«»**<>»*<'<*>•
V«-iSSM*
Slike z odkritja spomenika kralju Petru
poftnin* »utaM ▼ Kobrin!.	  II.	f/daja_________________________________________________ °'^fcena Din i'
Izhaja vsak dan zjutraj razvea	TTBf	Rokopisov	ne	vraJam«.
v ponedeljkih in	po	4%	°Sla8i	dogovoru.
Posamezna	BEf^Br	1
JB AT M 0 Jr j ^Mam gM MB g M
■V /B mm fm MS /K M	f	H	/fl	JV	Podružnica	v
30'—. Uredništvo v	H	BWl flflg	|0	0	T	■	IV	ce3ta
ljani, Gregorčičeva 23. Telefon	wW	V	Celjut Slomškov trg
uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.	Pošt.	ček.	rač.s	Ljubljana	15.621.
Št. 208	Ljubljana,	torek,	dne	8.	septembra	1931	Leto	II.
Zakon o volilnih imenikih
Stalni volilni imeniki — Volilno pravico ima vsak moški državljan, ki je izpolnil 21. leto starosti — Potrjeni imeniki bodo stalno izloženi v občinskem uradu in v sreskem in okrožnem sodišču — Važni roki za sestavo prvih imenikov;
nici obenem z zvaničnikom, ki je sklep prilepil na domu.
Ce ni znano, kje je dom zainteresirane os&be, da se mu izročitev ne more izvršiti na nobenega izmed navedenih načinov, se sklep prilepi v občinskih prostorih.
Tisti, ki so bili odbiti, ker zahtevi niso priložili dokazil, kakršna zahteva čl. 10. tega zakona, lahko poonvno zahtevajo popravek s priloženimi dokazili, če rok za zahtevo po popravku ne bi bil potekel.
Toda če občinski odbor v preostalem roku za zahtevo po popravku volilnega imenika na izda nikakega sklepa, se bo smatralo, da Je bila osebi, ki je zahtevala popravek, zahtev« odbita.
Ta oseba ima pravico do pritožbe neposredno na pristojno sresko, odnosno okrožno sodiSče.
V tem zmislu bodo sreska, odnosno okrožna sodišča zahtevala od občinskega odbora potrebne akte in izdala sklep v skladu t dokazili, ravnajoč se po drugem odstavku čl. 10 tega zakona.
Če se popravek zahteva za drugo osebo, J« sresko odnosno okrožno sodišče dolžno istočasno tudi njo obvestiti.
Občinski odbor je dolžan v tem primeru poslati sreskemu, odnosno okrožnemu sodišču potrebne akte v roku 24 ur od prejema zahtev* (odgovora) sreskega odnosno okrožnega sodišča, ki to zahteva.
Pravic« do prito&be vsled odklonjenih popravkov.
člen 12. Tiako tisti, ki zahteva popravek, kakor tudi oni, za katerega se je popravek ia-hteval, se imata pravico priložiti pristojnemu sreskemu ali okrožnemu sodišču v roku 8 dni po prejemu sklepa.
če občinski odbor odbije prošnjo tistega, ki je zahteval popravek volilnega imenika, mora oseba, katere se ta zahteva tiče, če ima kaj pojasniti ali izjaviti v svojo korist, to storiti pri občinskem odboru v roku 8 dni od prejema sklepa odnosno sodne dostave (čl. 11, odst. 7.), ker se po sklenjeni rešitvi sreskega odnosno okrožnega sodišča ne more ničesar več dodati.
Pritožbe in prijave po 2. odstatku tega zakona se izročajo ustmeno ali pismeno občinskemu odboru.
Pritožbe ali prijave bo sodišče sprejelo v zapisni ik in izdalo vsakomur, ki to zahteva, potrdilo, da je predal pritožbo ali prijavo sodišču in katerega dne.
člen 18. Občinski odbor (opštinski sud) jo dolžan vsak svoj sklep po čl. 11 tega zakona poslati po uradni dolžnosti v roku 2 dni po a«-toku roka pritožbe pristojnemu sreskemu oziroma okrožnemu sodišču v oceno skupno z vsemi akti, ki se na sklep nanašajo. Ta sodišča so dolžna najdalje v roku 7 dni po sprejemu akta sprejeta sklep, s katerim odobrijo ali uničijo sklep občinskega odbora (opštinskog suda).
V primeru pritožbe more sresko oziroma okrožno sodišče tudi spremeniti sklep občinskega odbora (suda). Takoj ko sresko oziroma okrožno sodišče sprejme sklep, ga pošlje Istega dne s pripadajočimi akti občinskemu odboru, ko predhodno vpiše v volilni imenik oziroma Izbriše iz njega imena onih, katerih se sklep tiče. Sklep sreskega oziroma okrožnega sodišča j« izvršen.
Člen 14. Pri zahtevah popravila volilnih imenikov se ne bodo pobirale nobene takse, kakor tudi ne za delo, akte in potrdila o izvlečkih iz cerkvenih knjig, overovljenje potrdil itd., ki so potrebna kot dokazila za to zahtevo. Na takih potrdilih bo označeno, v kako svrho so izdana, ker se ne bodo mogla uporabiti kot dokazila v druge svrlie brez taks. Oblastva so dolžna izdati v 24 urali vsa zahtevana potrdila, ki s« zahtevajo v svrho popravil volilnih imenikov.
Popravki imenikov po razpisu volitev.
Člen 15. Ko bo objavljen ukaz o volitvah narodnih poslancev, se morejo popravila zahtevati še 15 dni po dnevu objave ukaza. Pozneje zahtevana popravila ne vplivajo na sestavo volilnih imenikov, na podlagi katerih se bodo vršila že razpisane volitve.
člen 16. Če pade dan volitev v čas od 1. januarja do 25. februarja vključno, se bodo preložili popravki po uradni dolžnosti na čas po volitvah. Rolki, predvideni v tem zakonu, začnejo teči 10 dni od dneva volitev mesto od 1. januarja. Popravila na zahtevo poedincev se bodo tudi v tem primeru vršila po odredbah tega zakona.
Beograd, 7. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog notranjega ministra in predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil
zakon o volilnih imenikih.
Čl. 1. — Volilni imeniki, po katerih se vrše volitve za narodno skupščino, so stalni.
Kadar stopi ta zakon v veljavo, so občinski odbori (občinski uradi) dolžni, v roku 10 dni sestaviti prvi stalni volilni imenik, pri čemer jim bo služil za osnovo volilni imenik, po katerem so se izvršile volitve v narodno skupr ščino dne 11. septembra 1927.
Nato ga morajo v roku nadaljnih 24 ur predložiti v dveh originalnih izvodih pristojnemu sreskemu sodišču v potrditev.
V tistih krajih, kjer ni sreskih sodišč, se pošlje pristojnemu okrožnemu sodišču v potrditev.
V mestu Beogradu izvrši potrditev volilnih imenikov okrožno sodišče za mesto Beograd.
V stalne volilne imenike se vpišejo po uradni dolžnosti vsi, ki imajo volilno pravico, če bivajo najmanj 6 mesecev v dotični občini.
Poslednje ne velja za državne nameščence.
Državni in javni samoupravni nameščenci se vpišejo v volilne imenike tiste občine, kjer so v službi.
V občinah, v katerih je več volišč, se bodo volilni imeniki izdelali v posebnih zvezkih za vsako volišče posebej.
Na koncu imenika sa bo s črkami izpisu’ > *te-vilo vpihanih volilcev in število listov imenika.
Nato se imenik opremi s številko in datumom, nakar ga občinski odbor z zapisnikarjem (be-ležnikom) podpiše in opremi s pečatom.
Sreska odnosno okrožna sodišča bodo v roku dveh dni imenik potrdila in en izvod spravila v svoj arhiv, drugega pa vrnila okrožnemu sodišču.
Če volilni imenik ne bi bil dostavljen v zakoniti obliki, ga bo sresko odnosno okrožno sodišče prej vrnilo občini, da ga ona v roku dveh dni uredi po zakonitih predpisih.
Volilna pravica
Čl. 2. Volilno pravico ima vsak moški državljan po rojstru ali prirojstvu (naturalizaciji), ki je izpolnil 21. leto življenja.
Čl. 3. — Aktivni oficirji in podoficirji in vojaki pod zastavo ne morejo vršiti volilne pravice in tudi ne morejo biti izvoljeni.
Čl. 4. — Začasno izgubi volilno pravico:
1.	kdor je obsojen na robijo ali zapor na več kakor eno leto dni, dokler se ne vrne v pravo,
2. kdoj je obsojen na izgubo državljanskih pravic, za dobo, dokler ta kazen traja,
3. kdor je pod stečajem,
4. kdor je pod varuštvom,
5. kdor je pred sodiščem izgubil volilno pravico zaradi volilnih prestopkov.
Evidenca volilnih upravičencev
Čl. 5. — Občinski odbori (uradi) morajo po uradni dolžnosti vsako leto od vštetega 1. do 31. januarja izvršiti popravke teh imenikov 'n vpisati vanje s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pravico in dotlej niso bile vpisane, enako pa izpustiti one, ki so to pravico izgubile.
Občinski odbori bodo vojake, ki so odslužili svoj rok, po uradni dolžnosti vpisali v volilui imenik po odsluženem roku.
Prav tako bodo zapisali vojake, ki bodo v tem letu odslužili svoj rok.
Čl. 6. — Najdelj do 5. februarja bodo občinski odbori poslali tako popravljene volilne imenike pristojnemu sreskemu odnosno okrožnemu sodišču v potrditev.
Obenem bodo predložili v prepisu vse izpre-membe volilnih imenikov, izvršene meseca januarja.
Kadar sodišče dobi volilni imenik, se prepriča, ali se ujema z originalom, ki se nahaja v njegovem arhivu, nakar ga v roku 15 dni overovi in vrne občinskemu odboru, pri čemer zabeleži v svoj originalni imenik izpremembe, ki jih je napravil občinski odbor meseca januarja.
Potrditev podpišeta predsednik in tajnik sreskega odnosno okrožnega sodišča ali pa njuna zastopnika.
Čl. 7. — Če občinski odbor ne predloži v gori omenjenem roku volilnega imenika pristojnemu sreskemu odnosno okrožnemu sodišču, ga le-to pozove, da to naknadno stori v roku pet dni, obenem pa izvrši po uradni dolžnost^ kar le treba storiti po zakonu, da se odgovorne °sebe kaznujejo.
Če po tem roku občinski odbor ne predloži Sreskemu odnosno okrožnemu sodišču stalnega
volilnega imenika, bo to sodišče določilo sodnega uradnika, da v roku enega meseca v smislu odredb tega zakona sestavi stalni volilni imenik za dotično občino.
Do končne potrditve tega imenika bo v veljavi prejšnji imenik.
Uradniku, ki mu je naloženo, da izvrši to de-
lo,	se takoj izdajo iz potne blagajne denar za potne troške in dnevnice, ki mu pripadajo po obstoječih predpisih o potnih troških državnih nameščencev za uradna potovanja. Ti in ostali izdatki pridejo v breme odgovornega nameščenca.
Pravica do vpogleda v imenike
Čl. 8. — Tako potrjeni imenik bo stalno razstavljen v občinskem, sreskem In okrožnem sodišču in vsakdo ima pravico, volilni imenik pregledati, prepisati, objaviti in tiskati ter bodisi za sebe ali za koga drugega zahtevati nj«--ga popravek.
Čl. 9. — Da je volilni imenik dan v vpogled prebivalstvu, mora občinski odbor razglasiti isti dan, ko se to stori.
Ta razglas se v mestih in mestecih (trgih! izvrši s pismeno objavo, prilepljeno v občinskih prostorih in po ulicah, v kmetskih obči nart pa še na način, ki je v teh občinah v navadi.
Vtem razglasu mora biti izrecno povedano, da bodo pri volitvah smeli glasovati samo tisti, ki so vpisani v imeniku.
Popravki v imenikih
Čl. 10. — Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustmeno od občinskega odbora, ali sreskega, odn. okrožnega
sodišča, vendar od okrožnega sodišča samo pismeno.
Sresko odnosno okrožno sodišče bo akt glede zahteve popravka v roku 24 ur poslalo občinskemu odboru v postopek.
Ustmeno zahtevo zabeleži odbor odnosno sodišče v zapisnik.
Z zahtevo po popravku je treba predložiti dokazila.
Za dokazila služijo lahko samo veljavni javni dokumenti.
eč osebe, ki zahtevajo popravek, zahtevajo, da se jim o tem izda potrdilo, je sodišče dolžno eo takoj storiti.
Vsaka zahteva po popravku se isti dan zabeleži tako v tajniško knjigo, kakor tudi v ročni zapisnik ter v posebni seznam zaradi lažjega pregleda.
Če občinski odbor izvrši popravek v volilnem imeniku po uradni dolžnosti, mora svoj sklep, s katerim popravek odredi, obrazložiti z veljavnimi dokazili.
Dolžnosti občinskih odborov glede popravkov
Čl. 11. — V vsaki zahtevi po popravku volilnega imenika mora občinski odbor sprejeti sklep v roku pet dni.
Če se to zahteva od katerega drugega sodišča, ga izroči tudi le-temu, uradno, v istem roku.
Izročitev sklepa se izvrši zainteresiranim osebam s pismenim potrdilom sprejema, nepismenim osebam pa pred dvema pričama.
Če ni mogoče najti zainteresirane osebe, se ji sklep prilepi na njenem domu pred dvema pismenima pričama, ki se podpišeta na odstav-
Nastop vojske
Del zastav
Pevci
Kazenske določbe.
Clen 17. Kdor o priliki popravljanja volilnih Imenikov, kakor je predvideno v členu 1. tega zakona, vpiše v imenik kako osebo ali jo črta iz imenika v nasprotju z označenim načinom, bo kaznovan z zaporom od 3 mesecev do 2 let. Če Število tako vpisanih ali zbrisanih oseb znaša več ko 10 za vsako volišče, bo dotičnik kaznovan z zaporom do 5 let.
Člen 18. Kdor o priliki popravljanja imenikov hote izpusti osebe, ki jih je po uradni dolžnosti dolžan vpisati, se kaznuje z zaporom do 8 mesecev ali z denarno kaznijo do 3000 Din. leto velja, če ne izbriše oseb, ki so umrle, ali pa so izgubile volilno pravico.
Člen 19. Če občine ne predložijo stalnih volilnih imenikov sre&kim oziroma okrožnim sodiščem v roku, odrejenem po tpm zakonu, bodo odgovorne osebe kaznovane z zaporom 6 mesecev.
Člen 20. Vse te krivde (čl. 17., 18., 19.) sodi senat okrožnega sodišča.
Način sestavljanja in vzdrževanja imenikov.
Člen 21. Posli, ki se nanašajo na delo in popravljanje volilnih imenikov v občinah, kjer ni občinskih odborov (opštinskili sudova), bo izvrševal občinski predstojnik, načelnik, knez ali njegov namestnik z dvema občinskima svetovalcema, M jih izvoli občinski svet.
Člen 22. Formularje volilnih imenikov predpiše minister za notranje zadeve.
Člen 23. Poleg stalnih volilnih imenikov morajo imeti občine tudi po abecednem redu urejen imenik z indeksom vseh volilcev v občini, kjer se poleg imena volilca označi tudi stran in številka v volilne imeniku. Pri izdelavi prvega stalnega volilnega imenika so občine dolžne izdelati imenik v dveh izvodih, od katerih zadržijo en izvod sreska oziroma okrožna sodišča za svoj arhiv. Okrožno sodišče bo tam vpisovalo vsakega novega volilca v svoj imenik.
Člen 24 Občinski odbor (opštinski sud) bo vsakih 5 let prepisal original volilnega imenika ter pri tem vpisal nove ter izpustil volilce, ki nimajo več volilne pravice. V kolikor ob-ctoja potreba radi nakopičevanja aktov, more »resko oziroma okrožno sodišče odrediti, da se ta prepis izvrši že preje in v dveh originalnih izvodih. En izvod je treba predložiti sreskemu, oziroma okrožnemu sodišču v potrditev, tako da na ta način nastane nov stalni volilni imenik.
Prehodne odredbe.
Čl. 26. Za prve prihodnje volitve narodnih poslancev po uveljavitvi tega zakona se rok predviden v prvem odstavku čl. 7. tega zakona spremeni v >rok 2 dni«, rok v drugem stavku istega člena v >rok S dni« in rok predviden v členu 13. 1. stavku v >rok 24 ure, rok v 2. stavku istega člena v »rok 2 dni«, rok v ČL 15 1. stavka pa se spremeni v »rok 8 dni<.
člen 26. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih no vin ah«.
Otvoritev 12. glavne skupščine DN
Imenovanje
Prisega ministra Puclja
Beograd, 7. septembra. AA. Davi ob pol 12. je minister brez portfelja Ivan Pucelj položil pred predsednikom ministrskega sveta generalom Petrom Zivkovičem v predsedništvu mini-Itrskega sveta prisego.
Beograd, 7. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za kontrolorja na postaji Ljubljana - gor. kolodvor v 7. skupini g. Viljem Kelc, dosedanji kontrolor v isti skupini in šef postaje Škofja Loka.
»Slehernik« pred Nunsko cerkvijo
Kot druga gledališka predstava na prosteln v ciklusu prireditev za kraljevi teden se Je nocoj vršila pred nunsko cerkvijo predstava Hof-manstalovega Slehernika v režiji prof. fiesta In t Levarjem v naslov, vlogi. Zanimanje za stvar ki pomeni novost v našem gledališkem življenju, In pa razmeroma ugodno vreme sta privabila lepo število tisočev ljudi, ki so zasedli vrste sedežev in pripravljenih stojišč, par tisoč gledalcev pa se je zadovoljilo, da so oddaleč s Kongresnega trga ln z oken bližnjih hiš prisostvovali igri. In upanje vseh se je izpolnilo; s Slehernikom pred nunsko cerkvijo sta tako režija kakor dramski ansambel izvršila živo, vsega spoštovanja vredno dejanje, ki za naše kulturno življenje ne more ostati brez pomena.
Hofmanstalova igra — o katere literarni in življenskl ceni sem že lani napisal nekaj kritičnih opomb — je po svoji obliki ln po svoji notranji težnji delo, ki v vsakem oziru zahteva širine, dimenzij In distanc: njega dejanje je prav tako odmaknjeno iz preproste realnosti v simbolnost, kakor je njega zadnji namen, člo veku v sredo njegovega dneva priklicati misel na onostranstvo in na poslednji reči in ga z grozotno podčrtano primerjavo vsega časnega in večnega pretresti ln osvojiti. Slehernik lahko računa na gotov uspeh samo tam, kjef ima dovolj prostora za uveljavljanje vseh teh svojih notranjih in zunanjih razdalj, njemu je treba prostora, da se lahko afekt izživi in da se mu lahko glas razlegne do tja, kamor seže. In tako so režiser in igralci šele nocoj Imeli za Slehernika priliko, da dokažejo, kaj lahko dajo iz Bebe — ln bil Je večer njehovega uspeha.
Prof. Sest Je smotrno priredil tekst, odmeril prostor notranjim in zunanjim stvarem ln dejanjem ter s skrbno, računajočo roko ves ogromen aparat spravil v sklad in red. Bile so scene, in minute, ki so človeka zavzele in osvojile do dna. Levar je dal Slehernika z mogočno gesto ln živim doživetjem — nekateri prizori za bogato obloženo mizo in pa njegovo srečanje s skrinjo denarja na koncu so bili čisti biseri. In v malem so mu pomagali držati tehtnico vsi: predvsem Skrbinšek, Kralj, Debevec, Marija Vera in Cesar, potem Nablocka, Sarlčeva, Bol-tarjeva, Daneš, Lipah, Sancin, Potokar, Rakar-jeva — in vsi.
Daleč okrog Kongresnega trga je ves čas vladala tišina in mir, kakor da so vse ulice prisluhnile zgodbi in dejapju. Občinstvo se je i&z-šlo pod močnim vtisom.	Fri.
Skupščino je otvoril včeraj španski zunanji minister Lerroux — Titulescu drugič izvoljen za predsednika
vse to so gotovo veseli znaki, da se je za-3I0 zopet resno delati v Evropi na gospodarskem zbližanju in medsebojnem zaupa-
Ženeva, 7. sept. d. Ze dolgo pred počet-kom otvoritvene seje 12. zasedanja DN, ki ‘e bila napovedana za pol 11. uro, je vladalo v hodnikih palače, kakor tudi po sosednih cestah živahno vrvenje. Zasedanje se je udeležilo 51 delegacij, trije ministrski predsedniki in 21 zunanjih ministrov je bilo iz različnih držav. Kot najpromi-nentnejše zastopnike navajamo Brianda, dr. Curtiusa, dr. Beneša, dr. Marinkoviča, Zaleskega, dr. Schobra, Venizelosa itd. — Točno ob pol 11. uri je otvoril španski zunanji minister Lerroux kot predsednik Sveta zborovanje s kratkim nagovorom. — Podal je kratek pregled čez dosedanji razvoj delovanja Društva narodov ter je poudarjal osobito velik pomen dela evropskega odseka. Slednjemu se je posrečilo tekom kratkih mesecev izdelati program pomoči poljedelstvu in ustanoviti novo mednarodno agrarno društvo. Odsek za reparacije in plačilo vojnih dolgov, konference in pogajanja v Londonu, Parizu, Berlinu in Rimu, posredovanje reparacijske banke, sestanki strokovnjakov v Baselu —
nju držav. S tem je končal Lerroux svoj otvoritveni govor in proglasil zasedanje za otvorjeno.
Nato je sledila volitev predsednika zasedanja, ki se je zelo zavlekla. Dolgo se namreč niso mogli zediniti glede kandidata za to mesto. Končno je prišlo do olje volitve med romunskim odposlancem Titu-lescujem in madjarskim zastopnikom grofom Apponiyjem, ki je končala z zmago Titulescuja, kateremu je pripadlo od 49 oddanih glasov 25. Tako je Titulescu tekom enega leta že v drugič predsednik zborovanja N D, kar se smatra v tukajšnjih krogih za izreden pojav. V svojem pro-gramnem govoru je postavil Titulescu smotreno in uspešno delo Društva narodov za vodilno geslo, katerega naj se vsi pri svojem delu v bodeč drže; liajti poznejšim rodovom moramo zapustiti že dograjeno, trdno stavbo miru. Medsebojno zaupanje, umevanje in odkritosrčnost naj bodo podlaga našemu delu.
Današnji sestanek angleškega parlamenta
Po govorih zastopnikov vlade in opozicije bo parlament še danes glasoval o zaupnici vladi — Raču na se s 60 glasovi večine za vlado
London, 7. sept. AA. Jutri popoldne se sestaneta 6 tednov prej, kakor je bilo določeno, obe zbornici angleškega parlamenta. Vlada bo predložila parlamentu takoj svoje predloge za štednjo.
Spodnja zbornica bo na prvi seji poslušala kraljevo sporočilo. Nato bo ministrski predsednik predlagal izvolitev odbora za štednjo in imel važen govor o sedanji krizi, ki je imela za posledico sestavo narodne vlade.
V	imenu konservativne in liberalne stranke bosta govorila Baldwin in sir Herbert Samuel, v imenu opozicije pa Hen-derson. Nato bo zbornica glasovala o zaupnici vladi. Pričakujejo, da bo vlada imela 50 do 60 glasov večine. V sredo bo razpravljala zbornica v glavnem o formalnih
zadevah. V četrtek predloži zakladni minister Snowden svoj zasilni proračun in potrebne predloge za izvedbo ukrepov za štednjo. Debata o zakonskem načrtu za štednjo bo v petek.
Končna odločitev pade najbrž v ponedeljek ponoči. Sir Bolton Eyres Monsell je pozval vladne pristaše, naj bodo tekom sedanjega zasedanja vedno prisotni; upa, da bo zasedanje kratko. Voditelj opozicije Henderson v sporočilu svojim pristašem priznava, da so njegovi bivši tovariši v sedanji vladi postopali tako iz prepričanja, vendar poudarja, da bo opozicija kljub temu energično zasledovala v parlamentu svojo politiko v skladu z obljubami delavske stranke pri zadnjih splošnih volitvah.
Nove protifašistovske demonstracije v Parizu
Panika v italijanskem paviljonu na kolonijalni razstavi — Vzkliki proti Italiji in zvrnjen kip moža v fašistovskem kroju
Pariz, 7. septembra, n. Kakor poroča »Quotidien« naknadno, je prišlo o priliki
Soseta italijanskega kolonijalnega ministra 'e Bona do izgredov tudi v italijanskem paviljonu med zbranim ljudstvom, ki je prisostvovalo sprejemom in posetu. Iz gruče ljudi «o se začuli laški vzkliki proti Italiji. Tri osebe so začele deliti letake in zvrnile kip moža v fašistovskem kroju. Nastala je panika in povzročitelji demonstracij so zbežali.
Rim, 7. sept. n. O Egidiju Cavalieriju, ki je napadel fašističnega kolonijalnega ministra De Bona ob njegovem prihodu v Pariz, pravi Tribuna, da je policija v Limanu dognala, da živita tam le dva Cavalierija in sta oba v Milanu. Fašistične oblasti so to sporočile pariški policiji in jo opozorile, da je atentator bržkone prijavil napačno ime in poreklo.
Monarhistične manifestacije na Španskem
Madrid, 7. septembra, n. Včeraj so katoliki in monarhisti priredili velike demonstracije pred uredništvoma listov »Liberta« in »Heral-do«. Demonstrantje so hoteli vdreti v zgradbo. Klicali so kardinalu Seguri. Vodil jih je neki duhovnik. Ko je nastopila policija, so se razpršili.
Barcelona, 7. septembra, n. Generalna stavka je zaključena. Mir je ponovno vzpostavljen. Sindikati so pozvali svoje člane, naj gredo spet na delo. Izgleda, da bo delavstvo ta poziv sprejelo.
Podmornica »Nautilus«
Oslo, 7. septembra. AA. Tukajšnji krogi so sprejeli vesti o podmornici »Nautilus« z velikim veseljem. Ne vedo pa povedati, zakaj je Wilkims molčal 5 dni. Radiotelegrafist v Tromsoe, ki je bil z »Nautilusom« v zvezi 20 minut, pravi, da Wilkins ni povedal, zakaj Je molčal, temveč le sporočil, da je na krovu vse zdravo in da plove podmornica v odprtih vodah.
London, 7. septembra, n. Podmornica »Nautilus ej vrača proti Spitzbergom, ker zaradi težkih poškodb ni mogla nadaljevati svoje poti. Ker je poškodovana, se je nagnila za 30 stopinj. Poročajo, da so znanstveni rezultati Wil-kinsonove ekspedicije zelo obsežni.
Mednarodni šahovski turnir na
•	Bledu
Bled, 7. septembra Partija Spielmann-Aljehin Be je po 23 potezi končala remis. Tudi Vidmar in Pirc sta odigrala remis. Obe partiji sta bili otvorjeni z danskim gambitom.
Tudi partija Maroczy-Kostič je bila remis.
Kashdan pa je premagal Stoltza v 31 potezi.
Nedoigrane partije so se popoldne nadaljevale s tem uspehom. Astaloš je remiziral proti Floliru.
Niemcovič ni doigral svoje partije s Col-le-om, enako je ostala nedoigrana partija Tar-takower-Bogoljubov.
Stanje po 12. kolu: Aljehin 10 (1), Kashdan 7 (1), Spielmann, Vidmar, Flohr 6 in pol, Bogoljubov 5 in pol (1), Kostič 5 in pol, Niemco-vič, Astaloš 5 (1), Stoltz, Maroczy 5, Tartakowe, Colle 4 n pol (1), Pirc 3 in pol (1).
Jutri se odigrajo viseče partije.
Letalske tekme za pokal Nj. Vel. kralja
Beograd, 7. septembra. 1. Včeraj so se vršile velike letalske tekme za pokal Nj. Vel. kralja. Žirijo je zaključila svoje delo ob 10. in objavila končne rezultate, ki so:
V	tekmovanju vojnih dvosedežnih letal je dosegel prvo mesto in si s tem priboril kraljev pokal ter nagrado 20.000 Din tvrdke Rakovica pilot kapetan Mrak z opazovalcem poročnikom Mandraševičem, drugo nagrado 5000 Din aerokluba je dobil pilot podporočnik Teofanovič. V tekmovanju šolskih letal si je priboril zmago in prvo nagrado 12.000 Din letalskega poveljstva pilot podnarednik Korošec z opazovalcem poročnikom Rovškom, drugo nagrado 5000 dinarjev aerokluba pilot poročnik Akro z opazovalcem poročnikom Kranjcem, tretjo nagrado 5000 Din »Zmaja« pa pilot poročnik Delanski z opazovalcem podnaredni-kom Lazičem. Pri tekmovanju z lovskimi letali sta zmagala narednik Samulov, ki je dobil nagrado ministrstva vojske in mornarice 20.000 Din ter g. Dobnikar, l.i je dobil nagrado 5000 Din aerokluba.
Važno opozorilo za mlinarje
Beograd, 7. septembra. AA. Privilegirana del niška družba za Izvoz deželnih pridelkov kra ljevine Jugoslavije opozarja vse mline, ki se dozdaj niso prijavili privilegirani družbi, in to so vsi mlini v vsej državi razen mlnov v Banatu in Bački, da se morajo takoj prijaviti družbi z izjavo, ali hočejo pridržati trgovsko mletev ali mletev na merico (ušur), ker eden in isti mlin ne sme mleti na oba načina. Vsi trgovski mlini morajo kupovati pšenico od privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov. Ukinjena je omejitev za mletev sremske in banatske pšenice ter se more mleti v neomejenih količinah. Isto tako morajo kupovati vsi mlini plombe pri omenjeni družbi ter voditi o njih knjigovodstvo kakor tudi o izvozu pšenice ali uvozu moke.
Francija in vprašanje razorožitve
Pariz, 7. septembra. Minister za letalstvo Dumesnil je, govoreč v imenu vlade o priliki proslave prve bitke na Marni, med drugim dejal:
Vsak človek zdravega razuma odobrava plemenito akcijo Društva narodov za razorožitev. Toda če hočemo razorožiti fizično, moramo predhodno razorožiti tudi duhovno ter dobiti za razorožitev gotove garancije. Od dneva podpisa pakta Društva narodov je Francija izvršila veliko razorožitev. Dalje je 1. aprila 1923 znižala vojni rok na 18 mesecev, po podpisu sporazuma v Locarnu leta 1928 pa na 12 mesecev. L. 1921 je bila zmanjšana francoska vojska, ki bi mogla biti takoj mobilizirana, za celih 42 odstotkov. 1. januarja 1981 je francoska pomorska oborožitev znašala 628.000 ton, napram 750.000 tonam leta 1919. Francosko letalstvo je od dneva podpisa mirovne pogodbe efektivno mnogo manjše, kakor je bilo to predvideno. V ostalem Francija ne iflore iti mimo dejstva, da druge države povečavajo svojo oborožitev, medtem ko Francija vrši razorožitev. Druge države uporabljajo milijarde za svojo varnost, mnogo več kot Francija. Francija želi stopiti v mednarodno sodelovanje ter pričakuje od tega sodelovanja ugodnih rezultatov, hoče pa pri tem, da se spoštujejo mirovne pogodbe ter zakonite pravice do reparacij. Schober in Curtius sta dala v Ženevi izjave, ki sta bili sprejeti v Franciji lojalno in ki omogočata atmosfero evropskega sodelovanja. Na kraju je Dumesnil naglasil izjavo MacDonalda in Balwina, da vlada v Franciji miroljuben duh.
Inozemstvo o naši novi ustavi
Beograd, 7. septembra, o. »Tribune de Geneve« prinaša pod naslovom »K liberalnejšemu režimu« članek, v katerem pravi člankar med drugim: Rezultati režima, ki 'e bil vzpostavljen 6. januarja 1929, so popolni, posebno v pomirjenju političnega strankarstva, poravnavanju sporov med posameznimi deli naroda, v sanaciji administracije, izenačenju zakonov iri zboljšanju gospodarskega položaja. Ti rezultati so omogočili jugoslovanskemu suverenu, ki čuti demokratsko, da je izpolnil svojo obljubo, da je dal narodu ustavo, ki„ garantira popolno politično svobodo, da je rekonstruiral vlado, v katero so vstopile osebnosti, ki so igrale važno vlogo v političnem življenju Jugoslavije.
Proslava 6. septembra v Ženevi in na Dunaju
Ženeva, 7. septembra. Včeraj na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra je bila v ruski cerkvi v Ženevi svečana služba božja, ki so ji prisostvovali jugoslovanski minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič, stalni jugoslovanski delegat pri Društvu narodov Ilija §u-menkovič, poslanik v Bernu Milojevič, generalni konzul v Ženevi Petrovič, člani jugoslovanske kolonije in mnogi tujci.
DnnaJ, 7. septembra. Povodom proslave rojstnega dne NJ. Vis. prestolonaslednika Petra sta bili v obeh dunajskih jugoslovanskih cerkvah svečani službi božji. Svečanosti je prisostvoval odpravnik poslov poslaništva Momčilo Jurišič z vsem osobjem poslanstva, vojaški ataše polkovnik Dragotin Pavlovič, stalni delegat pri donavski komisiji Velizar Ninčič z gospo ter številni člani Jugoslovanske kolonije.
Izid letalskih tekem v Novem Sadu
Novi Sad, 7. septemba. O priliki včerajšnjih letalskih tekem, ki so bile prirejene povodom proslave rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, je dobil prvo nagrado pri tekmi dvosedežnih vojnih letal >Breguet XIX« kapetan Mrak. Istočasno je dobil prvo nagrado Nj. Vel. kralja. Drugo nagrado je dobil podporočnik Teofilov, tretjo kapetan Kirafič. Pri tekmi lovskih aparatov »Avia« je dobil prvo nagrado narednik Samojlov, drugo podporočnik Doban-ski, pri tekmi šolskih aparatov »Fisir« je dobil prvo nagrado podnarednik Korošec, drugo narednik Simič, tretjo poročnik Dolanc
*
Pariz, 7. septembra. AA. Pri kolesarski dirki Pariz—Brest—Pariz je zmagal avstralski dirkač Oppermann.
Pariz, 7. septembra. AA. V lahkoatletskem dvoboju je nemška reprezentanca porazila francosko z 89 proti 62 točkam.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 7. sept. d. V Severnih Alpah pretežno oblačno, hladno, mestoma deževno. V Južnih Alpah megleno, dež, široko.
Danes ob pol 3. na Kongresnem trgu
Koncert Pevske Zveze
Nad 2400 pevcev.
Resnica je samo v romanu.
Andreja Mauroisa citat iz Stendhala.
LENIN
roman in življenjepis moža, ki je igral v svetovni vojni in v njenih odmevih tako usodno vlogo v zgodovini Rusije in vsega sveta kot duševni vodja in poglavar boljševizma. Toda tu ne gre za suhoparen življenjepis, niti za ideologijo osebnosti in nauka. To je roman v pravem pomenu besede, pisan zelo živahno in napeto. Ossendowski, ki je živci do konca svetovne vojne v Rusiji — bil je nekaj časa tudi profesor v Tomsku — je poznal osebno razmere, v katerih je živela ruska inteligenca kot Oni činitelj, ki je ustvarjal predvojne idejne {smeri. ()ssendowski je eden onih redkili Poljakov, ki so zavzemali napram ruskemu duhovnemu življenju vedno nepristransko, čeprav kritično stališče. Osebno je pt./nal tudi Lenina in mnoge prvake velike ruske revolucije, ki so prišli na površje po prevratu. Odtod tako živo zanimanje slavnega poljskega pisatelja za razmere, ki jih opisuje od otroških let mladega Vladimirja Uljanova (Lenina) v rodbinskem krogu in njegovo pestro življenjsko pot do prevrata, ki je tako močno vplivala na oblikovanje vsega povojnega socialnega in gospodarskega sveta. Ossendowskega roman »Lenin« zasluži kot roman-žLvljenjepis in kot politični roman v polni meri, da ga vsak izobraženec prečita.
Iz julijske številke „Slovenskega i\aroda".
Urednik »Jutra« B. Borko piše v svojih »Srečanjih v tujini« (glej »Jutro« od 16. maja t. 1.) med drugim:
F.	A. Ossendowski je v inozemstvu dobro znano ime. Njegovi spisi so prevedeni v vse večje evropske jezike in njegovo ime se pogosto navaja, če je beseda o sodobnih evropskih pisateljih. Poznal je Lenina; imel je ž njim ob dolgih sibirskih večerih neskončne diskusije o človeštvu. Videl je njegove človeške strani 111 je napisal zanimivo knjigo o ruskem revolucionarju.
Ko sem se mudil v Varšavi, je imel gospod Ossendowski, ki je profesor na visoki šoli, polno skrbi in dela. Zaradi tega je
BLODNJE
kot roman je najobsežnejše in najbolj revolucionarno delo, ki tvori prelom v pripovedni tradiciji. Temeljni elementi, na katerih počiva ta veličastna konstrukcija, so kipeč upor in strast. Avtor se tu ne kaže kot heretik, ampak kot rebel, romar k absolutnemu, njegov katoliški misticizem ni ničesar drugega ko iskanje Boga v pozemeljskem popotovanju...«
h revije „L’ Europe Centrale
»Jutro« v svojem kulturnem pregledu
piše:
»Jaroslav Durych je nepopustljiv katolik, ki smatra, da je bila Belogorska katastrofa koristen dogodek, znak božje volje, da naj se čreda čeških ovac vrne iz krivoverstva v edino zveličavno cerkev. Na srečo je Durych preveč artist, da bi pisal tendenčne romane. Predvsem je pesnik, tvorec lepote. V svoji Wallenstein-ski trilogiji je Durych obdelal leta med Belo goro in usodno nočjo, ko je bil Wal-lenstein v Chebu ustreljen. Romanu je dal značilen naslov »Bloudeni«, ki pomeni toliko kot naše blodenje, tavanje. Dejanje ni zaprto v krog češke dežele, marveč se odigrava med naključji in avanturami tridesetletne vojne po vsej Evropi od Ogrske do Baltika, od Češke do Sredozemlja pa vse do Južne Amerike. V neskončnih blodnjah in romanjih iščejo osebe romana srečo, Boga, ljubezen in mir svojih duš. Izmed stotine oseb, ki pred čitateljem vstajajo in izginjajo, se najostreje rišejo liki nekaterih glavnih oseb zlasti Wallen-steina, cesarja, Maksimilijana Bavarskega, Slavate, Lichtensteina, Trčka, predvsem pa ljubke simbolične dvojice Angelike in Jurija ter poročnika Kilijana in njegove zaročenke. — Strmimo pred nalogo, ki jo je izvršil pisec, ko je združil v celoto toliko različnih usod in dejanj v tako raznoličnih krajih. Roman vsebuje sila veliko zgodovinskih podrobnosti, ki pa jih pisec vedno obvladuje, tako da nam ne kopiči umetniško neprebavljenega gradiva; zgodovinske dogodke oživlja tudi to, da so os6be orisane jako živo. Mnogi opisi nas
bilo težko ujeti primeren trenutek, ko bi Ra intervjuval.
G.	Ossendowski je mož v najboljših letih, širokega, markantnega obraza, ki mu britev daje nekam ameriško podobo. Govori prijazno, neprisiljeno, brez pozer-stva in glumaške narejenosti. Čutiš: tako govori človek s človekom.
»Slišal sem, da namerava Umetniška Propaganda izdati slovenski prevod Vašega .Lenina'!« sem mu dejal.
»Da, znano mi je. No, knjiga je bila povsod dobro sprejeta: prikazal sem Lenina s človeške strani, brez mržnje in predsodkov, a tudi brez sence onega kulta, ki ga uganjajo v Rusiji. Z Leninom sva se mnogo družila in imel sem dovolj prilike, da ga spoznam v najrazličnejših situacijah. Naravno je, da se nisva strinjala, toda poznal sem ga temeljito.«
To neznansko napeto delo, ki v živi graditvi zgodovinskih dejsiev, s pesniško besedo predočnje velikega revolucionarja, nam prvič odpre pogled v postanek in življenje boljševiške Rusije.
Izide v 2 delih v založbi Umetniške Propagande v jeseni t. 1.
(Zaplemba romana »Lenin« je bila z odlokom ministrstva notranjih poslov br. 1/4006 razveljavljena.)
Vsaka iz obeh knjig »Lenina« bo veljala:
kartonirana:	................ 60’—	Din
v platnu......................... 75'—	„
v polusnju .........................100'—	,,
zgrabijo po svoji pesniško - neposredni učinkovitosti. Zaradi svojih očitnih vrlin in neposredne umetniške kakovosti so Durychove »Blodnje« vzbudile občudovanje.«
»S svojo historično ironijo, z naznanjeni, da je bil proces tridesetletne vojne delo edinca, je osvobodil Durych ono dobo od romantičnih copernij in pridobil s tem bolj etično razmerje k celi njeni slavi in tudi k padcu Wallensteinskega vojvode.
Durychovo pojmovanje historije same, čistoča govorice, izborna gradba dialogoy, prijetno zvenečih kadenc je za ta roman najbolj značilno. Delo tako ogromne koncepcije je moralo zahtevati več zvezkov. Nasprotno nazoru, da je to delo nekompromisnega dogmatika, dokazuje vsa njegova probojnost in svoboda mišljenja, da je ta roman popolni paradoks katolicizma. Dnrych je najbolj srečni darovatelj umetniških vrednot v sedanji dobi literarnega uboštva.«
„Nar. list“ iz julija t. I.
Roman »Blodnje« izide v 2 delih v založbi Umetniške Propagande na Veliko noč 1932.
Vsaka knjiga romana »Blodnje« bo veljala:
kartonirana:	................ 60’—	Din
v platnu......................... 75'—	„
v polusnju ......................100'—	„
Osnutki platnic mojstra Vavpotiča.
V informacijo in presojo.
Kartoniran izvod »Lenina« na Poljskem stane naših Din 195'—, na Češkem Kč 65'— ali Din 120'—.
Kartoniran izvod romana »Blodnje« stane na Češkem Kč 104'—, t. j. Din 170—, na Nemškem Mark 14'— ali naših Din 190'—.
N a v a j a m o v dokaz, da so naše izdaje zelo poceni, čeprav po opremi boljše.
V slučaju naknadnega plačevanja ostajajo knjige last založbe do popolne poravnave. — Plača in toži se v Ljubljani.
Razpis subskripcije.
Podpisano založništvo bo izdalo v 111. letniku »Dobre knjige«	kot	redne publikacije
spredaj navedena dva velika, sodobna romana v štirih knjigah	im	sicer:
Ossendowskega »LENINA« I., II. v avtoriziranem prevodu Frana Bradača in Durychove »BLODNJE« I., II. v avtoriziranem prevodu Ferda Kozaka.
Vse štiri knjige so prav obsežne, tiskane na najfinejšem papirju s tiskom iz nalašč v ta namen pridoblj mili ameriških matric. Vezava priznana, vsaka knjiga v kaseti.
Subskripcijska cena vseh štirih kartoniranih knjig............................... 200’— Di«
Subskripcijska cena vseh štirih v platno krasno vezanih knjig.................... 220— „
Subskripcijska cena vseh štirih v polusnje (safian in pravo zlato) krasno
vezanih knjig...............................................................300’— „
Kot zadnji subskripcijski dan velja 15. september 1931.
Izpolnite, neželjeno črtajte, izrežite in vtaknite V kuverto spodnjo tiskovino, na ovitek napišite naslov: Umetniška Propaganda, odpravništvo Loka pri Zidanem mostu s pripombo »tiskovina« ter odprto, s 25 parami frankirano, čimpreje odpošljite.
Umetniška Proprghndfi
. Tu odrežite.
Naročilnica.
Umetniški Propagandi, odpravništvo
Loka pri Zid, mostu
Z ozirom na Vas prospekt prosim, da me smatrate za obveznega naročnika:
romana: LENIN 1.—11.
(dve knjigi)
romanov: LENIN L—11.
BLODNJE L-II.
Vsaka knjiga	v	kart. .	.	60'—	Din
„	„	v	platmi	.	75'—	„
„	v	polusnju	.	100' —
za subskripcijsko ceno vseh
romana: BLODNJE l.—II.
(dve knjigi)
Vsaka knjiga	v	kart. .	.	60'—	Din
»	»	v	platnu	,	75•—	„
„	„	v	polusnju	.	100•—	„
štirih knjig v kart. .	.	.	200'—	Din
vseh štirih knjig v platnu 220-—	„
vseh štirih knjig v polusnju 300' —	„
Naročnino v znesku Din
........ bom plačal takoj — v 10. zapo-
začenši 1. oktobra 1931.
rednih, mesečnih obrokih po Din
Datum
Podpis in natančen naslov:
Česar ne želite, črtajte!
Reklamacije s* rpoštevajo le osem dni po prejemu. — Poštnina in ovojnina se računa po faktičnem izdatku.
,$'o .	'	•
F. Ossendonjski
avtor Lenina
Že strukturna oblika romana
—	da ne govorimo o njegovi čudoviti miselni podobi — spominja na „Boianstveno Komedijo'1. — Res, Durych je češki Dante, Dante, drugič poslan vsemu svetu.
Valerij S. Vilinski).
V
\
S
V''3
I*
O 5*
O .50 Q
H* ^ ^
so g j*
s» is *Co
■s O §
■§>1 o >0
s ~\ 5“ ^0
* s.
S*
Vi
S
S ^ q a
1^*1 II
>i° is čj* ^
S §
O Q 00
^ »S 5 ■^1
g
a ^ P
S»
S
O
Jaroslav Durych
avtor Blodenj
A
Zveza mest Dravske banovine ustanovljena
Včeraj se je vršil v Ljubljani I. kongres mest in trgov Dravske banovine — Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki izdela pravila nove organizacije
Ljubljana, 7. septembra.
V	dvorani mestnega magistrata se je vršil dopoldne I. kongres mest in trgov Dravske banovine. Na kongresu so bili zastopani poleg Ljubljane Maribor (župan dr. Juvan), Celje (direktor Šubic), Ptuj (župan Brenčič), Brežice (Igo Supan), Črnomelj (Karol Miiller), Kamnik (župan Fran Kratner), Kočevje (Makso Kostanjevec), Kranj (župan Pirc), Laško (podžupan Elsbacher), Ljutomer (Janko Divjak), Lož (Jožef Ule), Metlika (Ivan Golia), Novo mesto (žu-oan dr. Režek), Radeče, Radovljica (Florjan Janc), Škofja Loka (župan Hafner), Šoštanj (dr. ■ilayer), Višnja gora (Ivan Bregar), Braslovče (Josip Omladič), Cerknica (Anton Verli), Dol. Lendava (Geza Šifrer), Domžale (Matej Furk), Kostanjevica (blagajnik Bučar), Kropa (Fran Petrač), Mengeš (župan Hinko Lebninger), Mengeš (župan Peter Lipar), Mozirje (Goričar), Rajhenburg (Vranetič), Ribnica (Ivan No--abj OJpnA) of[Aoqjx ‘(f8InjH) w>!nAaS ‘0lBA lin), Vel. Lašče (Ivan Hočevar), Vrhnika (Jože Brenčič), Sv. Jurij ob j. žel. (Josip Drofenik), Tržič (župan Lončar), Zveza slov. mest in trgov.
Kongres je otvoril ljubljanski
župan dr. Dinko Puc
pozdravil bana dr. Marušiča in vse navzoče in nato razmotrival o razmerju občin do države. Občina je temelj države, zato se ne smejo omalovaževati finance mestnih občin. Nemčija jo izžemala svoja mesta in je prav radi tega danes v tako težkem položaju, ker so si morala mesta pomagati z zunanjimi krediti. Enako je v Italiji. Kjer državo podpira občina, le tam je država zdrava. Res je, da je podlaga državi kmet, vendar pa državo na zunaj reprezentirajo mesta. Tako smo videli na mirovnih konferencah v Parizu, da so državne meje določali glede na mesta in njih potrebe.
Zelo važno vprašanje v novem občinskem zakonu je tudi obseg občin in koliko okoliških občin naj se priključi mestom in trgom. To vprašanje je za naše trge in mesta življenskega pomena in bo ugodno rešeno le s sodelovanjem združenih mest in trgov. Tudi v vprašanjih so-cijalne oskrbe je potrebna organizacija, zlasti za to, ker ni dosedanji savez mest agilen in imajo mesta v raznih banovinah tudi različne interese. Tudi so v savezu včlanjena le večja mesta. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da se osnuje za Dravsko banovino posebna organizacija, ki naj daje savezu pobude, da bo mogel uspešno vršiti svojo nalogo. Pred očmi nam je mogočna organizacija češkoslovaških mest, ki se razteza čez vso državo. Stavim predlog, da se danes osnuje pripravljalni odbor nove organizacije, ki naj doseže, da se naše želje ne bodo več omalovaževale, temveč da bomo povabljeni k sodelovanju in odločanju pri vseh vprašanjih, ki se tičejo življenja mest in trgov. Odločitev prepuščamo Vam samim.
Županov govor so navzoči živahno aklamirali, nakar je vstal, burno pozdravljen,
ban dr. Marušič
in izjavil, da ni prišel na kongres, da zborovalce pozdravi, temveč da skupno preštudiramo eno ali dve resnici. Iz svoje mladosti se spominjam epičnih borb, ki so jih vodila mesta in trgi, da so prišla v roke domačinov. Tedaj je ves narod sodeloval v teh bojih za mesta, kar je dokaz, da so mesta središča vsega naroda in da torej med mesti in deželo ne sme biti razlik.
Na tem, kako se mesta upravljajo, je intere-siran ves narod. Diferenc ne bi smelo biti, ker
so vsi le deli naroda, in je krepak in lep razvoj celega naroda mogoč le tedaj, če korakajo mesta in podeželje paralelno za napredkom. Zato prav in dobro, da je bil kongres sklican v političnem in gospodarskem tako važnem času.
V	političnem, ker smo na tem, da uklonemo vse politične strasti, v gospodarskem pa, ker ves svet drhti v krizi in hočemo poiskati leka v složnem delu in gospodarski solidnosti.
Pri sobotni bakljadi sem slišal pomembne vzklike: »Živela složna Jugoslavija!< Složna pa naj ne bodo samo plemena, temveč naj sloga vlada tudi med vsemi sloji in razredi. Če bomo vsi tako delali, potem je bil ta kongres velik kamen k temeljem naše države. In zato mu želim največjega uspeha!
Ko se je poleglo odobravanje, ki ga je vzbudil banov govor, je župan dr. Puc predlagal, da >e odpošlje kralj udanostna brzojavka. Predlog je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Nato je govoril
podžupan prof. Jarc
o	današnjem položaju mest in trgov v Dravski banovini. Današnji kongres hoče utrditi vez med mest; in vasjo. Resnica pa je, da je razlika med njimi: naloge mest in vasi so različne.
Največji problem mest in trgov je novi občinski zakon. Potrebno je, da se seznanimo z načrti o njem. Ostojita dva načrta: eden o občinah, drugi o mestih. Vprašanje je, katera me-sta pridejo v seznam mest, če se bo odločalo le po številu prebivalcev. V Banatu n. pr. so ogromne vasi, pri nas pa mala mesteca in trgi. ki imajo popolnoma druge potrebe.
Važno vprašanje je tudi prenešen delokrog. Vzdrževanje policije, šolstva in cest nam je naprtilo velika bremena. Dalje je zelo važen občinski volilni red, zlasti glede na sezonske delavce, ki niso navezani na stalno bivanje v občini. Najvažnejši pa je seveda proračun. Treba bi bilo, da imamo zakon o samoupravnih financah. Na jasnem moramo biti, kako je s trošarino, vodarino, tržnimi in kanalskimi pristojbinami.
Izdatki neprestano naraščajo, dohodkov je pa vedno manj, zato moramo pazno zasledovati ves potek razprav o novih zakonih. Ustanovila naj bi se posebna centrala, kjer bi juristični, finančni in drugi strokovnjaki presojali razna vprašanja. Načrtal sem samo par problemov, s katerimi bi se moral baviti pripravljalni odbor nove organizacije.
Magistratni svetnik
dr. Riko Fux
je nato podal obris, kakšna naj bi bila ta organizacija:
Mesta in trgi Dravske banovine danes niso organizirani kot samostojna korporacija, temveč so združeni deloma v Savezu gradova v Zagrebu, deloma v Županski zvezi, ki združuje vse občine, po večini so pa neorganizirani. Za bivšo mariborsko oblast je bila ustanovljena Zveza mest, trgov in zdraviliških občin s sedežem v Mariboru. Tako opažamo v tem oziru veliko razcepljenost, ki je le v škodo mestom in trgom, ki tvorijo enako interesno skupino lahko rečem skoraj v vseh vprašanjih komunalne politike. Avtonomna mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj so pred leti ustanovila Zvezo avtonomnih mest, ki pa ni prišla do prave veljave in do dela. Ta razbitost v organizaciji mest in trgov je gotovo le v škodo mestom »n trgom in nujna je potreba z ozirom na današnji položaj, da se izvede enotna organizacija vseh mest in trgov in se event. še priključi zdraviliške občine. Nova ustava jamči občinam avto-
nomijo, to pa ne zadostuje, treba je, da jo tudi sami čuvamo in s tem delom gradimo in spo-polnjujemo. Načela organizacije naj bi bila približno sledeča:
Ustanovi se zveza mest in trgov Dravske banovine s sedežem v Ljubljani.
Zveza ima nalogo, gojiti koristi v njej združenih mest in trgov, dajati jim nasvete v vseh vprašanjih komunalne politike in podpirati s skupnim delom njih razvoj in uveljavljati praktično skušnje v upravi in v javnem gospodarstvu.
Upravni organi Zveze so: glavna skupščina, ki obstoja iz delegatov posameznih članic. Število delegatov se določi s pravili in predsedstvo zveze, katerega voli glavna skupščina. Vse tozadevne podrobnosti in delokrog obeh določajo pravila. Predsedstvo mora skrbeti za organizacijo Zvezne pisarne, ki izvršuje tekoče zadeve. Finančna sredstva za vzdrževanje organizacije določa vsako leto glavna skupščina a proračunom ter obstojajo v glavnem iz prispevkov posameznih članov. V zvezi naj bi bila zdiužena vsa mesta in trgi in event. zdraviliške občine, ako se izreče današnji kongres za to, in Zveza naj bi potem pristopila kot članica Save-za gradova, kot državni organizaciji. Ker imajo avtonomna mesta v mnogih zadevah drugačne interese, kakor manjša mesta in trgi, bi bila avtonomna mesta poleg tega še direktno včla-nj»na v Savezu gradova, kar se bi uredilo spo-razumuo s Savezom gradova.
Z ozirom na to predlagam:
I. kongres mest in trgov skleni, da se ustanovi Zveza mest in trgov za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani.
Pripravljalni odbor ima nalogo, da izdela pravila Zveze, ki jih razpošlje vsem prijavljenim članicam v izjavo. Po izvršenih predpripravah, ki morajo biti izvršene najkasneje do 15. novembra 1931, skliče predsednik ustanovno skupščino zveze.
Debata
V	debati se je prvi oglasil k besedi Supan dr. Režek iz Novega mesta in izjavil, da smatra vzpodbudo iz Ljubljane za prav umestno in da sprejema stavljene predloge. Opozarjal je na potrebo certralizacije mestnih denarnih zavodov in želel, da se osnuje centralni denarni zavod.
Za predloge so se nato v daljših izvajanjih izrekli mariborski župan dr. Juvan, predsednik Zveze slov. mest in trgov Drofenik, ptujski župan Brenčič, blagajnik Bučar iz Kostanjevice, Krulej iz Sevnice, Vinko Pavlin iz Trbovelj in župan Lebingcr iz Litije, ki je predlagal, da se osnuje nova organizacija v sporazumu z Župansko zvezo.
Predlogi
Na predlog župana Pirca iz Kranja je bila debata zaključena, nakar je dal župan dr. Puc na glasovanje naslednje predloge:
1. Ustanovi se Zveza mest in trgov ca Dravsko banovino.
2. Izvoli se pripravljalni odbor, ki ima nalogo izvršiti vse priprave, zlasti pa izdelati za-dovna pravila. Pravila se razpošljejo vsem članicam v izjavo in se predlože v potrditev prihodnji glavni skupščini, ki se mora vršiti vsaj do 15. novembra.
3. Pripravljalni odbor tvorijo pod predsedstvom župana dr. Puca zastopniki Maribora, Celja, Ptuja, Kamnika, Novega mesta, Kranja, Sevnice, Radeč, Kočevja in Zveze slov. mest in trgov in zdravilišč na Štajerskem.
Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti.
Perite vse Vaše fine
j
stvari v blagi peni
KI VARUJE BARVO IN TKANINE
L X J 6
Referat inž. Mačkovska
Zatem je imel inž. Mačkovšek od mestnega Grabenega urada kratek referat o naših mestili in novem gradbenem zakonu. Na predlog novomeškega župana dr. Režka se bo ta referat razmnožil in poslal na vpogled vsem zainteresiranim občinam.
Iz referata posnemamo naslednje glavno misli: Z uveljavljenjem novega gradbenega zakona dobi vsa naša kraljevina trdne in solidne osnove pri izgrajevanju naših mest in trgov In tudi ostalih selišč. Novi gradbeni zakon jo zagrabil vprašanje naših večjih selišfi na široko, kajti ugotoviti je treba, da vsebuje vsa modema dognanja urbanizma in sodobne principe o ureditvi in izgraditvi mest in trgov. Novi gradbeni zakon služi občemu socijalnemu blagostanju in skuša z raznimi preventivnimi ukrepi preprečiti ekonomske zlouporabe poedincev na korist splošnosti: on hoče omogočiti skupnosti v naših krajih boljše, zdravejše, cenejše in lepše življenje.
Novi gradbeni zakon je okvirni zakon, t. J. predvideva le splošna načela in predpise, ki se dajo vpoštevati po vsej državi; posameznim pokrajinam in krajem pa je prepuščena svoboda, da v okviru in intencijah gradbenega zakona dobijo svoje posebne predpise in gradbene pravilnike z vpoštevanjem lokalnih prilik, razpoložljivega gradbenega materijala, klimatskih prilik itd.
Novi gradbeni zakon sestoji iz 4 delov: Prvi in najobsežnejši del obsega mesta in trge, drugi del sela, tretji industrijska in rudarska naselja, kopališča in zdravilišča, klimatske in turistične kraje, četrti prehodne in končne določbe.
Karakteristika novega gradbenega zakona je vsebovana v prvem delu. Na katere kraje, mesta in trge ne bo nanašal, bomo izvedeli šele iz posebne uredbe, ki jo bo izdal gradbeni minister v soglasju z ministrskim predsednikom. Ker dobi novi gradbeni zakon obvozno mo< 6 mesecev po razglasitvi, tedaj 16. decembra letos, je verjetno, da bo do takrat ta uredba že izdana.
Razširjajte Jugoslovana!
Claude Anet:
37
Uvijtrna
Roman ruske deklice.
»Ljubezen, svetle sanje nedolžnih devic! Kar nas Je pametnih, iščemo v čutnosti edino resnico in neusahljive radosti erotike ne potrebujejo nikake spojitve s tisto bolezensko rahločutnostjo, ki napravi iz naj razumnejših ljudi tepce.« Tako se je norčevala.
Zato je bila posebno hvaležna svojemu ljubčku, ki je znal tako dovršeno izpopolniti njeno življenje na način, ki je utešil čutnost, ne da bi zmešal glavo In srce.
Vendar pa je imela v prvem tednu njunega bivanja na morskem nabrežju toliko nežnočutja, da ni omenjala svojih prejšnjih doživljajev. Vse, kar je govorila o ljubezni, je bilo zgolj splošno razglabljanje. Te pretrezne modrosti iz njenih otroških ust so bile v tako očitnem nasprotju z njeno osemnajstletno mladostjo, da se Konstantin ni mogel prečuditi.
In tako je med resnimi pogovori in blaženo opojnostjo prišel dan desetega junija, ko bo morala biti Arijana že doma! Nekoč je pač omenila, da mora odpotovati domov, ker jo veže neki dogovor, ki se ga mora točno držati. NI pa hotela nič natančnejšega povedati, dasl Je Konstantina silila radovednost, da bi o tem kaj več zvedel, posebno ker je mislil, da ve o njej vse. Odgovarjala mu je nejasno in namenoma dvoumno, kakor da gre za neki častni dolg, ki ga mora poravnati. Iz nekih namigovanj Je sklepal, da gre tudi za denarna vprašanja. Ce Je začel o tem
govoriti, je postala zamišljena in nervozna in ga končno prosila, naj ji ne omenja te mučne zadeve. Umolknil je, toda čutil je, da se skriva za tem nekaj resnega, in dal bi bil ne vem kaj, da bi razkril to tesnobno skrivnost.
Nekega večera je na hotelski terasi v Jalti vnovič izjavila, da se morata ločiti, zdaj pa prav zares.
»Ti boš zopet zablodil v širni svet in iskal novih doživljajov, jaz pa bom v jeseni nadaljevala svoje vseučiliške študije v Moskvi. Po prvem semestru pojdem v tujino, v London ali Pariz.«
»Tedaj se tam dobiva,« je vzkliknil Konstantin vzradoščen, »videla boš, kako lepo si bova tam uredila življenje!«
»Nikoli več te ne bom videla,« je rekla mirno ln ravnodušno, »čemu tudi? Pogrete radosti niso nič prida. Krasne dneve sva preživljala in pri tem naj ostane. — In vrhu tega,« je pristavila z dražestnim smehljajem, »sem imela nezaslišano srečo, da se vendar nisem zaljubila vate, dasi je bila nevarnost velika, ker tl sl v resnici nevaren! Ali bi hotel, da bi bilo drugače? Ali bi hotel, da bi trpela zaradi tvoje odsotnosti?«
»Da,« je rekel preprosto, »hotel bi.«
»Dobro, toda jaz ne! Imam še vso mladost pred sabo in ne bi je hotela tebi žrtvovati. Hitro me boš pozabil; tako dekletce, kakor mi praviš, pač ne šteje pri tebi kdo veka j, ali ne? Hvala Bogu, da se Je med nama vse tako Izteklo, kakor sva se dogovorila. Pač ne bova začela nove igre, ki bi se ne prilegala ne tebi ne meni. Priznaj, da sem nesposobna Igrati vlogo sladkoginjene ljubice. Ne, ne, čez nekaj dni se posloviva ...«
Konstantin je opazoval Arijano in prevzemal ga je silen nemir. Njena veselost in njen ravnodušni glas sta ga globoko užalila.
še dolgo sta se tako dražila. Smehljajoč se in navidezno ravnodušno je vsakdol zmed njiju iskal šibko mesto pri nasprotniku, da mu zapiči vanje zastrupljeno puščico.
Kdor ju je opazoval, bi bil rekel, da sl dva zaljubljenca govorita sladke besede!
Končno je Konstantin zaključil pogovor:
»Midva sva sl prav blizu, vendar pa je med nama brezno, ki ga ne morem premostiti. — Pojdiva.«
Na Arijaninih ustnah se je pokazal bolesten nasmeh. Vstala je in šla peš domov. Mesec Je plesal po valujočem morju ln oblil dremajoče sadovnjake z miglajočo svetlobo. Arijana Je molčala, Konstantinovo srce pa je prevzela trpka bolest.
Molče sta šla k počitku. Toda v postelji se Je Arijana privila k njemu, prijela z rokami njegovo glavo in jo pokrila s poljubi.
»Odpusti!« je zatrepetal slabotni glas na njegovo uho. »Bilo je grdo od mene, ne bom več.«
In Konstantin je zopet našel oni otroški, pohlevni, slabotni glasek, ki ga je njegovo uho samo enkrat, slišalo, takrat, ko je bila Arijana prvič njegova. —
VIII.
Dva dni po tem večeru je prispela ob času obeda brzojavka. Konstantin jo je odprl in jo podal Arijani. Bil je nujno pozvan v Moskvo. Brez obotavljanja, in ne da bi Arijano vprašal — to je ona dobro opazila — je telegrafično naročil kupe za naslednji dan. Arijana ni izpregovorila besede obžalovanja in zvečer je bila prav tako vesela ln zgovorna kakor običajno.
Jz Dravske banovine
Pozdrav pevcem
Danes se zbere v naši metropoli Izredno Število pevcev, ki pridejo lz vseh delov naše banovine. Daleč od Ljutomera (Sv. Križ), doli izpod Gorjancev (Stopiče), Čatež ob Savi, izpod Maribora (Hoče) ln lz divjega Bohinja jih žene k nam ljubezen do naše pesmi. Ta njihova ljubezen je občudovanja vredna, ker se ne ustraši niti največjih žrtev. Glejte, ko končajo delo v pozni nočni url, gredo, se zbirajo uro in več daleč, krog svojega pevovodje, se vežbajo ln vadijo, tako da po vaji ni časa za počitek, ker jih kliče zopet nujno poljsko delo. V šestih tednih so se naučili svojega programa, preskrbeli si tako ali drugače potne stroške, ki niso majhni, in prišli, da nam pokažejo svojo vročo ljubezen do lepe slovenske pesmi. Ničesar nimajo od teh velikih žrtev drugega, kot samo zavest, da bodo t združeni armadi poklonili se svojim idejam. Žulja ve so njih roke, ponošena obleka, njihovih čevljev se drži gorska ilovica težkih poti, a njihovo srce je prožno, polno, rahločutno, mehko In navdušeno obenem. Niti najmanjšega materijalnega dobitka ne bo imel nihče za svoj trud ln velike žrtve. Pa jih je vroča želja po vzajemnosti na mah navdušila In jih zbrala v mogočnem zboru.
Tej veliki ljubezni, tej brezprimerni Idealni požrtvovalnosti, temu prelepemu misijonskemu delu na polju blažitve naših src — čast In »lava!
Dragi pevci, cenjene pevke, naša metropola Ljubljana Vam kliče najprlsrčnejšl; DOBRO DOŠLI!
K programu današnjega koncerta pevske zveze
Program obsega v bistvu dva dela. V prvem delu bo zbor Izvajal pet umetnih pesmi, ln sicer eno v ženskem (žtiriglasno), eno v moškem ln tri v mešanem zboru. Izmed teh naj omenimo zlasti dve. Svetkova »Ponte del sosplri«, zložena leta 1910. v spomin na izlet pevskega društva Ljubljana v Benetke, ki je prepolna silne dramatike. Mozeg se strese človeku ob uvodnem ln sklepnem stavku, ki slika strahoto »Mostu zdlhovanja«. Kontrast neizrekljive sile mu je drugi ln tretji stavek ln še posebno četrti, ki riše t razigrani razposajenosti živo silo tlvljenja. Pesem v literaturi zadnjih dvajset let nima para.
Celeznikovo »Jutro« je mogočen spev stvarstva, ki doni v prelestnih barvah s polnimi orgijami v porajajoči se zarji. Gozdno drevje se v popolni spoštljivi tišini klanja zarji, ki se razlije v vsem sijaju ln objame vse stvarstvo. Je to spev, ki se kosa uspešno s najboljšimi nove dobe ln bo lavajan prvič. Mogočni zbor bo pokazal, da je tudi v taki formi kos sodobni glasbi.
V	drugem delu bodo imeli užitka še prav posebno oni, ki sl domišljajo, da nova glasba ni zanje, saj obsega ta del 10 narodnih pesmi la vseh slovenskih krajev v najlepši obliki. Zastopani so: Adamič, Bajuk, Dev, Hubad, Kimovec, Marolt ln Prelovec. Odpel Jih bo moški sbor štiri, ženski dve, mešani pa štiri. Izredno pri tem koncertu Je to, da bo pel ves program ves zbor 2433 pevcev. Takega koncerta ne nudi vsaka prilika. Zato opozarjamo nanjo še prav posebno.
Malo statistike h koncertu
Pri današnjem koncertu bo sodelovalo 112 pevskih zborov s 2433 pevci in pevkami. So to zbori, ki pripadajo cerkniškemu okrožju (pet zborov ali 112 pevcev), kamniškemu (9 zborov ali 235 pevcev), kranjskemu (6 zborov ali 136 pevcev), krško-poljskemu (10 zborov ali 191 pevcev), ljubljanskemu (16 zborov ali 372 pevcev), novomeškemu (4 zbori ali 84 pevcev), radovljiškemu (12 zborov ali 274 pevcev), savskemu (5 zborov ali 109 pevcev), stlškemu (7 zborov ali 148 pevcev), škofjeloškemu (2 zbora ali 37 pevcev), trebanjskemu (8 zborov ali 156 pevcev), višnjegorskemu (3 zbori ali 40 pevcev). Izven okrožij je 21 zborov s 423 pevci. Seznam zborov je v obliki zemljevida priobčil Ilustro-vanl Slovenec z dne 6. IX. 1931. Ti zbori so se vežbali za ves koncert, ki obsega v veliki večini nove pesmi, komaj šest tednov, nekateri celo samo 14 dni. Imeli pa so nekaj skupnih vaj po okrožjih. V Ljubljani bodo imeli eno vajo. Je to pri nas prvi poskus takega koncerta. Ce pa zmorejo take prireditve drugod, zakaj jih ne bi zmogli mi. Bomo videli.
Razširjajte Jugoslovana!
Že v 24 urah
barva, plesira ln kemično snažl obleke, klobuke Itd.
Skrobi ln svetlollka srajce, ovratnike In manšete. Pere, suši, monga ln lika domače perilo
tovarna Jos. Reich.
d Skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se vrši 13. septembra v Laškem. Vožnja polovična. Pri vstopu se kupi celo karto, dd se jo žigosati ter se isto obdrži za povratek. Legitimacijo o udeležbi, katera je potrebna za povratek, dobi vsak na veliki skupščini v Laškem. — Skupen obed stane 20 Din. Prijaviti se je na istega podružnici C. M. družbe v Laškem. Udeležite se skupščine naše obrambne družbe, da se informirate o delu in nalogah te prepotrebne narodne organizacije I d Današnji številki našega lista je priložen prospekt Umetniške Propagande, nanašajoč se na subskripcijo dveh velikih modernih romanov »Lenin« in »Blodnje«. Ta oba romana sta na višini točasne pripovedne umetnosti in je naravnost dolžnost naših izobražencev, da se z njimi seznanijo. Ker je subskribentom dovoljen naravnost ogromen popust in subskripcijski rok konča nepreklicno že 15. t. m., priporočamo, da se naročniki poslužijo pravočasno prospektu priložene naročilnice.
d Sokolsko društvo v Kozjem priredi 20. t. m. ob pol 15. uri pred graščino javni nastop. Ker je to prvi javni nastop društva, ki je bilo ustanovljeno šele 15. februarja t. 1., se je nadejati številne udeležbe. Neglede na to, da se odbor trudi zadovoljiti goste v vsakem oziru, je tudi kraj sam mikaven dovolj, da se ga izplača enkrat ogledati. Saj je baš trg Kozje, dasi središče vinskih krajev ob Sotli, najmanj znan in obiskan, čemer so bile krive slabe prometne zveze. Danes pa teh zaprek ni več, saj je lahko vsakomur mogoče, da pride z avtobusom bodisi iz Rajhenburga ali pa iz Celja. Ne zamudite torej te prilike, s katero hkratu podprete ta-mošnjega mladega Sokola.
d Sokolsko društvo Velenje ponovno vabi bratska društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo na svoj prvi telovadni nastop, ki se vrši danes v proslavo 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra na letnem telovadišču pri Rudarskem domu. Sodeluje priznana Rudarska godba in Pevsko društvo Velenje. Zvečer ob vsaki uri na razpolago avtobus. Pridite v obilnem številu in podkrepite mlado društvo v plemenitem hotenju širiti sokolsko misel v pretežno industrijskem kraju. — Zdravo!
d Izšel je nov, na povsem modernih principih sestavljen »Vodnik po Ljubljani«. Knjiga, na katere naslovni strani se nahaja Blika nebotičnika z naslovom »Ljubljana«, obsega tri dele: kulturni del, deloma sestavljen na podlagi umetnostno-zgodovinskih in drugih virov, deloma pa obstoječ iz prispevkov raznih uglednih strokovnjakov, praktični del in trgovski del.
V	kulturnem delu se nahajajo med drugim članki o arhitekturi, politični zgodovini Ljubljane, slikarstvu in kiparstvu, našem gledališču, literaturi in glasbi; trgovski del obsega med drugim članek »Ljubljana — gospodarsko središče Slovenije«. Knjižica, ki je tako bogato ilustrirana kot ni bila do sedaj še nobena slična in ki vsebuje deloma tudi nemške prevode člankov in ostale vsebine, znači vsekakor razveseljiv napredek na tem polju. Dobi se po vseh knjigarnah.
d Na X. rednem občnem zboru društva jugoslovanskih akademikov v Ptuju, ki se je vršil dne 27. avgusta t. 1., je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Pogrujc Stanko, cand. med.; podpredsednik: Žagar Ignacij, stud, iur.; tajnik: Zajšek Mate, stud. iur.; blagajnik: Kajnih Srečko, stud. iur.; arhivar: Rubin Maks, stud. iur.; odbornik: Meglič Mirko, stud. ing.; revizorja: Tonejc Stane, cand. ing., Kolarič Karl, stud. iur.
d Z vrelo vodo se je oparila 3-letna hčerka rudarja Kočar Danica iz Zagorja ob Savi. Po nesrečnem slučaju se je posoda z vrelo vodo prevrnila in voda se je razlila po obeh nogah nesrečne deklice. Prepeljali so jo takoj v ljubljansko bolnišnico.
d Lizol je pila. Hči posestnika Alojzija č. iz Trate pri Gorenji vasi je v samomorilnem namenu zgrabila steklenico lizola in jo do malega izpraznila. K sreči tekočina ni bila posebno močna in bo nesrečnica okrevala.
Samomor Slovenca v Sarajevu
V Sarajevu je služil pri vojakih podnarednik Maks Česnik iz Maribora. Znano je, da se v vojski vsaki nediscipliranost kaznuje strogo po pravilih. Česnik je bil še mlad fant, star komaj 21 let, zato se ne smemo čuditi, če je prišel večkrat v nasprotje z disciplinskimi pravili in bil radi tega tudi večkrat kaznovan. V zadnjem času je spet zagrešil težji disciplinski prestopek in je vedel, da bo zanj kaznovan. Temu se je sedaj ognil s samomorom.
V četrtek okoli 10. ponoči je prišel iz svoje sobe v vojašnici Vojvode Stepe, kjer je služil pri telegrafistih in vzel na hodniku puško in se vrnil z njo v sobo. Kratek čas na to pa so čuli stražarji iz njegove sobe strel. Prihiteli so v sobo in ga našli na tleh s puško v desni roki in končno rano na levi strani prvi. Vsaka pomoč je bila izključena, kajti nesrečni Cesnik je v nekaj hipih umrl. Škoda za mladeniča, ki je bil sicer pošten, pa je našel radi mladostnih nepremišljenosti tako nesrečno smrt.
Umor v Gornjem Bukovcu
V Gornjem Bukovcu pri Zagrebu je našel danes v pretepu žalostno smrt neki kmet, oče petero otrok, med tem ko so nekega drugega kmeta prenesli težko ranjenega v zagrebško bolnico. Obeh žrtev je bil kriv demon alkohol. V neki gostilnici sta pila kmeta 32-letni
d Naš radio je prenašal v nedeljo iz Amerike (preko Dunaja) zamorske pesmi. Pred kakimi tremi tedni pa je prenašal dunajski radio prenos »Izbijanje dna sodu« ter »rajanja pod lipo« iz Ziljske doline. Ne vem, kaj bi dal, če bi prenašala Ljubljana to koroško slavlje, ker Dunaja nisem mogel radi nevihte prejemati. Ali bi ne bili hvaležni tudi premnogi drugi Slovenci dosti bolj za tak prenos, kakor za ameriške zamorce?
d Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola na Mali Loki, p. Velika Loka na Dolenjskem, podaljšuje rok za sprejemanje učenk do 15. t. m.
V	šolo, ki bo trajala deset mesecev, se sprejemajo samo kmetiška dekleta, ki so dovršila osnovno šolo in so telesno popolnoma zdrava. Memečna oskrbovalnina znaša 400 Din, ki se pa v vpoštevanja vrednih primerih revnejšim prosilkam po možnosti zniža.
Ljubljana
Vsled praznika v sredo »Jugoslovan« ne izide.
Torek, 8. septembra 1931.: Rojstvo Marijino. Pravoslavni, 26. avgusta: Andrijan.
Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
■ Danes dve gledališki predstavi na prostem. Z ozirom na ogromno zanimanje in tudi na velik uspeh, ki sta ga imeli obe gledališki prireditvi na prostem, se tako Gorenjski slavček, kakor tudi Slehernik ponovita danes v torek, dne
8. t. m. Predstava Gorenjski slavček bo popo-ludne točno ob pol petih na terasi hotela Tivoli pod vodstvom ravnatelja Poliča in v režiji prof. Šesta, ter v isti zasedbi kot v nedeljo. Zvečer ob 21. uri pa se ponovi pred Nunsko cerkvijo misterij Slehernik v režiji prof. Šesta z gospo-gom Levarjem v glavni in naslovni vlogi. V ostalih vlogah so predvsem zaposleni ga. Marija Vera, ga. Nablocka, ga. Šaričeva, gdč. Boltarje-va, dalje gg. Kralj, Cesar, Lipah, Gradiš-Daneš in skoro ves ostali odlični dramski ansambel. Poleg tudi sodeluje operni zbor in pevski zbor Glasbene Matice. Muzikalno vodstvo -imata kapelnika Štritof in Neffat. Predprodaja vstopnic za obe predstavi je dopoludne od 10. do pol 1. ure v dramskem gledališču, popoludne posluje blagajna za Gorenjskega slavčka od 3. ure dalje za gradom v Tivoliju pri vhodu na teraso hotela, za Slehernika pa od 3. do 5. ure v dramskem gledališču in od pol 8. ure pred univerzo. Ce bo ob napovedani uri slabo vreme, bosta obe predstavi v dramskem gledališču.
■ Gledališka uprava prosi vse posetnike današnje uprizoritve »Gorenjskega slavčka« v Tivoliju, da zasedejo svoje prostore že ob en četrt na 5., da se bo mogla predstava pravočasno pričeti.
■ Ena največjih naših pevskih prireditev je današnji koncert Pevske zveze. Z vseh strani širom Dravske banovine so prispeli danes v Ljubljano slovenski pevci, da pokažejo svojim poslušalcem, s kako vnemo in vestnostjo goje naš najdražji zaklad — slovensko narodno in umetno pesem. 16 skladb je na programu, izvaja jih pa nad 2400 slovenskih pevcev. Občinstvo opozorjaino, da se dobe za koncert še vstopnice po vseh cenah od 25 do 10 Din, kakor tudi stojišča po 5 Din. Vstopnice prodaja dopoludne od
9. do 12. ue Matična knjigarna, od pol dveh dalje pa blagajne na prireditvenem prostoru. V slučaju ugodnega vremena bo koncert na Kongresnem trgu, če pa bi močno deževalo, pa deloma v Unionski dvorani, deloma pa v dramskem gledališču. Kdor je kupil vstopnico-sedež, je prejel dve vstopnici: eno za koncert na prostem, drugo pa za koncert v dvorani.
■ Trgovine v torek, dne 8. t. m. smejo biti glasom naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic dopoldne odprte. — Načelstvo Gremija trgovcev.
■ Darilo. Mesto venca na grob pokojnega dr. Krisperja Valentina je daroval gospod Gerkman Anton, trgovec — manufakturist v Ljubljani, znesek Din 300-— za mestne reveže.
Zvonko Potočič in 20-letni Blaž Jupar-Pavlinek. Oba sta precej pila, vendar ne toliko, da bi bila popolnoma pijana. Okoli 10. ure zvečer pa sta se odločila, da gresta domov. Kmalu nato, ko sta odšla, so začuli gostje v gostilni strašen krik. Odhiteli so takoj iz gostilne in našli nedaleč od nje vsa v krvi Potočiča in Jupar Pav-lineka. Prvi, ki je bil zaboden z nožem naravnost v prsa, je bil že mrtev, med tem ko je bil Pavlinek le težko ranjen. Odpeljali so ga takoj v bolnico. Kako se je vsa zadeva odigrala, nihče ne ve, najbrže pa sta se umorjeni in njegov tovariš s kom sporekla, ali pa ju je celo mogoče kdo napadel iz maščevanja. Več za enkrat orožništvo še ni moglo zvedeti, ker je Pavlinek tako težko ranjen, da ga do sedaj še niso mogli zaslišati.
Otroke prodala
V	Subotici se je pred dnevi dogodil naravnost neverjeten slučaj. Na trg je prišla neka ženska in začela klicati, da proda svoja dva otroka. Ljudje so prvotno mislili, da je pijana, ko pa so spoznali, da gre zares, je hitro dobila kupca. Triletnega fantka je kupil neki gospod za 300 dinarjev, 8-mesečnega dojenčka pa neka gospa za 40 dinarjev. Po kupčiji je ženska hitro izginila. Subotiška policija je zdaj začela poizvedovati, kdo da bi bila. ker sumi, da je najbrže otroka kje ukradla.
■ Vpisovanje v Glasbeno šolo Nar. železničarskega glasbenega društva »Sloga« se prične v sedo, dne 9. septemba in sicer od 8. do 12. in od 14. do 18. ure v društven Glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru. Vpisovanje traja samo do vključno petka, dne 11. t. m. V soboto, dne 12. t. m. ob 16. uri se oglase vsi učenci k razdelitvi učnih ur. V pondeljek, dne 14. t. m. je pričetek rednega šolskega pouka v vseh oddelkih. — Šolsko vodstvo.
■ Fotoaparate in potrebščine, gramofone in plošče kupite le pri »Jugošport« A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva c. 34.	1436
■ Gremij trgovcev v Ljubljani sporoča vsem gg. učnim gospodarjem, da se prične reden pouk na gremijalni trgovski šoli v četrtek, dne
10.	t. m. ob 2. uri popoldne. Vsi oni vajenci, ki se še niso vpisali, naj to store najkasneje do 10. t. m. Načelstvo.
Za splošno ključavničarstvo se priporoča Ivan Kralj, Gregorčičeva ulica 5.
■ Posojila uradnikom daje Beogradska zadruga, Ljubljana, Mestni trg 25, I.	1986
■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gontlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
■ Tatvine. Natakarici Dragi Borkovi je bil ukraden iz stanovanja na Sv. Petra cesti 83 en par čevljev, vrednih 250 Din. — Posestniku Francu Veber ju iz Rožne doline, cesta XV./9, je bilo ukradenih iz kokošnjaka 7 kur, vrednih 500 Din. — Gostilničarki Frančiški Kolenčevi, Janševa ulica, je bilo ukradenih iz shrambe
3	kg prašičjega mesa, 6 klobas in steklenica hruševca.
■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči.	1896
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Colja Ivanka, 5 mesecev stara, hči dohodninskega paznika, Švabičeva ulica 15; grofica Auersperg Ema, 63 let, zasebnica, Gradišče 10; Cof Dušan, 4 mesece, sin delavke, Zelena jama; Kerševan Ivan, 51 let, zidar, Podmilščakova 29; Turk Pavla, 10 let, hči banovinskega cestarja, Rovte 137; Jarc Alojzij, mizarski pomočnik, 26 let, Podreber; Leben Miroslav, 1 mesec, sin zidarskega pomočnika, Stepanja vas 71; Vodnik Franja, 45 let, žena posestnika, Zaboršt 15; Černigoj Danica, 19 let, brezposelna bolniška strežnica, Zg. šiška 30; Kukoviča Anton, 29 let, kovač, Izlake 2; Meše Marija, 73 let, občinska reva, Vrbljenje 2; Juhant Matevž, 50 let, kaj-žar, Podboršt 33; Iršič Neža, 43 let, bivša služkinja, Vidovdanska 9; Ranberger Maks, posestnik, 32 let, Mirna peč 9; Lukas Matilda, žena izdelov. hamonik, 64 let, Dunajska 31; Burger Josip, 4 mesece, sin dninarja, Srednja vas 10; Jenko Vera, 21 let, navijalka, Jarše 17; No-votny Jan, 54 let, mojster, Kranj; Zupan Le-nard, 67 let, posestnik, Kokrca 1; Riss Josipina, 27 let, zasebnica, Švabičeva 15; Dolinšek Janez, ob.činski revež, 73 let, Vidovdanska 9. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
■ Pozor avtomobilisti! Ličanje, tapeciran je avtomobilov točno in po nizki cenj izvršuje Ignac Kastrin, Ljubljana, Karlovška cesta 22.
■ Ogenj v Dukičevi baraki. V nedeljo zvečer se je vnela radi kratkega električnega stika Dukičeva baraka ob mostu na Opekarski cesti. Ogenj so pogasili nekateri mimoidoči, tako da je škoda na električnem števcu in deskah neznatna.
■ Žeparji na delu. Na velesejmu so se pojavili žeparji. Ključavničarju Francu Koblerju je bila ukradena iz žepa črna listnica s 300 Din, uradnici Josipini Kresakovi rjava denarnica s 150 Din, čevljarju Josipu Kmetecu pa denarnica s 140 Din.
■ Konjske prireditve. Danes se bo vršil drugi del konjskih dirk na vojaškem vežbališču pri Ljubljani. Program bo vseboval kasaške in jahalne dirke. Razen ameriških konj bodo vozili tudi tukajšnji domači konji, katerih je prijavljeno veliko število. Jahalo se bo dvakrat brez zaprek in enkrat čez zapreke. Pričetek ob pol 3. popoldne. Zveza z vlakom ob 13'49 iz Ljubljane; autobusi vozijo vsake četrt ure izpred Figovca in Marijinega trga.
■ Poizkusen samomor. 34-letni skladiščni delavec državne železnice na glavnem kolodvoru Kristan Alojzij, doma iz Gradca pri Litiji je bil včeraj v substituciji na direkciji železnic.
V	nenadni duševni zmedenosti si je zasadil dvakrat nož v prsa. Zmedenost je baje dedna posledica. Rešilni avto je Kristana odpeljal v bolnišnico. Na vprašanje, zakaj je izvršil samomorilni poizkus, je odgovarjal v popolni zmedenosti, da je izdajalec.
■ Vpisovanje v umetniško šolo »Probuda« v Ljubljani v vse oddelke se vrši dne 10., 11. in 12. t. m. vselej od 18. do 1930 ure v poslopju Tehniške srednje šole v pritličju, soba št. 6, desno. Dohod iz Gorupove ulice št. 10, čez dvorišče. Reden pouk se prične v pondeljek, 14. septembra ob 18. uri. Pouk v javni risarski šoli, ki je ob nedeljah od 9. do 12. ure, pa se prične v nedeljo 4. oktobra. Umetniška šola »Probuda« nudi priliko vsakemu brez razlike starosti in predizobrazbe, da se izobrazuje v umetnosti in umetni obrti. Letošnji program sestoji iz sledečih tečajev in oddelkov: Oddelek za figuralno risanje. Oddelek za dekorativno risanje in narodno ornamentiko. Javna risarska šola. Slikanje po naravi. Grafika. Fotografija. Mala plastika in medaljerstvo. Kiparstvo. Slikanje na tkanino. Opisna geometrija in perspektiva. Usnjerez. Tečaj za deco, ki bi rada gojila elementarno risanje. Na ta tečaj opozarja vodstvo starše, ki so že lani želeli za pouk. Na razglasni deski umetniške šole »Probuda« v Ljubljani v vestibulu Tehniške srednje šole so razvidne vse podrobnosti. Informacije o šol) daje vodja šole profesor Sever Anton.
Jz dvutjih banovin
Mar/bei1
Proslava prestolonaslednikovega rojstnega dne
Kakor vsa Jugoslavija, tako je tudi naš Maribor proslavil včerajšnji rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Petra na najslovesnejši način. Mesto se je že v soboto okrasilo z državnimi zastavim!, včeraj pa so trobojnice vihrale z vseh hiš.
Kljub dežju, ki je proslavo znatno oviral, ee je kmalu po 7. uri zjutraj razvil po mestnih ulicah veličasten sprevod celokupnega vojaštva, ki je nato z godbo na čelu odkorakal na prostrano vojaško vežbališče na Tezno, kjer je bila izvršena revija in parada, kateri so prisostvovali tudi zastopniki civilnih oblasti gg. okrožni inšpektor dr. Pr. Schaubach, okrajna glavarja Makar in dr. Vrečar, magistratni svetnik dr. Rodošek, policijski predstojnik svetnik Gerzinič in drugi. Prav tako so bila zastopana tudi naraodna društva s predsednikom NO prof. Robertom Kendo na čelu.
K paradi in reviji so se uredile vse čete mariborske garnizije s svojimi častniki in podčastniki, katerim je poveljeval poveljnik 45. pehotnega polka g. polkovnik Viljem Lubič, do-čim je sprejel raport in pregledal čete mestni poveljnik g. general D. Pavlovič. Služba božja na prostem, ki je bila tudi nameravana, se pa zaradi silne plohe ni mogla vršiti. Več tisoč Mariborčanov Je odšlo tudi v Ljubljano k proslavi odkritja spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju.
*
m Pogreb višjega sod. svetnika Stergarja. V nedeljo popoldne je bil na mestnem pokopališču na Pobrežju položen k večnemu počitku višji sodni svetnik g. Stergar. Pogrebne obrede je vodil župnik pater g. Landergott. Pogreba so se udeležili okrožni inšpektor g. dr. Schaubach, predsednik sodišča g. Toplak, podpredsednik g. dr. Pihler, državni pravdnik g. dr. Zorjan ter številni sodniki, sodnijski uradniki in nameščenci, odvetniki, notarji, sorodniki, znanci in pokojnikovi prijatelji. Po cerkvenih obredih so bili položeni na grob številni venci.
m Ceneno meso. Jutri, v sredo 9. t. m. se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo od 8. ure dalje 64 kg svinjine po 8 Din ln 2 goveja jezika po 10 Din.
m Samomor. V nedeljo zjutraj se je na neki ostri ograji na Pobrežju obesil 52 letni Franc Cvetko iz Spuhlje pri Ptuju, ki je bil v poslednjem času zaposlen pri nekem tukajšnjem stavbenem podjetju. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Vzrok ni znan.
m Smrt zaradi poškodb. V tukajšnji bolnišnici Je na poškodbah, zadobljenih pri padcu z nekega kozolca, umrl v soboto pripravnik finančne kontrole Anton Debevc. Postal je žrtev svoje velike vestnosti. Naj v miru počiva!
m Usoda izgubljene listnice. V petek popoldne Je državni nameščenec A. M. izgubil sredi me-»ta denarnico z legitimacijo in večjo svoto denarja. Denarnico je kmalu nato nekdo našel, Bi prisvojil denar, denarnico z legitimacijo pa vrgel v nek pisemski nabiralnik v Magdalen-skem predmestju. Uvedena preiskava je že ugotovila prvo sled.
Celje
Proslava prestolonaslednikovega rojstnega dne
Proslava rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je vršila samo v cerkvah, ker se radi dežja parada na Glaziji ni mogla vr-Siti. Ob 8. je v župni cerkvi opravil opat gosp. Jurak slovesno mašo ob številni asistenci. Po maši so se v slovenskem jeziku pele molitve za prestolonaslednika. Službi božji so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti, oficirski zbor, rezervni oficirji, Sokoli v kroju ter mnogo občinstva. Nato sta se vršili službi božji
v pravoslavni kapeli ter v evangeljski cerkvi. Mesto je bilo vse v zastavah, zvečer pa se Je vršila po mestu bakljada vojaštva.
* Smrtni padec z drevesa. V soboto je 43-letna posestnica Einsiedler Frančiška v Trnovljah pri obiranju hrušk padla z drevesa. Nesrečnica si je pri padcu zlomila lobanjo. Njeni svojci so hitro pozvali rešilno postajo, ki je v nekaj minutah prispela z rešilnim avtom. Ponesrečenka pa je medtem že izdihnil:,
* Nezgoda. Nogo si je zlomil, pa je šel peš v bolnico. V nedeljo zvečer je s savinjskim vlakom prišel v Celje 30-letni delavec Bastl Franc, ki si je opoldan pri padcu zlomil desno nogo. Kljub poškodbi se je kar peš odpravil v javno bolnico. Pred mestnim načelstvom pa m« je nenadoma postalo slabo in se jp zgrudil na tla. Moštvo rešilnega oddelka, ki je nameščen v poslopju mestnega načelstva, ga je takoj opazilo ter z rešilnim avtom prepeljalo v bolnico.
* Zopet podtaknjen požar. V noči od sobote na nedeljo je začelo goreti pri posestniku Drču Vinko na Gomilskem. Gorelo je gospodarsko poslopje, ki je bilo polno sena. Prišli so gasilci iz več krajev, vendar pa poslopja niso megli več rešiti in so mogli le varovati sosedne hiše. Domačini pa se niso upali iz svojih hiš, ker so s strahom pričakovali, kdaj da bo začelo goreti tudi pri njih. V tej okolici je mmreč v kratkem času že desetkrat gorelo ln še ni bilo mogoče prijeti zločinskega požigalca.
Dva vloma v eni noči v Mežici
Redkokdaj se dogodi v naših krajih kaj posebnega, ker so kraji preveč oddaljeni od centrov, vendar "e pa dogodi, da se tu pa tam priklatijo od drugod razni sumljivi tipi, ki proučijo najprej razmere, potem pa si izberejo žrtev. Lokalna kronika beleži ta teden dva drzna vloma v eni noči. Neznane vlomilce je spremljala sreča, prebivalstva pa se je upravičeno polastil strah. Žrtvi vlomilcev sta postala dva lokala in sicer mlekarna in konsumno društvo. V mlekarni so vlomilci prebrskali vse predale in iskali denar, a plen je bil malenkosten (dnevni izkupiček okrog 350 Din). S tem vlomilci očividno niso bili zadovoljni, zato so poizkušali še z konsumom, kjer je bil plen obilnejši. Vdrli so v lokale skozi okno, odtrgali so z železnim palicami mrežo in skozi okno prišli v notranjost trgovine. Tu se je pričelo sedaj pravo pustošenje in zbiranje blaga po kvaliteti. Odnešenega Je bilo raznovrstnega blaga v skupni vrednosti nad 20.000 Din. Kako previdno in rafinirano so morali postopati vlomilci, dokazuje dejstvo, da ni slišal absolutno nobenega šuma in ropota ponoči v isti hiši stanujoči delovodja, ki je bil drugo jutro ob vstopu v trgovske lokale ves iznenaden. Ukrenjeno je bilo vse potrebno, kar pride v poštev pri zasledovanju in upamo, da bodo prišli kmalu storilci v roke pravice.
t Franjo Lovšin
V	Ljubljani je po kratki, a mučni bolezni umrl g. Franjo Lovšin, šolski upravitelj na Vinici. Pokojnik si je stekel na šolskem polju obilo zaslug, posebno delaven pa je bil za napredek učiteljstva ter bil zato tudi izvoljen za častnega člana učiteljskega društva v Črnomlju. Ni se pa pokojnik udejstvoval le na šolskem polju, temveč bil redno v prvih vrstah narodnih borcev. Kot Sokol in kot član drugih narodnih društev je bil pokojnik vzor kulturnega delavca in kot teh znan širom naše domovino. Prav v tako odločnem narodnem duhu pa je vzgojil pokojnik tudi vso svojo rodbino, ki je vedno bila v ponos svojemu narodu. Slava spominu odličnega narodnega delavca 1 Naše sožalje težko prizadeti rodbini!
Pogreb zaslužnega pokojnika bo v sredo 9. septembra ob 16. izpred mrtvašnice (Stara pot št. 2).
Izdelujemo raznovrstne predmete iz vseh vrst kovin (baker, med, aluminij itd.) po meri ali risbi. Dalje raznovrstno bakreno in aluminijasto kuhinjsko posodo za zavode, hotele itd.
Prevzemamo vsakovrstna popravila
L
Jos. Otorepec, «u 0.z. v Ljubljani
Za Gradom 9 (ob koncu Streliške ul.)
Pred zaključkom Ljubljanskega velesejma
Današnji dan letošnje jesenske velesejmske prireditve se je odražal v razpoloženju Kraljevega. tedna. Obisk je bil tudi danes odličen. Obiskovalcev je bilo približno 10.000.
Poslovni pomemki s posameznimi izložniki pričajo, da so se posli prav zadovoljivo razvili. V splošnem prevladuje mnenje, da je kupčija znatno živahnejša od spomladanske. Posebno zadovoljivo se izražajo kožuhovinaste panoge. Nakupljenih je bilo lepo število kožuhov in drugih dekorativnih predmetov ženske mode. Pa tudi industrija se prav pohvalno izraža. Med obrtniki je napravil dobre kupčije ključavničar g. Štefan Lamut iz Čeplje pri Vranskem. Prodal je številne peči in štedilnike, ki se kurijo z ža-govino. Božičeve šablone in patroni so tudi letos ponovno pokazali, da se to naše domače blago prav dobro uveljavlja. Radio industrija tudi zaznamuje zadovoljive posle.
Izmed železne industrije se posebno zadovoljivo izražajo domači trgovci poljedelskih strojev. Čevljarski stroji so tudi vzbudili mnogo zanimanja.
Naši mizarji hišne opreme so z dosedanjimi uspehi zadovoljni, nekatere tvrdke so prodale večje število kompletnih spalnic in jedilnic. Neka tvrdka je poprodala po 2 do 5-krat razstavljene predmete.
Pohvalno moramo omeniti tudi Osrednji zavod za ženski domači obrt, ki vzbuja s svojimi zasnovami stalno zanimanje med našim ženskim svetom.
Za jutri se napoveduje večji obisk okoliškega prebivalstva.
X Punto franko na Sušaku, v Splitu in Dubrovniku. Po uradnih vesteh se bo še v teku tega meseca pričelo z zgradbo javnega skladišča na Sušaku. Pozneje se bo zgradilo javno skladišče tudi v Splitu, dve skladišči pa se postavita v Dubrovniku. Istočasno se bo izdalo vsem tem skladiščem privilegij punto franko, kar je tudi neobhodno potrebno za razvoj teh pristanišč.
X Srednjeevropska lesna unija. V Bratislavi se je porodila ideja, da bi organizacije lesnih industrijalcev na Češkoslovaškem, v Avstriji, Jugoslaviji in Romuniji načele pogajanja za ustvaritev srednjeevropske lesne unije. Predvsem bi se morala urediti sledeča vprašanja: edinstveni način proizvodnje lesa, enotne lesne usance, vzajemni prodajni pogoji, enak postopek v reševanju lesnih problemov med posameznimi državami. Sedež unije naj bi bil v Bratislavi.
Borzna poročila
dne 7.-septembra 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 7. sept. Amsterdam 2279-30 do 2286-14, Bruselj 78771—790-07, Curih 1103-25 do 1106-55, Dunaj 795-43—797-83, London 274-90 do 275-72, Newyork 5645-87—5662-87, Pariz 221-83-222-49, Praga 167-58-168-08, Trst' 295-85 do 296-75.
Zagreb, 7. sept. Amsterdam 2279-30—2286’lt, Dunaj 795-43-797-83, Bruselj 787-71—790-07, Budimpešta 274-96-275-72, Milan 295-85-296-75 Newyork kabel 56-5687—5673-87, Newyork ček 56-4587-56-7387, Pariz 221'58-168-08, Praga 167-58-168-08, Curih 11-0325-11-0655.
Curih, 7. sept. Beograd 9-05, Pariz 20-1075, London 24-915, Newyork 512-75, Bruselj 71-40, Milan 26'82, Madrid 45-45, Amsterdam 206-60, Berlin 121-40, Dunaj 72-10, Stockholm 137-25, Oslo 137-10, Kopenhagen 137-075, Sofija 3-72, Praga 15-10, Varšava 57-50, Atene 6-65, Carigrad 2'43, Bukarešta 3‘045, Helsingfors 12'90.
Vrednostni papirji
Zagreb, 7. sept. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70-50—72, voj. škoda 319—321 (320), kasa 319-321 (321, 322, 323), december 328—330 (330, 332, 334), 4% agr. obv. 43 bi., 7% Blaire 61-50-64 (62, 63, 64), 8% Blaire 76 bi., 7% pos. hipot. b. 62—64 (65), 6% begluške obv. 48—50 (49). — Banke : Hrvatska 50 d., Pra-štediona 957-50—965, Union 150—155, Poljed. 53-50 d., Kredit 121—126, Jugo 67—68, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 68 d., Narodna 5200 d.. Obrtna 36, Srbska 190—191, Zemalj-ska 110—115. — Industrije: Šečerana Osijek 211—215, Trboveljska 213—214, Vevče 120—122, Drava'192-50, Danica 65—70, Brod-vagon 30 bi., Tobačne srečke 25 bi., Isis 30 do 40, Jadr. 460—480, Dubrov. 300 d., Oceanija 190—200.
Žitna tržišča
Tendenca na ljubljanskem tržišču za koruzo neenakomerna, brez prometa.
Novi Sad, 7. sept. Pšenica, moka in pšenični otrobi ne bodo več notirali.
Tendenca: neodrejena. Promet: koruza 37 vagonov.
Budimpešta, 7. sept. Tendenca: prijaznejša. Promet: sreden. Pšenica: 9-90—10'01 (9’92 do 9-94), marc 11-04—11-21 (11-08—11-09). — Rž: dec. 10-35—10-40, marc 11-35—11-50 (11-35 do 11-40). — Koruza: maj 11-80—11-90 (11-80-11-85).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa.
Svojim čitateljem
pnpcFOČonio sledeče
novomeške tvvd.be
Franc Fcpscfe
vedno sveže pecivo Trg kraljeviča Petra
2071
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooco
A.Pauser
zaloga špecerijskega blag;a in železnine.
0000000000000000000000000000000000000000000000
Udovič & Lampe
strojno in stavbno ključavničarstvo
v Novem mestu
2064
Autotaksi	20,5
FERDO ZGflfiA
Telefon 18 Novo mesto
Avtobusno podjetjo
Franc Klincu?
otvori v kratkem progo
Novo mesto—Ljubljana
,Kje kupite potne kovčšge, palice td.?‘
■	mmi miiiiiihii w pri naraBHH
Ciril Dttlar-j«
m
2009
Urban Horval
NOVO MESrO
Prodajalna knjig-, papirja, pisarniških,
risarskih in šolskih potrebščin
1995
<00000000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCI
Brezalkoholna gostilna
Beti Klepec
206«	Florjanov	trg
Stavbno podjetje
Martin Hočevar
2067 Novo mesto
G. S^a9®5^9®K9®K9SKSa9G
STANE VOVK
pekarija jn .
2002	gostilna
KAID1USSSS5SS5S
Za obisk gostilne
Pod Trško goro
na Ločenski cesti
so priporoča 2063 REZIKA GODINA
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0000000000000000000000004
Eksport lesa
Anton Petrič
kupuje vedno gozdove vsakovrstnih t	sestojin	za	posek
V
^OOOOOOOUUOUOOOOOOOOOOOOOOOO -JOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
Lesna trgovina
in parna žaga
206?
//
FRANC KUMP
Hranilnica in posojilnica za Kandiio in okolico r. z. z n. z. v Kandijl pri Novem mestu
sprejema hranilne vloge tudi od nečlanov ter obrestuje po naj višji obrestni meri.	2028
Največja posojilna zadruga na Dolenjskem. 2500 zadružnikov
Oglalujfo
*
»Jugoslovanu !«
Novo ustanovljeni kiparski, pozlatarski in rezbarski atelje
STANE VIDMAR
Ljubljana
Galusovo nabrežje 33
Izdeluje vsakovrstne al ta rj e, kipe. okvirje, okraske pohištva in ra/.na druga rez-barska dela po najnižjih cenah 1797
Stavbeno, galanterijsko in umetno kleparstvo
(lili MALENŠEK
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 18
Pocinkanje In podnjenje vsakovrstnih železnih izdelkov
Točna postrežba Cene solidne isis
Harmonike
in vsa glasbila popravlja najceneje in solidno 1849
Karol Janc
Ljubljana
Bohoričeva ulica 9.
USNJE
vsakovrstno ln vse 1872 čevljarske potrebščine najnižje cene — nudi
FRANC
=ERJAVEC
LJUBLJANA, Stari trg lil
Pisarne.
Tri dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostale s 1. novembrom t. 1. Refiektanti dobe pojasnila v upravi. 1977
Brivski I salon
za gospode. Solidna postrežba. Striženje bubifrlzur.
Mirko Zaleteli
Brivski salon za gospodi.
Ljubljana, Rimska cista 24
na križišču Bleiweisove, Rimske ln Tržaške ceste.
ZALOGA '608
KOLES
pnevmatike in rezervnih delov. Vsa popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov Izvršuje točno in solidno tvrdka
Slane Ralcoš
mehanična delavnica
LJUBLJANA-MOSTE Društvena ulica št. 2
Splošno mizarstvo
stavbeno, pohištveno, zlasti za vse pisarniške opreme za tape-oirarsko stroko.
Specijalni oddelek za vsakovrstne zaboje, trgovske zaboje, zaboje za premog, pod-nožnice (prukce), tudi najmanjša naročila izvršujem po zmernih oenah. Albert Čeme. miz. mojster, Ljubljana Zg. Šiška (poleg re-mize).	1875
Spalnice I
smrkove, p oljubno pleskane po Din 2.900*— In hrastove spalnice,
polirane po Din 5700 nudi v najsolidnejši Izdelavi pohištveno mizarstvo
Anion Bizovičar Ljubljana
Gllnce, cesta II./l Postaja cestne železo
Splošno
čevljarstvo
za izdelovanje vsakovrstnih čevljev, goj-zerc, škorenj kakor tudi za vsa popravila se priporoča
Anton Brecelj
Ljubljana
Vodovodna cesta št. 5 nasproti topniške vojašnice v lastni hiši. Cene najnižjel
1856
Vse vrste
lURMOIIK
kakor tudi kromatič-ne, najbolje in najceneje kupite pri iz-delovatelju harmonik
Franc Kucler
postajaDrenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija
Priznano najbolj«. domača Izdelovalnlca. • Nizke cene*
f—'
I Bukova drva Itrbovellskl pre.
pri tt.
..KURIVO"
IJUBLjANA
Dunajska cesta 88 | (na Balkanu) Teleion št. 34 81
• O
JI *• m M
“ e
9 •••
» C
II
m a z X
S
O Z £ j ® ao
>0*1« S *s a J 3
cg c ^3 © © S-3 .S ►
•“.S i a
25 g s % O g ^
MJd’?
G 2'
S
3 o ‘T
I—I «
•S »rtii
>U 40 cd co
X! §
(JO
Cfl r,
O 5
Nogavice, rokavice. volna in bombaž r
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, ŽidovBks Bilca ia Slui trg.
Stavbne
nasvete
daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1.	570
Mi 2m
prekrasni ljubavni ro man. Cena Din 30*—, v platnu vezan 35*—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče št. 10
L. Ornik
manufaktura
Maribor
Koroška cesta 9
Plačilne olajšave! 897
Ce se
slikate
za 6 kart v ateljeju
Josip Pogačnik
dobite zraven brezplačno krasno, natančno podobno risbo. Oglejte si isto neobvezno v ateljeju Ljubljana, Mesini trg štev. 17	1685
»Autobus«
Ljubljana Vil
Zg. Šiška 50
kakovost domačega izdelka uspešno tekmuje s tujim blagom Strojna delavnica vseh vrst karoserij 1507
L SLANOVIC 806
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
KROGLE
(lignum santum) keglje za kegljišče, krogle za balinanje, vsakovrstne lesene igrače, razne šatulje v luksuzni izdelavi in vse predmete v leso-strugarskl stroki, nudi Vam najceneje 1603 LOVRENČIČ VIKTOR strugar, LJUBLJANA Zalokarjeva ulica 13.
Kovinska industrija
JAKŠA & Co.
Ljubljana VII
Izdeluje rlnčlce, kljukice In podkvice za čevlje, vlosnlce, kovlnasie gumbe, rlnčlce za nahrbtnike, naramnice, bičev nlke. okovlce za trakove, plombe in krempone za gr«* vuro firme, spojke, sponke, ploščice, zaklopke za regi* stratorje in mape 1. t. d.
Karto nožno tovarno
izdeluje škatle za zaklopnlce, ln pomične, signature, tekture, kuverte za recepte, vrečice lz papirja, kartone za zalogo, bonbonjere, konfeti, karto* nožno embalažo za Industrije, lekarne, drogerije, parfumerije itd. Na zalogi razne mape Dobava točna.
Telefon 31-42
1841
KONCESION1RANO
SfSffiM
HAVL1ČEK FRAN
LJUBLJANA - SV.PETRA C.5 - TELEFON 3*21
Kompletne inštalacije za električno luč, moč in hišne telefone. — Popravila vseh elektrotehničnih aparatov, špecijalnih motorjev i. t.d.	1924
Oglejte si
okna, vrata, roloj'e na ljubljanskem velesejmu — Paviljon E, katere je razstavila tovarna gradbenega in umetnega mizarstva
Jožel Senica, Ljublana, Bežigrad, Tel. 28-71
1911
JK
,.,SI	GtiUtvev‘
X
%
k .0 o0&-
. -atuts 1
t* t®*® H
Sode vseh velikosti *a vino, žganje, olje, med in mast, a osobito Izdelujem sode za transportira-nje vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna in trpežna Izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Postrežba točna!	Delo	solidno!
ust
Franjo Repič
sodarsko podjetja Ljubljana-Trnovo, Kolesljska ulica 18
PRODAJO
JESENSKO	----
Naše cene jasno pričajo:
šivane koton-odeje, ročno delo........ komad	A	Din	80*—
šivane saten-odeje, fina vata............. „	„	„	165*—
Fino češko sukno za ženske plašče 140 cm	m	„	„	55*—
Fina umetna svila......................... „	„	„	10*—
Jugoslovanski ceflr za srajce............. „	„	„	4 50
Šifon 80 cm............................... „	„	„	6 -
Najfinejšl šlfon brez apreture 80 cm.. „	„	„	10*—
Moderno sukno za ženske obleke 130 om ....	„	„	„	48*—
Gladko volneno blago 110 cm...............  „	„	„	28*—
Angleško sukno za moške obleke........... „	od	150	—250*—
Češki štofl za moške obleke.............. „	„	60	—120*—
Pralna bombažna tourlst-flanela.......... „	&	Din	6*80
Velour pralni barhend..................... „	„	„	9*—
NOVOST: Moderni trpežni čevlji, kolosalno nizke cene. pri spomladanski prodaji, a ie bolj boste sedaj.
Zadovoljni ste bili
2046
COMMERCE delniika druiba LjllbljSnS,
Pozor !
Za kraljev teden okrasite svoja okna. — Oddati imam lepe dekoracijske rastline, lovorje, palme, in veliko množino manjših rastlin. Se priporoča Pa*el Šimenc, vrtnarsko podjetje Sv. Križ-Ljubljana, cvetličarna Sv. Petra cesta 33, Telefon št. 27-29.	1910
Sploino mizarstvo
Podpisana tvrdka se vljudno priporoča za vsa mizarska dela kot stavbena, pohištvena, izložbena in vsakovrstne prodajalniške opreme Solidno delol
Nizke cenel Proračuni In načrti brezplačno I
AL. TRINK
strojno mizarstvo LJUBLJANA
Linhartova ulica 8
Telefon 28-56
Drva za kurivo, deske, remeljni
nizka cena Ljubljana
Gubčeva ulica štev. 23 1829
DOBAVA ■
iH]polacan.ie
RoKAjŽ
1959 Oglejte si Velesejem paviljon E 67-75
Egidij in Karol ERJAVEC, mizarstvo
BROD / POLEG TACENSKEGA MOSTU / P. ŠT. VID n/Lj.
Stalna zaloga pohištva — Samo domači, solidni, zajamčeni izdelki Priznano nizke cene — Kadar kupujete pohištvo, oglejte si našo zalogo — Ogled tudi ob nedeljah — Autobus-zveza z Ljubljano
Prepričajte se
o veliki izbiri tor o nizkih cenah vsakovrstnega
manufakturnega blaga,
ki je na ogled v novi hiši trgovca ANTONA MACUNA V MARIBORU
Gosposka ul. 10 In to ne le v izložbah ob ulici, temveč tudi v 16 metrov dolgem hodniku
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Franjo Lovšin
Šolski upravitelj, lastni lian Srezkega ull-iiteljskega druStva J. U. U. v Črnomlju, lastni lian Gasilnega druStva, ustanovitelj Sokola in drugih druStev na Vinici
dne 7. t. m. po kratkem, velikem trpljenju, v 69. letu svoje starosti, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 9. septembra 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Ljubljana-Vinica, dne 7. septembra 1931.
Frančiška
soproga.
Ltijlza in Poldka Lovšin
sinahi.
Avgust Kravos
zet.
Cvetka, Marko, janko, Saša
vnuki in vnukinje.
Alfonz	Berta
Evgen	hči.
Mirko	Marija
Teodor	sestra.
sinovi.	
2077
Službene objave
Razglasi osrednje vlade
Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za mesec september 1931.
Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je gospod minister za finance glede na dejstva, da se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, določil z odločbo br. II. 95.850 z dne 24. avgusta 1931. leta nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki se glasč na zlato ali inozemsko valuto, ter se morajo po tem znesku pobirati takse po zakonu o taksah in sicer:
1 napoleondoir.................Din 21860
1 turška zlata lira...............  >	249-—-
1 angleški funt ..■■•••	>	274-50
1 dolar..................... i	»	>	'“0
1 kanadski dolar	>	56-20
1 nemška zlota marka ....	»	—1
1 zlat zlot............... •	• ■	>	633
1 avstrijski šiling  ..............»	7-94
1 belg................. ■	■	■	■	>	7-87
1	 ......................  a	• i >	9-89
1 bra ziljski milreis	.	<	<	■	•	>	5-20
1 egiptovski funt .•!■■■	»	281-50
1 uruguajski pezos .•■•>>	»	32-30
1 argentinski pezos	.	■	■	■	>	>	15-90
1 turška papirnata lira	.	.	<	■	>	26-76
100 turških papirnatih piastrov	.	■	>	26-76
100 albanskih frankov . . .	<	•	>	1077-—
100 zlatih francoskih frankov	■	•	>	1098-95
100 francoskih frankov	.	.	.	■	•	»	221-45
100 švicarskih frankov	.	.	.	■	■	>	1098-95
100 italijanskih lir ....««	>	295-50
100 nizozemskih goldinarjev .	<	•	>	2279 25
100 bolgarskih levov................  »	40-90
100 romunskih lejev ...>■■	>	83-60
100 danskih kron .•■■■>■	>	1510-—
100 švedskih bron	»	1511-60
100 norveških kron.................. »	1510-50
100 pezet..................... .	.	>	500-60
100 drahem.................. •	■	»	*	73-10
100 češkoslovaških kron ■ •	■	•	>	167-40
100 finskih mark................. •	>	142-20
100 Letonskih lat....................>	1082-35
Ti kurzi veljajo za čas od dne 1. do dne 80. septembra 1981. ter se morajo uporabljati tudi v nastopnih primerih:
1. ko se sprejema kovano zlato — napoleon-dori in zlate	turške	lire	—	pri	državnih	blagajnah ob plačevanju	davkov	in	drugih državnih
dohodkov;
2. ko se pobirajo luške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
8. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1931./1932. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah; in
4	ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitiranih v New Yorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
la oddelka za državno računovodstvo in proračun ministrstva za finance v Beogradu,
24. avgusta 1981., br. 11—95.850.
Razglasi kraljevske banske uprave
2494
Izpremembe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Matejčič Andrija, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 26. avgusta 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 465/31—1.	2501
Oklic.
Tožeča stranka dr. Prus Anton, odvetnik v Konjicah, je vložila proti toženi stranki Gobec Josip-u, bivšemu posestniku in oskrbniku v Studenicah pri Poljčanah, radi 4932 Din 80 p s prip. k opravilni številki C 465/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
2 9. septembra 1931 ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 4.
Ker je bivališče tožene stranke neznano; se postavlja g. Fink Mihael, hranilnični uradnik v Konjicah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, do kler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II., dne 13. avgusta 1931.
Nc 285/31—2.	2498
*
Amortizacija.
Na prošnjo Šoštarič Marije, posestnice v Kraljevcih, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih
imejitelj poziva, da uveljavi v teku šestih mesecev, počenši dne 28. avgusta 1931, svoje pravice, sicetf bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložne knjbžice:	a) št. 4695/6230 po 4550 Din
71 p, b) št. 5210 po 8057 Din 11 p, c) štev. 5403 po 209 Din 05 p.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. I., dne 28. avgusta 1931.
E 1590/31—12.	2504
Dražbeni oklic fn poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Savinjske posojilnice v Žalcu bo dne 2 0. oktobra 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga: 1. k.o.Sv. Pongrac vi. št. 206, označba nepremičnin: hiša, cenilna vrednost Din 80.000'—, gospodarsko poslopje s kozolcem, svinjakom in drvarnico 148.000-— Din, zemljišče: njive, travniki in gozd 119.610'40 Din, pritikline 27.265'— dinarjev, 2. k. o. Zabukovca, vi. štev. 545, gozd s kamnolomom 38.171- —Din, pritikline 4455-— Din, skupaj 417.501‘40 Din; najmanjši ponudek: 278.334-28 Din. Vadij 41.750-14 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Sv. Pongrac, vi. št. 206, spadajo sledeče pritikline par konjev, dve kravi, 8500 hrne-lovk,- 1 mlatilnica, razna posoda in drugo gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 27.265-— Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Zabukovca, vi. št. 545, spadajo sledeče pritikline: dva težka voza in razno kamno-lomno orodje v cenilni vrednosti 4455-— dinarjev. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 18. avgusta 1931.
•J*
E 352/31—14.	2499
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. septembra 1931 ob poide v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vas, vL št. 25, 26, 65 in 67, in zemljiška knjiga Sv. Janž I., vi. št. 35 in 36.
Cenilna vrednost: 366.516 Din 15 p; vrednost pritikline: 31.114'— Din; najmanjši ponudek: 244.344 Din 10 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražr beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 26. avgusta 1931.
E 117/31—28.	2506
Dražbeni oklic.
Dne 8. oktobra 1931 ob enajstih bo na licu mesta v Semiču štev. 61, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Semič, vi. št. 125, in zemljiška knjiga k. o. Semič, vi. št. 1920.
Cenilna vrednost: Din 59.800'—; najmanjši ponudek: Din 39.866'—.
Prodaja se vrši v treh skupinah parcel.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, dne 1. septembra 1931.
•i-
E 1250/31—10.	2503
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Zdolšek Jakoba, trgovca v Marčavaši, bo dne
2	5. septembra 1931 ob desetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Pletovarje, vi. št. 38 hiša z gospodarskim poslopjem št. 23, klet, cenilna vrednost 5600-— Din, zemljiške parcele: njive, vinogradi, pašniki, travniki 10.436-80 Din; vi. štev. 164 zemljišče-hosta 20.315'50 Din, pritikline 264-— Din, skupaj 36.616-30 Din; po odbitku prevžitnih pravic Karmuzel Kristine 10.000-— Din, v ostanku skupaj 26.616-30 dinarjev, najmanjši ponudek 17.744-20 dinarjev. Vadij 2661*63 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Pletovarje vi. št. 38 in 164 spadajo sledeče pri-
tekline: 1 sod 156 litrov, 1 sod 56 litrov, 10 motik, 6 lesenih grabelj, 2 kosi, 1 lopata, 1 gnojne vile, 2 sekiri v cenilni vrednosti 264-— Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.
Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 19. avgusta 1931.
E 337/31—12
*
1505
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. oktobra 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Vid, vi. št. 141 in 215.
Cenilna vrednost: Din 25.023-50 po odbitku vrednosti preživitnih pravic Tovor-. nik Neže v znesku Din 600-—, čista cenilna vrednost Din 24.423-50; vrednost pritikline: Din 398-70; najmanjši ponudek 16.283-— dinarjev.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni. oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 5. septembra 1931
$
E 674/31-5.	2500
Dražbeni oklic.
Dne 2. decembra 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velka, vi. št. 3. Cenilna vrednost: 79.463-57 Din; vrednost pritikline: 6.500 Din; najmanjši ponudek: 57.310 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	•
Okrajno sodišče Prevalje, dne 2. septembra 1931.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
952.	Sedeži: Bizeljsko, Žiče, Mislinje, Špitalič, Rogatec, Gorjane.
Dan vpisa: 19. avgusta 1931.
Besedila: I. Pašniška in gozdna zadruga v Bizeljskem, reg. zadr. z om. zav.
Firm. 434/31 — Zadr. IV 14/2.
II. Pašniška in gozdna zadruga v Žičah, reg. zadr. z om. zav.
Firm. 435/31 — Zadr. IV 16/2.
III. Pašniška in gozdna zadruga v Zrečah, reg. zadr. z om. zav.
Firm. 436/31 — Zadr. IV 18/2.
IV. Pašniška in gozdna zadruga v Misli-njah reg. zadr. z om. zav.
Firm. 437/31 — Zadr. IV. 20/2.
V. Pašniška in gozdna zadruga v Špitaliču, reg. zadr. z om. zav.
Firm. 440/31 — Zadr. IV 22/2.
VI. Pašniška in gozdna zadruga v Rogatcu, reg. zadr. z om. zav.
Firm. 441/31 — Zadr. IV 24/2.
VII. Pašniška in gozdna zadruga v Gorjanah, reg. zadr. z om. zav.
Firm. 442/31 — Zadr. IV 26/2.
A) Vsem navedenim zadrugam je isti namen:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo,;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
B. Pri vseh navedenih zadrugah^ jamči zadružnik s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
C. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s potrebnimi obvestili posameznih članov
C. Pravico zastopati zadrugo ima načel stvo po predpisih zadružnega zakona.
D. Besedilo firme pa podpisujeta skupno po dva člana nčealstva.
E. Zadružna pogodba z dne:
pri I. z dne 19. julija 1931; pri II. z dne
11.	avgusta 1931, pri III. z dne 12. avgusta 1931; pri IV. z dne 5. avgusta 1931; pri V. z dne 13. avgusta 1931; pri VI. z dne 24. julija 1931; pri VII. z dne 14. avgusta 1931.
F. Člani načelstva so:
a) pri I.: Dernikovič Vinko, posestnik v Orešju št. 26, načelnik; Pinterič Karl, posestnik v Drenovcu 58, podnačelnik; Smeh Andrej, posestnik v Orešju št. 9; Berkovič Alojz, posestnik, Novavas št. 11, in lljaž Jože, posestnik v Spod. Sušici št. 106 kot odborniki;
b) pri II.: Gosak Anton, posestnik Žiče št. 24, načelnik; Klokočovnik Ivan, posestnik, Žiče št. 45, podnačelnik; Hlastec Miha, posestnik v Žičah št. 25; Olup Franc, pos., Žiče št. 40 in Sattler Franc, posestnik, Dra-žavas št. 34, kot odborniki;
c) pri III.: Verčnik Ivan, posestnik, Zreče št. 53, načelnik; Hren. Martin, posestnik, Dobrova št. 20, podnačelnik; Pačnik Jožef, posestnik, Resnik št. 19; Sadek Ivan, pos., Sv. Kunigunda št. 4, in Kangler Franc, posestnik, Sv. Kunigunda tš. 20, kot odborniki;
č) pri IV.: Langeršek Avgust, posestnik, Straže, načelnik; Gornjak Franc, posestnik, Straže, podnačelnik; Škof Ferdo, pos. in trgovec, Straže, Goljat Rudolf, posestnik in trgovec, Dovže, in Kranjc Franc, posestnik. Št. IIj, kot odborniki;
d) pri V.: Ambrož Martin, posestnik Špitalič št. 6, načelnik; Kropej Franc, posestnik Tolsti vrh št. 40, podnačelnik; Iskrač Janko, posestnik, Tolsti vrh št. 1; Oprčkal Jakob, delavec Tolsti vrh št. 8, in Pančič Alojz, posestnik, Stare Slemene št. 12 kot odborniki;
e) pri VI.: Turk Luka, posestnik v Rogatcu št. 123, načelnik; Turk Jožef, posestnik v Rogatcu št. 108, podnačelnik; Gobec Jakob, posestnik v Rogatcu št. 4, tajnik; Osvaldič Jožef, posestnik v Rogatcu št. 73, blagajnik, in Tepeš Konrad, posestnik v Rogatvu št. 82, odbornik;
f) pri VII.: Sobotka Karl, posestnik, Poklek št. 30, načelnik, Hribar Jernej, posestnik, Gorjane št. 13, podnačelnik; Novak Janez, posestnik, Gorjane št. 34; Pribožič Jožef, posestnik, Vojsko št. 9; Kunej Ivan, posestnik, Železno št. 11, kot odborniki.
Okožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 19. avgusta 1931.
*
953.	Sedež: Sromlje.
Dan vpisa: 24. avgusta 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Sromljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to ie preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike a pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo,;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (statut) z dne 15. av gusta 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Javni razglasi zadruge se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-nika in še nadaljnih treh odbornikov.
Člani načelstva so:
1. Bertole Ivan, posestnik, Sromlje 20 — načelnik;
2. Knez Martin, posestnik, Gornja Po-hanca 19 — podnačelnik,
3. Molan Franc, posestnik, Silovec št. 5;
4. Kos Gregor, poses., Curnovec št. 58, in
5. Keržan Franc, posestnik, Okljukova gora.
Pravico zastopati zadrugo ima: načelstvo.
Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
V	svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. štev. 183 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celja, odd, I., dne 24. avgusta 1931.
Firm 443/31 — Zadr. IV 28/2.
3500 žrtev linčanja
Neke čudne vrste »strah« je vznemirjal več dni prebivalce predmestja Warringen pri Kol-nu. »Strašilo« je na grajščini Krebeishof. Na gradu je služil konjski hlapec, ki je nedavno pri kopanju vtonil; hlapčevega trupla pa niso našli. Tako je ostala njegova soba prazna, ker se nihče ni hotel vanjo vseliti. Tisto noč po hlapčevi smrti so pa zaslišali iz hlapčeve sobe neko čudno trkanje, nato pa drsanje, kakor da nekdo hodi v copatah po sobi. Trkanje in drsanje so slišali v kratkih presledkih, dokler ni vse utihnilo. Ponavljalo pa se je trkanje in drsanje tudi naslednjo noč. Ljudje so bili vsled teh zagonetnih pojavov tako preplašeni, da je moral sam g. župnik poseči vmes: odšel je v sobo in jo je blagoslovil. »Strašilo« je pa kljub blagoslovu še dalje, tako da se je moral lastnik grajščine končno obrniti na policijo za pomoč, da se ubrani nočnega, straha. Kriminalna policija v Kolnu je res odposlala na lice mesta nekaj svojih ljudi, ki so se v sobi nastanili. Pa tudi kriminalni organi so slišali okoli polnoči zagonetno trkanje in drsanje, toda ugotovili so, da prihaja ta šum iz nekega stranskega prostora v sosednji hiši. To je bila kuhinja, ki se je 'držala hlapčeve sobe. Ko so uradniki kuhinjo preiskali, so našli za pečjo velikega psa. Pes je ležal na veliki železni skledi; kedar pa se je pes premaknil, je skleda udarjala ob tla. Ce se je pa čehal, se je skleda vrtela okoli same sebe in to je bilo drsanje. Kljub temu, da je bila stvar popolnoma jasna, pa ljudje še •edno verujejo, da hlapec »nazaj hodi...«
Straši
Iz Washingtona poročajo, da je neka posebna komisija pravkar končala svoje poročilo o organizaciji amerikanskih jetnišnic, v svojem poročilu pa se izjavlja komisija jako ostro o ravnanju z zamorci v Zedinjenih državah. »Med krivicami pa, ki se gode zamorcem«, pravi poročilo, »ni nobena večja in hujša kakor tisti zločin, ki inu ljudje pravijo linčanje. Od leta 1882. do leta 1930. so linčali na zverinski način natančno 3533 zamorcev. To število pa bi bilo še znatno večje, če se ne bi bila od leta 1919. naprej propaganda proti linčanju zamorcev v Ameriki vedno bolj širila. V jetnišnicah pa ravnajo z zamorci kakor s sužnji, ki morajo delati v fabrikah »belih« ljudi zastonj kot živina, pri tem pa morajo mirno prenašati naravnost nečloveško ravnanje ž njimi.«
Zdravniški pouk le iz knjig
V	današnji Rusiji silno primanjkuje zdravnikov. Zato je ljudski komisarijat za narodno zdravje sklenil začeti akcijo, da poviša število medicincev na zdravniških šolah. Posebna no-
vost bo to, da se bodo mogli medicinci učiti zdravljenja samo iz knjig, tako da se bodo lahko tudi daleč od šole pripravljali za izpite. Na ta način upajo vzgojiti okoli 4000 medicincev, v prihodnjih letih pa še 15.000.
Podmornica »Nautilus«.
O podmornici dolgo ni bilo nobenih poročil;zadnje vesti so prišle od nje 80. avgusta. Sedaj
se je zopet javila.
I. mednarodni šahovski turnir na Bledu
Stanje po 11. kolu
Kapitan podmornice »Nautilus« Hubert Wilkins.
Zadnjih 6 dni o usodi podmornice »Nautilus«:, ki plove pod ledom na severni tečaj, ni bilo nobenih vesti. Sedaj pa so se zopet javili in pravijo, da nadaljujejo svojo pot.
Agitirajte zn »Jugoslovana«!
Kosfld
I. kolo •* II. kolo
Stoltz
Tartakower
Asfaloš
Vidmar
Colle
Niemcovič
Flohr
Bogoljubov
Kashdan
Maroczjr
Aljehin
Spielmann
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Lepa poročna darila
Poročna darila so postala dandanes med pri-prostimi ljudmi že precej redek pojav, toda premožni sloji to navado še vedno visoko čislajo. Tako je bilo tudi pri poroki na romunskem dvoru, ko se je poročila princezinja Ileana, ki e dobila od svojih sorodnikov, pa tudi iz drugih krogov jako lepe stvari v dar kot spomin na njeno poroko.
Kralj Karol je daroval princezinji krasno brošo z briljanti; kraljica-mati je darovala ovratnico z briljanti in pa velik biser, vdelan v krog briljantov, in nenavadno velik safir; bivša grška kraljica Elizabeta: biserno ogrlico; ugoslovanska kraljica: vse perilo; vojvodinja Blanka: diadem iz briljantov in ogrlico iz briljantov; njen brat princ Nikolaj: škatljico ■ nakitom; romunska vlada: škatljico iz zlata, vredno 200.000 Din, v škatljici pa ček na pol milijona dinarjev; guverner Besarabije general Rascanu: starinsko sliko visoke vrednosti; huzarski polk št. 4: dragoceno sliko; erdeljsko žensko društvo: zlato hišico, vredno pol mili* jona dinarjev; občina Črnovice: kocko iz čistega zlata, vredno 80.000 zlatih kron.
Takih daril so poklonile razne občine ta društva itd. nevesti dolgo vrsto; med temi da« rili pa je veliko daril, ki so zelo praktična, kar dokazuje, da so pričeli tudi zelo visoki krogi ceniti vrednost denarja in varčevati.
Kaj je »Snob«?
Ta beseda je prišla v svet iz Anglije. Odkoil prihaja beseda sama, ni prav Jasno; verjetna pa je, da prihaja od latinskega »Bino nobill-tate«. Ti dva bfesedi so okrajševali »s. nob.t % angleških plemenftaSkih šolah se Je šolalo nam« ret navadno tudi nekaj »neplemenitih« dečkov, da so pa. ta razlikovali od »plemenitih«, M dostavljali, k njihovemu imenu »s. n ob.«, to ]• »neplemenite (brez plemstva). Tl dečki seveda niso bili enakopravni s »plemenitimi«, Čeprav so Jih ljudje imeli tudi za plemenite, ker bo ra šolali na istih šolah s plemenitnikl. Mogoča ra se tudi dečki sami izdajali iz baharije za »pla* menite«, čeprav to niao bili. Tako je prišlo da tega, da ao začeli imenovati »snob« tistega, U se Je izdajal za kaj več kakor Je bil, potem pa tudi tiste,, ki so delali, da nekaj znajo in vedo, čeprav nid ne znajo.
»Snobov< Je dovolj tudi pri nas. Treba Ja la pogledati na naših ulicah razne »fičfiriče«, kako bulijo •» svojimi neumno-debelimi očmi v kakšen avtomobil, kakor da bi bili bogva kako učeni strojni tehniki ali kaj podobnega, pa o avtomobilu ne vedo drugega kakor da ga vozi šofer...
Dovolj Je pa »snobov« tudi za druge stvari. Olej skozi okno četrt ur* na ulico, pa jih bol videl dovolj t
Humor.
Moderni klobuki: brez peresa ne gre,.
P. Ripson:
Marsove skrivnosti
»(Roman.)
Z bakljo prodirati v podzemsko centralo bi bilo naravnost neumno, treba je bilo svetiljke. Zato se je Robert vrnil v svoj stolp ter si napravil kolikor toliko dobro svetiljko. V shrambah v stolpu je bilo ogromno olja v velikih steklenih posodah. Iz ene teh posod je vzel seboj olja ter ga nalil v čisto primitivno svetiljko, ki si jo je bil napravil iz velike konservne štalje s pomočjo stenja, katerega je sam sesukal iz neke tkanine. Napravil je svetiljko tako, da je mogel regulirati velikost plamena in z njo se je podal v centralo. Vedel je, da mora majhen dinamo nekje biti stalno v obratu, kajti drugače ne bi bilo mogoče, da bi deloval lift v stolpu. Enako je morala dobivati svoj tok od tu električna peč in električna hladilna naprava. Šlo je za to, da najprej najde ta dinamo in eventuelno vključi luči, ako dobivajo tok od njega. Dva dni je stikal po ogromni podzemski napravi in slednjič je razumel nje načrt in sistem delovanja. Ako ne bi bil poprej preštudiral knjige o elektriki, ki se je nahajala v knjižnici, nikoli ne bi bil mogel spraviti naprave v pogon. Tako je pa tretji dan zabrnela najprej prva, in nato ostalih pet turbin, dinami so se zavrteli in Robert je bil gospodar nad tokom, ki ga niti Niagara ne proizvaja.
Toda kaj sedaj? Najprej je Robert vstavil stroje. Saj mu vsa energija zaenkrat ni nič koristila, ko je ni vedel uporabljati. Treba je bilo najprej najti brezžično oddajno postajo. To ni bilo ravno težko. Sledil je daljno-vodu, ki je bil napeljan iz centrale in po polurnem sprehodu prišel do čudne naprave, ki prav nič ni bila podobna ze-
meljskm brezžičnim postajam. Mesto anten so bili ko-vinasti oboki, visoki kakšnh dvajset metrov. Teh oko-kov je bilo več?sto in iz njih je uhajala brezžična pogonska energija preko vsega planeta. Robert je pri preiskovanju te postaje spoznal, da je zgrajena tako, da zadostuje za njeno obratovanje en sam človek, enako kot pri električni centrali.
Sedaj je vedel vse. Vrnil se je v centralo, spravil spet vodo na turbine in stroje v pogon in nato je vključil tok v daljnovod k radio postaji. Nato §e je podal tja in tudi tu vključil stroje. Sedaj je imel energije dovolj za avto in za letalo. Zato se je vrnil nazaj k stolpu. Bil je silno radoveden, ali bo elektromobil funkcijoniral. Potegnil ga je iz garaže na cesto, sedel vanj, vključil tok v motor in v svoje največje veselje je začul značilno brnenje, kot ga vsi poznamo od motorjev cestne železnice. Nato je pritisnil na gumb za prvo hitrost. Zavriskal bi bil od veselja, kajti elektromobil je počasi, a brezslišno začel drčati po cesti. Robert je vključil drugo brzino, nato tretjo in kot bi bil vedno vozil takšno vozilo, je s hitrostjo osemdeset kilometrov brzel po cesti naprej. Nato je spet šel polagoma z brzinami nazaj in slednjič ustavil vozilo. Zdelo se mu je, da je v kraljestvu sanj. Voziti se z električnim avtomobilom, ki dobiva svojo pogonsko silo iz oddaljene centrale potom radijskega prenosa, to je bil vendar vedno ideal vseh iznajditeljev, po-čenši od Edisona. Ta problem je bil na Marsu že zdavnaj rešen. In na kako idealen načini In kakšne gume, kakšne ceste, kolika udobnost v vozul Da bi mogel vzeti seboj timilijonar, samo če bi si dal patentirati to iznajdbo. In kaj šele z drugimi stvarmi, ki se jih je bil naučil iz knjig! Računal je, da bi s temi iznajdbami postal tako bogat, da bi svojega bogastva sploh ne mogel napisati a Številkami,
4.	poglavje: Up in strah.
V	transkontinentalnem ekspresu, ki dirka med New Yorkom in San Frančiškom, sedita v klubskem vozu dva moža. Enega izmed njiju naši čitatelji dobro poznajo. Ralph Pint, newyorški naravoslovec, spremljevalec misa Alberte na njenem potovanju v Indijo je prvi, med tem ko je njegov drug, ki je z njim v živahnem razgovoru, simpatičen, mlad človek, ki izgleda kot kakšen univerzitetni dijak. Oblečen je elegantno in izgleda prijazno, inteligentno in energično.
Vlak je bil pred pol ure zapustil Centralni kolodvor v New Yorku, hitel je skozi dolgi tunel pod reko Hudson in bežal skozi predmestja ven na prosto, v lepo zeleno naravo. Bila je pomlad, solnce je sijalo in v jutranji rosi so se blestele šume in travniki.
— Vse se mi zdi kot san, je dejal mlajši starejšemu. Toda povejte mi vse potankosti, mister Pint, kako ste me odkrili in na kakšen način sem pravzaprav na tem potu.
— Stvar je jako enostavna, dragi gospod Garel. Kot veste, sem sotrudnik in prijatelj miss Alberte Jerkiss, zaročnice vašega gospoda brata, ki se danes nahaja na Marsu. Miss Alberta je, potem ko je doznala za signale t Marsa, ki so jasno pričali, kje se nahaja gospod Robert, odpotovala na svoji jahti iz Indije nazaj v Ameriko. Vodstvo svojega velikanskega podjetja in sploh vso administracijo svojega premoženja je poverila bivšemu angleškemu polkovniku Fitzwilliamsu, ki ga je bila spoznala v Indiji kot energičnega, praktičnega in pred vsem poštenega moža, skratka zlata duša, ki je ni para. Polkovnik je zapustil svoje službeno mesto in odšel z nami v Ameriko. Sedaj se nahaja v New Yorku, a ga boste kmalu spoznali, ker pride za nama.
— Toda, kako ste zvedeli, da ima Robert brata, in kako ste me našli v Parizu?