Stev. 114. V Ljubljani, sreda dne 24. aprila 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — & Inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: !> Telefon številka 118. :n • •• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. s Uredništvo in upravništvo: * Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana pisma 8e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« 1 se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-s: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, si ••• • •• Telefjn številka 118. Dunajske volitve. Bili so časi. ko je bil Dunaj glavno mesto države — politično zelo zaspano mesto. Na Dunaju se je odločevala usoda narodov — Dunajčan pa se je za to usodo prav malo brigal. Tudi za lastno mesto ni posebno skrbel. Sicer je šel tuintam na grob marčnih žrtev — onih ki so padli 1. 1848. — toda to je delal iz navade, ker se je to godilo leto za letom, ne da bi se vprašalo zakaj. Sele v osemdesetih letih je postal dunajski meščan tudi politik. — Prišla je Luegerje-va krščansko-socialna stranka in je pridobila Dunajčane zase. Ker je že vsakdo v kaki stranki, si je mislil Dunajčan, da potrebuje tudi on svoje stranke, posebno, ko so postali so-ciji vedno bolj nevarni. Dunajčan je bil krščanski socialec — ne da bi vprašal zakaj. Lu-eger mu je bil bog in vsi, ki so bili okoli Lu-egerja so mu bili sveti svetniki. Pa je zmiraj tako. da bogovi radi zlorabljajo človeško zaupljivost — in v krščanski socialni stranki so se zbrali elementi, ki so pošteno goljufali zaupljivega in komodnega Dunajčana. Proti vsemu, kar je bilo napredno in socialno so znali krščanski socialci miroljubnim Dunajčanom vcepiti tak strah in sovraštvo, da je bil boj na Dunaju zelo težak. Krščanski socialci Gessmann. Bielohlavek in drugi so lahko gospodarili. Položaj je bil tak, kakor sedai pri nas. i >*, Lansko leto pa je počilo. Pri državnozborskih volitvah so krščanski socialci doživeli poraz in razočaranje. Začel se je propad stranke, ki je tekom leta pokazal marsikaj, kar se je skrivalo za kulisami. Pri včerajšnjih volitvah pa je prišel obračun za dunajsko gospodarstvo. 376.000 vo-lilcev je imelo včeraj besedo pri volitvah. Govorili so: Številke kažejo, kako je Dunaj napredoval; od cele mogočne krščansko-social-ne stranke je ostata mala razvalinica. Niti za ^edščino se nihče ne oglasi, tako slabo gospodarstvo so zapustili. Ko bodo gotove tudi ožje volitve, se bo videl jasno sedanji položaj na Dunaju. Nova ogrska vlada. Gospod Ladislav Lukacz je sestavil svoj novi kabinet, pri sestavi nove vlade pa se je moral ozirati tudi na zahteve opozicije, ki se Klase in soglašajo v izpremembi volilne reforme. Lukacz, ki je sicer sam pristaš volilne reforme. je pa v času, ko se je pri Khuenovi de-misijj imenovalo njegovo ime. izjavil, da bo v slučaju, ako prevzame sestavo kabineta, moral eliminirati iz vladnega programa točko o volilni reformi, ker bi moral nadaljevati oprt na vladno stranko politiko prejšnjega kabineta. yiadna stranka pod Khuenovim vodstvom pa ie bila dosledno nasprotna vsaki volilni reformi. ker se je zavedala dejstva, da vsaka demokratična volilna reforma pomenja poraz stranke, ki je pri zadnjih volitvah prišla popolnoma umetno in s pomočjo vladnih organov na površje in pa do večine! Volilna reforma pa, ki jo je skiciral v svojih pogajanjih Lukacz ne odgovarja sicer popolnoma inten-cijam modernega volilnega reda. a vendar pomenja za opozicijo pridelitev, ker bo mogla vsled povečanega števila mandatov priti v parlament z večjim številom poslancev. Nova projektirana volilna reforma pa je v svo- " LISTEK Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. »Oh, počakaj, dokler se zbrihtam!« reče Vicencij. poprši si glavo z rokami. Ognjanov molče gleda. Borba Vicencijeva ni trajala dolgo. Dvignil je glavo ter rekel: »Pojdem!« in pri tem globoko vzdihnil. »Koder pojdeš?« »Razumi se, da skozi duri.« »Kaj, oče Jerotej je pustil odprto?« »Ne. toda moj ključ odpre tudi njegova Vrata. Slučajno sem prišel na to. odprl sem ^u jih, ko je enkrat svojega izgubil.« »Ključ od nje ima v žepu vijoličkaste suknje , ki visi na steni... Ako ga pa ni ondi, pa vlomim vanjo... Pred štirjimi on nikdar ne Pride iz cerkve. Imam torej še časa eno uro. Oh. Bojčo. da bi te Bog kaznoval...« »Čuj, vzemi s seboj tudi nož.« »A čemu mi bo?« »Kdo ve, nemara ga boš potreboval.« , »Kaj? Ali pojdem ubijat?« zakliče dija-*on razburjen. »Orožje daje pogum. Čuj, pojdem s teboj.« »Nočem te. krvoločneža!« odvrne dijakon skoro jezen. Ognjanov se je sedaj sam' čudil mračni Odločnosti tega mladeniča, ki je bil še pred trenutkom tako bojazljiv in občutljiv. „ »Ali se ne bojiš več greha?« omeni Ognjanov smehljaje. jem bistvu popolnoma v duhu zloglasnega ma-žarskega šovinizma, ker ne pomenja nič drugega nego nasilje napram nemažarskim narodnostim v Ogrski,. dosego nadvlade Maža-rov. Demokraške blagodati reforme bi veljale samo za mesta, kjer se uvede splošno in tajno glasovanje, medtem, ko bi na deželi ostalo javno in cenzurirano. To popolnoma ugaja šovinizmu in zato se kažejo vse stranke jako prijazne. Ako bo pa nova vlada z obljubo volilne reforme dosegla tudi izpolnitev zahtev glede vojaške reforme, je seveda drugo vprašanje. Opozicija, zlasti Justhovci so jasno pre-cipirali svoje stališče glede zveze med volilno in brambno reformo. Sedanji parlament, ki je sestavljen proti volji naroda, ob prikrajševa-nju narodovih pravic, ni sposoben, da reši v smislu narodnih zahtev vojaške reforme. To nalogo bi naj prevzel novi parlament, ki bi naj postal temeljem demokraške volilne reforme pravi izraz narodne volje. Kako se bo sedaj Lukasz odločil, kako stališče zavzame opozicija, ali bo slednja zadovoljna samo z obljubo in zagotovilom glede volilne reforme, ali bo prepustila debati o vojaški reformi prosto pot? Gotovega še ni nič; opozicija načelno nasprotuje vojaškim predlogom. Lukacz pa tudi ve, da bi bile šanse za rešitev vojaške reforme v smislu vladne predloge v novem parlamentu že nedoglednejše. Tako zopet nastane vprašanje, ali je ogrska vladna kriza s sestavo Lukaczovega kabineta definitivno rešena, ali ni sedanja vlada zopet prehodni štadij raz-vitka nove krize! Stališče nove vlade se napram Hrvaški ni prav nič izprenmilo. Čuvaj stoji trdno, ker je našel zopet svojo zaslombo v Lukaczu in njegovem kabinetu, ki mu bo pripadal tudi oni zloglasni Josipovich kot minister za Hrvaško, ki se je nedavno izrazil napram časnikarjem, kako je sedanje izjemno stanje na Hrvaškem potrebno! Josipovich je upal v politiškent življenju Hrvaške važno ulogo v času Rau-chovega režima, ko sta skupaj z njim izvajala one famozne odredbe v pragmatiki in o-ba zavzemala skrajno protihrvaško stališče v korist Mažarom. Imenovanje Josipovicha hrvaškim ministrom je torej jasno merilo s stališča nove vlade napram Hrvaški. Ta vlada pa tudi ne more sedaj resno misliti na odpravo komisarijata. ker bi s tem popolnoma kapitulirala pred Avstrijo. Moralen uspeh dogodkov v avstrijskem parlamentu ubije lastni eksistenčni pogoj nove ogrske vlade, ki izgubi takoj vsako zaupanje na Ogrskem, ako ugodi zahtevam avstrijskega parlamenta! Avstrijska vlada pa si tudi sama v današnji situaciji ne bo upala nastopiti v korist Hrvaške, dokler je ne prisili parlament s skrajnimi sredstvi do intervencije! Sedanja rešitev krize ne pomenja torej koraka naprej, položaj je isti. le osebe so se izmenjale. DNEVNI PREGLED. Diskreditirane taktične poteze. Danes se lahko konštatira, da je doživela taktika Šuster-šičevega kluba v hrvaškem vprašanju popolen fiasko, ki pa seveda ne bi bil tolikega pomena, ako bi ta fiasko ne značil tudi splošno diskreditirane jugoslovanske akcije. Vsi oni, ki so do-sedaj zaupali slovenskim klerikalcem ter jim prepustili vodstvo v ti akciji, sedaj lahko spoznajo, v koliko je moči zaupati klerikalnemu govoričenju — zagotovljenju hrvaških simpatij! Ne le, da je Šusteršičeva akcija postala popolnoma brezvspešna, še več, ona je utrdila položaj komisarja Čuvaja. Avstrijska vlada se danes lahko veseli, da si je s Šusteršičevo pomočjo tako lahko in komodno izmuznila iz te zadeve, par besed, ki jih je spregovoril grof Stiirgkh je zadovoljilo ves parlament in v zadevi najbolj interesirane Jugoslovane. Par praznih besed, ki jih je sporočila zbornici vlada, nudi isti sedaj izgovor, da je zadovoljila jugoslovanskim zahtevam, da je vsa zadeva s tem rešena za njo! Na vsak pritisk glede intervencije avstrijske vlade glede Hrvaške, grof Stiirgkh sedaj lahko odgovori, da je storil vse, kar so Jugoslovani zahtevali, torej da je zadovoljil interesirane kroge in storil vse! Čimbolj se jasne pojmi, tem jasnejše je vsem, kako je jugoslovanska delegacija v državnem zboru nasedela slovenskim klerikalcem, kako je pomagala Šušteršiču iz zanjke in zadrege, ki so mu jo nastavili dalmatinski poslanci! Šušteršiča so rešili dejstva, da mora s svojim klubom v opozicijo, obenem mu pa pomagali, da zgradi oni mostiček do vladne utice, ki si ga je gradil že na tihem toliko časa. Šušteršič govori danes v svojem glasilu »Slovencu« kot zagovornik grofa Stiirgkha in njegovega omajanega kabineta, češ Stiirgkh je govoril v našem smislu, zakaj torej proti njemu in ne za njim! Ponesrečena akcija jugoslovanske delegacije je nepobiten dokaz, kako malo oportunitete je prepuščati slovenskim klerikalcem za vsaka važna narodnostna vprašanja. »Slovenec« in »Edinost«. Sinočnji »Slovenec« citira stališče tržaške »Edinosti«, ki se je izreskla proti vsakemu ostrejšemu nastopu jugo slovanov v hrvaškem vprašanju, ter se popolnoma zadovoljila s ponesrečeno parlamentarno akcijo in moralnim uspehom. Mi smo svoje stališče o tem vprašanju izrekli opetovano. Dogodki zadnjih dni, Šušteršičev včerajšnji komunike pa jasno potrjuje pravilnost našega stališča! Parlamentarna akcija je bila v škodo Hr-vški, ker je le utrdila Čuvajevo stališče, ker mu je dala še močnejšo oporo v ogrski vladi in javnosti, obenem pa je onemogočila vsako resno intervencijo avstrijske vlade v prilog Hrvaški. Laž. »Obzor« prinaša sledeči brzojav hrvaških akademikov, ki so bili v Zagrebu: »Vesti dunajskih in budimpeštanskih listov, da so hrvaški akademiki klicali kralju Petru »Živio jugoslovanski kralj«, so čisto navadna izmišljotina ter jih najodločnejše dementiramo. Naši profesorji, ki so bili z nami, so najboljši in naj-verodostojnejši svedoki, da so ona poročila laž. Hrv. vseučiliška mladina.« »Slovenec«, ki pri vsaki priliki, kadar je treba koga denuncirati, hlastno plane po nemških izmišljotinah in lažeh, se je torej zopet enkrat blamiral do kosti. Pričakujemo, da bodo gospodje, ki so na tak ne-čuven način denuncirali popolnoma nedolžne hrvaške akademike, sedaj imeli tudi toliko časti v sebi in popravili napako, katero so zagrešli in Hrvatom tako zelo škodovali. Čemu nepotrebni strah. Nemški listi so s strašnim strahom priobčili »Slovenčevo« notico, v kateri izjavlja, da bi nastala v parlamentu velika kriza, ako bi ministrski predsednik grof Stiirgkh pod madžarskim utisom omilil svojo izjavo o hrvaških razmerah ali celo demisijo-niral. Jugoslovani da bi v tem slučaju posegli po najostrejši obstrukciji. »Slovenec« dela rad »štimungo« zase in klerikalne poslance, kadar se ti nahajajo v zadregi, kakor sedaj. Faktum je, da so ga slovenski klerikalci v poslanski zbornici glede hrvaških razmer pošteno polomili s svojim bojazljivim postopanjem in ne- odločnostjo. Hrvati so dobro spoznali svoje »prijatelje«, ki imajo vedno samo polna usta besed, dejanj pa ne pokažejo nikjer. Gotovo je, da se sam ministrski predsednik grof Stiirgkh toliko ne boji madžarskega odgovora na svojo izjavo, kakor slovenski klerikalci pod Šušteršičem. Jasno je tudi, da interpelacije o hrvaških razmerah v avstrijski zbornici niso dosegle nobenega pozitivnega vspeha in to le vsled čudnega postopanja slovenskih klerikalcev. Da bi slovenski klerikalci radi eventualnih posledic madžarskih groženj stopili kedaj v obstrukcijo, na to ni niti misliti. Čemu torej nepotrebni strah! Vedno lepše cvetke! Naši klerikalci vedno in povsod na polna usta povdarjajo, koliko jim je ležeče na kulturnih pridobitvah. Nedavno temu, je nekdo trdil pri predavanju, da se v klerikalnih, krščansko - socialnih pevskih društvih tudi politično poje! Ali temu gospodu ni znan izrek nemškega veleuma, da »politisch Lied, ein garstig Lied.« — Višek čisto novih in skrajno čudnih nazorov pa je obelodanil v štev. 88. »Slovenca« oni gospod predavatelj o godbi v izobraževalnih društvih kr. s. z., ki v svojem referatu zahteva naravnost gorostasne stvari govoreč: »Z izobrazbo moramo skrbeti, da ne bomo gojili godb za svoje politične (liberalne) nasprotnike, in drugič, da ne bomo vzgojili nekakega godbenega proletariata, ki bi koristil le gostilničarjem pri prirejanju različnih gostilniških veselic in plesov (aha!), naši organizaciji pa bil v veliko škodo!« — Dosedaj se je smatrala vsaka umetnost (torej tudi muzikalna!) za popolnoma internacionalno in tudi inter-konfesionalno — glej »Nedeljska pisma« »Dan« piše R. Dragan! — Bodisi, da napravi lepo sliko Zid, Turek, ali protestantovski, ali pa pravoslavni kristjan, slika ostane le priznani umotvor za vedno! Veroizpovedanje nima pri tem nič opravka! — Sedaj pa pride krščansko - socialni slovenski Kranjec in zahteva, naj bo godba na taki katoliški podlagi, da ne bode dajala drugomišljeniku nikakega užitka in dobička!? Čudna so pota ... Dr. Šuštešič proti Hrvatom. Kar je bilo pričakovati, zdgodilo se je včeraj. Klerikalna delegacija na Dunaju je pustila Hrvate na cedilu. Hrvatsko - slovenski klub je po burni debati dal dalmatinskim klerikalcem prosto roko glede nadaljnega postopanja v parlamentu. Z drugimi besedami se pravi to, da bodo slovenski klerikalci avstrijsko vlado pod vsakim pogojem podpirali, Hrvatje naj se pa sami branijo pred nasilstvi. Jasno je. da se je s včerajšnjim dnem postavil slovenski klerikalni klub proti Hrvatom; kajti kdor ni ž njimi v tako važnih momentih, je proti njim. Ali naj se imenuje postopanje klerikalne delegacije izdajstvo nad Hrvati ali drugače, je končno vseeno. Dejstvo je, da je dr. Šušteršič s svojim klubom v kali vbil vsak nadaljni poskus pomagati Hrvatom. Položaj v parlamentu je tak, da je vsako prizadevanje Hrvatov še kaj doseči v odpravo nasil-stev na Hrvaškem, čisto brezplodno. Da bo deželni glavar' dr. Šušteršič za uslugo, ki jo je včeraj napravil Stiirgkhu dobil bogato poplačilo, o tem ni dvoma; saj je storil le to kar mu je Stiirgkh pred klubovo sejo naročil v posebni avdijenci. Kdor pozna naše klerikalce se njihovim »taktičnim potezam« prav nič ne čudi. Od ljudi, ki so septemberske dogodke zlorabili za se, ter se zvezali z Nemci proti Slovencem, od ljudi, ki so po tridesetih letih zopet spravili v ljubljanski občinski svet Nemce, skratka: od ljudi, ki v politiki ne poznajo nobene časti, nobenega poštenja in nobene značajnosti ako tre- »Ako je tatvina sveta, pa je tudi greh pravičen,« odvrne dijakon smehljaje. »To je katekizem novega krščanskega nauka,« se pošali Ognjanov »in to je toč-nejše.« »V peklu se prepričamo o tem,« se odreže dijakon in odpre duri. »Ti me počakaj tukaj in ne prinašaj budalosti.« »Imej se dobro ter prinesi obilno zlata?« Vicencij odide v šlebedrih. Na dvorišču je bilo tiho in temno. Brajda. viseča nad njim, je delala temo še gostejšo in tajnostnejšo. Na hodnikih naokrog je vladala grobna tišina. Potoma je dijakon pogledal v cerkev ter videl očeta Jeroteja moliti pri »analoju«. Urno se je napotil dalje. Monotono žuborenje vode po žlebu je ogluševalo njegove tihe korake, tak, da je prišel mimo čuječih gosij, ne da bi se te zbudile... Do-spevši do vrat celice, je začutil, da so se mu šibile noge, kakor bi bil izvršil bogve kako dolgo pot. Srce mu je v prsih močno in bolestno utripalo. Dijakon je čutil, kako ga obenem z odločnostjo zapuščajo moči. Korak, ki se ga je pred trenutkom lotil s tako lahkim srcem, se mu je videl sedaj težak in grozen, presegajoč njegove moči. Sprebudil se je v njem notranji človek, ki je vreščal nad njim, ga obsojal in prikoval k tlom. Slučajno je otipal svoje bodalo... Kako je prišel do njega?... Sam se je zgrozil. Kako se je zgodilo, da stoji sedaj tu pred durmi očeta Jeroteja? Dospel je sem, da bi kradel. A to še svojemu dobrotniku! A vse to tako kmalu in naglo! Ali niso to zgolj sanje? ... Kaka moč ga je privlekla sem?... Jutri se dijakon Vicencij sprebudi kakor tat, lopov in nemara celo kot zločinec! Vse svoje življenje je postavil na kocko v tej temni nči... Vendar ne, vrnitve ni!... Vicencij se odločno približa k durim. Okna celice so bila temna. Naokrog grobna tišina. Za trenutek je poslušal, potem vtaknil ključ, ga polagoma zavrtil in odprl duri. Vnišel je v sobo. Svetiljka se je svetila kot pri mrliču ter metala medlo svetlobo na ikono-staz. Vicencij je otipal obešeno suknjo, segel v žep, vzel iz njega ključ ter z urnimi koraki stopil v odprto čumnato. Ondi je prižgal voščeno svečo, stopil k dvema skrinjama in na pokrov ene prilepil svečo. Na to je dijakon pokleknil k drugi Skrinji, toda kolena so se tresla pod njim, torej se je vsedel po turški šegi. Na to je odprl škrinjo, ki je slabo zaškripala. Na dnu škrinje so ležale vrečice — ena izmed njih je bila zelena in druge dragocene reči: velik jantarov molek, zlate ruske ikone (podobe), srebrne žlice in pladniki, biserni križci in zavoj svetogorskih slik. Vincencij je potipal mošnjiček; na dveh je bilo moči spoznati. da imata v sebi večji denar: rublje, bele medžiržije;* v drugem mošnjičku je bil spravljen drobnejši denar: dvajsetice. Zlato se je zasvetilo v zelenem mošnjičku. Dijakon sije odštel v krilo dvesto lir, ne ene več niti manj, a bila jih je lepa kopica. Vicencij ni koprnel po denarju, toda pogled na leskečo se kovino je kar očaral njegove oči. Evo, si je mislil, za kakšno reč se doprinašajo najstrašnejši zločini, za kaj se bori in muči človek vse svoje življenje... Evo, s čim je moči kupiti ves svet. Tudi za rešitev Bolgarske ni bila ta reč manj potrebna; ni zadoščevala zgolj kri in na tisoče človeških žrtev. Ali pa je to že vse zlato starčevo, o katerem se je govorilo, da ga je več tisoč lir? Vicencij je bil v zadregi. S * Medžidija den po 4 krone. turški srebrni denar, vre- polnim periščem je grabil cekine in deval v žep . Tu nakrat nekaj zašumi za njim. Obrnil se je. Za njim je stal oče Jerotej. XII. Zelen mošnjiček. Zala postava starčeva je segala do stropa. Dolga bela brada mu je spoštjivo ležala na prsih. Njegovo široko, medlo a krotko lice, slabo osvetljeno od voščene sveče, kakor tudi njegov pogled se je kazalo mirno. Tiho se je približal. Vicencij se zgrudi na kolena. »Sinko, ali naj verjamem svojim očem?« reče starec z bolestno razburjenim glasom. »Odpustite mi!« je prosil Vicencij ter proseče sklepal roki. Oče Jerotej je stal trenutek ter ga gledal. Lica Vicencijeva radi bledice ni bilo mogoče spoznati. Vsled omamljenosti so mu vsi udje nekako otrpneli. V tem nepremičnem položaju je izgledal sličen kipu. V čumnati je vladala grobna tišina, kakor bi ondi ne bilo žive duše. »Dijakon Vicencij. Kedaj se je prekleti satan polastil tvoje duše? Kedaj je nastalo v tebi takšno koprnenje po zlatu, ta kraja? Sveti Bog. Jezus Kristus, odpusti meni grešniku!« In starec se je prekrižal. »Vstani, dijakon Vicencij!« je zaklical strogo. Vicencij kot nekak avtomat, se je zravnal. Glava mu je visela pobešena slično pod-sekani veji. »Povej mi. čemu si prišel semkaj kot ponočni tat?« ba doseči zase profitov, druzcga pričakovati ni. Mi smo na naše klerikalce že zdavnaj pljunili z zaničevanjem. Škoda le, da prihajajo ostali Slovani le polagoma do pravega spoznanja in škoda, da so dr. Šušteršiču in našim klerikalcem verjeli dokler jih v nesreči niso pustili na cedilu. Protimadžarsko gibanje v Belgradu. Proti-madžarski bojkot v Belgradu zavzema vedno večje dimenzije. Dočim se je prvotno ustanovil le posebni odsek, ki je sklenil izvesti popolno bojkotiranje ogrske razstave v Belgradu. se je sedaj ustanovil še odsek, obstoječ iz odličnih meščanov in trgovcev, ki ima nalogo, propagirati bojkotno gibanje proti vsem madžarskim izdelkom. Madžari so lahko torej v resnici ponosni na sadove zatiranja Hrvatov in Srbov na Hrvaškem. Škodo bodo imeli predvsem edino le oni. Ni čuda, da se vedno bolj pojavljajo glasovi, ki povdarjajo, da je absolutizem na Hrvaškem le bič, ki tepe Madžare same. Ogri se bodo počasi že še spametovali. Nesramno je napadel »Slovenec« dr. Rostoharja zaradi nove revije »Napredna Misel«. Nekaj tako podlega že dolgo nismo brali. Kdor pozna tega našega znanstvenika in njegov boj za provizorične stolice na praški univerzi — se bo z gnusom obrnil od falotov, ki nimajo nobene časti več. Da se upa časnikarski »Slovenčev« trot govoriti o znanstvenih zmožnostih dr. Rostoharja, ki je s svojimi študijami in deli dosegel svoje mesto, presega že vsako stopinjo dostojnosti. Najboljši odgovor na »Slovenčev« napad je, da naročimo vsi »Napredno Misel«, ki stane samo 5 kron na leto in ni liberalna revija, ampak prinaša lepe aktualne članke. Da jo »Sloveec« napada, je zanjo najboljše priporočilo. i Umestno vprašanje. Kdor pozorno čita naše dnevne liste, revije in sploh nove spise, naleti vsaki čas na nove izraze, nove besede in fraze. Ako čitate listek, ki ga je prevel Oton Zupančič iz francoščine »Lepi striček« (Bel-Ami), dobite na vsaki strani, včasih nenavadne, včasih pa tudi nove besede (belokranjske), ampak primerne in lepe. Ali je kateri slovenski slov-stvenik nastavljen in plačan zato, da izpoljnju-je Pletešnikov veliki slovar, kamor bi spadalo že več tisoč čisto novih besedi in fraz, osobito na tehničnem, juridičnem, trgovskem in obrtniškem polju? Vojna in denarna kriza. Vse denarne borze poslušajo z napeto pozornostjo, ali bo italijan.-turška vojna, točneje rečeno napeto vojno stanje še dolgo trajalo in kdaj nastopijo normalni mirni časi? Splošno se pričakuje, da bode Italija po sklenjenem miru potrebovala mnogo denarnih sredstev za investiranje v novo pridobljenih deželah v znojni Afriki; morala bo apelirati na denarni svetovni trg in to bi dalo za mnoge miljone dobre obresti! Dokler pa traja vojna, pa vsi zasebniki kakor tudi države drže in zbirajo novčne zaklade za negotovo bodočnost — in denar ne pride v promet, torej denarna tesnota in tudi kriza. Saj je tudi znano, da ima Nemčija 100 miljonski vojni zaklad naložen v srebrni gotovini v Spandau! Gotovo skušajo tudi druge velevlasti posnemati ta vzgled prve vojaške države v H vropi; kajti iz naše lastne povestnice nam je znano, da bivši minister zunanjih zadev grof Andrassy ni mogel dobiti kredita 120 miljonov za okupacijo Bosne. — Zahumnja! Papeževa bolezen. Papež Pij X. boleha že dalje časa. Njegove duševne in telesne moči pešajo vedno bolj, tako da se splošno domneva, da ne bo preživil več poletja. Živci so oslabeli, spomin ga zapušča, srce mu otriplje vedno močnejše. Zdravniki ga sicer silijo, naj se sprehaja po vatikanskih vrtovih, h čemur ga pa ni mogoče pripraviti. Blagoslovljenje novega stolpa na cerkvi sv. Marka ga silno vznemirja in vedno bolj občuti domotožje po Benetkah. Zdravniki se boje, da njegovo bolno srce takega napora ne bo preneslo. Papež se je v zadnjem času neprestano trudil, da izvede duhovniško reformo. Ko pa je sprevidel, da ga njegova najbližja okolica ovira v delu, je postal strašno potrt. Drug za drugim. Na slovensko gledališče v Trstu je angažovana kot prva operetna pevka gdč. Rezika Thalerjeva, dosedaj prva subreta ljubljanske operete. Tako se razhajajo člani ljubljanskega gledališča na vse strani, pri nas pa se reformira na vse načine. Nazadnje bo res prišlo še tako daleč, da bodo morali Slovenci iz Ljubljane, tega središča Slovenije, hoditi v Trst ob-iskavat slovenske gledališke predstave! Pravo znamenje našega'žalostnega časa! Razpisana srednješolska mesta. Od 25. marca do 20. aprila so bili izdani sledeči razpisi; Moderna filologija: Dunaj XXI. (realg., E. D., L V.), Dunaj (K. Ludvikova g., D. 1. gr., 25. IV.), Dunaj Vlil. (r., E. D., 30. IV.), Moravska Ostrava (r., E. Fr., 30. IV.), Brno (trg. akad., Fr, s katerimkoli predmetom, 24. V.) — Zgo-dov. zemljepisna skupina: Dunaj VIII. (r., 30. IV.), Celovec (g., 3. V.), Dunaj V. (El. g., 30. IV.) — Matemat. fiz. skupina: Dunaj (Terez, akad., M. NI., 27. IV.), Dunaj II. (2. r., M. NI., 30, IV.) — Prirodopisna skupina: Brno (trg. akad., Ng. m. ni., 24. V.) — Risanje: Dunaj XVI. (r., 30. IV.) — Telovadba (m. uč., 15. V.) — Kratice in znaki kakor navadno. Seja Narodopisnega odseka Matice Slovenske bo v sredo (24. aprila) ob 6. uri zvečer v Matičinih prostorih. Dnevni red; 1.) Poročilo o Narodopisnem sestanku v Zagrebu dne 23. in 24. februarja t. 1. (Poroča g. dr. Ilešič.) 2.) Podrobna razprava o slovenskem načrtu za na-rodopis v Jugoslovanski enciklopediji in določevanje pisateljev za poedine stroke, oziroma članke. 3.) Posvetovanje o slovenskem narodopisju na slovanski razstavi v Pragi leta 1914. 4.) Slučajnosti. Redni občni zbor »Naprednega političnega In gospodarskega društva za Poljanski okraj« se vrši dne 25. aprila 1912 ob pol 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Dolinškove, Mesarska cesta št. 4. (poleg klavnice). Opozarjamo p. n. društvenike, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže. Popravek. Z ozirom na naš članek: »Bodočnost slov. gledališča« v štev. 109. »Dan« se nam naknadno sporoča, da je znašal celotni denarni promet v sezoni 1911./12. čez 330.000 kron, ali okroglo eno tretjino milijona, a ne, kakor je bilo tiskano samo okroglo 200.000 K. Slovensko gledališče v Mariboru. V soboto 27., nedeljo 28. in torek 30. aprila t. 1. gostujejo na našem odru člani ljubljanskega gledališča pod vodstvom obče znanega režiserja gospoda Hinka Nučiča. Uprizori se v soboto 27. aprila »Reka«, drama v treh dejanjih; v nedeljo »Nebesa na zemlji«, burka v treh dejanjih in v torek »Tekma«, drama v treh dejanjih. Začetek vselej ob osmi uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri gosp. Weilu, trgovcu v Zgornji gosposki ulici. Sv. Jurij je star patron Kranjske dežele. Družba sv. Cirila in Metoda je izdala mične razglednice sv. Jurija, delo slikarja Gašparija. Jahajoč na iskrem konju razsiplje po plojani pomladno cvetje. Iz druge razglednice, otroci s zastavo sv. Jurija, veje ono razposajeno pomladansko razpoloženje naše slovenske dece, ki jo opazujemo vsako leto, ko obhaja Vesna svoj prihod v deželo. Od vseh strani prihajajo pri-znalna pisma o teh razglednicah. Nadejamo se, da bo slavno občinstvo prav pridno seglo po njih. V zalogi jih je še precejšnjo število. Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva; 980. Jakob Hren, višji sodni svetnik v Ljubljani; 981. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Dutovljah, plačala 100 K; 982. Slovenci stalnega omizja pri Štolfi v Sežani, plačali 50 K; 983. Neimenovani iz Kranja v spomin pok. profesor dr. Josipa Cerka, plačal 200 K. Ruski kružok ima danes svoje predavanje v mali dvorani »Mestnega doma«. Predava dr. Iv. Lah: Slovanska misel v ruski literaturi. Začetek ob pol 8. uri'zvečer. Aretirani tatinski dekli. 221etna Marija Ku-til iz Kumžaha na Češkem je pred kratkim stopila v službo k neki gospej na Starem trgu. Drugega dne je zginila sestri gospe usnjata ročna torbica s srebrnim okovom, v kateri je bila zlata vratna verižica vredna 120 K in zlata zapestnica vredna 100 K. Naslednjega dne je postalo dekli navidezno slabo. Odšla je iz službe in izjavila, da gre v bolnišnico. Ko se je te dni vrnila po svojo poselsko knjigo, jo je neki detektiv aretiral in izročil deželnemu sodišču. — V petek popoldne je bila aretirana leta 1887 rojena dekla Frančiška Vožnar, ki je ukradla svojemu gospodarju, nekemu trgovcu za 53 K perila. Policija je našla v njenem kovčku vse perilo. Izročena je bila sodišču. Surov mož. Predvčerajšnjem zvečer je neki pijani brivec zašel v neko hišo na Šentpe-terski cesti. Neki kramar ga je radi tega napadel in tako silno sunil, da je padel ob kameniti tlak in zadobil na glavi težko poškodbo. Stavka črkostavcev v Sarajevu. V Sarajevu so črkostavci pričeli stavkati in sicer v vseh šestih večjih tiskarnah. Le v deželni tiskarni se še dela. Po petih letih zopet aretiran. Meseca aprila leta 1907. je bil na cesti proti Brusnici umorjen trgovec Milic. Umora je bil takrat usumljen kmet Ristič, toda dokazati niso mogli ničesar. Kar naenkrat so sedaj po petih letih našli pri njem neki obesek, katerega je imel Milic vedno na vratu. Radi tega so kmeta Rističa sedaj zopet aretirali. Svetova knihovna. (Svetovna knjižnica) znana zbirka, ki izhaja pri založniku Otto v Pragi je dosegla 1000 številk. Vsak zvezek stane 20 vin. Štev. 1000. prinaša življenjepis Jana Husa. Cela zbirka je bogata najboljših svetovnih del. Dobiva se tudi v »Narodni knjigarni« v Ljubljani. Dragonec in policist. Ko je prišel policijski agent Ivan Uniš v spremstvu nekega orožnika v neko premestno gostilno v Krakovu, kjer je bilo dvanajst dragoncev, se je dragonec Musil vrgel na Uniša, ker ga je ta pred par meseci aretiral in ga udaril s sabljo po rokah in glavi. Tudi ostali dragonci so potegnili sablje. Radi tega je orožnik zagrozil, da se bo poslužil puške. V tem trenutku je prispela na lice mesta vojaška patrulja, ki je dragonce aretirala in odvedla v vojašnico. Atentat z bombo v gledališču. V Sevilli je vrgel med predstavo neki anarhist bombo v prve vrste, kjer je bilo več oseb iz višjih krogov. Bomba je eksplodirala. Oni, ki je bil bombi najbližje, je bil ubit, mnogo oseb je bilo ranjenih. Med občinstvom je nastala velika panika, pri kateri je bilo nekaj ljudi zmečkanih. Človeka, ki je vrgel bombo so prijeli. Rekel je, da je anarhist. Protesti kijevskih listov proti procesu zaradi ritualnega umora. Te dni se vrši proces zaradi umora dečka Jučinskega, o katerem se je trdilo, da je bil umorjen iz ritualnih namenov; nmogo ljudij še veruje, da rabijo Židi za svoje verske obrede krščansko kri — kar pa je prazna vera, ki se zlorablja proti Židom. Kijevski listi protestirajo proti procesu, ki sloni na napačni veri. Hedy Hrdina znana dunajska sansoneta se je v svojem stanovanju ustrelila. Stara je bila 26 let. V pismu je dala policiji natančna navodila glede svojega premoženja in pogreba, vzroka pa ni navedla zakaj se je ustrelila. Trgovina z belimi ženskami v Egiptu. V Egiptu je sklenila neka družba, ki ima nalogo zatreti trgovstvo z belimi ženami, opozoriti tamkajšnjo vlado, da postaja Egipt središče te nečloveške kupčije. Družba trdi, da je postal Egipt postaja vseh onih evropejskih deklet, ki so določene za hareme ali za orientalske tolerančne hiše. Njih število, da je ogromno — samo tekom enega leta je bilo nič manj kakor 2253 deklet rešenih iz krempljev takih trgovcev; 52 oseb je vlada poslala čez mejo, ker jim je dokazala, da kupčujejo z ljudmi. A to število je majhno v primeri s številom onih, ki jih policija ne more zaslediti. Največ takih deklet prihaja iz Rusije, Grške, Avstrije in Francoske. Slabo vreme v Ameriki. V Hcnesseyu v A-meriki je uničil ciklon 50 hiš in ubil dve osebi. Tudi druga mesta v državi Oklahoma so mnogo trpela vsled razsajanja ciklona. — Iz države Colorado se nam javlja, da je padlo mnogo človeških bitij nevihtam kot žrtev. Sokol f. priredi 4. maja sokolsko akademijo v proslavo petdesetletnice Sokolstva in društvene petletnice. Sokolstvo je v ozki zvezi z našim preporodom, z dobo slovenskih taborov in z preporodnim pokretom v slovenskih narodih. Redki jubilej zasluži primerne pozornosti v ljubljanski javnosti. Program bo izbran, večer ima resen umetniški značaj. Na večeru sodeluje mešani pevski zbor Sokola I. in njegov orkestralni odsek. V nedeljo 5. maja 1912 priredi »Zveza jugoslovanskih železničarjev«, podružnica Ljubljana prvi zabavni večer v areni »Narodnega doma«. Na sporedu bode: »Nemški ne znajo«. Burka v enem dejanju. Komični prizori, petje in ples. Vstopnina za nečlane 60 v., za člane 30 v. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ker priredi ta mlada podružnica svojo prvo veselico v Ljubljani, se pričakuje od slavnega občinstva obile udeležbe. Kinematograj »Ideal«. Včerajšnji novi spored nam nudi obilo lepega. Posebno je omeniti velekomično sliko »Maks Linder proti Nik Wintru« ki vzbuja nepopisen smeh, tako da še po predstavi vsakdo nanjo misli in se smehlja. Dalje se predvaja krasna naravna slika »Zimski šport v Švici,« veseloigra »Zenitna ponudba« in žaloigra »Desdemona« dovršeno igrana z izbornimi znamenitimi igralci. V petek specialni večer z izbranim sporedom. Idrija. Javen shod se je vršil zadnjo nedeljo dopoldne ob 9. v pivovarni pri »Črnem orlu« ob bolj pičli udeležbi, dasi je bilo na razgovoru vprašanje o kruhu. Shod je otvoril predsednik krajevne rudarske zadruge Peternelj, poročilo pa je podal Tomaž Brus, ki je prečita! odgovor ministrstva za javna dela na resolucijo, sprejeto na javnem shodu iii tičočo se novega plačilnega pravilnika. Ministrstvo odgovarja v par vrsticah na zahteve delavstva, da vse te zahteve kratkomalo — odklanja! Govoril je Anton Kristan, ki je predlagal resolucijo: I. Delavstvo tega odgovora ne jemlje na znanje, 2. sestavi se nov memorandum na ministrstvo za javna dela, kjer se zahteve delavstva ponove, vsestransko obrazlože in uteme-lje. — K besedi se oglasi poslanec Gangl. ki govori za predlagano resolucijo, opozarja delavstvo na solidarnost in slogo v tem boju za obstanek, ki ga bo treba z ozirom na neugoden odgovor ministrstva začeti od kraja in z novo silo. — Končno priporoča župan Štravs resolucijo ter pravi, da se neugodnega odgovora tudi delavci sami krivi, ker v tem boju niso nastopali enotno, ampak so vlekli vsak na svojo stran (to so klerikalci). Priporoča solidarnost. — Na zborovanju je bila sprejeta resolucija soglasno. — Naposled je javni shod sprejel predlog, da se tudi letos praznuje v Idriji delavski praznik 1. maj na slovesen način. kakor se je to zgodilo druga leta doslej. Posebna resolucija povablja idrijske obrtnike in trgovce, naj se tudi pridružijo delavstvu v praznovanju 1. maja. S tem je bil shod zaključen. Osvvald se brani! V sobotnem »Slovencu« se Oswald brani svojih duševnih produktov; tudi tako govori, kakor bi bilo očitanje Kan-dučemu fantku, da on zaliva gnojne gredice »Naše moči«, neopravičeno. Naposled bo še Osvvald trdil, da se klerikalni dopisi pišejo sami! Mi njegovemu odgovoru ne verjamemo, ker poznamo ptiča po perju. Trst in Primorje. Škoda v trgovini zaradi italijansko - turške vojne. Kakor znano, so Italijani v zadnjem času naskočili Dardanele in tako prenesli pozorišče italijansko-turške vojne iz Afrike v Evropo. Turčija je po malih operacijah Italijanov takoj zaprla Dardanele. To je pa občuten udarec za trgovino, nele Rusije, temveč tudi Avstrije. Vsled tega, ker so Dardanele zaprte, je trpel tudi promet trgovskih ladij avstrijskega Lloyda. Lloydov parnik »Palac-ky«. ki vozi iz Trsta v Carigrad, se je moral vrniti z vsem blagom, ki ga je imel transportirati v Belgrad in Pirej. Parnik »Carinthia«, ki vozi na Grško in Orient, bode šel le do Smirne in počaka tam do sobote. Če do sobote še ne bode dovoljen prevoz čez Dardanele. se vrne parnik z vsem svojim blagom v Trst. Trst bode v trgovini torej tudi zaradi teh dogodkov občutno trpel. Pričakovati pa je, da poseže energično vmes Rusija, ker to stanje je nevzdržljivo. Iz Trsta smo prejeli: Slavnost razvitja zastave šentjakobske Čitalnice se bo vršila 2. junija. Vsem je gotovo še dobro v spominu, kako veličastno slavnost je nameravala Čitalnica prirediti lani ob priliki desetletnice društva. Znano je tudi, kako je spremljala vso to namero smola. Lani prenešeno slavnost želi Čitalnica prirediti čim sijajnejše, ter se nadeja trdno, da se vsa bratska društva, ki so lani obljubila svoje sodelovanje, odzovejo tudi letos prošnji; nadeja se pa tudi, da se tem pridružijo tudi druga društva, ki se lansko leto niso mogla priglasiti. Prijave naj se blagovolijo poslati do 15. maja. da bo možno pravočasno sestaviti spored. Oviran poštni promet zaradi Dardanel. Ker so Dardanele zaprte, je oviran tudi poštni promet v onstranske kraje. Odrediti so se morale precejšnje prometne izpremembe, ki pa bodo povzročile nered in so zelo nepriročne, ker se v večini slučajev prometna pot podaljša. »Dramatično društvo« v Trstu je angažiralo za prihodnjo sezono za slovensko gledališče v Trstu gospodično Reziko Thalerjevo, članico ljubljanskega deželnega gledališča kot prvo operetno pevko. — S tem beže res vse najboljše že privajene moči od slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani in napočil bo čas, ko bode slovenska metropola v umetnosti sramotno mesto za Slovence, ker s tem smo osramočeni po lastni krivdi ored vsem kulturnim svetom.. Tržaškemu občin- stvu pa imamo častitati na pridobitvi tako izbornih moči. Gospodarska vest. Zivnostenska banka v Trstu otvori s 1. majem letos ekspozituro v Gradežu. »Slovensko učiteljsko društvo« v Istri ima svoj redni občni zbor dne 9. maja ob 16. dop. v Klancu v prostorih g. Žagarja. Dnevni red: Predmeti določeni v § 23 društvenih pravil; 2. Načrti zakonov. Predava tov. Jos. Valentič; 3. Slučajnosti. »Dan« v Trstu. »Dan« se dobi sedaj tudi v prodajo po 6 vinarjev poleg v starih trafikah v ulici Sette fontane, v tobakarnah Mo-raro in Pupio. — Kupujte »Dan«, ki je najboljši splošno slovenski neodvisni politični dnevnik. Tatovi, ki ubijajo. Iz Trsta nam poročajo: Julij Levi, trgovec z vrečami, star 61 'et se je podal v nedeljo zjutraj v svojo trgovino v ul. Stazione št. 13, hoteč si poiskati neka pisma. Komaj je vstopil, je zapazil, da vlada na pisalni mizi velik nered. Hoteč boljše pogledati. se je približal mizi — a v tem hipu se je vzdignila izza blagajne neka postava in namerila nanj samokres. Levi je obstal presenečen. pa v tem hipu je že začutil, da mu je neki drugi zasadil nož v trebuh. Od strahu iz sebe je stekel starček iz trgovine na ulico in klical na pomoč. Mimoidoči so ga peljali v bližnjo žganjarno, od tu pa v bolnišnico, kjer so zdravniki konstatirali, da je rana zelo opasna. Med tem. so se spravili tatovi na varno. Eden je v naglici pozabil suknjo, ki jo more obleči k večjemu 151etni deček. Drugi je med potjo izgubil čevelj. Po tvrdkinem imenu v čevlju sodijo, da se gre za izventržaške zločince — kajti zaznamenovana tvrdka se ne nahaja v Trstu, ampak v nekem mestu v bližini. Kljub neumornemu delovanju policije, ki je aretirala okolo 30 sumljivih ljudi, se ji vendar še ni posrečilo vloviti prave zločince. Le-vi-ja so operirali — mrzlica je baje ponehala tekom noči — zdravniki upajo, da okreva. Avtomobilska ir sreča. Pogreb gdč. Mici Keršlčeve. Včeraj popoldne se je vršil v Spodnji Šiški pogreb žrtve avtomobilske nesreče gdč. Mici Keržičeve. Nepregledna množica občinstva iz vseh slojev ljubljanskega in šišenskega prebivalstva je dokazala, kako se je doj-mila ljudi nedeljska nesreča pred artilerijsko vojašnico. Pred hišo žalosti se je zbralo mnogo občinstva, tako da so imeli reditelji mnogo dela, da so mogli izvrstiti sprevod. Pred hišo je po blagoslovu smrtnih ostankov zapel moški zbor šišenske. Čitalnice, ki se je udeležila sprevoda korporativno s zastavo, pretresujočo žalostinko. Nato se je razvrstil mrtvaški sprevod, ki ga je otvorila dolga vrsta belooblečenih deklet, ki so nosila vence ter šopke. Našteli smo okoli šestdeset šopkov in vencev, katere so poklonili prijatelji in znanci mlade nesrečnice, tudi udeleženci smrtne vožnje in njih sorodniki so poslali svoje vence, dalje so poklonili vence šišenski gostilničarji, šišenska dekleta in Čitalnica; za dekleti je stopala s zastavo na čelu Čitalnica, nakar pa mrtvaški voz tudi obložen ves z venci. Pred mrtvaški voz je bilo vpreženih dva para belih konj, ki jih je postavil za ta pogreb pogrebni zavod. Bilo je prvič, da so bili v mrtvaški voz v Ljubljani vpreženi beli konji. Za krsto je šla obitelj Keržičeva in mno-gobrojni sorodniki, nato se je pa vrstila nepregledna množica zadnjih častilcev, dokaz splošne simpatije žalujoči obitelji in spomina mladi nesrečnici. Pred šišensko cerkvijo je zapela Čitalnica še eno žalostinko, nakar so se odpeljali sorodniki in ožji prijatelji proti Dravljam, kjer so položili mlado Mici k večnemu počitku. Solze so bile v očeh vseh, ko je oddrdral mrtvaški voz po prašni cesti in vseh pogledi so spremljali s sočutjem mlado deklico na zadnjj poti. N. p. v m.! Kdo ie povzročil avtomobilsko nesrečo. Najnovejša poizvedovanja in preiskave so dognale. da kmet Blaž Podgornik, lastnik in voznik voza, ki je ob njega zadel avtomobil, ni kriv nesreče. Blaž Podgornik je siromašen bajtar iz Male vasi na Posavju. Ima star kmetiški mesarski voz in pa starega bolnega konja. V nedeljah vozi po parkrat na dan iz Ježice ljubljanske izletnike v mesto, da si prisluži par grošev. Splošno je znan kot jako trezen mož, in se nikdo ne spominja, da bi ga videl kdaj pijanega, zlasti kadar vozi. O nesreči sami je pripovedoval Podgornik sledeče: Vozil sem prav počasi od mitnice popolnoma ob levi strani ceste, kakor je predpisano. Res je, da nisem imel na vozu svetilke, ker nisem mislil, da se zamudim z vožnjo v Ljubljano do noči! A moj konj je star in bolan ter vozi le v koraku. Ze v veliki razdalji sern videl prihajati avtomobil z velikansko naglico. zavil sem z vozom popolnoma na levo straig tako da sta bila konj in prednja dva kolesa že čisto ob konfinih, le zadnji dve kolesi sta bili še za toliko, kolikor je od prvih do zadnjih koles na strani ceste, a še vedno je bilo dosti prostora za avtomobil, ako bi vozil sredi ceste in še tudi bolj ob levi strani. Ko je prihrumel mimo voza avtomobil in se zaletel vanj. sem odletel iz voza v travo. Vstal sem in videl, da je moj voz razbit. Niti mislil nisem, da se je zgodila kaka nesreča, zdelo se mi je. da se je tudi avtomobil poškodoval. kakor moj voz; v zmešnjavi, ko sem padel iz voza, sem hitro odpregel konja in odjahal domov, da poprosim sosede za drug voz in odpeljem svojega razbitega domov. Šele na Ježici sem izvedel o nesreči. Uiti nisem hotel. ker sem se takoj javil žandarjem, kakor sem zvedel o nesreči. Podgoršek nadalje izjavlja, da je on popolnoma nedolžen, ker je vozil popolnoma pravilno ob levi strani ob konfinih. nasproti pa je divjal avtomobil z nepopisno naglico. Od druge strani se nam poroča, da je kriva nesreče prenagla vožnja z avtomobilom. Tudi na avtomobilu ni bilo predpisane svetilke z reflektorjem, temveč le navadna acetilcnska luč. Šofer avtomobila je vozil z veliko naglico, ki ne odgovarja voznim predpisom na obljudeni cesti. Kmeta Podgorška zadene krivda le v toliko, ker je vozil brez svetilke. Zato je pa tudi nepravilno prvo poročanje. da je kriv Podgoršek vse nesreče! — Natančneje bo dokazala preiskava, ki je že v teku. Bučni dogodek na Trsatu. Grofica Nugent. Na Trsatu pri Sušaku stanuje grofica Nti-gent, liči generala Nugenta, ki je služil pod Jelačičem. Vsa posestva pod gradom so njena last. Grofica je zagrizena Italijanka in je svo-ječasno vse spominke, ki so spominjali na Zrinjsko-Frankopansko dobo in so bili spravljeni v gradu Trsatu, raje odposlala nekemu muzeju v Italijo, kakor pa zagrebškemu muzeju. Grofica ni več čisto pri pameti in je v svoji zmedenosti izvršila že več zločinov. ’1 a-ko je streljala že na svojega brata Nugenta, nekoč pa kar nenadoma prišla v župnišče na 'Trsatu s samokresom v roki in pričela brez vsakega povoda groziti župniku. Grofica je radi svojega lahonskega prepričanja in sa-mooblasti skrajno nepriljubljena med tržaškimi Hrvati. 1 ({letni otrok vjet. V torek po kosilu sta odšla desetletna Baldo Kamerlabo in Rafael Stilinovič v Zrinjsko-Frankopansko trdnjavo, da obiščeta Stili-novičeve sorodnike, ki stanujejo v trdnjavi. Ko sta dečka prišla na vrt, je grofica Ana Nugent (lastnica trdnjave) nenadoma skočila na malega Kamerlata in ga odpeljala v neko mračno sobo, kjer so bili svoječasno zaprti Turki. Deček je bil zaprt v sobi celo uro. Gro-Jica je mislila, da je Kamerlato prošli petek bgal listje z dreves in ga je zato hotela kaznovati. Kaincrlatov tovariš Stilinovič je takoj zbežal in po vem Trsatu razglasil, da ga je grofica Kamerlata zaprla v trdnjavo. Razburjenje med občinstvom. Ko je trsaško občinstvo zaznalo o vsem dogodku, se je ljudstva polastilo silno razburjenje. Nad 250 ljudij — žen. starcev, odraslih. mladih in otrok — je odšlo pred stanovanje grofice in zahtevalo od nje, da spusti dečka Kamerlata iz trdnjave. Ljudje so imeli v rokah kamenje in polena in so grozili, da prično razbijati, ako deček ne bo izpuščen Kmalo za tem sta prišla tudi stražnika Vuko-tič in Kresojevič. ki sta odločno zahtevala od grofice, da izpusti dečka. Grofica jima je odgovorila. da deček ni pri njej in da se je vso stvar nekdo izmislil. Redarja sta nato občinstvo pomirila, nakar se je isto mirno razšlo. Stariši vjetnika. V tem trenotku pridejo na lice mesta stariši otroka, ki so bili silno vznemirjeni radi tega, ker jim je grofica zaprla otroka. Ko je ■občinstvo zvedelo o tem, je zopet pridrlo pred grad. Stražniki Vukotičs Kresojevič in Celer so odšli zopet v trdnjavo in energično zahtevali, da izpusti grofica dečka Kamerlota na prosto. Toda grofica je čisto enostavno stražnike pregnala in zaprla vrata. Deček izpuščen. Ker je bila rabuka vedno večja, se je grofica prestrašila in je na tihem in skrivoma izpustila Kamerlota. Zapretila mu je zajedno, da mora takoj v šolo in vsakemu odgovoriti, .kdor bi ga vprašal, kje je bil, da je bil v šoli. Ker narod ni vedel, da je Kamerloto že izpuščen, je postalo vedno bolj vznemirjeno. Kar se prikaže grofica s samokresom v roki pred gradom. Čim so ljudje to opazili, so se vrgli nanjo, ne meneč se zato, da ima ona samokres v roki. Grofica se je navala tako prestrašila. da je vrgla samokres v travo in pobegnila v trdnjavo. Redarji so imeli veliko fatnv t nu fai?rzali ,občinstvo. Oče Kamer-vnii- Mr J l razbarien- da je neprestano bnio’ *^ t° 4.?net>e2 »t te grofice, ki stra-i t ,V(?S,. . •<Č j np iz žita oddaja na debelo od 60 litrov napre po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. HOSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UN10N“. Pozor! Naznanjam cenj. damam lu in na deželi, da prodajam do 8. maja vse blago nahajajoče se v moji trgovini in sicer: slamnike, otročje kapice, športne kape in. vse potrebščine za modistke zaradi preselitve po globoko znižani ceni. Opozarjam cenj. dame, da bom moj salon znatno povečala ter se bode isti od 8. maja dalje nahajal na:*, Starem trgu. Minka Horvat. Oblastveno koncesionirana posredi val lic« za mestno zastavljalnico. Posreduje za vsa v zastavljalno stroko spadajoče posle — Pojasnila brezplačno. FRAN BERGANT Kolodvorska ulica štev. 6. FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncestjonirani optik In strokovnjak svoj optični zavod. Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnikl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Viktoria Sterniša Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Največja zaloga meških, damskih otročjih m pristnih gorskih čevijev, Elegantna in p ko skrbni izvršitev po vjeh cen ih lajpriležnejši čevlji sedanjosti. ^m^ «l> Največja in najbogatejša tovarniška zaloga precizijskih ur, zlatnine, srebrnine in briljantov. Lastna tovarna ur v Švici. Konkurenčne ure K 3 50, K 4-—, K 5*—. V' Fr. Čuden, Ljubljana urar, trgovec in posestnik; delničar družbe »Union Herlogere". 258 2K ja» 3* a w T3 Priznano najboljše slovensko pivo iz delniške pivovarne Laški trg se toči v hotelu „ILIRIJA“. Kavarna je vsako noč do jutra odprta. “At Ljubljanska kreditna banka Ljubljani, “m Stritarjeva, ulica štev. 3, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 2 0 — 324 — zlomljena, opotekajoča, bleda vojvodinja Orleanska, boke žalosti, kakor bol... Bila je Valentina, vdova po umorjenem!... Šla je oprta ob moža, ki ga je vojvoda takoj spoznal. Vojvoda je zaškripal z zobmi, vojvoda je sprevidel, da mu smrt Orleanca ni pripomogla do moči in da bo v hudih pobojih poteklo še mnogo potokov krvi. predno bo dosegel krono ... Llovek je bil visokoraščen, silnih, močnih oblik in strašnega lica; z mogočnim glasom in vzkliknil: — Kralj Karl, kje si? Kralj Karl, ubili so ti brata! Kralj Karl glej vdovo, ki je prišla zahtevat pravice in maščevanja! — Maščevanje! Smrt morilcu! so kričali plemiči. Mož. ki se je vodeč Valentino, obrnil proti kraljevski palači, je bil Bernard VIL. vojvoda Armaguaški, gospod iz Fezensaca in Fe-zensagueta, iz Pardiaca, iz Gaure, iz Lomag-ne. iz Charloais. strahovit vojščak, trd z drugimi. trd s samim seboj, poznan po pogumu in po meču. neprizanesljiv kakor bodalo, ki prodira v srce ... Burgundsko krdelo je oddaleč opazovalo novodošlece. Jezdeci Orleanca in d’Armagnuca so se obrnili proti njim. Težak molk je legel na Hišo Saint-Pol. Pogledi, ki so jih izmenjavala krdela so kre* sali iskre sovraštva in zaničevanja: Velika občanska vojska med Burgundci in Armanjačani je bila spočeta! — 321 — na prhajočem konju — Ivan Nevstrašni, vojvoda Burgundcev... Lavra je vzdignila proti njemu svoje oči, in vojvoda je povesil svoje na njo, ki bi jo sko-ro podrl s konjem. Pogleda sta se srečala... Z naglim gibom je zadržal vojvoda konja in strašno pobledel. Lasje so se mu dobesedno naježili. Zrla sta se par hipov dolgo. Tudi njo je pokrila smrtna bledota. Vzdig" nila ie tresočo roko. ki pa je takoj zopet omahnila ter zamrmrala: — Njegov duh!... Duh njega, ki sem ga ljubila!... Nato je planila čez spuščen most in se je odstranila s preplašenim krikom. Krik je vzdramil vojvodo, kakor iz težke more. — Primite žensko! Držite jo! je zapovedal z mrtvaškim strahom v o£eh. Ali bilo je prepozno. Lavra se je izgubila v eni brezštevilnih ulic, ki so se stekale pred Hišo Saint-Pol. Hitela je dolgo v eno smer, dokler se ni upehana ustavila in krenila proti ulici Trop - va - qui - dure. Ko je dospela tja. je obstala sredi ulice in vstopila v nizko hišo, katere vrata so bila na pol priprta in ki je obstajala le iz pritličja. O-gledala se je in dejala z zadovoljnim glasom: — Konečno sem zopet doma! Tako sem že trudna. Nikdar v življenju ni bila videla te hiše, nikdar ni prestopila nje praga, nikdar se ni Hiša Saint-PoL 81 Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom dobre reklame svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:: odvisnem dnevniku :: „DAN“ ker ima to inseriranje gotov uspeh. Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije. — 322 — zmotila njena noga v to razupito ulico s čudnim imenom: Trop - qui - dure. Ivan Neustrašni je razjahal. Ocquetonville in Guines. ki sta se nahajala v njegovi bližini, sta ga slišala mrmrati: — Duh? Prikazen? Kdo ve! Kaj mi hoče? Zakaj me preganja? Stresel je z glavo in vprašal: — Ali sta videla žensko? — L)a, visokost, beračica je bila videti. — Ali bi mogla priseči, da sta jo videla. — Brez vsega, visokost! je začudeno potrdil Guines. Ivan Neustrašni je obstal še trenutek na mestu, nato pa je nameril korake naravnost proti kraljičini palači. Od hipa do hipa je postajal in obračal glavo nazaj proti vhodu. Pa videl ni druzega, kakor svoje železno krdelo, kadeče se konje, ki so nemirno strigli z ušesi. Dospevši do širokega stopnišča, se je zopet ustavil in objel z očmi vsa mračna poslopja. brezlistno drevje in prostorna dvorišča, po katerih se je preganjala gosta jutranja megla in jih delala še širša. Pri pogledu na to obširno imetje, ki je predstavljajo državico zase. ga je zapustilo praznoverje in pozabil je na prikazen. Lavra d’ Ambrun mu je zopet izginila iz spomina. Videl je le še razsežno domeno, strahotno in mračno sinteze kodalnega sveta in videl je sebe kot gospoda nad vsem tem, gospoda nad .Parizom, nad Francijo, nad svetom. Ponos ga je pretresel. — 323 — — Zadržek je odstranjen, mu je kričalo v duši. Orleanec je mrtev! Izabela je moja! Berry ne šteje. Kralj bo odpadel, kakor jesenski list. Da, da. čutim, da je prišla moja ura, da ni sedaj ničesar več med menoj in mojimi sanjami. Orleanec je mrtev in kdo je od mene bližji dedič krone Francije ... V tem trenutku je s topotom prijahala na dvorišče nova gruča vojščakov. Ivan Neustrašni se je zdrznil, mišice so mu vztrepetale in pesti so se mu skrčile... Novodošli jezdeci so razsedlali dvajset korakov od burgundskih jezdecev. Vojvoda jih je spoznal: bili so plemiči Orleančeve stranke pomešani z ljudmi vojvode d’ Armagnac, čegar hči je bila zaročena s Karlom Orleanskim, sinom umorjenega. Vsi so nosili črne šerpe. Ko so poskakali na tla so zakričali z žalobnim glasom: — Maščevanje!... Maščevanje... Smrt ubijalcu!... Obsodba se je zamolklo odbijala od zidovja. Ivan Neustrašni se je opotekel po stopnišču navzgor tja do hodnika, kamor je bil sledil pred leti iz ljubezni in vladohlepja kraljici Izabeli. Naslonil se je na steber in zajecljal: — Morilec!... Hipoma pa se je zopet vzdramil, stresel se in siknil izmed stisnjenih zob: — Morilec! Zmagovalec! Krotilec! Oko mu je zablestelo v divji togoti, pa le za trenutek. Še predno je dokončal ponosni vzklik se je razdelila gruča na dvorišču, pokazala se je nosilnica in izstopila je ženska, oblečena v belo in v črno, odeta z znaki glo- Nijrai! taloga ir, ilalaine Id srebrnine H. SUTTNEEt Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna potokolirana tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka 80T „IKO“ 'SW| Cenik zastonj In poštnine prosto. prip0r0^ „Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev iz blaga, prašnih plaščev iz listra ter svilnih plaščev za dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike za gospode in dečke po priznano nizkih in solidnih cenah. SiEfesSfeSJfeS !•«— 1 UCITEL, ffllfl •mr m -m -m m M 1 c©! TISKARNA i IIU Telefon štev. 118. v Liubliam. r ranciskans ka ulica stev. 8. Telefon štev. 118. jJJi / M /fin Jan Legova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. Slapsak: Turki pri Sy. Tilnu, ilustroyana — knjiga. Cena 1 20 K. m M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K. Šlupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1-50 K. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. Mešiček: Beležke iz Rl|\ fizike in kemije, fjjft Cena 40 Tin. m H Marolt: Zgodovinske učne sii-| ke. Cena 2 K. Vizitke Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3’—, broširani K 2 60. | Kuverte s firm® ,1 l Jožef Ribičič: Kraljestvo čebel. Cena vezani knjigi 80 vin. i—! I Knjižnica Učiteljskega komikta: Julčka ^lisjakovega zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena a 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. in II. zvezek. Cena 1*50 K. ■ Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove na- K rodne pesmi. I. in 11. zvezek. 1 Cena & 20 vin. 8 5 Bretl: Kako si o-^ hranimo zobe. Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Razni napisi na lepenkali za šole. Hovo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešanfsi umetni Si gnojil. 3 Vse tiskovine za q 1 f • v • " knjižnice. — Uradne tiskovine ffA za županstva. Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole Stereotipija Litografija Muzikali je ' Založim knjig ^ 1 V „Učiteljski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, [M Slovenski llustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik, ml MIH Nasa Ilodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec. jjjff