UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poštni ček. račun št. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale 11 Gruppo
Leto IH. Štev. 46	GORICA	DNE	12.	NOVEMBRA	1947.	Cena	L.	10
Beneški Slouenci nočejo slouenskih šol!?
Beneški župani, katere je podprl baje tudi neki italijanski duhovnik, ki so ga bili vsilili Beneškim Slovencem za pastirja, so v borbi proti slovenskim šolam navedli tudi sledeči dokaz:
Beneški Slovenci nočejo slovenskih šol
Vsak poznavalec Beneških Slovencev ve prav dobro, da ti naši bratje zelo ljubijo svoj slovenski jezik. Neizpodbitno dejstvo je tudi, da doma govorijo samo slovenski. Istotako gotovo je, da hočejo biti v cerkvi Postreženi v slovenščini in da se je neštetokrat zgodilo, da so kar odleteli od spovednice, ako je sedel vanjo italijanski duhovnik. Pred kratkim se je pripetilo v Sovodnjah oelo to, da je neki starček umrl orez zakramentov, ker je tamkajšnji duhovnik Italijan in si je mož želel Slovenca, pa je pred njegovim prihodom umrl. Beneški Slovenci tudi zelo radi pojejo svoje lepe slovenske pesmi. — Če prideš na tržne dneve v Čedad, boš slišal na trgu in po gostilnah več slovenščine kotfurlanščine. — Vse to je nesporno.
Kako je torej mogoče, da to ljudstvo, ki je sprejelo slovenski jezik na materinih kolenih in se nasrkalo ljubezni do njega na njenih prsih kak° je mogoče, vprašamo, da Uudstvo noče svojih, t. j. slovenskih šol? Kako je mogoče, da noče svojega jezika še bolj spoznati, go-1'n in izpopolniti? Ali ni to povsem
nenaravno?
Vzrokov za tako odklonilno stališče, če sploh moremo o njem go-v°riti, ne smemo iskati v ljudstvu samem, ampak v zunanjih vplivih.
Ti vplivi prihajajo od italijanske narodne samopašnosti in nestrpnosti, ki noče priznati nobeni narodni manjšini njenih pravic in noče z nobenim narodom kot enakopravnim v miru živeti pod isto državno streho.
Taka miselnost je stalna grožnja za mir med narodi!
Iz tega vzroka so Italijani vsako Prizadevanje Beneških Slovencev za slovensko šolstvo in napredek slo-yenske kulture sploh preganjali ket 'redentizem, kot krivično težnjo po odcepitvi od Italije. Tako je bilo v vsej dobi od 1. 1866. Vse Slovence,
Neki zakoten slovenski goriški list (tako zakoten, da si ne upa natisniti niti imena tiskarne, kjer ga tiskajo) se Je v eni svojih zadnjih številk pod °8romnim naslovom razpisal o inkvizi* Cli' na Španskem. Namen tega članka je Jesen: prikazati katoliško Cerkev kot velesilo reakcionarnosti in okrutnosti, se* veda na podlagi laži, obrekovanja in Potvarjanja zgodovinskih dejstev.
Ne bomo sedaj podrobno odgovarjali na članek o inkviziciji: to homo napra* '’ili izčrpno kdaj pozneje. V pričujočem članku se hočemo dotakniti samo par stvari, ki nam bodo na prvi pogled po* kazale vso majavost, neosnovanost in tendencioznost omenjenega pisanja:
Zemljepisne zmote
1- Vsak drugošolček ve, da je mesto oloza (Toulouse) v južni Franciji. Uče* neniu pisunu članka o španski inkvizi* juji je seveda Toloza v Španiji. Jasno: l*zu Foloze so se pojavili heretiki albi* Henzj (imenovani po mestu Albi, ki je —
U smola grda! — tudi v južni Franciji), i so dali nekak povod za ustanovitev 'nkvizicije. Inkvizicija — tako sklepa Plankar — je zrastla na španskem zelj* biku. Torej so morali nastati tudi oni
ki so v Benečiji gojili slovensko besedo in budili narodno zavest svojega ljudstva, so zaničevali in preganjali. Pod fašizmom se je to narodno sovraštvo še bolj razplamtelo in takrat so začeli slovenski jezik preganjati tudi v cerkvi. Prepovedali so slovenske pridige, pouk verstva v slovenščini in vsako tiskano besedo. — Sedaj pa neprestano strašijo Slovence s komunizmom, češ da je s slovenskim šolstvom nujno združena tudi priključitev Slovenske Benečije jugoslovanski komunistični diktaturi, ki se je med osvobodilno borbo tako zasovražila med miroljubnim in svobodoljubnim beneškim ljudstvom.
Vse to jasno kaže, da so Beneški Slovenci terorizirani in da ze zato bojijo razodeti svojo željo po slovenski šoli.
O tem, kako nazadnjaško in malo modro je tako strahovanje od strani Italijanov, bomo pisali prihodnjič.
Danes želimo poudariti, da je najslabša firma v borbi za slovensko šolstvo v Benečiji OF, ki pošilja svoje glasnike med beneško ljudstvo in do višjih oblasti. Ti služabniki komunizma imajo pri vseh rečeh zelo nesrečne roke in delajo povsod le zmedo in narodno škodo.
Tem ljudem, ki v dobri ali slabi veri prinašajo na zlatem krožniku slovenskega jezika komunistični zastrupljeni močnik, in njihovim gospodarjem naj beneški rojaki in duhovniki pokažejo vrata. Na stežaj pa naj odprejo vrata šolskih poslopij Slomškovemu in Trinko-vemu jeziku in duhu, za katerega nas lahko tudi bolj kulturni narodi zavidajo.
Na ta način bodo domačim oblastem in furlanskim sodeželanom najbolj jasno pokazali, da odklanjajo komunizem, da se hočejo otresti predvsem komunističnega podtalnega rovarjenja in iredentizma in da hočejo gojiti le svoj jezik, do česar imajo enako pravico kot Furlani, Italijani in vsi drugi narodi sveta.
Hočemo biti lojalni in pošteni državljani, a tudi prosvitljeni kristjani in Slovenci!! To bodi geslo Beneških Slovencev.
preklemanski heretiki nekje blizu Tolo* ze — v Španiji. Kaj zato, če reakcionar* ni zemljepis protestira! Treba ga je pri* krojiti po dialektičnosmaterilističnih me* todah.
Zgodovinske zmote
2.	Še bolj humoristično je znanje zgo* dovine. ki ga kaže nesrečni člankar. (Re* vež je svoje podatke najbržc črpal iz kakih »naprednih« sovjetskih virov, ki so sploh znani po svoji »objektivnosti«). Tiše .namreč dobesedno:	»Ta teror
(namreč inkvizicije) je rodil v Španiji hinavščino itd... Ves napredek je v tej veliki in dobrodušni (komičen ta »do* brodušni«) državi zamrl. Posledice niso izostale: država je propadla, ljudstvo je obubožalo, nevednost sc je širila itd«. Z drugimi besedami: inkvizicija je bila kriva vseh španskih nesreč, kulturne zaostalosti, propada. Taka je materiali* stična »interpretacija« španske /godovi* ne. Prava španska zgodovina (tista, ki se ne pusti natezati na marksistično ko* pito) pa pravi drugače: Ta pravi, da je
XVI.	stoletje, v katerem doseže šp. inkvi* zicija nekako svoj višek, hkrutu tudi stoletje, ko doseže španski narod svoj zgodovinski višek, in sicer na vseh pod*
ročjih človeškega duha. Španska država postano takrat vodilna svetovna velesila (Karel V.), njen imperij obsega dober del Evrope in Amerike. Na kulturnem področju imamo čudovit »siglo dc oro« (zlato dobo) španskega slovstva in umetnosti, dobo, ki sega še globoko v
XVII.	stoletje. Kdo ne pozna imen, ka* kor so: Lope dc Vega, Caldcron de la Barca, Cervantes, Velascjuez, Murillo? To je obenem tudi doba velikih špan* s k ih svetnikov in mistikov, kot so sv. Ignacij, Janez od Križa in sv. Terezija Avilska. Ali ni čudno, gospod marksi* stični člankar, da sovpada ta doba naj* večjega razmaha španskega duha ravno z največjim »divjanjem« inkvizicije? Ali se vam ne vsiljuje misel, ki jo je bil prisiljen izraziti veliki obrekovalec in* kvizlcije ameriški zgodovinar Lea, da je inkvizicija vkljub vsemu pospeševala omiko in napredek?
3.	Pisec smelo trdi, da so se »inkvizi* cijski tribunali razširili po vseh katoli* ških deželah«, medtem ko je dovolj, da pogledamo v katerikoli zgodovinski pri* ročnik, pa spoznamo, da je bila inkvi* zicija razširjena samo v nekaterih kato* liških deželah: v Španiji, južni Franciji in v Italiji: iz severne Francije in Nem* čijc je zelo hitro izginila; nikdar ni pro* drla v Anglijo, Belgijo in Nizozemsko, Portugalsko, v skandinavske in slovan* ske države.
Piscu članka toplo priporočamo, naj bo bolj previden in naj ne črpa samo iz sovjetskih virov, kadar nam bo hotel spregovoriti še kaj iz cerkvene zgodo* vine.
Al naj pričakujemo novih neslanosti?
Zelo napeto namreč pričakujemo, da nam pove še kaj zabavnega o »papeži* nji« Ivani, o Galilcu Galileiju, o Alc* ksandru VI., o čarovnicah itd. Vsak »po* Sten« sovražnik katoliške Cerkve, ki si domišlja, da bo njen grobokop, začne namreč pri španski inkviziciji in konča pri čarovnicah. Torej se lepo pripo* ročamo!
Povejte rajši resnico od danes!
Še nekaj bi prosili člankarja, ki se je s tako veliko kompetenco vrgel na vpra* sanje inkvizicije: Ali bi nam ne mogel postreči s kakšnimi zanimivostmi o mo* dernih inkviziciah, recimo o inkviziciji, ki jo z nezaslišano krutostjo vodi sovjet* ska NKVD (nekdanja GPU) in ki je zahtevala — ne morda v treh stoletjih kot španska — temveč v treh desetletjih milijone človeških žrtev? Ali pa o ko* munlstični inkviziciji OZNE, ki ima v kratki dobi nekaj let že tisoče nedolžnih žrtev na vesti? To bi bila res zanimiva in aktualna vprašanja. Kaj bi hodili v reakcionarni srednji vek! —
Ko bo ta list pošteno priznal, da sc grozote španske inkvizicije ne dajo niti primerjati z nezaslišanimi grozotami ko* munistične svetovne inkvizicije, sc nam bo vzbudile prvo upanje, da misli resnično postati samostojen in resen sloven* ski list, vreden, da stopi iz bogato pla* čanega zakotja.
KOMUNIZEM JE NEPOBOLJŠLJIV
Vkljub kričečemu zatrjevanju komuni* stične propagande, da je pod komuni* stičnimi diktaturami zajamčena verska svoboda, so razni listi prinesli iz Moskve sledečo vest :
»Centralni komitet komunistične mladine SZ je danes 4. XI. 1947 izrecno prc* povedal svojim članom hoditi v cerkev in imeti katero koli zvezo z vero.« Mia* dinsko glasilo Komsomolskaja Pravda prinaša takoj za gori omenjenim proti* verskim »ediktom« sledeče Stalinovo
j DUHOVNA OBNOVA ZA DEKLETA j
♦ Mesečna duhovna obnova za dekleta l
Ibo v petek 14. t. m. ob 7. url zvečer \ in v soboto IS. t. m. ob 6,30 zjutraj i v zavodu Notre Dame.
  ................................
mnenje : »Stranka (t,j, komunistična) nc more biti nevtralna glede vere. Ta vrši svojo propagando proti vsem različnim verskim predsodkom, v kolikor so na* sprotni znanstvenemu materializmu. Ne* kateri člani stranke so ovirali dejanski razvoj protiverske propagande. Če bodo taki izključeni, bo dobro, kajti za take
Ali ni pesem, ki doni iz sveta, vedno ista, le da se glasi v različnih glasovnih legah?
Veliki in mali politiki, diplomati in državniki posameznih držav in medna* rodnega sveta se zbirajo le naprej na sestanke in posvetovanja po raznih pic* namili zasedanjih, ustanovodajnih zbor* nicah, parlamentih, komisijah, podko* misijah, tiskovnih konferencah itd. Tam govorijo, se prepirajo, vpijejo, drug dru* gega psujejo in obkladajo z raznimi oč'tki in grožnjami.
Najbolj kričavi so povsod ljudje vz* hodnega bloka in njih simpatizerji vsega sveta. Ti sc predstavljajo kot edini zdravniki sodobne človeške družbe. Vse druge zdravnike porivajo vstran in jih zaničujejo kot morilce človeštva, ki mi* slijo samo na vojno in pokočanje sovjet* skega raja brez Boga, angelov in svetni* kov. Po njihovem mnenju bi morali vsi miroljubni državniki izročiti vse orožje, ves denar, vse ljudi, vse duše le njim edinim, da bi jim brez vojne postali tihi in pokorni sužnji.
To pa zapadnim ljudem ni všeč. Zdi se jim, da so v svoji popustljivosti šli že mnogo predaleč, ker so pač mislili, da imaje opravila z normalnimi, človeškimi ljudm', ki jim je vsaj lastna beseda sve* ta. Zdaj pa se vsak dan bolj prepriču* jejo, da imajo opravila z nenasitnim partnerjem, s katerim sc ne moreš pogo* diti, dokler ti teče po žilah tudi ena sama kaplja krvi.
Ker je položaj dejansko tak, zato se po svetu sicer veliko govori o miru in od raznih strani se tudi veliko dela in žrtvuje za ljubi mir, ki si ga narodi tako želijo, a na drugi strani je povsod ve*, liko govorjenja tudi o ladjah, ki preva* žajo vojni material, o armadah, ki po* plavljajo cele dežele, o naraščanju vojne proizvodnje itd.
Optimisti pričakujejo, da bodo ameri* ški hombončki v obliki gospodarskih podpor svet pomirili in spravili v nor* malho stanje. Pesimisti pa menijo, da bodo poredne in nepoboljšljive prepir* ljivce spravile k pameti le ameriške atomske bombe.
Plahi sredinci vsega sveta, ki bi radi
»komuniste« ni prostora v vistah Stran* kc.« (Po Oss. Rom. 5. XI.)
Verni »komunisti« vseh dežel so dohili s temi izjavami prav glasno zaušnico, mi pa najbolj merodajno zagotovilo, da smo bili vedno na pravi poti, ko smo trdili, da pravi komunist ne more biti pravi vernik in obratno. Ali — ali !
brez boja in žrtev dočakali »uro za svoj nastop«, se pa nc marajo proglasiti ne za eno ne za drugo strun, ampak v svoji »modrosti« priporočajo sladkor, čokola* do, limono in druge pripomočke, ki naj bi pomagale narodom, da zaradi ljubega miru požrejo rdeči strup. V tej uri so prav ti ljudje po vsem svetu najbolj nevarni.
PREBIVA LSTVO EVR OP E. Neka ameriška revija prinaša zanimive podatke o nihanju prebivalstva Evrope. Leta 1940 je znašalo vse evropsko prebivalstvo 399 milijonov, v letu 1960 bo doseglo število 421 milijonov in bo v letu 1970 zlezlo na 417 milijonov. Evropske države se v tem pogledu lahko razdelijo na tri skupine: države z zmanj* šujoeim se prebivalstvom (Av* strija, Belgija, Anglija z Wale* som. Estonska. Francija, Švcd* ska in Švica) — države s stalnim prebivalstvom (Albanija, Dan* ska, Finska, Nemčija, Madžar* ska. Irska, betonska, Litva, Nor* veška. Škotska) — države z na* raščajoeim prebivalstvom (Bol* garska, Grčija, Italija, Nizozem* ska, Poljska, Portugalska, Romu* nija, Španija, Rusija, Jugosla* vija). Tolažljivo je pri tem dejstvo, da spadajo slovanski narodi v zadnjo vrsto, med dr* žave z naraščajočim prebival* stvom.
NAD 3000 AMERIČANOV JE PRO* SILO ZA DOVOLJENJE POROKE Z NEMKAMI. Nad 3000 Američ. je pro* silo, da se jim dovoli poročiti nemška dekleta, odkar je bila ukinjena prepoved takih zakonov. Do zdaj so izdali dovo* ljenje 1592 prosilcem, od katerih se jih je najmanj 1355 že poročilo. — Nove prošnje pa še vedno prihajajo.
»ODKRITJE PENICILINA — GOL SLUČAJ«. Pri otvoritvi Zavoda farma* eeutskih družb v Londonu je znani bri* tanski učenjak Sir Alexander Fleming izjavil, da ju bilo odkritje penicilina gol slučaj.
Zakoten list o španski inkviziciji
„Herod ga je pa zaničeval s svojimi vojaki	in ga v zasm
belim oblačilom..
Rdeči herodeži, ki le naprej vpijejo, da naj se duhovniki ne pečajo s politiko, so zdaj ponovno začeli siliti duhovnike, naj sc vpišejo v OF, ki jc politična in povrhu še čisto komunistična organiza* cija in ne morda kaka splošna »domo* vinska« fronta.
Poleg vseh drugih zapostavljanj in zaničevanj bi radi duhovščino v zasmeh vsemu kulturnemu svetu ogrnili v rdeči komunistični plašč. Da bo komedija še bolj popolna, bi baje radi enega izmed teh poniževanih duhovnikov, ki se naj*
ODPRITE OČI!
Katoliška informativna družba v Nc\v Torku je objavila kakih trideset proti* komunističnih brošur, ki imajo ta na* men, da -poučijo katoliške vernike v Ameriki o komunizmu, njegovem nauku, njegovi taktiki, njegovih delih in gren* kih sadovih.
Katoliški Slovenci so take brošure ti* skali in brali že pred več leti, Sloven
skega naroda kot takega pa te brošure niso rešile pogube, pač tudi zato ne, ker so bili Američani v tej zadevi toliko let za nami, da so začeli šele zdaj študirati, kako pošast so podpirali in koliko mili* jonov ljudi so izročili njenim krempljem.
Če bi bili katoliški Slovenci L 1945. Američani, bi bil danes na svetu nuj* lepši mir in vsi narodi bi bili resnično svobodni in prosti strahu pred kugo, * lakoto, revolucijo in vojno.
OKNO d SVET
Ali se še izplača gledati skozi to okno?
bolj pusti zasmehovati, izvolili za po* slanca.
Kristus je pred Herodom samo molčal, ker ta človek ni bil vreden nobene be* sede iz njegovih ust.
Tako sc morajo zadržati tudi značajni katoliški duhovniki, ko jih vabijo v ko* munistične organizacije. Duhovnik mora biti pripravljen rajši na smrt, kakor da bi se pustil tako zlorabljati v pohujšanje vsemu vernemu ljudstvu doma in v tujini.
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
štev. 46
Shod III. reda bo v nedeljo dne 16. novembra ob štirih popoldne v cerkvi sv. Ivana.
ležni, da tako pridno pomaga seznanjati druge narode z našim slovstvom. Do zadnjega časa nas niso skoraj nič poznali. Zelo že* limo, da bi Kolednikove prevode pridno kupovali in čitali. Zaradi zanimivosti jih bo tudi naš člo* vek, zlasti študent, rad vzel v roke.
Ali si vernik ali praznoverec?
(Nadaljevanje prih.)
Kar na lepem namreč čitamo na zadnji strani: »V deželi Sov«, jetov ne zastrupljajo otroškega razuma z religioznimi in prazno* verskimi bedarijami.« Tako to« rej: Religija ali verstvo je istega kova kakor praznoverje; verstvo je podobna bedarija, kakor je praznoverje! To trditev prikrito vsebujie tudi naslovna Ir,lika': pred surovo izdelano malikovo glavo se globoko klanja in krivi bosonog človek v vzhodni halj) in pokrivalu; ta človek je torej zastopnik vseh tistih množic, ki molijo ali izkazujejo kakršno koli čast Bitju ali bitjem ali dogodkom, ki so po njihovem naziranju nad vidno naravo! torej je obžalovanja vredni za* stopnik vseh množic, ki imajo kakršno koli vero. Ze prej ne* kolikokrat sikne iz besedila po* smeh na vero, n. pr. na str. 10 '• »V neprehodnih gozdih je praz* noverje povzročilo prve mo* litve.« Ali že prej se na str. 7 ponorčuje iz tistih, ki še veruje* jo v angele in zle duhove.
Sir Alexander Fleming je izjavil, oa je o odkritju tega zdravila krožilo mno» go fantastičnih vesti, dejansko pa se je odkritje zgodilo na sledeči način.
Določena količina modrikaste plesni (penicilin) je prišla slučajno v stik s kulturo bakterij. Trosi plesni so običaj* no v zraku in se usedajo povsod. V tem primeru pa se je pripetilo, da je izgie* dalo kot da plesen razkraja bakterije. Fleming je začel stvar preiskavati in je prihajal do vedno bolj zanimivih ugoto* vitev, da je plesen mogočen antiseptik, kateremu je dal ime penieilin.
NAJVEČJI TELESKOP SVETA bodo prihodnje leto postavili v zvezdami na gori Palomar v bližini S. Diega v Kali* forniji. Njegovo lečo, ki ima 5,08 m premera, so brusili in gladili 12 let. Z njo bodo preiskovali vsemirje na razda* ljo ene milijarde svetlobnih let.
PLEN, ki so si ga nabrali nacisti na račun svojih žrtev, bodo prodali v korist beguncev, katerih ne bo mogoče vrniti v domovino. En del tega plena v vred* nosti 4 milijonov dolarjev bodo prodali v Združenih državah.
MED AMERIŠKA, POGODBA pravi, da bo vsakršen oborožen napad katere koli države na kako ameriško državo veljal kot napad na vse ameriške države. Pogodba obsega tudi Kanado in Grocn* landijo.
PODRŽAVLJEN JE	ANGLEŠKIH
PREVOZNIH PODJETIJ. Na novega leta dan 1948 bo v Angliji stopil v ve* Ijavo zakon, ki predvideva podržavljenje celotnega angleškega transportnega siste* ma.
Ta ukrep bo prizadejal tedaj nič manj kot 750 tisoč delavcev in nameščencev; transakcija pa razen tega pomeni, da bo menjal gospodarja kapital v iznosu ene milijarde in 65 milijonov funtov -'ter* lingov.
ŽENSKA MODA NE PUSTI SPATI MINISTROM
Nova ženska moda, ki so jo začeli uvajati pariški krojači, zahteva, da mo* rajo biti krila dolga skoroi do členov. Ko se je nova moda pojavila v Londonu, je izzvala val protestov med angleškimi ženskami, pa tudi pri ministrih. Ženske protestirajo, češ da to ni praktično, toda kljub temu si nabavljajo nova krila »po modi«. Hujše je pri ministrih. Te skrbi kakor moža v znani pesmi:	»Kje bom
jemal, da bom babi dajal«:	skrbi	jih
pomislek, da bodo dolga krila zahtevala dosti več blaga in mnogo novih kril, saj prejšnja niso več v modi. Blaga v Angliji pa ni. Zato je minister Cripps izjavil, da so daljša krila nepatriotična. Toda moda gre svojo pot naprej. Kakor se prej ni ozirala na proteste duhovnikov, tako se sedaj ne bo ozirala na proteste ministrov. Ženski svet ji bo še naprej vdano in zvesto tlačanil.
PROTI VOLJI SZ IN SLOVAN* SKEGA BLOKA se je pri politični ko* misiji ZN sestavila komisija za balkan* sko vprašanje, ki naj razčisti incidente na grški meji. Člani komisije so; ZDA, Velika Britanija, Francija, Kitajska, Avstrija, Holandska, Mehika in Paki* stau.
„Sramota“
Pod tem naslovom je komunistična »Unita« 2. 11. poročala, da je na praznik vseh svetih v cerkvi sv. apostolov v Ri* mu opoldne neki duhovnik pridigal na* mesto o evangeliju — o bogastvu neka* terih vodilnih komunistov in o razko* šju njihovih žen, ki da imajo briljantov za 12 milijonov lir. Temu »zlorabljanju cerkve v politične namene« da je neki človek ugovarjal in da je tako med ver*
^Uscikci fccščcinska dcujma, ki koce o tek čusifi ostati joesta ^Kristusu, nvoca imeti katoliški (isti
Hlapec Ferjan
»Ljubi Ferjan! Od Bregarjevega očeta sem zvedela, kje se nahajaš, in zdaj ti morem slednjič napisati pismo. Pred* vsem ti moram povedati nekaj, kar rni je težilo srce in me še vedno bridko vznemirja. Tedaj, ko so te prijeli in od* peljali v zapor, sem se v prvem strahu tako nerodno vedla, da si morda menil, da te imam za krivega. Ne, prav gotovo ne! Niti za trenutek nisem dvomila o tvoji nedolžnosti vsa dolga tri leta. To mi moraš verjeti, resnico govorim, Bog mi je priča. Rada bi te bila obiskala v ječi, toda nikakor mi ni bilo mogoče. Saj veš, kako nezaupna sta bila moja teta in stric. Nikdar si tudi nisem upala ti pisati, ker sem sc bala, da. bi prišlo na dan, kar sva si obljubila, da ohraniva
DOMAČE NOVICE
MISIJON V TRSTU
Kar pomnijo še ni bilo v Trstu takega splošnega slovenskega misijona, kot je bil letos od praznika Kristusa Kralja do Vseh svetih. Vršil sc je istočasno v sedmih župnih cerkvah, in sicer: v Bar* kovljah, v Rojanu, pri Novem Svetem Antonu, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu, pri Sv. Vincenciju in v Skednju. — Pri* digali so odlični govorniki. Med njimi so bili: 2 lazarista, 1 salezijanec, 1 kapu* cin in 3 svetni duhovniki iz raznih kra* jev slovenskih dežel. — V vsaki cerkvi je bilo okrog 20 govorov. — V začetku je nenavadno huda burja, ki je tedaj razsajala po Trstu, zelo ovirala ude* ležbo. Od srede naprej pa je prihajalo vedno več ljudi k pridigam in tudi pri zakramentih je bila udeležba zadovolji* va.
Uspeh je pokazal, da je domača du* hovščina vernike na ta misijon dobro pripravila. Z zadovoljstvom smo ugoto* vili, da te verske prireditve nihče ni oviral ali motil.
Ta ljudski misijon pa nikakor šc ni zajel vseh vernikov. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da so bili slovenski ver* niki že desetletja dušnopastirsko zane* marjeni — še mnogo bolj kot italijanski.
Pri moških smo opazili zle sadove brezbožnega materializma, ki tako raz* saja zlasti med delav.-tvom, a tudi med izohraženstvom, ki sc do danes še ni ovedlo, da ni materializem le odpad od vere, ampak tudi odpad od zdrave pa* meti.
Za ohranitev in poglobitev sadov mi* sijona bi bilo treba ustanoviti ali poži* viti verske organizacije za razne sta* nove. Kakor v vseh drugih rečeh je treba tudi pri delu za pokristjanjenje sodobnega sveta organiziranega in sistc* n atičnega sodelovanja vseh zdravih kr* ščanskih sil.
Naj nihče ne reče, da današnji svet potrebuje predvsem telesnega kruha, kajti pošteno krščansko življenje je najvažnejši faktor tudi pri izgradnji prave »demokracije kruha«, t. j. uspe* šnega dela in pravične razdelitve njego* vih sadov.
!	IZŠEL JE ZOPET PRIJATELJ	|
|	SLOVENSKIH OTROK	5
j S ^Pasiiccati \
1	STARŠI IN UČITELJI NAJ SKR-	*
j	BIJ O, DA PRIDE VSEM	|
UČENCEM V ROKE	|
niki nastal prepir, ker so eni potegnili z duhovnikom, drugi pa z ugovarjajočim moškim. Ta jc moral ob spremljevanju pridigarjevih psovk zapustiti cerkev. »Unita« in za njim »Avanti« pravita, da se bo moral duhovnik, ki ga pa ne ime* nujeta, čeprav se naslanjata na izpoved zelo verodostojne osebe (»degnissima di fede«), zagovarjati pred sodiščem, ker ga bodo Togliatti, Nenni in Scoccimarro tožili radi žaljenja časti. Časopisa va* bita vse tiste, ki bi radi pred sodiščem pričali, naj se zglasijo.
»Osservatore Romano« pravi 5. 11. o tej zadevi sledeče: Nihče se ne bo pri* glasil iz enostavnega razloga, ker pri sv. maši opoldne v soboto pri Svetih apo* stolih ni bilo ne razlage evangelija ne pridige — in zato ni bilo nobene preki* nitve, nobenega incidenta in nobene sromote.
Mi pravimo, da na svetu ne bo konca zmešnjav, dokler ne bodo vsi ljudje spo* znali, da komunistom ne smemo prav nobene stvari verjeti, čeprav morda kdaj tudi kaj resničnega povedo.
tajno. Toda strašno si se mi smilil in večkrat sem prejokala cele noči nad tvojo nesrečo. Ni minil dan, da ne bi z ljubeznijo nate mislila in zate molila. Ko jc bila tvoja nedolžnost javno razodeta, sem bila neizmerno vesela in sem tc dan na dan pričakovala. Toda ti ne prideš in se nič več ne oglasiš. Zakaj neki ? Al: ti je kdo kaj slabega o meni povedal? Ali si sc sam premislil in bi se rad umaknil od tega, kar sva se domenila? Jaz ti že pustim svobodo in ti ne štejem v zlo, če si prišel do drugačnega sklepa. Toda jaz ti ohranim zvestobo in te bom rada imela vse svoje žive dni. -— Da sta teta in stric Šmon umrla in kako je zdaj s Hudovernikov© hišo, so ti že Bregarjev oče povedali. Tu še ostanem, dokler sc ne konča zapuščinska obravnava. Potem pojdem k svojemu__po poli bratu Valen* timj, ki ima doli v Slivnici lepo hišico,
Ban Jelačič reakcionar
Pred nekaj meseci so v Zagrebu odstranili spomenik slavnega bana .le* lačiča, ki je L 1848. premagal uporne Madžare, ki so se skušali odtrgati od Avstrije in še bolj zasužnjiti okoliške Slovane, zlasti Hrvate.
Hvaležni narod je imenoval po zma* govitem banu najlepši trg v Zagrebu in mu postavil veličasten spomenik, ki je postal simbol hrvatstva v boju za svo* bodo. Hrvatsko ljudstvo je bilo silno navezano na ta spomenik. Vsak pravi Hrvat ga je moral vsaj enkrat v življe* nju videti, drugače ne bi mogel mirno zatisniti oči.
Madžare je spomenik močno drižil. Prenckaterikrat so ga skušali odstraniti, a se jim ni posrečilo. Zbali so se prebu* jajočega se hrvatskega naroda. Česar niso upali narediti Madžari, so' izvršili pred nedavnim sedanji oblastniki. Svoj korak so skušali opravičiti pred narodom z izgovorom, da je Jelačič res osvobodil Hrvate Madžarov, a da jih je v zameno prodal Nemcem. Kako jalov izgovor! Zdi se, da gospodje ne poznajo zgodo* vine. V šoli smo se učili, da je mladi avstrijski cesar Franc Jožef obljubil Jelačiču, da bo dal njegovi domovini svobodo, če se mu posreči premagati upornike. Ko je ban upornike res pre* magal, cesar svoje obljube pod vplivom svoje okolice ni izpolnil. Avstrijski dvor pač ni bil Slovanom nikoli naklo* njen, ker se jih je bal. Bana in njegove hrabre borce je to močno bo-eli. in ga tudi spravilo v prezgodnji grob. Vsak količkaj pameten človek lahko takoj ra* zume, da so imeli komunisti pri tem dejanju druge namene: bali so se liano* vega spomenika, ker je bil pač Hrvatom simbol svobode.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so se spomnili šele po dveh letih »svobode«, da jc ban reakcionar. Če koga pokličejo na odgovor za stare grehe, se še da kako razlagati in opravičiti, češ da je morda delal na skrivaj in so šele sedaj prišli na/dan njegovi »zločini«. Da pa proglase za reakcionarja nekoga, ki je že skoro celo stoletje v grobu, tega ni mogoče ra* zumeti in še manj opravičiti. Če bo šio tako naprej, bodo najbrže nekega dne proglasili za reakcionarja tudi Matija Gubca, ki je bil dober revolucionar, a slab taktik, in to bi sc mu moglo šteti v greh. Kdo ve, če ne bo ista usoda za* dela celo samega Judeža lškarijota? Nje* ga bi tudi mogli obtožiti reakcionarstva, ker je »ceno prodanega«, trideset srebr* nikov, vrgel pred noge buržujskim ra* rizejem in velikim duhovnikom, mesto da bi jih bil dal revnim proletarcem.
Jelačičevega spomenika ni več. Go* spodje na krmilu so se oprostili strahu, z najbrže so ga tudi to pot taktično polomili. Hrvatski narod je zaplakal v tihi boli, ko so mu uničili tako drag opo* min, in ne bo nikoli pozabil tega dejanja.
—0—0—0—0—0—0—0—0—0—0—0~ -0 _ K U LT U R A
Giuseppe Jurčič, Giorgio Kozjak, giannizzero sloveno. Traduzionc dallo sloveno di Ferdinando Kolednik. Istituto di propaganda libraria, Milano. — Roman »Jurij Kozjak« je izdal Jurčič na Lev* s tikovo pobudo 1. 1864. Snov je zajel iz pripovedk svojega deda o turških napadih, iz zgodovine stiske ga samostana -in iz Val* vazorjevih zapiskov. Vsebina je znana: slovenskega dečka odpe* Ijejo Turki in ga na Turškem vzgojijo v janičarja; ko pa pride z njimi napadat in ropat sloven* ske kraje, najde svojega rodnega očeta in svoj dom. — »Jurij Kozjak« je Jurčičevo mladostno delo; ko ga je dal v tisk, je imel šele 20 let. Vendar je v njem toliko umetnin, da je tudi dan
in mu bom gospodinjila. Tine je dober, pošten človek, ki ga imam posebno rada, že zaradi tega, ker je moj edini bližnji sorodnik. Zelo sem vesela, da grem lahko k Tinetu, če žc moram iti od tu* kaj; kajti sicer bi ne vedela, kaj početi. Po svoji teti in stricu ne bom podedo* vala ničesar, toda Bregarjev oče so rekli, da dobim plačo vsaj za deset let nazaj, in to znese žc lep denar. Nekaj od tega moram dati svojemu bratu Tinčetu, ker je potreben; ostalo pa bi rada tebi da* rovala in zelo bi me veselilo, če bi hotel sprejeti. — Oh sklepu, ljubi Ferjan, te prosim, odpusti mi, če sem tc s čim raz* žalila, in odpiši mi nekaj vrstic. Še ljub* še mi bo, če prideš kmalu kaj sem in mi napraviš to veselje, da tc zopet vi* dim. Pošilja ti tisoč pozdravov ljubeča te	Hudovernikov a Milka.«:
(Nadaljevanje sledi)
danes svež in zanimiv.
Naš rojak dr. Ferdinand ko< lednik je 1. 1939. prevedel roman v francoščino. Francoska javnost je knjigo z veseljem sprejela Georges Gcvau, tajnik Franco* ske akademije, ji je napisal lep uvod. Pohvalno se je o njej iz* razil n. pr. tudi pesnik Paul Clau* del. L. 1944. je »Jurija Kozjaka« prevedel F. Kolednik v hrvaščino. Zdaj ga je pa prevedel tudi na italijansko. Spredaj je natisnjen Govaujev in Cappozzijev uvod. — Prevajalcu smo iskreno hva*
I.V. Sergejev\ Znanost in prazs noverje. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1946. — Pisec tc iz ru* ščine prevedene knjižice opisuje in pojasnjuje na 31 straneh raz* ne vrste praznoverja. Slovenski čitatelj si bo takoj mislil : Pri nas takega praznoverja že zdavnaj ni več. Naši ljudje so dovolj izobraženi, da lahko ločijo res* nico od praznoverja. Pred praz* nov^rjem svarijo pri nas duhov* niki v šoli in cerkvi, že ko n. pr. razlagajo vprašanja katekizma o vedeževanju, čarovanju itd. Seveda je pa možno tako praz* noverje na Ruskem, kjer je ljud* stvo marsikje še neizobraženo, zlasti pa ker nimajo verskega pouka.
Kakšen namen je torej imela založba »Mladinske knjige«, ko je ta Sergejev spis dala prevesti v naš jezik, ko je prevod založila ter ga za propagandno nizko ce* no poslala v -svet? Pač ne naime* na, iztrebiti še zadnje morebitne ostanke praznoverja, ampak na* men, vreči vero v isti koš kakor praznoverje in jo s praznover* jem vred osmešiti in obsoditi.
URH in ŽEF
Urh in Žef sta sedela pri Obljubku na severnem kolodvoru v Gorici in z velikim užitkom srkala sladko rebulo. — Urh je poslušal prijatelja in sc z njim menil o vsakovrstnih dogodkih zadnjih dni, a v razbeljenih možganih se je ukvarjal samo z usodo tistih, ki so osta* li onstran žične ograje. •— Kar naenkrat mu je prišla na um prava podoba njiho* vega položaja. — Udaril je po kozarcu in se dvignil ter spregovoril vsem, ki so bili v tisti sobi:
»Velecenjeni gostje! Obljuhkova re* bula je sicer dobra in topla, pa le nima tistega učinka kot prejšnja leta. Vsi sc nekam kislo držimo, nekako tako kakor gledalci kake napete igre, ki nima ob zaključku nobenega konca. — Da poza* bite na slabo zaključeno žaloigro ali veseloigro, vam hočem povedati basen, ki se jo ob tem dobrem bricu porodila v moji glavi.
Mačke so sklicale miši na miting. Glavna govornica je prav milo mijavkala in dopovedovala: Zdaj mora biti konec krivic, neenakosti, prepirov ter klanja med mačjim in mišjim rodom. Zato si bomo z udarniško požrtvovalnostjo zgra* dilc velik železen skopec in se tam skupno naselile ter ločene od krutega imperialističnega sveta v miru živele. Prepirov med mačkami in mišimi so bili krivi prav za prav psi, ki so sovražili ene in druge ter druge na druge huj* skali. — Miši so pritrjevale. Posebno mlajše so od navdušenega cviljenja skoraj popokale. Vendar so se našle nekatere starejše miši, ki so imele resne pomisleke. Dejale so: »Miške, bodite pre* vidne! Mačka je mačka in po svoji na* ravi žre miši. S tem zborovanjem se pa njena narava ni spremenila, čeprav mi* javka danes prijazneje kot sicer«. — Ves mladi mišji rod je pa starejše miši pregnal z zborovalnega podstrešja kot reakeionarkc, ki ne razumejo, da jc zdaj napočila nova doba pravičnosti, enako* pravnosti in bratstva.
Mačke in miške so si zgradile skupni dom z železno ograjo in se v njem na* selile ter z veseljem popivale in glodale ob zalogah, ki so jih ugrabile rcakcio* narnim mišim in psom. — Nekaj časa so se mačke in miši kar dobro razumele in so noč in dan plesale.
Nekega dne pa se je oglasil izza ogra* je hud cvilež in neka zaskrbljena mati mišjega rodu je spoznala glas svojega zaroda in takoj pohitela k skopcu. po čigar notranji ograji so miške skakale in plesale prav brezskrbno. »Kaj pa delate tu, miške, ali ne slišite, kako vaše sestre milo cvilijo? Gotovo jih mačke
koljejo!« ■— Ena izmed najbolj lahko* miselnih je odvrnila: »Če jih, so gotovo kaj zagrešile! Pri nas je disciplina. Nam se ni še nič hudega zgodilo. Saj vidite, kako smo srečne in vesele«. Stara mi* je ostrmela: »Miške moje, kam ste prišle! Vidim, da se vam šc ni zgodilo nič hudega, in vem, da vas mačke ne morejo vseh že v par dneh pogoltniti, saj sicer bi tudi same kmalu poginile«. In stara mati je odšla z žalostnim obra* zom in jc tožila: »Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.«
*
Večina poslušalcev je vzela Urhovo basen z odobravanjem na znanje. »Tako je, prav tako!« so klicali in pripovedni* ku napivali.
Toda pri sosednjem omizju je bilo tudi nekaj takih, ki hodijo čez mejo in so onstran rdeči kot okrvavljene roke. tostran pa beli kot preganjana ne* dolžnost. Ti so se prestrašili in se hitro odpravili, da sebe opravičijo, ker so za* šli v tako reakcionarno družbo, Urha pa ovadijo.
Ob odhodu so glasno pozdravili: »Zdravo!« Urh pa jc vzkipel in jim za* brusil v obraz: »Dovolj je tega zdravja! Pošteni ljudje si prepovedujejo ta po* zdrav, ki diši nekaj let sem po slepoti, in hudobiji, po hinavščini in neznačaj* nosti, po krvi, solzah in obupu. Nc izzi* vajte poštenih ljudi s tem pozdravom! Meni se trgajo ob njem živci, mi vre kri in me bolijo vse mišice in kosti. Pa brez zamere!«
Užaljeni dvoživci so šli in Urha ova* dili. In sklenjeno je bilo, da ga še isti večer ugrabijo in tudi njega vržejo v železni skopec.
Pa se je zgodilo drugače.
 *____
Komaj so bili pol ptiči in pol miši odšli, je prišel sel iz Trsta, ki jc sporo* čil I :rhu, da se mora takoj podati na postajo in odpotovati v Trst, kjer ga čaka povabilo argentinskega konzulata v Rimu, naj so nemudoma zglasi tam . in se pripravi na potovanje v Ameriko.
USTNICA UPRAVE
Nekaterim družinam pošiljamo danes na ogled naš list v upanju, da bodo po* stalo njegove prijateljice in naročnice.
DAROVI ZA UST:
Begunec 500; Mramor iz juga 300; de* lavec iz ladjedelnico v Tržiču 1 (K); N. N. namesto krizantem na materin grob 500; Bric in njegov prijatelj prispevata za tretjo stran lista 200; N. N. od tam, kjer burja piha, 1000; N. N. od Sv. Antona v Trstu 500; N. N. Novara 100; begun* ci iz Libušcnj 150 lir. — Rog povrni!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica