko jim- Je vstop v zvezno ligo zagotovljen, bo, kakor smo izvedeli iz merodajnih krogov, vodstvo kluba že v dneh Mariborskega tedna organiziralo več velikih mednarodnih tekem, kar vsekakor pomeni novo razdobje v življenju in razvoju mariborskega nogometa Kakor se govori, bomo že v nedeljo gledali na stadionu v Ljudskem vrtu tekmo med »Branikom« in »Fetzenclubom« iz Eggen-berga pri Grazu. Moštvo »Fetzencluba« Je sicer še zelo mlado, a si Je v borbi s sebi enakimi klubi priborilo lep sloves. Kljub temu smo trdno prepričani, da mu bo »Branik* kos, če bo igral vsaj polovico tako dobro, kakor na nedeljski tekmi v Šibeniku IGRA — Petrček, Milančck in Janezek se skupaj kopajo. Nenadoma se sliši iz kopalnice strahovito kričanje — Toda otroci, kaj počnete vendar, da Janezek tako kriči? — Nič, mama! Igramo sa brodolom in Janezek noče utoniti! Trener: »Jauko: Tale cisk na raketo ti bo morda včn-dar pripomogel, da te določijo v atletsko reprezentanco!« Miiller: »Mogoče, če ne bo raketa na 60 metrov odpovedala!« »Moja usoda je zapečatena,« je govoril, »nimam niti najmanjše nade več. Moje dosedanje življenje se bliža koncu Čez nekaj ur bo vse gotovo . Nikdar nisem mislil, da bo z menoj prišlo tako daleč ..« »Vsi verujemo, da nisi niti malo kriv,« smo ga tolažili. »In, kakor vidiš, te nihče izmed nas ni zapustil v tem najtežjem času tvojega življenja Zato pokaži, da s! mož! Glavo kvišku!« »Saj se ne bojim,« se Je hrabril »Sicer pa — to lahko vsakega človeka doleti... Končno to tudi ni važno. Edino, kar me vznemirja. Je misel na to, kako bo v tem novem življenju ...« Ponovno je padel v topo razmišljanje Napravili smo vse. da razveselimo prijatelja, ki smo ga morali Izgubiti tako naglo Hoteli smo mu Citati vsako željo iz oči. »Na, jej « siik' m" -nu-Jall najboljše delikatese. A on lih je odbil z gnusom. Naposled smo ga vendar pregovorili. Sedel je in začel jesti, a videti Je bilo, da ne ve. kaj dela Kakor stroj Ko Je končal, Je vzdihnil: »Ah, nikdar več ne bom jedel tako dobrih stvari!« Potem je vzel cigaro. Bolno je gledal vanjo. »Glejte, prijatelji,« Je delal z drhtečim glasom, »najteže se poslavljam od te prijateljice, ki mi je bila vedno pri roki v najtežjih trenutkih mojega življenja. Danes jo bom poslednjič kadil...« Njegov glas Je bil poln bolesti. Nastopil je svečan trenutek. Roke so se mu tresle, ko je prižigal. »Poslednja cigara,« je šepetal. Dokler je kadil, smo molčali. Preden pa Je cigaro pokadil do konca, mu je — sam ne vem kako se je to zgodilo — zdrsnila iz roke in padla na tla Ni je pobral. Gledal je za njo s pogledom, ki ga ne bom nikdar pozabil. PEPE POTUJE V PARIZ Pepe se pripravlja na pot. Potuje v Pariz, v najlepše evropsko mesto. Pa ga sreča prijatelj in vpraša: »Poslušaj, Pepe, žene ne boš vzel s seboj?« »Si ti omešen! Kčlaj sl pa že videl koga, da bi vzel v Egipt s seboj piramide?« Naglo je vstal, potegnil Z roko preko čela in las ih vzdihnil: »Da, to Je začetek konca .« Nato Je vsakemu izmed nas stisnil roko in ga po* ljubil Bili smo zelo ganjeni. Zjutraj se je odpravil na svojo težko pot. Duhovnik je korakal kraj njega: nekaj mu je ljubeznivo govoril, a on ga ni niti poslušal. Ko Je Sel mimo nas, nas Je pogledal. Bil je to pogled, s katerim se je od nas za veke poslovtl In potem . Potem se je povzpel P° stopnicah navzgor — do oltarja, kjer se je poročil z gospodično Ireno — AU ti nisem rekla, d® hočem čokoladni sladoledi Nesi ga nazaj in prinesi drugega! — Kako to, lani sie imeli vendar cenejši sladoled? — Ze, toda veste, lanskega nimam nič več v zalogi! — Sedaj pa so vsi * vodi... Izda la Novinarska društvo Slovenile Povertentstvo Marlhor — nreia uredniški od&or — Odgovorni urednik Orasan PUsar — Letna naroznina 400 dinarjev, polletna 200. eetrtie**J* 100 dinarjev — Uredništvo in uDrava* Maribor Kopališka 2 — Telefon 28 70 ~ ček ra& NU 6401*1^*109— Poštni rredal 52 — Rokopisov lr» risb ne vratamo^- Tisk Mariborike |Uk**D