I ŠT 34 Ptuj, dne 25. avgusta 1967 Cena 0.50 ND (50 SD) »Tednik« lihaj« pod tem imenom od 24. novembra 1961 dalje po sJclepu občinSiClb odborov SZDL Ptuj \n ormoi. ■— Izdaja zavod »Ptujski tedai-s« Ptuj. Od^^ovomi urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava: Ptuj, He- roja Lacka 2 — Tel. 156. Stevili^a tekočega računa: NB 524-3-72. -- Tiska Časopisno podjetje Maribor- ski tisk — Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celotna naročnina 20 ND. za Inozemslr/o 40 ND, v prodaji izvod 0,50 ND (50 SD). Letnik XX Danes berite v Tedniku Na drugi strani: KOPIČENJE ZALOG BLAGA V PTUJSKIH PODJETJIH QUO VADIŠ, KMETOVA- LEC, LJUTOMER? V SLOV. BISTRICI VEC TURISTOV Na tretji strani: PRIZNAVALNINA BOR- CEM ZA SEVERNO ME- JO VESTI IZ OBCIN OR- MOŽ, LJUTOMER IN SLOV. BISTRICA,- PISMA UREDNIŠTVU Na četrti strani: KLULTURNO-PROSVET- NE ORGANIZACIJE PRED NOVO SEZONO DELAVSKA UNIVERZA LJUTOMER Na peti strani: VZGOJNA VPRAŠANJA IZ LJUTOMERSKE ZGO- DOVINE SESTAVEK RESEVI Seja občinske skupščine Ljutomer Včeraj, v četrtek, 24. avgusta letos, je bila v Ljutomeru seja občinske skupščine, na kateri so obravnavali polletno gospo- darjenje gospodarskih organi- zacij v ljutomerski občini, izo- braževalno deja\Tiost v prete- iclem izobraževalnem obdobju, 'delo medobčinskega javnega ''pra\'obraniIstva itd. I Podrobno poročilo o seji ob- čanske skupščine bomo objavili mv naslednji številki Tednika. ■P Restrikcija kreditov ni posebnost ptujske banke Glede na kritiko v podjetjih tudi na ptujskem območju glede pogojev za pridobitev bančnih kreditov za obratna sredstva, ka- kor tudi za investicije, smo zahtevali od direktorja ptujske Kre- ditne banke Viktorja Cvirna odgovore na naslednja vprašanja: Naše bralce zanima, kako se Kreditna banka Ptuj uveljavlja v letošnjem letu glede na gospo- darsko reformo? Viktor Cvirn Vloga bank na splošno in se- veda tudi vloga naše banke se je zlasti v letošnjem letu, ko je Narodna banka pričela z zniže- vanjem kreditov in uvajanjem novih instrumentov, to je me- nice, v mnogooem spremenila. Z zmanjševanjem kreditov ali restrikcijo kot se to pogosto sli- ši, ima namen zmanjšati količi- no denarja v obtoku, s tem pa je treba v gospKxiarsklh organi- zacijah računati, izboljšati go- spodarjenje na splošno in pove- čevati izvoz. Kot je znano, vpli- va novi kreditni sistem na pro- izvodnjo za izvoz in so za te namene velike možnosti dobiva- nja kreditov. Kako je zmanjševanje kredi- tov prizadelo naše gospodarske organizacije? Bistvena sprememba v novem kreditnem sistemu je, da je vsem potrošnikom kreditov ugasnila »pravica« do kreditov. Banke kreditirajo na podlagi samostojnih odločitev, upošteva- joč rentabilnost proizvodnje, svojo lastno poslovnost in li- kvidnost. Proizvodnjo, po kate- re izdelkih ni povpraševanja, banke ne kreditirajo več, prav tako tudi banke ne kreditirajo neekonomskih naložb in nima- jo namena več reševati težavnih gospodarskih situacij v podje- tjih. Medtem ko so nekatere ban- ke pričele zniževati kredite že v začetku letošnjega leta, je na- ša banka pričela s temi ukrepi šele v mesecu juliju. Glede na svojo likvidnost se je nudila možnost počasnega prehoda Iz starega v novi kreditni sistem. Sedanje zniževanje kreditov bi- stveno ne prizadeva gospodar- stva na našem območju, vendar pa dovolj, da je gospodarstvo prisiljeno preiti k smotrnejšemu gospodarjenju. Z zmanjševa- njem kreditov na splošno se po- javljajo vedno večji dolžniki, ki na ta način v povečani obliki vežejo denarna sredstva svojih upnikov. V nekaterih gospodar- skih organizacijah povzroča te- žave naraščanje zalog. Vse to sili proizvodne organizacije na proizvodnjo blaga, ki hitro naj- de kupce. Tu pa dostikrat na- stajajo težave, ker se podjetja na to, zlasti nekatera, prepočasi usmerjajo. Na splošno ocenjuje- mo, da nepremostljivih težav v naših gospodarskili organizaci- jah ni, priporočamo pa hitrejše prilagajanje novim razmeram. Slej ko prej velja poudariti na- čelo vestnega in premišljenega gospodarjenja s posluhom za po- slovne možnosti. Kaj pomeni likvidnost ali ne- likvidnost banke? Ce banka ne more izpolnjevati obveznosti iz kreditnih pogodb in če je odliv denarnih sredstev z žiro računa tako močan, da ni mogoče pokrivati denarnih na- kazil gospodarskih organizacij, ki so ustanoviteljice banke, po- tem pravimo, da je banka neli- kvidna. V izogib nelikvidnosti mora banka vedno točno vede- ti, kakšne količine kreditov lahko daje v obtok, da ne bi na- stopile težave glede razpolož- ljivih sredstev. Ker je smer prelivanja sredstev zelo različ- na in ker so razpoložljiva sred- stva banke tudi tista, ki so na žiro in drugih računih gospodar- skih organizacij bančna sred- stva, banka pa neposredno na ta sredstva nima nobenega vpliva, ker se vodijo pri Službi družbe- nega knjigovodstva, je potreb- no vedeti, do katere mere lahko banka tvega pri plasiranju kre- ditov. V času nelikvidnosti pri- haja banka in gospodarsike or- ganizacije v zelo kočljiv polo- žaj. Daljša nelikvidnost banke ima lahko zelo neugodne posle- dice, zato posvečamo likvidnosti banke posebno pozornost. Iz te- ga razloga mora naža banka imeti poleg obvezne rezerve, ki znaša povprečno blizu 2 milijar- di st^^rih dinarjev, še redno re- zervo okoli pol milijarde, tako da je vsako presenečenje čim- bolj izključeno. Kako je vaša banka v letoš- njem letu odločala glede inve- sticijskih plasmajev? Kot je znano, ima današnja investicijska politika posebno za osnovna sredstva dve vrsti za- govornikov, ena stran je »za«, druga je »proti«. S stališča kre- ditne reforme priporočamo go- spodarskim organizacijam, naj izdvajajo iz svojega dohodka predvsem delež za potrebe ob- ratnih sredstev, k temu jih sili tudi ukrepanje banke, ki jim znižuje kratkoročne kredite. Če- prav je omenjeno načelo sploš- no znano, pa mnogokje prevla- duje mnenje, da brez investira- nja ni mogoče proizvodnje po- speševati in modernizirati. Brez dvoma je eno in drugo prav, optimalne rešitv^e pa mo- ra najti vsaka gospodarska or- ganizacija sama. Ne glede na zmanjšanje možnosti, je naši banki tudi letos uspelo, da usmerja oziroma bo usmerjala do konca leta okoli 600 milijo- nov starih dinarjev za investi- cije za obratna in osnovna sredstva, od tega za nadaljnjo rekonstrukcijo žage v Rogoznici 122 milijonov starih dinarjev, za obnovo kovinarske šole 45 Hiilijonov, za ceste in kanaliza- cijo v Ptuju in cesto na Vičavo in v Cirkovcih 90 milijonov, za nabavo avtobusa 20 milijonov, za obnovo hmeljskih nasadov 40 milijonov, za obnovo trgovskih lokalov 25 milijonov, za dravski nasip 15 milijonov in za adap- tacijo Narodnega doma 14 mili- jonov starih dinarjev, ostanek pa za trajna obratna sredstva. Koliko znaša kreditni plasma banke in kako uspeva banka v pridobivanju novih sredstev? Kreditni plasmaji naše banke znašajo okoli 25 milijard, starih dinarjev. Bančna sredstva izvi- rajo deloma od kreditov pri Na- rodni banki in drugih bankah, sredstev na računih gospodar- skih organizacij, iz kreditnega sklada banke in iz drugih virov. Tudi hranilne vloge, ki so se le- tos povečale za nad 300 milijo- nov starili dinarjev in znašajo sedaj okoli 1 milijardo 300 mi- lijonov starih dinarjev, so po- membna sredstva, ki jih banka uporablja v svojem poslovanju. Precejšen del zgoraj omenjene- ga kreditnega plasmaja se vsak mesec obnavlja in spreminja uporabnike teh sredstev. Glede hranilnih vlog bi omenil še to, da ocenjujemo naraščanje hra- nilnih vlog kot potencirano usmeritev naših občanov v var- čevanje in pravilno vrednotenie deianske vrednosti našega de- narja. Odkup kmetlfskih pridelkov Ormož Kmetijske pridelke odkupu- jejo na ormoškem območju v gla\nem v jeseni. Kmetijska zadruga »Kombinat-Jeruzalem« kupuje predvsem krompir, sa- dje, zelje in vinski mošt. Ži- taric, ki jih odkupujejo, ne prodajajo dalje, ker jih v glav- nem porabijo za lastna pitali- šča govedi in piščancev. Pri odkupu nastopajo določeni problemi, ker ima odkup dolo- čen sezonski značaj. Tu se po- .javlja precej pridelkov, ki jih je potrebno uskladiščiti za pro- dajo v zimskem času. Težave so tudi zaradi tega, ker ni ga- rantiranih cen za proizvode, Zalo se odkupne in prodajne Cene gibljejo po razmerah na tržišču, na osnovi ponudbe in Po\praševanja. Posebno po- membno je, da tržišče zahteva Vedno večjo kvaliteto kmetij- skih proizvodov, zato bodo pri odkupu temu vprašanju posve- tili posebno skrb. Manj kvali- tetni pridelki se s težavo in po ^euoodnih cenah plasirajo na tržišču. Drugo, kar je zanimi- ^'0, kot trdijo v Icombinatu, je, se v zadnjem času izogibajo Posredništva trgovskih podje- tji med proizvajalci in potroš- niki. Kombinat ima lastne tr- govine in skladišča v Reki, Tu- ^j'. na otoku Krku in v Ljub- 'lani, kjer prodaja svoje pro- '^vode v trgovinah in na tržni- ^'»h. To tržišče je po njihovem ^"'nenju varneiše, blago gre *skozi manj rok«, manj izgube ■'^ na kalu in kvarjenju proiz- vodov ter s tem omogočajo Potrošniku, da nakupi kvalitet- nejše blaso oziroma kmetijske Proizvode. ^JUENTACIJSKE cene za je- SENSKI ODKUP ^rientacijska odkupna cena •'^ krompir bo znašala od 40 5^ 45 S din. za zelje 25 do 30 C <^!n, za jabolka od 60 do 70 din. Odkupna cena za teleta pdaj znaša 800 do 850 S din. \(\rP^ t»o verjetno padla za ca. ^^5- ^ din. ^/'J so orientacijske cene, ki ^ lahko deloma spremenijo glede na razmere, ki bodo vla- dale na tržišču oziroma pri prodaji. Pri prodaji odkupnih kmetijskih proizvodov bo kom- binat obračunaval le stroške za kritje prevoza, zaposlenih pri odkupu in prodaji itd., ne pa kakih akumulativnih stroškov. Ljutomer Na ljutomerskem območju delujejo tri kmetijske organi- zacije, vendar nam je uspelo dobiti podatke za odkup kme- tijskih pridelkov in živine sa- mo od KZ Kmetovalec, Ljuto- mer. KROMPIR Doslej so sklenili pogodbe z individualnimi proizvajalci za odkup krompirja za 300 ton. Na ljutomerskem območju naj- bolje uspeva sorta merkur, ki pa jo na tržišču izpodriva sor- ta urgenta. Odkupna cena za merkur bo verjetno znašala 35 S din. Letošnja orientacijska cena za odkup krompirja je nižja od lanske. JABOLKA V zadnjih letih so sadovnja- ki pri zasebnih kmetovalcih zelo zanemarjeni. Plasma sadja s teh sadovnjakov je zelo slab, ker je okuženo in v glavnem uporabno za predelavo. Taka jabolka bodo letos odkupovali po ceni od 25 do 30 S din za kg. Odkupna cena za najboljša in zdrava jabolka se bo gibala od !00 do 120 S din. Sliv in hrušk v glavnem ne bodo od- kupovali, ker preveč ne uspe- vajo v večjih količinah, hruške pa niso interesantne za tržišče. Povrtnin ne bodo odkupovali, ker jih zasebni kmetovalci, kljub temu da imajo nekateri ugodne pogoje, goje le za indi- vidualno porabo. ODKUP ŽIVINE Odkup živine oziroma telet predstavlja glavno panogo od- kupa. V sedanjem času še ne računajo na padec cene pri te- letih, ki sedaj znaša od 750 do 800 S din za kg. Sedaj imajo v pitališču v Bučkovcih 200 glav goveje živine. Računajo, da bo- do dva hleva v kratkem napol- nili, medtem ko sta ostala dva usposobljena za pitanje piščan- ce". To so glavni kmetijski ar- tikli, ki jih zadruga odkupuje in jih bo odkupovala od zaseb- nih proizvajalcev. Slov. Bistrica v letošnjem letu bi morali odkupiti nad 100 vagonov sadja. Kupci zahtevajo ie kvalitetno sadje, ki ga bo le kakih 30 va- gonov. To količino kvalitetnega sadja bomo odkupili in, upamo, tudi prodali. Za ostalo manj kvalitetno sadje, ne bo kupcev. Industrijske predelave ni. Mini- li so časi, ko se je z lahkoto prodajalo sadje. Zaliteva se kvaliteta. Konkurenca je vedno hujša. Prodalo se bo plantažno kvalitetno sadje. Grosisti ne bodo uskladiščevali sadja. Od- kupovali ga bodo le sproti. Na kombinatu bodo pridelali 30 vagonov najkvalitetnejšega sadja v lastni prozvodnji. Pro- daja tega je že zagotovljena. V prej snih letih so za kvaliteto dobili priznanje. V preteklih letih je bil večji odkup ribeza (do 30 ton), pri- delanega v kooperaciji in izven nje. Zaradi pozebe so letos odkupili le kakih 10 ton. Zadruga bo odkupila ca 500 do 600 ton sena. V Italijo smo izvozili ca 300 ton, pridelane- ga na površinah kombinata. Odkup živine poteka normal- no. Največ odkupujejo govejo živino. Teleta, ki jih odkupijo, dajo v pitanje kooperantom. V zakol jih dajo le po potrebi. Odkup, zakol in predelavo vrši obrat kombinata. Na . tem ob- močju redijo manj svinj. Za predelavo v obratu jih morajo vsak teden pripeljati po par va- gonov iz Srbije. Dobijo jih tudi iz obrata za bekone. Kmetoval- ci se havijo največ s pitanjem goveda. Z. R. VIETNAMSKA VOJNA IN ZDA Kakšna pooblasfifa ima ameriški predsednik ? Vojna v Vietnamu se vse bolj zaostruje. Tu seveda ne mislimo na boje v južnem delu, v kate- re se vključuje vedno več ame- rišJcih vojakov in novejše voja- ške tehnike. Ameriška letala so se v zadnjih dneh pri svojem bombardiranju Severnega Viet- nama približala kitajskim me- jam in povzročila v Pekingu tudi vrsto ostrih besed na ame- riški račun. Značilno je, da Bela hiša od- ločno trdi/ da s svojimi napadi ne želi vznemirjati kitajskega soseda. Najnovejši napadi sodi- jo v okvir »sistematičnega« uničevanja vseh prometnih zvez in gospodarsko ter strateško po- membnih položajev. Resnica, da sta dve ameriški letali »zgrešili« prostor in se znašli nad Kitaj- sko, sicer po svoje zanikujeta to amerišiko tezo (letali so se- strelili), vendar ameriška vlada sodi, da so take »pomote« mož- ne — in se je tudi opravičila. Bilo bi morda odveč razprav- ljati o tem, ali ZDA žele spopad s Kitajsko ali ne. O tem, da je spopad baje nujen, govore tudi nekatere Mao (Žle-tungove izja- ve. Vendar so tu še vedno stra- hotne vizije jedrske vojne, o katerih ni več — sčdaj, ko ima- jo Kitajci jedrsko ^'ožje, tudi pri njih — nobenega dvoma. Slednjič je tu tudi svetoven spopad, brž ko so vmešane vanj velesile. Vendar je treba v tem ozrač- ju omeniti tudi še razprave v ameriškem senatu, ki dovolj zgovorno pričajo o razpoloženju predstavnikov ameriške javno- sti v najvišjih zakonodajnih or- ganih. Te dni namreč govore o tem, da ima predsednik že po- oblastila, da prične vojno. Pri tem se siklicujejo na odločitev ob znanem napadu vietnamskih torpednih čolnov na amerišike ladje v Tonkinškem zalivu. Ta- krat mu je senat izglasoval pravico, da brez poprejšnje odo- britve »zavrne oborožene napa- de na sile ZDA«. Ta pravica se nanaša za vsak primer, ko bi se čutile ameriške enote ogrožene. Nasprotniki takega pojasnje- vanja pa pravijo, da takrat se- nat ni »utegnil« podrobno pre- učiti pravico, ki so jo s tem dali predsedniku. In še eno pripombo je mogoče slišati: ameriški predsednik ima tako že več pravic kot katerikoli drugi po- glavar države. Zato bi morali pri izrednih pooblastilih še bolj paziti. Ce bi ameriški senat načel vprašanje napovedi vojne, ki jo ima po ustavi, bi najbrž trditve o že »dobljenih« pooblastilih propadle. Vendar se položaj malce zamota v trenutku, ko ugotovimo, da ZDA formalno niso v vojnem stanju s Severno Korejo, pa vendarle opravljajo po zraku povsem navadne gu- sarske napade, ki jim ni prime- re v zgodovini. Najbrž bi moral senat tudi preučiti to vpraša- nje, ker se kosa z mednarodnim pravom in je le proizvod politi- ke sile in agresije. Drugi dogodki Američani vse huje bombar- dirajo ozemlje Severnega Viet- nama. Zadnje dni napadajo se- vernovietnamsko glavno mesto Hanoj s tako brezobzirnostjo, da so morali ruševine odstra- njevati, kot poroča svetovni tisk, z buldožerji. Bombe so za- dele tudi bolnišnico. Druga značilnost tega tedna je, da so v Pekingu uprizorili pravi bojni pohod na britansko veleposlaništvo in ga sežgali. To so pravzaprav odmevi na nemi- re v britanski kronski koloniji na kitajskih tleh, v Hongkongu, kjer je prišlo do resnih spopa- dov med demonstranti proti Ve- liki Britaniji in vojsko ter po- licijo. Čeprav je znano, da izkorišča Kitajska prav to pristanišče za svoje trgovinske stike z Zaho- dom, skušajo sedaj z nemiri javno mnenje odvrniti od ki- tajskih notranjih tegob (o tem smo pisali zadnjič) na tuja tla. Ni dvoma, da Peking ne bo do- volil, da bi se odnosi z Britani- jo tako poslabšali, da bi britan- ska vlada povsem zaprla mejo in s tem tudi onemogočila dose- danjo cvetočo kitajsko trgovino z zahodnimi deželami. Nigeriji grozi popoln razpad. Vojska odcepljene Biafre je prodrla tudi v jugozahodno pro- vinco. Le-ta se je, ker poveljuje armadi, ki je prodrla semkaj, domačin, razglasila za neodvis- no. Tako je od dosedanje fede- racije ostal le še severni del. Sicer si zvezne čete prizadeva- jo, da bi spet osvojile izgub- ljeno ozemlje in se vrnile v obe pokrajini, toda to se ji po vsem sodeč ne bo posrečilo. Svet se sprašuje, ali so (no- tranjih trenj zares krivi tuji interesi. Sedanji predsednik zvezne vlade Govon prav gotovo ni storil doslej ničesar, kar bi ogrozilo britanski, amerjški ali katerikoli drugi tuji kapital, vložen predvsem v naftno indu- strijo. Na drugi strani pa je res- nica, da so plemenska nasprotja hudo velika in da izvirajo po- glavitne težave prav od tod. Osebne in plemenske koristi spodrivajo težnje po enotnosti in skupnem življenju. Zahodnonemški kancler Kie- singer se je vrnil z razgovorov v Washingtonu. Značilno je, da mu je ameriški predsednik jas- no sporočil, da bo Amerika umaknila svoje sile iz Evrope, to je predvsem iz Nemčije, če Nemčija ne bo prevzela svojih obveznosti. To je neposreden udarec bonskim željam, da bi iz »varčevalnih razlogov« zmanj- šali svoje izdatke za vojsko in število čet. Američani že tako namerava- jo zmanjšati število svojih enot. Sodijo namreč, da lahko čete s sodobnimi prevoznimi sredstvi pravočasno pošljejo v Evropo, če bi bilo — v okviru atlant- ske obrambne politike ~ po- trebno. Sicer pa se slišijo med kongresnimi krogi ZDA zahte- ve, naj bi Evropa, ki se je go- spodarsko temeljito opomogla, prevzela nase vse stroške za vzdrževanje čet v okviru NATO. Tega mnenja je posebno sena- tor Mansfield, predsednik de- mokratske frakcije. V okolici Ptuja snemafo nemški celovečerni film Istočasno kot Viba fim iz Lju- bljane, snema v okolici Ptuja' filmska dn.ržba Volger iz Zap. Nemčije in zap. Berlina. Naslov filma bo ZAPORNICAH po ro- manopiscu Hauptmannu. Druž. ba snema samostojno brez ko- produkcije. V filmu ne nastopajo naši statisti. Največ snemajo v Kidričevem in Markovcih. Zakaj so si izbrali okolico Ptuja za snemanje filma, nam je povedal direktor in režiser filma Volger, ki je dejal, da je v Vzhodni Nemči.ji kraj, ki ga opisuje pisatelj. Bil bi prime- ren za snemanje filma. Glede na okolnost bi morali predolgo čakati za dovoljenje, da bi ga tam snemali. V okolici Ptuja so našli kraje, ki so podobni opi- sanim v romanu. Vsebina filma bo iz leta 1912. zato ustreza kraj Marko\'ci. Ustreza tudi železni- ška proga skozi Kidričevo, ki vodi po ravnini brez ovinkov in hribov Ob progi so še tele- fonski drogovi in mnoge zapor- nice. Ustrezajio tudi lepi borovi gozdovi. Snemalci so se nastanili v ho- telu grad Boirl. Režiserja smo povprašali tudi o našem turiz- mu. Dejal je, da so se namera- vali prvotno nastaniti v hotelu Petovia v Ptuju. Zaradi hrupa, ki prihaja z železnice in s ceste, kar je po njegovem mnenju po- sledica popolnoma zgrešene lo- kacrje hotela, so se namestili na Borlu. Tu jp zelo lepo in mirno, le strežno dsebje ni tako uspo- sobljeno, kot to zahteva sodob- ni turizem, čeprav se zelo trudi, da bi gostom ustreglo. Cene ni- so tako visoke, visoke so v Dal- maciji. Za isto ceno jih v Zap. Nemčiji postrežejo v hotelu A kategorije. Brez ukrepov pri cenah se bo verjetno mnogo tu- ristov odločilo za druge vzhod- no evropske države, kjer so go- stinske usluge cenejše, strežni kader pa primerno izšolan Po njegovem mnenju bo treba v ns5 turizem še mnogo in-^'p<=+i- rati. Z. R. stran i TEDNFK — pp(ek, 2?. nv^n^tn 1967 Stran 2 Kopičenje zalog blaga v ptufskih trgovskih podjetjih v trgovskem podjetju »Pano- nija* je promet v glavnem usklajen z zalogami. Zaloge so za 8" o višje glede na prejšnje leto, pa tudi realizacija se je po- višala za 8 % v primerjavi z lan- skim letom. Glavna hiba je v tem, da zaloge niso usklajene z obratnimi sredstvi. Podjetje ne more uporabljati toliko skontov, vse to se pa odraža pri dohodku. Ce ima podjetje dovolj obratnih sredstev, ima več kasa skontov, kerpromptno sklepa pogodbe. Vzroki za povečanje zalog so lahko: višje cene, večje količin- ske zaloge, večja izbira (sorti- ment) in razširitev trgovske mreže. Promet gre vedno bolj v ko- rist trgovine na drobno, promet v trgovini na debelo pa pada. Padec prometa je predvsem pri tekstilu in galanteriji, .špecerija pa je v normalnem porastu. Težijo za tem, da bi bil količ- nik obračanja čim večji. Špece- rija se obrne tudi do 18-krat letno. Vse podeželske špecerijc morajo obrniti zalogo enkrat mesečno. Špecerija v Majšperku obrne zalogo že v 20 dneh. Če je odstopanje od planskega ko- ličnika, se to odraža pri oseb- nem dohodku. V glavnem ostaja sezon.sko blago, nekurantno pa se v trgovini ne kopiči. Precejš- nje so zalofee stekla. Zaloge so prevelike glede na obratna sred- stva, ne pa glede na potrebe kupcev. S tega vidika so še ve- dno premajhne. Vložili so tudi precejšnja sredstva za nihanje zalog. Nekaj dohodka so name- nili za znižanje cen. Trgovina bi morala biti bolje založena z bla- gom. Nekatera industrijska podjetja (proizvajalci) dajo blago v ko- misijsko prodajo trgovskim pod- jetjem. Trgovsko podjetje plača blago, ko ga proda. Na ta način je izključen riziko. Sezonskim artiklom se določi višja marža. Trgovska podjetja najemajo stalne in občasne kredite za obratna sredstA^a. V zadnjem ča- su banke zmanjšujejo obseg teh kreditov. Lastnih obratnih sred- stev imajo malo. Zaloge v Trgovskem podjetju Panonija nastajajo zato, ker se je precej spremenila struktura prodaje, zaradi vpliva gospodar- ske reforme, zaradi stabilizacije cen na tržišču in zaradi tega, ker prihaja blago po fiksnih pogod- bah, ki jih ni mogoče stornira- ti. S proizvajalci se direktno do- govarjajo, da prevzamejo manj- še plačilne roke ali pa sklepajo vskladiščujejo in dosegajo dalj- še plačilne roke aln pa sklepajo sporazume, da tovarne same vskladiščujejo določene vrste blaga na njihovem območju za eventualne poznejše potrebe. Sklepajo tudi takšne sporazume, kjer blago v primeru, da ga ne prodajo, lahko vrnejo dobavite- lju. To velja zlasti za blago, ki se slabše prodaja. Nekurantne zaloge so znižali in razprodali. Posebej se zavze- majo za čim večjo prodajo, da- jejo kupcem daljše plačilne ro- ke, prodajajo tudi na petmeseč- ni kredit brez porokov. Velja tu- di strog kriterij nakupa. Kupu- je sč samo tisto blago, ki je naj- nujneje potrebno, ki se hitro proda, da se na ta način dopolni sortiranost. Pri blagu, pri kate- rem je pomanjkanje, se na osno- vi statistike določijo potrebne zaloge. Velika pozornost se posveča večji kontroli količine nabavlje- nega blaga. Zaloge materiala in drobnega inventarja pri trgovskih podjet- jih ►>Panonija«, »Merkur« in -Iz- bira« so se zniž-ale v primerjavi z lanskim polletjem za 29.3 "/o- Zaloge trgovskega blaga v ome- njenih treh podjetjih pa so se zvišale za 11,1 "/o v primerjavi z lanskim polletjem. Potrošniški krediti so manjši za 19,9%. Zaloge trgovskega blaga v in- dustriji so padle za 44.6 %, v tr- govini pa so se povečale za 11,1 %. Ta podatek nam pove, da industrija plasira pretežni del svojega blaga prek trgovine. Najvažnejši problem trgov- skih podjetij so krediti. Teh banke v zadnjem času skoraj ne odobravajo. Trgovine bremenijo tudi visoke najemnine. Pojavlja se vprašanje, kam z vajenci. Trgovinam se dopušča preve- lika decentralizacija nabav. Po- trebna bi bila večja koordinaci- ja med vodstvi trgovskih podje- tij in poslovodji posameznih tr- govin, ki imajo kompetenco, da nabavljajo direktno. Pomanjka- nje koordinacije med trgovski- mi podjetji je že stalen pojav. Kljub temu da jim primanj- kuje lastnih sredstev, gradijo ptujska trgovska podjetja tri tr- govske paviljone. Trgovsko pod- jetje »Panonija« gradi nov tr- govski paviljon na Ljutomerski cesti. Trgovsko podjetje »Izbira« je začelo graditi nov trgovski paviljon na principu samopo- strežbe. V letošnjem letu misli- jo tudi preurediti trgovino na Bregu. Med omenjenimi trgovskimi podjetji je dosegla »Izbira« naj- boljši uspeh v primerjavi z lan- skim letom. A L V Slovenski Bisfrici več turistov kot lan Skozi Slovensko Bistrico pe- lje v poletni sezoni avto za av- tom z domačimi in tujimi turi- sti. Mestece leži na glavni turi- stični poti, ki povezuje notra- njost z morjem. Po tej poti ima- jo najbližje do morja mnogi Av- krijci, Madžari in drugi naro- di. Koliko turistov se ustavi v Slovenski Bistrici ih kakšen je turistični promet, nam je po- vedal Franc Kra,jnc Iz Rostij skega podjetja hotel Planika; Naše gostinsko podjetje i^j poleg hotela še pet lokalov, hotelu je 33 ležišč. Z dvema pfi vatnikoma smo domenjeni, ^ pošiljamo odvečne goste k aj; ma na prenočišče. Od teh 1^ eden 15, drugi pa 10 ležišč. Na turistično leto smo se ^ bro pripravili. Vse lokale si^ preuredili in habavili nekatei delovne pripomočke. Cene n smo zvišali. | V primerjavi z lanskim poj letjem se je število turistov ^ večalo za 10 •/» in to pri dornj čih in tujih turistih. V hotelu se zadržujejo najv( prehodni gosti in sicer 2 do dni. V poletni sezoni je hoti zaseden SO^/n, v zim»ki pa 30'| Od tujih turistov se najvi ustavljajo Avstrijci in Nririč pozimi pa Italijani. Sem prihs jajo na lov. V zadnjem času .so se odp| mnogi privatni gostinski lokaj ki so nam močna konkurenci Težave nam povzročajo tudi ve liki občinski davki. Čeprav na bavne cene rastejo, mi naših n moremo dvigati zaradi konku renče. Med drugim največ za služimo s prenočitvami V ho telu prenoči do 5000 gostov n; leto. Hotel je med celjskim in ma ribor.sikimi. kjer se ustavi večin; turistov. V kraju je neurejeno kopali šče. Potrebno bi bilo zgradit novega. V glavni sezoni zmanj ka vode zaradi pomanjkljivost vodovoda. Govorimo o turizmu a nimamo niti dovolj vode. Za. radi tega nam turisti odhajajo Urediti bi morali naselje, park grajske prostore in drugo. Gra. dovi se danes le redko uporab. Ijajo za stanovanja. Slabo za hotel je tudi to, d nima parkirnega prostora. V na črtu imamo, da ga bomo uredil do druge sezone na pločnik pred hotelom, kjer je sedaj gf>r1prii. 7n^ru7niki morajo imeti v skupnost zaupa- nje, ne smejo biti sebični. Mo- rajo biti v pravem pomenu za- družniki. — Kakšna jo prednost koope- racijske skupnosti? Prednost koopcracijske skup- nosti je velika predvsem za kra- je, ki so oddaljeni od centrov in poslovalnic. Tako imajo tudi v teh krajih kooperanti stroj pri roki, ko ga rabijo. Kmetovalci si med seboj pomagajo. Stroine usluge so cenejše in hitrejše. Član skupnotiti čn-H cnip,s<-ni- ka in je zainteresiran za delo v skupnosti in njenimi stroji. Veliko stvari si lah'-.n " o ure- dijo. Tako si lahko poleg stmi- nih n=;lu" prip"!^'"-'^ s tr-^Vtor- jem od časa do časa iz Ptuja vse, kar vaščani rabijo in naro- čijo, ali zapeljejo in odpeljejo v mlin in podobno. V skupnosti pa ne sme biti več članov, kot znaša zmoglji- vost stroia. se pravi ne sme biti več zemlje, kot je lahko trak- tor obdela. Kooperacijska proiz- vodna sikupnost do sedaj še ni imela izgube. Konec leta pla- čajo zadrugi, kar so ji dolžni, kar ostane pa porabijo za po- pravilo stroja. KooperacijsK' skupnost vodi blagajno in evi' denco dola, obračun pa dela z^' druga. Kooperanti radi sodelujejo ^ manjših enotah, kjer dejansl«'' sodelujejo in imajo v delo vp"' gled in zaupanje. V vasi mislijo tudi na dr^^' oblike skupnega dela. Nanu^i'^' vajo zgraditi skupni silos za m o. Bil bi nujno potreben. Z?!'"^' dijo si ga lahko le z dnisi'^ močmi. Kmetovalcem z de,'?etimi h^^'^. tarji zemlje se ne splača kup'; traktorja, V Mosteh meniio., to ni rešitev za kmeta. Pvc^'^^ se zadolži. Pri delu mu kor.K^' tira proizvajalna skupnost. S stroji v kooperaciiski '=li dalo to napraviti tudi pri nas t> Jugoslaviji?« Lepi, idilični so haloški bregovi s svojimi goricami in sadovnjaki za izletnika, ki obišče te kraje, toda haloški človek ne vidi te idilike, njega pač skrbi, po čem bodo letos odkupovali sadje, grozdje, mošt. V. K. PRIZNAVALNINA BORCEM ZA SEVERNO MEJO Petdeset let bo minilo prihod- nje leto, ko je po prvi svetovni vojni razpadla umetna tvorba, avstro-ogrska monarhija. Z boj- nih poljan, kjer je obležal cvet našega naroda, so se vrnili zde- setkani fantje in možje. Velesi- le, na novo nastale nasledstvene države, a tudi sovražniki so za- čeli barantati, da bi dosegli pri zeleni mizi nove, čimbolj ugod- ne meje. Jugoslovanskim narodom, ki so takrat zahtevali zedinjenje, ni bil naklonjen nihče, ne za- vezniki, še manj pa sovražniki. V največji nevarnosti so bile te- daj pokrajine naše ožje domo- vine Slovenije. Kljub porazu so- vražnika so mu velesile hotele priznati velike predele Slove- nije. Tedaj so stopili na plan mož- je, borci-prostovoljci, polni do- movinske ljubezni, ki so kljub izmučenosti po štiriletni težki borbi bili pripravljeni žrtvovati tudi življenje, da bi preprečili razcep našega naroda in zemlje. Kakor v vseh spodnještajer- skih mestih so zbirali naši so- vražniki tudi v Ptuju »zeleno gardo«, ki naj bi z orožjem po- magala zopet ustoličiti nemško oblast. Našim odločnim borcem je.uspelo, da so v naglem napa- du razorožili izdajalske pusto- lovce in pod vodstvom generala Maistra povsod Dostavili in utr- dili slovensko oblast ter zasedli našo severno mejo in s tem pre- prečili vse nakane v škodo na- šega naroda. S tem naglim in odločnim ukrepom so preprečili odcep skoraj tretjine naše ožje domo- vine, najplodnejše, industrijsko razvite, lepe. zelene Spodnje Štajerske. Po podpisu mirovne pogodbe so se borci vrnili na svoje domove ter se lotili vsak po svoje ustvarjalnega in po- klicnega dela. Nobena predaprilska jugoslo- vanska vlada niti slovenska ba- novinska oblast niso znale pra- vilno oceniti tega boja in uspe- ha, ki so ga dosegli požrtvoval- ni in predani borci za severno mejo. Danes so mnogi od njih že pokojni, saj šte.jejo najmlaj- ši še živeči že nad 70 let. Šele v sedanji Jugoslaviji so pristojni organi oblasti priznali, da požrtvovalni in drzni podvigi takratnih borcev niso bili le pa- triotska dolžnost in da zaslužijo priznanje. Mnoge občinske skupščine, kot Maribor, Ljubljana, Kranj, Tr- žič, Ormož, Zgornja Radgona itd. so že določile svojim obča- nom-borcem za severno mejo primerne priznavalnine. Kot smo zvedeli, namerava tudi skupščina občine Ptuj na prihodnji seji sprejeti enak sklon. Naši borci za severn'-' '.ne- jo bodo s hvaležnostjo sprejeli ta ukrep kot zasluženo prizna- nje za nesebična delanja in ve- like na nore v ■oravični borbi za ohranitev slovenskega ljudstva in ožje domovine ob severni meji. -en OTROŠKI DISPANZER V BOLJŠIH PROSTORIH Za Tednik govori dr. Ljuba Neudauer: V dosedanjih prostorih otro-. škega dispanzerja skoraj ni bi- lo mogoče delati. Glede na ve- like potrebe so bili prostori pre- tesni. V premajhni ordinaciji sta otroke pregledovala dva zdravnika z asistenti. Ker je bi- la čakalnica premajhna, so ma- tere z otroci čakale na hodni- ku in stopnicah. Pred ordinacijo je bil nemir. Bila je obrnjena proti soncu. V poletnem času je bila v njej velika vročina. Zaradi dima iz mlekarniškega dimnika nismo mogli odpreti oken. Letno zabeležimo do 20.000 pregledov. Letos smo opravili že 12.000 pregledov. Nastopila je večja epidemija ošpic in oslovskega kašlja s številnimi komplikacijami, ki ga že se- dem let ni bilo. Materinski dom se je priklju- čil bolnišnici. Prostori v vili na Ljutomerski cesti so ostali pra- zni. Ker ni izgledov, da bi bil novi zdravstveni dom že kmalu zgrajen, prednost v gradnji so dali kirurgičnemu oddelku, smo izkoristili te prostore za otroški dispanzer, ki je bil do sedaj v neprimernih prostorih. Sedanji prostori so neprimer- no boljši, čeprav v celoti ne ustrezajo potrebam sodobnega otroškega dispanzerja. So večji, čakalnica je večja, sta dve or- dinaciji, čakalnica za otroke z nalezljivimi boleznimi pa ima poseben vhod. Poleg drugih pro- storov bo v nadstropju še rent- gen, laboratorij in soba za se- stre. Velika prednost je tudi lep vrt okoli dispanzerja, v ka- terem lahko čakajo matere z otroki. Prostore smo opremili s prejšnjo opremo. V sedanje prostore smo jo prepeljali v najkrajšem času, tako da sko- raj nismO' prekinili z delom. Le nekaj malega smo dokupili. Trenutno pregledujemo v eni ordinaciji. Po končani speciali- zacij drugega zdravnika bomo delali v dveh. Cas čakanja bo mnogo krajši. Delo bo lažje. Nekatere matere se pritožu- jejo, da je otroški dispanzer daleč iz centra. Novi zdravstve- ni dom bo zgrajen poleg bolniš- nice, od katere nismo daleč in ki je tudi odmaknjena od cen- tra. Za matere s te strani me- sta pa je seveda bližje. ZR VESTI IZ LJUTOMERA Gasilsko društvo Radomerje se že pripravlja na kulturno- zabavno prireditev, ki jo bo organiziralo v nedeljo, 3. sep- tembra. Sredstva od prireditve bodo predvsem namenjena za naba- vo nove motorne brizgalne, ker je sedanja, ki io ima društvo že 40 let, izrabljena. NESREČE V sredo, 16. avgusta, se je ob 16. uri v Plešivici pri Jeruzale- mu pripetila huda prometna nesreča. Darko Beg in Janko Kavčič sta brez vednosti last- nice osebnega avtomobila Ani- ce Šterman iz Jeruzalema vze- la avtomobil in se odpeljala proti Plešivici, kjer sta se za- letela v hrib. Vozilo se je dva- krat prevrnilo. Materialna ško- da na avtomobilu znaša po ne- strokovnih ocenah ca. 300 tisoč S din. Voznik Darko Beg in so- potnik Janko Kavčič pri nesre- či nista bila poškodovana. No- beden izmed njiju ni imel voz- niškega dovoljenja. V četrtek, 17. avgusta, je med nevihto ob 16. uri udarila stre- la v gospodarsko poslopje pri Puconji v Pristavi pri Ljuto- meru. Ostrešje gospodarskega poslopja se je vnelo. Zaradi hi- tre intervencije ljutomerskih gasilcev je zgorelo samo ostreš- je gospodarskega poslopja. Škoda znaša po nestrokovnih ocenah ca. 5000 N din. V nedeljo, 20. avgusta, se^ je voznik osebnega avtomobila Franc Stajnko iz Spodnjega Kamenščaka št. 6 peljal ob 7. uri iz Ljutomera v Spodnji Kamenščak. Izpred hiše št. 8 v Kamenščaku je prehiteval Marijo Pušenjak, ki je šla de- sno ob robu ceste v smeri vož- nje. Pri prehitevanju jo je voz- nik osebnega avtomobila zadel s prednjim desnim delom avto- mobila. Pri trčenju je Marijo Pušenjak vrglo v obcestni jarek na desni strani cestišča. Dobila je manjše poškodbe na levem laktu in na nogi. Do časa poro- čanja ponesrečenka ni iskala zdravniške pomoči. Prav tako ni pri trčenju nastala škoda. Poiz- kus z alkoskopom ni bil izveden, ker nesreča ni bila takoj pri- javljena. V ponedeljek, 20. avgusta, je prišlo ob 13.30 v Ljutomeru na Ormoški cesti št. 24 do lažje prometne nesreče. Mopedist Jože Korošec iz Ljutomera, Or- moška cesta št. 15, se je peljal z Glavnega trga po Ormoški cesti. Pri št. 24 je z roko na- kazal spremembo smeri vožnje. Za njim je pripeljal mopedist Franc Rižnar iz Ljutomera, Zacherlova 10, ter ga podrl. Pri trčenju je dobil Korošec lažje poškodbe. Na obeh mopedih je škode za ca. 200 N din. -P Vesti iz Ormoža Društvo kmetijskih inženir- jev in tehnikov iz Ormoža bo priredilo za svoje člane stro- kovno ekskurzijo po Jugoslavi- ji, ki bo trajala od 28. avgusta dc 4. septembra letos. Obiskali bodo več kombinatov in za- drug, ki se ukvarjajo s sorod- no kmetijsko proizvodnjo ka- kor ormoški kombinat. Ekskur- zija ima predvsem namen, da se člani društva seznanijo s problemi drugih kmetijskih or- ganizacij in njihovimi izkušnja- mi, da bi lažje njihove pozitiv- ne pridobitve prenesli na delo- vanje ormoškega komibnata. Člani društva bodo za ekskiir- zijo prispevali 300 N din. V tem letu bodo v ormoški občini obnovili 18 ha zemlje za pojenje hmelja. Sedaj imaio 8ha hmeljskih površin, ki na ormoškem območju zelo dobro uspeva. Leto akcij krajevnih skupnosti GRAUENA Krajevna skupnost Grajena združuje vasi na slikovitih gri- čih Slovenskih goric ob Dravi. Obsega štiri vasi s 1792 prebi- valci, ki se pretežno ukvarjajo s sadjarstvom in živinorejo. Za njivske kulture je primerna le ravnica ob potoku Grajeni in nekatera položnejša pobočja. Posebno je sadjarstvo razvito v Krčevini, ki je znana po odlični kvaliteti svojega sadja. Predstavniki občanov, pred- sednik krajevne skupnosti An- ton Urek, predsednik KO SZDL Grajena Anton Jakolič, odbor- nik skupščine občine Ptuj Franc Potrč, predsednik aktiva ZMS Stanko Zelenik in predsednik prosvetnega društva Štefan Ju- rančič so v razgovoru povedali naslednje: Občane najbolj tare problem cest na njihovem področju. Kra- jevne ceste so v zelo slabem stanju in jih po svojih močeh popravljajo z organiziranjem prostovoljnih delovnih akcij in s krajevnim samoprispevkom. Njihova velika želja je tudi, da bi cesto, ki jih veže s Ptujem in na drugo stran z Lenartom, asfaltirali. V ta namen so pri- pravljeni prispevati precejšnja denarna sredstva in organizirati delovne akcije, posebno še last- niki motornih vozil. Ta predlog bo v kratkem dan v obravnavo občinski skupščini Ptuj. Poseben problem je letos od- kup sadja. Ljudje se pritožuje- jo, da svojih pridelkov ne bodo mogli prodati. Kolikor pa naj- dejo kupce, so odkupne cene prenizke. Želeli bi boljšo orga- niziranost odkupa in višje cene. Problem je tudi v pomanjkanju delovne sile, ker se mladina vedno bolj zaposluje v indu- striji. Kraji v tej krajevni skupnosti so v dveh proizvodnih okoliših — v drugem in tretjem. Občani trdijo, da ni bistvenih razlik med zemljiščem v obeh razre- dih. Zato se zavzemajo, da bi se celotno območje krajevne skupnosti izravnalo v istem proizvodnem okolišu. V Grajeni je nedograjen za- družni dom, ki propada. Kra- jevna skupnost ga želi ob pod- pori vseh zainteresiranih pre- vzeti v svoje lastništvo in ga adaptirati. V njem bi razen se- danje dvorane uredili še gostin- ski obrat, trgovino in prostore, ki so nujno potrebni za nadalj- nje uspešno delovanje SZDL, ZMS in prosvetnega društva. Najprej bi bilo potrebno adap- tirati prostor za novo trgovino, ker je sedanji popolnoma nepri- meren in v nasprotju s sanitar- nimi predpisi. So pa občani glede založenosti in postrežbe s svojo trgovino zadovoljni. Prizadevajo si, da bi v sode- lovanju z zadrugo organizirali seminarje o naprednem gospo- darjenju. Želeli bi tudi ustano- viti sadjarsko-vrtnarsko društ- vo, v katerem bi se člani izpo- polnjevali v svojem delu in iz- menjavali izkušnje. Kmalu bodo tudi znani rezultati akcije zbi- ranja pomoči za žrtve imperia- listične agresije, ki jo je orga- nizirala SZDL. V decembru pa bo le-ta organizirala spominsko svečanost na kraju, kjer je pa- del prvoborec Osojnik. V Grajeni najbolj znano je prosvetno društvo, katerega de- lo je pri občanih naletelo na velik odmev. V kraju ni kino- projektorja in drugih možnosti zabave, zato je prosvetno društ- vo osrednji nosilec kulturnih prireditev in zabavnega življe- nja. V okviru društva je najbolj aktivna dramska skupina, ki v vsaki sezoni uprizori vsaj eno delo. Za še večjo aktivnost pa jim primanjkuje denarnih sred- stev, saj bi želeli bolje opremiti in urediti dvorano v zadružnem domu. Po izvolitvi novega predsed- s\ya je zaživelo tudi delo v mla- dinskem aktivu,. Hkrati sodelu- jejo mladinci tudi v prosvetnem društvu, kjer so med najaktiv- nejšimi. Pripravljajo proslave in zabave, s katerimi pridobivajo sredstva za delovanje. Najbolj jih moti, da nimajo svojega prostora. Upajo, da bo z adap- tacijo zadružnega doma to za- dovoljivo rešene).. _......^J, K.. Vesti iz Siovensice Bistrice Drobne vesti iz IMPOLA — Z mesecem avgustom so v IMPOL prešli od 46- na 44-urni delavnik, z dvema prostima so- botama. — IMPOL se je obvezal fi- nancirati posojila za gradnjo in F>opravilo stanovanjskih hiš in za družbeno in gospodarsko gradnjo v vrednosti 17 milijo- nov S din za dobo 10 let in 18 milijonov S din za dobo 5 let. — Za pomoč žrtvam agresije je dala delovna skupnost IMPOL 5 milijonov S din. — Sprejeli so 30 vajencev me- talur.ške stroke. Prošenj je bilo nad 70. V kraju je premalo uč- nih mest. Šolarji se morajo vo- ziti v Maribor. Plačujejo dra- go voznino za avtobus ali pa se poslužujejo nekoliko cenejše, a manj ugodne zveze z vlakom. — Upravni odbor je razdelil dolgoročno posojilo delavcem. — Po obratih so v razpravi pravilniki o odgovornosti, o pot- nih in selitvenih stroških in drugi. Vsak član kolektiva je posebej dobil še pravilnik o varstvu pri delu. — Osrednji delavski svet je potrdil osnutek programa pre- učevanja in vzgoje s področja varstva pri delu. Program obse- ga vzgojo varstva pred nasto- pom dela, med zaposlitvijo ter posebej za vodilni kader. — V IMPOLU je vsak mesec sestanek predsednikov delav- skih svetov delovnih enot pri glavnem direktorju, ki jih sproti seznani s problemi podjetja. — Inštitut za pljučne bolezni Golnik bo fluorografiral delav- ce podjeetja. Sredstva za to je odobril upravni odbor. — Za rekreacijo ima podjetje na Lošinju hišico in šotore. Se- zona bo tu do 10. septembra. So še proste sobe za letovanje v septembru. Klima je predvsem ugodna za astmatične bolnike. Za tuje goste je cena dnevnega penziona 3000 S din. Do Lošinia vozi poseben avtobus. Delavci lahko gredo na letovanje tudi v Kaštel pri Splitu ali v Novi Vinodol, kjer so letovišča dru- gih podjetij, in sicer po spora- zumu z njimi. Potrebne lepše opozorilne tablice v Slovenski Bistrici menijo, da če so že imeli toliko sred- stev, da so začeli urejati novo naselje v Zg. Bistrici (zasadili so ga z okrasnim grmičevjem), bi bilo prav, da bi komunalno podjetje nabavilo nekaj lepših opozorilnih tablic, namesto pre- prostih kartonastih lističev, ki kazijo videz. S'2aba skrb za nasade Sadike, posajene med turi- stičnim tednom, že marsikje iz- umirajo, ker jih ne oskrbujejo dovolj. V Slovenski Bistrici se tudi sprašujejo, kdaj bodo pričeli urejevati okolje lepe nove šole. Dijaki si želijo avtobus Velika želja bistriških dijakov je, da bi dobili svoj avtobus za prevoz v šolo. Nekateri starši so že prosili zanj pri maribor- skem avtobusnem podjetju. Di- jakov je nad 200. Z avtobusom bi si prihranili precej časa, predvsem pa bi bili manj utru- jeni, saj z vožnjo zgubijo do tri ure. Podjetje bi lahko vsaj z manjšim znižanjem cen vozov- nic za dijake pokazalo dobro voljo. ZR Mednarodno tekmovanje psov Od 18. do 22. septembra bo v Slovenski Bistrici nastop in mednarodno tekmovanje šport- nih in šolanih psov. Na tekmo- vanje se že pripravljajo. Pred- videvajo, da se bodo tekmova- nja med drugim največ udeležili Avstrijci in Italijani. Avtobusno postajo bodo prestavili Avtobusno postajo namerava- jo prestaviti iz centra mesta na bivšo železniško postajo, ki ne služi več svojemu namenu, ker je proga od Crešnjevca do Slo- venske Bistrice ukinjena. Na tej relaciji vozi avtobus. Bistričani iz Zg. Bistrice menijo, da bi jo morali prestaviti proti novemu naselju. ZR TEDNTK — petek, 25. avgusta 1967 Stran 4 OBČINA PTUJ Kulturno-prosvetne orga- nizaciie pred novo sezono Pri občinskem svetu kultur- no-prosvetnih organizacij v Ptuju se pripravljajo na novo sezono. O tem je na vprašanja Tednika odgovarjal Kari Šepec, tajnik občinskega sveta kultur- no-prosvetnih organizacij obči- ne Ptuj. Približuje se nova sezona. Kako se v zvezi s tem priprav- ljate pri občinskem svetu kul- turno-prosvetnih organizacij Ptuj? V juliju in avgustu je kultur- no-prosvetno delo v glavnem počivalo, v mestu zaradi obilice dopustov, na podeželju pa za- radi nujnega poljskega dela. V kratkem pa bo delo ponovno zaživelo. Svet je angažiral poklicnega gledališkega režiserja Petra Malca. Ta je z dramskimi sku- pinami v glavnem že pripravil delovne programe za novo se- zono v občini. Njegovo delo ne bo samo z igralci amaterskega gledališča v Ptuju, marveč bo pomagal režirati dramskim skupinam v vsej občini in tako vzgajal naše amaterske režiser- je. Pri svojem delu teži pred- vsem za tem, da bi dramske skupine uprizarjale na odrih kvalitetna ljudska dela, pa tudi dela sodobnih dramatikov, do- mačih ali tujih. Doslej se je večkrat dogajalo, da so dram- ske skupine uprizarjale manj kvalitetna, včasih tudi zastare- la dela, ki po svoji vsebini niso imela nič skupnega z našo družbeno stvarnostjo. Dosti- krat pa so se dramske skupine lotevale pretežkih del, katerim niso bile kos zaradi pomanjka- nja kvalitetnih igralcev in opreme. V občini deluje 26 prosvetnih društev, med njimi 3 DPD Svo- boda (v Ptuju, Kidričevem in Majšperku). Med vsemi dobro dela le DPD Svoboda Ptuj, manj Svobodi v Kidričevem in Majšperku, medtem ko je osta- lo kulturno-prosvetno delo ne- znatno. Želeti pa bi bilo, da bi se le-to v novi sezoni razživelo. Problemi in težave prpsvetnih društev? Velik problem prosvetnih društev je pomanjkanje mlaj- ših ljudi, ki jih je težko pri- tegniti k delu. Največji prob- lem dramskih skupin so pro- stori. Ti so v večini primerov neprimerni, posebno dvorane na podeželju so slabe, pomanj- kljivo opremljene, brez potreb- niih odrskih rekvizitov. Društ- va imajo tudi velike finančne težave. Nekatera prosvetna društva že nekaj let niso imela občnih zborov, čeravno bi le ti morali biti vsako leto, vmes pa še delovna konferenca. Ta pro- svetna društva naj bi imela zbore do konca novembra, na njih pa bi morali poročati o delu po zadnjem občnem zbo- ru in razviti program za vna- prej. Družba bi morala pomagati prosvetnim društvom pri delu. Dogaja pa se, da prosvetna društva delujejo popolnoma izolirano od krajevnih skupno- sti, SZDL in ostalih družbeno- političnih organizacij. Kako je z občinstvom v Ptu- ju? Občinstva v Ptuju je na pri- reditvah malo in je že tako majhno ptujsko gledališče na- pol prazno, razen kadar gostu- jejo večja slovenska gledališča iz Ljubljane, Maribora in Ce- lja. Še pred leti je bilo občin- stvo v ptujskem gledališču po- množeno z okoliškim prebival- stvom, danes pa tudi tega ni več. Težko bi bilo reči, zakaj je tako. Nasprotno pa je občin- stva na predstavah na podeže- lju vedno dovolj, zlasti če je delo takšno, da ljudi privlači in ga razumejo. Doslej je bil govor pretežno o dramskem delu. Kako pa se odvija drugo kulturno-prosvet- no delo? Nekateri kraji v občini ima- jo svoje kinoprojektorje. Žal pa b kakšni filmski vzgoji pri nas ni govora. Ljudje si nekatere filme napačno predstavljajo, ker jih enostavno ne razumejo. Potrebno bi bilo, da bi se or- ganizirali pogovori z gledalci pred predvajanjem filma ali pa po njem. Potrebno bi bilo tu- di poživiti delo Delavske uni- verze na podeželju. Saj ta v pretekli sezoni ni imela nobe- nih predavanj, čeprav so vzgoj- na predavanja zelo potrebna. Posebno vprašanje na podeže- lju so knjižnice. Ponekod so omare že leta zaprte, ker ne najdejo ljudi, ki bi jih vodili. To delo naj bi prevzeli učitelji, saj so le-ti najbolj poklicani, da vzgajajo ljudi. Š tem ni re- čeno, da knjižnic ne bi smeli voditi tudi drugi razgledani ljudje, ki bi znali svetovati, kakšna knjiga je primerna za koga. Zgodilo pa se je, da je v kraju s 15—20 učitelji knjižni- co vodila čistilka. Prav tako ponekod že nekaj let niso ob- novili knjižnega fonda in ga poživeli s sodobnimi deli. Potrebno bi bilo ustanavljati mladinske klube na podeželju. V njih bi se naj mladina vzga- jala in zabavala ob lastnih kul- turnih programih, kajti mladi- ni je treba dati to, kar zahteva, vendar v kulturni obliki. Imate kakšne posebne želje pred pričetkom sezone? V kulturno-prosvetno delo naj bi se vključilo čimveč mla- dih ljudi, da bo nova sezona bolj plodna, kot so bile dose- danje. Prav tako bi se naj lju- dje v čim večjem številu udele- ževali prireditev, ki jim jih nu- dijo prosvetna društva s svoji- mi programi. K. J. Dosti dogodkov iz filma, ki ga snemajo v Ptuju, bodo posneli na Slovenskem trgu. V gledališču so uredili nemško policijsko postajo, na trgu pred trafiko pa kavarno. Lackov spomenik so obzidali s kapelo. Mnogi Ptujčani si po več ur ogledujejo potek snemanja, saj mnoge manjše vloge igrajo domačini. — Milan Srdoč — skrajni desni med snemanjem filma. ZR Delavska univerza Liutomer V okviiTi Delavske univerze Ljutomer deluje tudi matična knjižnica z 8800 knjigami in 2950 staliniimi bralci. Skupno s proslavo 100. obletnice prvega silovensikega tabora bo tudi pro- silava 100. obletnice prve lju- tomerske čitalmice. To je izred- no redek jubilej, saj je bila lju- tomerska čitalnica ustamovljana med prvimi v severovzhodni Slov0niji. S pomočjo občiniske skupščine so preskrbeli novo opremo za knjižnico. Sedanje knijižnične prostore bi bilo po- trebno razširiti, vendar še do sedaj niso rešili vprašanja pro- site rov. Pred vsako izobraževalno se- zono Sli delavske univerze kot pomembne izobraževalne usta- nove v občinah sestavljajo pro- grame. Pri realizaciji teh pro- gramov, predvsem zaradi vpra- šanja sred'9tev, pa se srečuijejo s števianimi problemi. Zato je financiranju izobraževalne de- javnosti delavskih univerz pred vsako sezono posvečena poseb- na skrb. Drtjžbenopolitično izobraževanje v okviru družbenopoMtičnega izobraževanja bo 1'juitomersika delavska univerza organizirala šolo za proizvajalce (podobna bivši večerni p>oliitični šoli), ki JO bodo obiskovaili mlaijši in starejši zaposleni delavci. Za mladino bodo organizirajli dalj- še iin krajše seminarje z druž- benopolitičnega področja izo- braževanja in če bodo zagotov- ljena sredstva tudi daljšo o^bU- ko — šolo za mlade proizvajal- ce. Tudi letos bodo organizirali ciklus aktualnih predavanj za čLane ZK in vodstva sindikal- nih podružnic. Ta program je že izdelan. V ciklusu predavanj bodo sodelovali predavatelji VSPV iz Ljubljane in strokov- njaki od drugod. Pri organiza- ciji predavanj za delovne koiek- tive se srečujejo s številnimi težavami, ker le nekaj delov- nih organizacij kaže zamimanje za to zvrsit izobraževanja. Strokovno izobraževanje Razpiisali bodo vrsto tečajev iz raznih strok. Prevladovalo bo izobraževanje kmečke mladine, ki predstavlja poglavje za sebe, saj ga rešujejo že vrsto let, ker kljub zagotovljenim finančnim sredstvom nastopaijo težave pri kadrovanjih. Krajevni odbori Socialistične zveze bi morali na tem področju več storiti. Sekretariait za civilno zaščito pri občinski skupščini je na zadnji seji sklenil, da je potreb- no civilno zaščito prebivalstva nadalje razvijati. 2e nekaj let je delavska univerza z uspe- hom orgamizirala tečaje obramb- ne vzgoje za člane deLovnih ko- lektivov. Organizirali so tečaje prve pomoči, požarne varnosti in pa tečaje za tehnične enote. V novi izobraževalni sezoni bodo prav tako organizirali te- čaje s področja obrambne vzgo- je, ki jih bodo poglobili z no- vimi pomembnimi obliikami ci- vilne zaščite prebivalcev od elementarnih in drugih nezgod. Splošno izobraževanje Razpi'sali bodo večerno osem- letno šolo za 7. in 8. razred in tečaje o varnosti pri delu. Po občinskih izobraževalnih cen- trih bodo nadalijevali s filmski- mi predstavami in občaisnimi predavanji z raznih področij. Zaradi pomanjkanja sredstev bodo primorani to zvrst izobra- ževanja za širši krog občanov zožiti. Knjižnica, knjigoveznica . . . Na 100. obletnico matične knjižnice, ki bo naslednje leto, se že pripravljiaijo, kot smo uvo- doma omenili. Z namenom, da bi usbvarjaia določen vir dohodkov za kritje potreb dejavnosti, za katere ne dobe denarnih sredstev, so v okviru univerze odprli v letoš- njem letu knjigoveznico, ki pa ustvarja samo sredstva za kritje lastne dejavnosti. Hkrati so na- bavili nov tiskarski stroj, s po- močjo katerega tiskajo pro'Sipek- te, brošure, razne obrazce, le- take itd. V izobraževalni proces bo treba vključiti interese občanov ^ Pred novo izobraževalno sezo- no bi bilo težavno oceniti bo- doče uspehe ali neuspehe, ki bodo odvisni predvsem od tega, kako bo znala delavska univer- za vključiti interese občanov v izobraževalni proces. Vse to pa bo odvisno od finančnih sred- stev, ki bodo namenjena za de- javnost univerze od izobraže- valne skupnosti ter od virov de- lovnih organizacij. Zato bo osnovna orientacija univerze v oblike izobraževanja, ki jih fi- nancirajo delovne organizacije in koristni ki sami. -(pp Na Pohorju srednje I dobra čebelja paša ^ V letošnjem poletju so mnogi če- belarji iz mariborske okolice pri- peljali svoje čebelje panje na pašo na Pohorje, med obilne gozdove. Privlačno pašno področje je tudi lovrenška kotlina od položnega Cinžata pa do Slepniške doline in hribovitega Recenjaka. Tu je bilo in je na paši več sto panjev. Naj- večji donos ie dala hojka, ki je nekajkrat prav izdatno medila. Toda pri hojinem medu mora biti čebelar izredno skrben, da ne za- mudi pravega časa, ko je treba satnice iztočiti. Ta med namreč izredno hitro kristalizira, in če za- mudiš le en dan, medu ni več mo- goče izločiti s centrifugo. Ugotavljajo, da čebelarstvo na- zaduje. To nazadovanje je pred- vsem posledica nekaterih slabih letin, zlasti pa čebeljih poginov in bolezni. L P. PRED PLENUMOM Ob K ZMS PTUJ V začetku septembra bo v Ptuju plenum Ob. kom. ZMS, na katerem bodo obravnavali vprašanja mladine v zvezi z za- poslovanjem, nadaljevanju štu- dija in štipendiranju kakor tu- di o delu mladine v samouprav- nih organih, izhajajoč iz per- spektivnega plana občine Ptuj. V tel^u so tudi redne letne kon- ference aktivov ZMS na terenu. Letos so nekoliko prej, ker mo- ra biti v oktobru občinska kon- ferenca. V decembru bo zvezni kongres ZMJ. Predsednik Ob. kom. ZMS Ptuj Stanko Lepej je ob tem podal nekaj misli: Nujno je potrebna reorganiza- cija ZMS, ker v sedanjih okvi- rih ne more več uspešno reševa- ti problemov, ki se postavljajo pred njo. Poiskati bo treba na- čin za širšo in globljo ideološko vzgojo mladine, ki prihaja v vse večje dileme ob negativnih poja- vih, ki spremljajo gospodarsko reformo. Mladina vidi vse več- jo skomercializiranost nekaterih delov naše družbe, ki se vedno bolj zapira vase in za probleme mladih nima niti časa niti vo- lje. Starši v stalnem lovu za ma- terialnimi dobrinami prepuščajo otroke samim sebi, ne da bi zmogli toliko časa, da bi se po- govorili o njihovih željah in po- trebah. Nikjer v analizah in razpra- vah ni mogoče zaslediti podat- kov, koliko mladine naj bi se šolalo na določenih področjih, še manj pa, kje naj ta mladina po- zneje na.jde zaposlitev. Mladi ljudje se odvračajo od študija, ker vidijo svoje nekaj let sta- rejše kolege, kako tavajo okrog brez dela, ne vedoč, kaj bo z nji- mi jutri ali pojutrišnjem. Iščejo zaposlitev na njim popolnoma tujih področjih, vendar večina brez uspeha, ker je še vedno ču- titi vpliv raznih zvez in poznan- stev. Pri študentih je opaziti, da se nekateri vpišejo na več fakultet hkrati in da potem ne vedo, na kateri bodo končali, če sploh bodo. S tem pa odvzemajo mož- nost študija drugim, mogoče bolj talentiranim mladincem. S tem v zvezi so tudi štipendije. Ob- staja načrt, da bi o štipendijah razpravljali in odločali v Klubu ptujskih študentov. Ti bi najlaž- je odgovorili na vprašanje, kate- rim kandidatom je štipendija za šolanje zares potrebna. Tako bi se tudi tu razvilo neke vrste sa- moupravljanje. V razpravi o mladini v samo- upravnih organih podjetij naj bi dobili odgovor na vprašanje, ali se mladina sploh zaveda svojih pravic in dolžnosti, ali ji je sploh omogočeno iznesti svoja rnišlje- nja. Ce pogledamo kandidatne liste za volitve v samoupravne organe podjetij, najdemo v njih precej mladih kandidatov. Vpra- šanje pa nastane, zakaj niso bi- li v večjem številu tudi izvolje- ni. V veliki večini niti sama mladina ne voli teh kandidatov. Postavlja se novo vprašanje: Ali so te kandidate postavili mla- dinci iz svojih vrst ali pa so jih postavili drugi. Vendar se mladina ne ustavlja samo ob lastnih problemih. Ob- činski komite ZMS je organizi- ral med mladino akcijo za po- moč žrtvam imperialistične agresije. S tem dokazuje mladi- na, da se zanima za odnose v svetu. Pokazati želi, da si po svojih sicer skromnih močeh prizadeva, da bi bil jutrišnji dan, ko bo polnopravno stopila v življenje, boljši in da obsoja vse negativne pojave v svetu. KJ Komu služi ptujski klub upokojencev Občinski podružnici društva upokojencev v Ptuju je uspelo po dolgotrajnih naporih usta- noviti v smislu pravil klub upo- kojencev, ki deluje že tretje le- to. Skupščina občine Ptuj je z odločbo dovolila še ustanovitev gostišča zaprtega tipa z name- nom, da nudi društvo svojim članom v lastni okrepčevalnici jedila, napitke in pijače po zmernih cenah. To je vsekakor velika pridobitev, ki bi jo mo- rali upokojenci pravilno vred- notiti. Zaradi neutemeljenih pritožb, napačnega tolmačenja in nepra- vilnega gledanja na dejavnost kluba je potrebno enkrat za vselej pojasniti in pribiti, da je klub z bifejem namenjen le čla- nom društva upokojencev, V od- ločbi skupščine občine, ki je ob- javljena v vseh klubskih pro- storih, je jasno povedano, da sme okrepčevalnica opravljati gostinske storitve le članom dru- štva. To določilo objavljajo tu- di napisi v klubskih sobah. Pravilnik prav tako jasno do- loča, da nima v točilnico nihče dostopa. Točilnica je ločena od gostinskih sob. V njej se kuha, v njej so zaloge živil, pijač itd., zato v njej že iz higienskih in drugih razlogov ni prostora, da bi v njem stregli nedisciplini- ranim stojičkarjem, kar lahko berejo z opozorila. Točajka je za dosledno izvajanje navede- nih določil in pravilno' pvoslo- vanje osebno odgovorna in ima pravico zahtevati od članov, ki jih ne pozna, legitimacijo. Vsa- ka drugačna razlaga določil in predpisov kakor tudi vsako sa- movoljno izsiljevanje nepripa- dajočih in neobstoječih pravic od kogarkoli je nedopustno in v škodo klubu. Iz navedenih pojasnil je raz- vidno, da imajo vstop v klub samo člani in njihovi ožji so- rodniki. Dolžnost upokojencev pa je, da čuvajo pridobitve po- družnice ter da ji pomagajo pri doseganju uspehov in dviganju ugleda. Ob tej priložnosti moramo še ugotoviti, da je v občini nekaj upokojencev, ki ne čutijo po- trebe, da bi se včlanili v dru- štvo, čeprav so deležni vseh koristi in sadov, ki jih dosega organizacija s svojimi napori v borbi za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. Tak od- nos do DU gotovo ni na mestu. Pričakujemo, da bodo taki po- javi z območja občine izginili. Odlomki Iz živlienja herofa LXXI Vzniklo je novo leto 1945, v ka- terem bo končana petletna vojna, ki je zajela toliko sveta, pokonča- la toliko življenj, pohabila tisoče in tisoče in onesrečila milijone, razrušila dragocene plodove člove- škega dela. dragocena poslopja, tovarne, ceste, mostove. Da, voj- na je osiromašila svet, je poniža- la človeka! Cesa vsega je zmožen človek! Ustvaril je pogoje za iz- redno blagostanje, izumil pogon- ske stroje, električno luč, ustvaril kulturo, razvil medicino — vse to naj bi služilo človeku! Po drugi strani uničuje svoje plodove in sa- mega sebe! Komunizem bo odrešil svet! Vojn ne bo več! Človek bo rešen velikega gorja! Napočilo jc dvanajsto leto Toma- ževega revolucionarnega dela. Dvanajst let je posvetil boju za na- predek človeštva, za visoko kul- turo, za boljšega človeka. Veliko je tvegal. Odrekel se je poklicu, študiju, emigriral v Pariz, se bo- jeval v Španiji za zmago španskih naprednih sil. v domovinski vojni teče četrto lete velikih naporov. V jeseni leta 1941 je bil komandir brežiške čete. sedaj ie komandant Glavnega štaba NOV Slovenije. Okroe njega so člani štaba, naj- bolj izkušeni vojaški strokovnjaki iz narodnoosvobodilnega boja. Nad razgrnjenimi zemljevidi Slovenije kujejo načrte za boje, ki bodo oškodovali sovražnika še v zad- njem vojnem obdobju. Decembra so sklenili napadati prometne po- ti iz Ljubljane v Novo mesto. So- vražnik jih ne sme več uporablja- ti! Ne sme več prodreti v osvobo- jeno ozemlje! Operacije je štab poveril 15. in 18. diviziji ter do- lenjskemu odredu. Danes je prvi dan januarja. Bo- ji trajajo že tri dni pri Občinah, Šentvidu in Trebnjem. Naši še ni- so uničili nobenega oporišča. Dne- vi hitijo! Od prvega do sedmega januarja se bojujejo pri Zužem- ijerku. Lipovcu, Ajdovcu, Dobrni- ču in v Suhi krajini. Nemci so do- bili pomoč iz Ljubljane, pomagajo jim še domobranci in uspe jim, da so naše vrgli od prometnih poti. V Glavni štab prihajajo poročila iz slovenskih enot NOV. iz Glav- nega štaba Hrvaške, iz Vrhovnega štaba. Vrhovni štab sporoča, da so prispeli tovariši Avšič. Marčič, Trampuž, Kiler, Tominšek, Der^ mastia, Guzelj, Polajner, Segedin, ki jih je poslal tja 21. decembra 1944 Glavni štab NOV Slovenije. Deveti korpus je javil, da si je pribojeval boljše dostope v Vipav- sko dolino, (ia bi tako izboljšal oskrbo. Nemci so biii še trdno usi- drani v Colu in Trnovem. Enote 9, korpusa so prisilile 7. januarja posadko v Colu, da je vas zapusti- la. Toda že 12. januarja so znova navalili na Col in ga zavzeli. V noči na 19. januar je 30. divizija napadla sovražno postojanko v Tr- novem in po ogorčenih bojih vas zavzela. Naši so napadli tudi nem- ško enoto, ki je hitela v Trnovo na pomoč, in jo pognati nazaj. S Štajerske so prispele vesti, da so Nemci okrepili svoje sile, ker se hočejo upreti prodiranju od vzhoda. V vzhodnem delu so že jeseni 1944 gradili utrdbe. Januar- ja pa je prispela na Štajersko 30. SS divizija in druge enote. Naše enote so imele hude boje na Koz- janskem, Konjiški gori in Pohor- ju. Brigade 14. divizije so utrpele precejšnje izgube. V noči na 24. januar pa so naši uničili oklopni vlak na progi Maribor |- Dravo- grad. Na vzhodnem bojišču so se tru- dili nemški generali, da bi uslišali Hitlerja in spet pokazali nemško moč. Pričeli so že 16. decembra z napadi, v katerih so vse tvegali. Napadali so ves mesec, toda pro- tinapadi so bili tako močni, da se niso premaknili s črte, na kateri so boj začeli. 2e 27. januarja 1945 pa so čete generala Zukova pre- koračile Odro 160 km od Berlina. Tomaž premišljuje ... -Kaj mislijo Nemci, da se ne vdajo? Ali res ne vidijo, da je boj nesmiseln, saj ho scvjeti že na nji- hovi zemlji? Zakaj ne potegnejo svojih sil iz okupiranih dežel v obrambo lastne zemlje? Hitler, Goring. Jodl in še nekateri vodi- telji rajha pač mislijo, da se bo- do Angleži in Amerikanci zdaj in zdaj obrnili preti sovjetom!-" Glavni štab je v pričakovanju konca vojne! komandant Kveder vodi razgovore o zadnjih nalogah enot NOV z ožjimi člani štaba, z načelnikom Miletom Kilibardo, političnim komisarjem Borisom Kidričem, načelnikom organizacij- skega oddelka Vladom Vodopiv- cem. načelnikom oddelka za zve- ze Milošem Brelihom^ £rvijn. po- močnikom načelnika Ivanom Lo- kovškom in z drugim pomočnikom načelnika Milanom Lahom. 28. januarja izda ožji štab od- redbo o priključitvi Istre k vojne- mu področju IX. korpusa. Odred- bo podpišeta Kveder in Kidrič. 15. januarja 1945 so ustanovili inženirski oddelek GS, ki je imel nalogo organizirati minersko, pio- nirsko in pontonirsko službo. De- lo je prevzel od organizacijskega oddelka Glavnega štaba. Koman- dant je imenoval za načelnika te- ga oddelka Eda Mihevca. Izreden pomen tehnike v vojski je zahte- val, da tak oddelek posluje samo- stojno. Januar 1945 je Tomažu minil ka- kor bi trenil. V naselju barak GS pod brezami je kraljevala zima. V glavni baraki, kjer je bila kon- ferenčna soba s kartami, je plapo- lal ogenj v železni peči od jutra do pozne noči. V tej baraki je imel svojo sobico Tomaž in sta imela svoji sobici še Kilibarda in Lah. Politični komisar Boris Ki- drič je stanoval v baraki skupaj z Antem Novakom. Imela sta svo- io delcvrio «nho Tudi no hišaln v bližnji Rutečni vasi so bili na- stanjeni oddelki Glavnega štaba. Februar 1945! Daljši dnevi na- znanjajo, da se bo zima čez nekaj tedno omilila. Kako prijetno je na opoldanskem soncu! Tomaž vstaja še pred zoro. S Kilibardom. Lc- kovšicom ali Lahom obide štabne enote, nato se vrne. Z ožjimi čla- ni štaba oceni informativno situ- acijo in daje navodila za ukaze oddelkom. Udeležil se je partizan- ske proslave Prešernovega prazni- ka, hodil na letališče, kadar so sprejemali v letala ranjence za prevoz v Italijo. Večkrat je sprejel predstavnike tujih misij, nasta- njene po vaseh okoli Črnomlja. Sestal se je z Rusom. Cehom. An- gležem. Amerikancem. Pri razgo- vorih članov Glavnega štaba s člani tujih predstavništev pomaga- ta dva tolmača, dr. Briški in še eden. Tudi misije imajo svoje tol- mače. Z misijami govorijo tudi že o teritorialnih zahtevah Jugosla- vije po vojni. Odkar je Tomaž komandant Glavnega štaba Slovenije, piše članke v Našo vojsko. Njegovo pisanje je namenjeno vzgoji voja- kov NOV. (Dalje prihodnjič) Sfran 9 TEDMK — petek. 2?. avguM« !%" Stran 5 VZGOJNA VPRAŠANJA Mladi ljudje v novem okolju Bliža se čas, ko se bodo spet odprla šolska vrata. Mnogi otro- ci bodo letos prvič prestopili šol- ski prag, drugi bodo nadaljevali osnovno šolanje, mnogi osmošol- ci pa bodo odšli v srednje šole ali se bodo šli učit poklica, malo pa bo tistih, ki bodo ostali na kmetijah. Ob zaključku šolskega leta so se odločili, v počitnicah so premišljevali, kako bo v no- vem okolju, kamor bodo te dni odšli. Nov kraj, drugačni ljudje, nove dolžnosti .. . vse to so bile teme razmišljanja. Mnogi se bo- do letos poslovili od domačega kraja, od staršev, bratov, sester, sošolcev, od vsega tistega, kar so doživljali v svoji otroški dobi. S seboj bodo odnesli mnogo lepih spominov, ki jim bodo ostali najljubši v življenju. Doslej so ti učenci živeli v do- mačem kraju, v družini še do- kaj preprosto. Vse probleme in težave so reševali skupaj s star- ši, brati, sestrami. Res je bilo med njimi tudi nekaj takih, ki so že v zgodnjih otroških letih občutili težave, spoznali trdo de- lo, predvsem kmečki otroci. Pre- pričani smo, da se bodo ti otroci lažje znašli v novem okolju kot pa tisti, ki so jim starši pretira- no vsiljevali svojo skrb. Ob vsto- pu na novo živ!JGnj.sko preizkuš- njo se bodo mladim povečale na- loge, odgovornosti in mnoge pro- bleme bodo morali samostojno reševati. Starši se bodo vprašali, ALI SO DOVOLJ PRIPRAVILI OTROKE NA SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE? ALT SO JIM PRI- VZGOJILI DELOVNE NAVADE IN VZTRAJNOST? Že v zgod- njih otroških letih bi morali pri- vzgajati ljubezen do dela, do od- govornosti. Zaupanje staršev v otroke je velikega pomena. Tako otroci pridobijo veselje do dela, samo- stojno presojajo svoja dejanja, postanejo pogumnejši v prema- govanju težav. Mlad človek svojo osebnost še- le izgrajuje, utrjuje in je več- krat na razpotju — kam? Mladi ljudje mnogo lažje zapadejo pod vpliv slabe druščine kot pa od- rasli, ker še o vsem niso spo- sobni razsojati, zato pa je mla- dim ljudem potrebno te stvari na poljuden način pojasnjevati. S prepovedmi, pridigami ne bo- mo dosegli vzgojnega učinka. lahko celo povečamo odpor do sprejemanja vzgojnih nasvetov, zato moramo najti primerno me- todo, ki ustreza tej ali oni otro- kovi osebnosti. Mladi ljudje bo- do od doma odnesli del domačih navad, mnogokrat bodo ravnali tako, kot so videli doma. Zato je zelo važno, kakšno je družinsko življenje, vzdušje, kakšni so od- nosi med roditelji, odnosi star- šev do otrok in obratno, zelo važ- no pa je tudi, kako starši živijo v okolju, kakšen je njihov odnos do družbenega dogajanja itd. Druščina" — okolje je močan vzgojni faktor, ki vpliva na for- miranje mlade osebnosti. Starši morajo dobro poznati otrokovo druščino, vživeti se v stremlje- nja mladih in jih pravočasno od- vračati od slabih dejanj. Vse premalo razmišljamo o so- cialni zrelosti mladih ljudi. Otrok, ki je živel v ozkem dru- žinskem krogu, ki se je težko prilagajal kolektivnim navadam, se bo tudi v tej dobi težje vklju- čil v kolektiv. Zato je prav, da otroke že zgodaj vključujemo v predšolske ustanove, dopuščamo udeležbo v raznih otroških inte- resnih skupinah, ker v njih ra- ste in s^ razvija kolektivni duh. V življenju se srečujemo z ljud- mi, ki imajo različne značaje in lastnosti in mnogokrat se bo treba prilagoditi ali upreti, vsklajevati bo treba svoje želje skupnim ciljem kolektiva. Otrokovo slovo od doma naj bo zares svečano, spodbudno, prisrčno, ki bo mladim ljudem vlivalo pogum. Na pot jim daj- mo naš dober zgled, zaupanje in najboljše želje. 2. A. Iz ljutomerske zgodovine Požari V. V starih časih so bile v Lju* tomeru tako kot drugod hiše le- sene, pokrite s slamo ali skod- licami. Protipožarnih priprav pa ni bilo. Leta 1712 je magi- strat v Ljutomeru sklenil naku- piti železne mačke, in leta 1728, da se nakupi 12 usnjenih vedric za današanje vode in da si mora vsak premožnejši tržan preskr- beti tako vedro. O gasilski briz- galni so govorili na seji šele dne 10. januarja 1806. Leta 1477 je Ljutomer požgal grof Jurij Zagorski. Dve leti kasneje pa so ga popolnoma po- žgali Turki, ki so spet leta 1531 zanetili " velik požar v ljuto- merskem trgu. V virih zasledi- mo, da so Turki nazadnje po- žgali Ljutomer leta 1603. Leta 1637 je začela goreti hiša pri Antonu Luku. Zgorelo je več hiš. Pogorelci so tožili na magi- stratu Luka, da se mu zapleni vse premoženje. Magistrat je njihovo tožbo potrdil ter zauka- zal tržanom, da nihče ne sme ob praznikih doma peči kruha, da si morajo vsi v 14 dneh za- varovati dimnike pred ognjem itd. Leta 164!i je začelo goreti pri Juriju Zidariču. Zgorela so štiri stanovanjska poslopja. 7. maja 1689 je pogorel ves trg, zaradi česar so se tržani zadol- žili, ker je trg istočasno moral plačati baronu Mauerburgu 2966 goldinarjev, 6 kron in 13 vinar- jev odkupnino. Kmalu na to so sledili napadi Krucev. Trški za- pisničar je še deset let kasneje zapisal, da je zaradi navedenih vzrokov obubožal ves trg, Kruci so trg spet požgali leta 1704. 12. februarja leta 1712 je opozo- ril župan tržane. da je večkrat po njihovi krivdi v Ljutomeru začelo goreti. Posestnike Kikla, Lenčarja, Habjaniča in Lačna je magistrat obsodil na dva dni za- pora ali na 6 tolarjev ter jim zapovedal, da morajo njihovi pomočniki mnogo bolj paziti na požar. Tudi leta 1750 je bil velik požar v Ljutomeru. Zgorelo je 30 stanovanjskih poslopij. Ko se je istega leta mudila nekaj dni v Ptuju cesarica Marija Terezi- ja, so jo Ljutomerčani zaprosili za pomoč. Cesarica je za pogo- relce podarila znatno vsoto de- narja. Tudi leta 1777 je bil v trgu eden največjih požarov, o katerem pa v virih ne zasledi- mo natančnejših poročil. 12. no- vembra leta 1827 je pogorela več kot polovica Ljutomera. Naslednjega leta je bil zopet večji požar. Leta 1832 je pogo- rel Stari trg. Končno so stalni požari spametovali tržane, da so začeli hiše graditi z ilovico in opeko ter jih prekrivati s slamo. Tudi v naslednjih letih lahko zasledimo v Ljutomeru manjše požare. čarovice Eno najtemnejših strani lju- tomerske zgodovine oziroma ljutomerskega sodstva so obsod- be čarovnic Iz sodnih zapiskov so nam znani le primeri iz 17. stoletja. Vsekakor se dandanes vsakemu preprostemu človeku zdi nerazumljivo, kako je mogla v stoletju, ko so živeli veliki možje, kot so Pepler, Leibniz in drugi, pravna veda in praksa zaiti v take nesmiselnosti. Ce gledamo nazaj na zgodovinske dogodke, lahko opazimo, da je imelo skoraj vedno doslej vsako stoletje svoje senčne strani. 20. stoletje je znano po I. in II. svetovni vojni, v katerih je bila vsa civilizacija in napredki zna- nosti izkoriščena za največje groizote, kakršne še človeštvo vse doslej ni pomnilo itd. O ljutomerskih čarovnicah imamo naslednja poročila. Med županovanjem Andreja Scheitha od leta 1670 do 1672 jo napisano v trškem zapisniku, da je med njegovim triletnim županovanjem prišlo pred tajno sodišče in na morišče zaradi ča- rovništva in tatvine 32 oseb. Leta 1673 so zadnji dan julija sodili osmim žen.skam in enemu možu zaradi čarovništva; 6 žensk so sežgali, moža obesili, 2 žen siki pretepli ter spodili iz Ljutomera. Največ čarovniških obravnav in obsodb je bilo leta 1690. Dne 23. avgusta je zaradi mučenja umrla Agata Majar, ki so jo imenovali »Goldwascherin«. 29. avgusta sta bili umorjeni in se- žgani Magdalena in Gera Tučič iz okolice Križevec pri Ljuto- meru. 9. septembra sta bila ob- glavljena z mečem in sežgana Andrej Misla in Marjeta Grego- rič. 24. oktobra so deželnemu so- dišču predali 7 tržank iz Veržeja ter eno prebivalko iz Bunčan pri Veržeju. LJUTOMER IZ LETA 1729 dihalni inštrument ni le za moške... Pred kratkim je na proslavi igrala tudi godba na pihala »Svoboda« iz Ptuja. Poslušalci so radi prisluhnili koračnicam. Ko sem opazoval in poslušal kakih 25 godbenikov, ki so pi- hali v instrumente, sem dejal kolegu: »Fantje dobro igrajo.« Takoj me je popravil: »Fantje in dekle. Je še nisi opazil?« Ko sem jo iskal med plavo unifor- miranimi godbeniki, sem opazil pod neko kapo daljše lase sim- patičnega mladega dekleta v plavi uniformi s hlačami. Vneto je igrala na pozavno med osta- limi pihalci. Vzbujala je zani- manje tudi pri ostalih, ki so menili, da je naporno igrati na pihalni instrument. Kot je bilo videti, njej ni povzročalo igra- nje nobenih težav. Ko so odi- grali koračnico, je umirjeno od- stavila pozavno od ust in za- držano čakala na trenutek, ko bo dirigent dal znak za nasled- njo melodijo. Vzbujala je videz, kot da je dejstvo, da igra pi- halni instiaiment sama med 25 moškimi, nič ne spravlja iz rav- novesja. Stopil sem z aparatom med godbenike in napravil po- snetek. Šele po igranju sem se ji opravičil, ker sem jo slikal brez dovoljenja. Emica Krajnc iz Brstja pri Ptuju, kot se mi je predstavila, ni nič marala za to. Rade volje je odgovorila za bralce Tednika: »Igram že deset let. Pričela sem s harmoniko, ki sem jo po- dedovala. Vmes igram tudi ki- taro. Za pozavno sem se odlo- čila pred leti, ko sem gledala film, v katerem je ženska igra- la nanjo. Mislila sem, zakaj je še jaz ne bi? Vpisala sem se v glasbeno šolo. Kmalu sem si kupila svojo pozavno. K plači sem dala zaslužek od igranja na dveh gostijah, na katerih sem igrala. V kvintetu igram bari- ton in kitaro. S kitaro sprem- ljam popevke. Nastopili smo na prireditvah. Že od ustanovitve igram pri Ptujskem zabavnem orkestm. Pred kratkim smo na- stopili v gledališču. Pri »pleh muziki« igram že tri leta. Igra- nje pozavne ni naporno, kot je videti. Ko igramo na nastopih uniformirani, se mojim kolegom večkrat posreči, da koga prepri- čajo, da sem fant. Sklicujejo se na to, da sedaj fantje nosijo dolge lase. Najbolj sem se sme- jala, ko se je cela godba pre- oblekla ob pustu v ženske oble- ke in smo tako oblečeni igrali v paradi. Zadnji večji nastop smo imeli na republiški reviji pihalnih godb, kjer smo se dobro izka- zali. Uspeh bi bil lahko še večji, če ne bi bila godba tako zapo- stavljena pri dodeljevanju sredstev. Dobimo premalo sred- stev. Nekaj zaslužimo na po- grebih in drugih nastopih. Naj- več igramo zaradi lastnega za- dovoljstva. V orkestru primanj- kuje mladine, čeprav poleg ko- račnic igramo mnogo drugih skladb. Mladi se navdušujejo največ na električne kitare. Radi bi priredili koncert, na primer v parku, a vedno ostane samo pri dogovoru. Dirigenti pihalnih godb iz Avstrije so nam dejali, da bi radi prišli k nam gostovat. V Ptuju manjka prireditev. S sodelovanjem dru- eih godb bi lahko organizirala DPD Svoboda koncert. Na nas se največkrat spomnijo le ta- krat, ko jc treba igrati na kaki prireditvi.« Ob koncu razgovora sem jo podražil z vprašanjem, ali misli na poroko, V smehu je dejala: »Poročila se bom v Ptuju, ker so mi vsi godbeniki obljubili, da mi bodo igrali na poroki.« Želimo ji mnogo uspeha pri nadaljnjem igranju. Z.R. Emica Kra.inc Kotiček zai kmatovalee in vrtič- kairfe BOLEZNI FIŽOLA Mastna fižoiova pegavost 'v vsakem vrtu, na vsaki nji- vi opazimo na fižolu bakterij- sko bmlezen, tako imenovano mastno pegavost. Na listju se pojavljajo svetlo zelene, nepra- vilne liiise. Sredi vsake pe za kratek ča!S pojavi masten ma- dež, ki se naglo posuši. Svetlo zelene in suhe, rjiave nege se naglo razširijo po vsem listu in ga posušijo, da odpade. Na stebelcih se pokažejo rjave po- dolgovate pege, ki so mnogo- krait rdeče obrabljene. Na stro- kih se pojavljajo okrogle pege, ki delajo videz, da so prepoje- ne z maščobo. Pege so pri zele- nih sortah temno zelene, pri rumenih pa rumenkasto sive. Napadeni stroki se ne razvijajo dalje in se krivijo. Iz strokov prodrejo bakterije v zrna. Taka zrna po'Stanejo mastno rjavo pe- gasta. Ob vlažnem vremenu se pojavijo na stročmih in lis-tnih pegah sluzave kapljice, ki vse- bujejo bakterije. Ko se kaplji- ce posušijo, ostanejo za njimi srebrno bele kožice. Ko pade dež na bakterije, jih ra^.prši na sosedne rai,=:tline. Tako se širi bolezen. Bolno seme zanese bo- lezen v nasad prihodnje leto. V semenu ostanejo bakterije žive do pet let. ZATIRAN.TE: Da bi bolezen zatrli, sadimo le zdravo seme brez peg. Seme razkužimo, preden ga sadimo. Obolele rastline takoj odstrani- nio iz naisada ... in jih sežgemo, da se od njih ne nalezejo bolez- ni sosedne zdrave rastline. Ta- koj nato pa nai^ad poškropimo z enoprocentno bordojsko broz- go ali z drugimi enakovredni- mi pripravki. Gojimo odporne Porte. t^drta fižoiova peg^rvost Drugačne pege na fižolu on- v^zroča bolezen z imenom udrta fižoiova pegavost. Ta bolezen je v nasadiih fižola še bolj »-az- širjena in povzroča vsako leto občutno škodo. Zaradi nje pro- padejo že kalčki, stročje posta- ne manj vredno ali celo neužit- no. To bolezen takoj opazimo, če malo pogledamo po fižolo- vem nasadu. Najočitnejši so znaki bolezni na strokih, ki do- bijo rjave, škrlatno rdeče ob- robi jiene, v sredi poglobljene, nepravilne in okroglaste pege. Pozneje se na pegah pojavijo svetlejše rjave pičice, ki so plo- dišča gliv. v plodišču se tvori- jo trosi, ki jih veter in dež ra^z- našata po nasadu in tako širi- ta bolezen. Skozi strok prodre glivica v zrno. Obolela zrna ka- žejo rjave lise, ki so posebno dobro vidne bri belo zmastih sortah. Ce posadimo pegasto seme, sploh ne vzkali ali pa propadejo vznikle sadike, ki so najprej rjavo pegaste na kalč- nih listih, po stebelcih in mla- dih listih. Tudi na listih odras- lih rastlin so okroglaste rjave pege včasih v takem številu, da listje docela por javi in propa- de. Iz leta v leto se bolezen prenaša z okuženim semenom in ostanki napadenih rastlin, ki jih jeseni ne uničimo. Najhuje se bolezen pojavlja v vlažnih letinah in podnebju, v vlažni zemlji in na nizkem fižolu, ZATIRANJE: Predvsem skrbimo, da sadi- mo zdravo seme, ki mora biti čisto, brez rjavih peg. Ce seme sami pridelamo, vzamemo se- me samo od zdravih rastldn. Preden sadimo, seme razkužimo s semen'Sikimi razkužili. S tem bomo preprečili napad raznih glivic iz zemlje, ki bi uničile kalčke. Pegavih semen ne sadi- mo, četudi smo jih razkužili, ker je gliva v notranjosti zrna, kamor razkužilo ne prodre. Fi- žola ne sadimo pregosto! Ko fi- žol vzkali, izruvaimo vse obo- lele pegave sadike in jih se- žgemo. zdrave pa poškropimo z enoprocentno bordojko brozgo ali z drugim ustreznim priprav- kom. FIžolovo rja Na listju in na strokih se po- javijo črni mozoljčki s črnim prahom zimskih trosov. Stroke pri močnem napadu pokrijejo. Taki stroki niso užitni. Napade- no listje ponimeni okoli mo- zolj čkov in odmira. ZATIRANJE: Ob prvem pojavu bolezni škropimo rastline z bakrenimi pripravki. Obolele rastlinske dele zberemo in sežgemo. Oglata llstsia pegavost v poznem poletju se pojavlja na fižolovih rastlinah. Takrat navadno ni več posebno nevar- na. V vlažnem poletju pa se po- javlja bolj zgodaj, in takrat povzroča, da listi naglo rjavijo in se suši.io. Na listih, ki jih gliva na.pade, se pojavijo rjave oglate pege. Oglate so zato, ker jih omejujejo žile in žilice. ZATIRANJE: Ob številnejšem pojavu rja- vih peg na listju škropimo ra- stline, zlasti po listih z obeh strani, z 1 odst. bordojsko broz- go. Fižolov mozaik Je virusna bolezen. Znaki bo- lezni so vidni na listju. Opa- zijo se pobledele svetlo rumene lise nepravilnih oblik, t. j., po- kaže se mozaična »lika. Listi so iznakaženi. So ožji in daljši ka- kor zdravi ter navzgor nabrekli ali grbasti. ZATIRANJE: Ker se bolezen prenaša s se- menom, ne smemo Raditi fižola z okuženih rastlin. Prve okuže- ne rastline v nasadu uničimo. Zatirati moramo listne uši, ki prenašajo virase. R E Š E VI Med glavnimi pomočniki Slo- venjcgoriške partizanske čete je bil ključavničar Ernest Reš, oče treh sinov. Že pred vojno se je zavzemal za delavske pra- vice, med vojno pa je snoval skupno z Lackom načrte za osvoboditev slovenskega ljud- stva izpod tujčeve pete, ki je pritiskala ljudi prav do tal. Sam je izdeloval orožje in dru- go razstrelivo za Lackove par- tizane, med katerimi so bili njegovi trije sinovi: Mirko, ki je bil že poročen, Kostja in Vinko, Tudi njegova žena Jera je pomagala partizanom. Pod- pirala jc Lackove borce s hra- no in jim dajala zavetišče. Tri- je bratje Reš so predstavljali jedro Lackove partizanske sku- pine. Žal so tudi nje zvohunili gestapovci, ki so razpredli svo- jo vohunsko mrežo tudi po Slovenskih goricah. Vanjo so vključili ljudi, ki so zvesto ve- rovali v večen obstoj nemške- ga raj ha. Bilo je 7. junija ob 2. uri popoldan. Pred Rešcvo doma- čijo se je ustavil nemški poli- cijski avto. Z njega so se vsuli gestapovci in obkolili Reševo hišo. Močni udarci pušk nemških žandarjev in besnih gestapov- ccv so kar odmevali iz Ojstrov- ca, kjer je na najvišji točki Desternika ponosno stala Re- ševa domačija. Tolkli in razbi- jali so po vratih in hoteli vlo- miti v stanovanje. Za udarci pa so se razlegali besni in hrupni glasovi razjarjenih ge- stapovcev, ki so v nemškem jeziku preklinjali partizane. »Hej, banditi! Odprite, bandi- ti!« je zavpil eden izmed navzo- čih na ves glas. Reš se je tre- nutno prestrašil in mirno po- vprašal, kdo je. Odgovora ni bilo. Že so se pokazale na vra- tih sobe, skozi katera so vlo- mili, grozne in velikanske črne postave gcstapovcev. Hrupno so vstopili v sobo. Eden izmed njih je sedel na mizo in po- tegnil iz žepa listek z nekaj imeni. Menda je bil koman- dant. V tem trenutku vstopi v sobo žena partizana Mirka s svojimi tremi otroci. Uboga, a ponosna žena in mama je za- krila svoje goreče in objokane oči in žalostno zaihtela na ves glas. Prav gotovo je slutila, kaj se bo zgodilo z njo, z možem, ki je bil partizan in kaj neki bodo počeli z družino. Nemec, ki je do tega časa še vedno bu- ljil v svoj listič papirja, je hrupno zavpil nad Ernestom: »Kje imaš sinove? Hej, stari, povej, kje so! Pri banditih so, kaj?« Pri tem pa je še močne- je zavpil nad njegovo ženo, Mirkovo ženo in njenimi otro- ci, Reš, ki ga je ves čas le ostro gledal, je mirno odgovo- ril: »V Nemčiji so. Na delu.« »Kje na delu?« zakriči gestapo- vec, ki je ta čas že naperil brzostrelko na njegove prsi. Se enkrat jim je pojasnil, da so v Nemčiji na delu, da kaj več o njih ne ve povedati. »Da, dal Pri banditih so, kaj!« se zarezi še drugi gestapovec nad njim. Drugega jim ni hotel po- vedati. Res je pa bilo, da so bili vsi trije bratje Reš v tem času že pravi junaki Lackove skupine. Niso hoteli delati v Nemčiji, niso hoteli biti topov- ska hrana, kakor so morali bi- ti drugi. Odločili so se za bor- bo proti rabljem našega naro- da, nc pa delati zanje. Gestapovec, ki je še vedno nepremično sedel pri mizi, ni ničesar več govoril z njim. Ukazal je samo svojim krvni- kom, naj ga zvcžejo in odve- dejo na kamion. Zvezali so ga in že so ga tepli s puškami in krepelci. Vsem domačim, ki so morali gledati ta prizor, je po- stalo tesno pri srcu in na vse je legla tiha žalost in pobitost. Vnučck .Tankec je stopil na prag, da še enkrat vidi svojega starega očeta. Toda prepozen je bil. Avto je že oddrvel proti žandarmeriji v Desterniku. Reš je izginil za vedno, šele nasled- nji dan so zvedeli sinovi, da so jim vzeli očeta. Dalje prihodnjič Sfran € TCD.MK ^ ^ek, 2?. avgusta 196? Stran 6 Aluminij navdušil s taco golov Kidričevo, 20. avgusU. Pred pri- bližno 800 vnetimi pristaši belih iz Kidričevega je Aluminij z visokim rezultatom premagal Trešnjevko. Strelci golov za Aluminij: Pekič, Tolič. Spehonja po en gol in Sov- rovlč dva, za Trešnjevko: Bjelčič dva in Satler enega (avtogol). ALUMINIJ: Bračič (Božank), Kne- ževič, Satler, Tolič, Vodušek, Slav- kovič, Sovrovič, Breznik, Spehonja, Kmlč in Pekič. TRESNJEVKA: Mutak, Biščan, Tkalec, Duh, VešHgaj, Zidanic, Svil- kovič. Bradač, Kovač (Bjelčič), Ne- dev in Hoič. 2e začetek tekme je pokazal, da hoče Aluminij samo zmago. Tako so se vrstili napadi Aluminija v si- lovitem tempu. Spehonja in Pekič pa sta že v prvih minutah Igre za- pravila nekaj ugodnih priložnosti. Aluminij je po vedel v 8. minuti z golom Pekiča. V 19. minuti je Sov- rovič s čudovitim strelom od daleč v sam gornji levi kot povišal re- zultat na 2:0. V prvem polčasu se je poškodoval vratar belih Bračič, ki je dobil manjši pretres možga- nov in je bil tako.1 prepeljan v ptujsko bolnišnico. V začetku drugega polčasa je To- lič silovito streljal prosti strel in žoga je obsedela v gornjem levem kotu. Nato so gostje zmanjšali re- zultat na 3:1. Toda Aluminij ne po- pušča. Ne zapira igre in dalje na- pada. Tako doseže Sovrovič v 71. minuti svoj drugi gol. Minuto kas- neje pa doseže Satler zaradi nepaz- ljivosti avtogol. Rezultat je 4:2 za Aluminij. Pet minut zatem smo pri- ča petemu golu Aluminija, ko se Spehonja sprehodi skozi obrambo gostov in pošlje žogo v mrežo zra- ven nemočnega vratarja Mutaka. Ko so gledalci 2e zapuščali tribuno doseže iznajdljivi Bjelčič svoj drugi gol in ublaži poraz Trešnjevke. Naslednje kolo Igra Aluminij s Slobodo iz Tuzle. Trener in igralci Aluminija pričakujejo minimalen poraz. Toda rekli so: »Vnaprej se ne predamo nikoli.« Branik - Drava 0:2 Mai-ibor, 19. avgusta. Ob lepem vremenu je Drava gladko prema- gala ekipo Branika. Drava je popol- noma nadigrala nasprotnika, ki je še spomladi igral v SNL. Dravo je povedel v vodstvo Tkalec, končni reaultat pa je v drugem polčasu po- stavil Perger. Vodstvo Drave je za- dovoljno s svojo ekipo, saj je tudi drugi del priprav, to je vigravanje moštva, v redu potekal. V četrtek igra Drava z drugoliga- šem iz Kidričevega. Proti Alumlni- .iu bodo nastopili: Kolarič. Vuletič, r,jubec, Kostanjevec, Gerečnik, To- dorovič, Korošec, Zmazek, Perger, Tkalec to. Plajnšek. Kolikor bo ta ekipa zadovoljila, bo po besedah trenerja Mušiča nastopila tudi na prvi prvenstveni tekmi s Slivnico ali Žalcem. Možne pa so tudi zame- njave, saj je več igralcev v prvem planu: Mikič, Filipovič. Mitrovič in Bogdanovič. NK Aluminij skrbi za naraščaj v letošnjih počitnicah sta NK Alu- minij in osnovna šola v Kidričevem v organizaciji trenerja Zdravkoviča in učitelja telovadbe Andreja Gor- šeta organizirala turnir v malem nogometu. Na turnirju je nastopilo 130 pionirjev. Mlajši pionirji so od- igrali devet kol, starejši pa osem. Zmagovalnim ekipam in najboljšim strelcem je Aluminij podaril pre- hodne pokale. Turnir bo tudi v na- slednjem letu in prav bi bilo, ko bi takrat nastopile tudi ekipe dru- gih šol. Vprašali smo trenerja Zdravkovi- ča, kaj mislijo pri Aluminiju s pod- mladkom. Dejal je: »Resno mislimo na lasten naraščaj, zato bomo v je- seni tekmovali tudi z mladinsko ekipo. In vsi tisti, ki bi radi Igrali nogomet in še niso stari 18 let, se lahko prijavijo In samo od njih bo odvisno, ali bodo igrali v prvem moštvu mladincev NK Aluminij.« Strelstvo Na letošnjem strelskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo v Ljubljani od 11. do 13. avgusta, je sodelovalo osem strelcev iz ptujske občine, ki so si na predhodno izvedenem ob- čin.skem prvenstvu z doseženimi normami pridobili to pravico. Največji uspeh je dosegel mladi- nec Slavko Gole, ki je z MK puško serijske izdelave med mladinci za- sedel tretje mesto s 474 krogi (od 600 možnih) in hkrati že drugič osvojil značko »mojstra strelca«. Za prvakom je zaostal le za sedem kro- gov, S tem rezultatom pa je tudi dosegel normo za nastop na držav- nem prvenstvu, ki bo za mladince 26. in 27. avgusta v Sarajevu. Pri- znanje zasluži tudi član, že rutini- rani strelec Stanko Pulko, ki se je z MK pištolo s 480 krogi plasiral med prvo deseterico in prav tako dosegel normo za državno prven- stvo, ki bo za pištolaSe v Sremski Mitrovici 9. in 10. septembra letos. Občinski strelski odbor je kljub finančnim težavam obema omogo- čil sodelovanje na državnem prven- stvu in jima tam želimo mnogo športne sreče. Tudi ostali strelci so se na repub- liškem prvenstvu dobro odrezali, predvsem Franc Novak (Kidričevo) in Štefan Skok (Tur.), ki jima je manjkalo le nekaj krogov do norme za državno prvenstvo, oba pa sta osvojila značko »mojstra strelca«. Vsem čestitamo k uspehu in jim v prihodnje želimo še več novih. KA Ndvii odkupna mesta obrata »Jože Lacko« Da bi odkupna mesta še bolj približali kooperantom, so po- leg obstoječih 28 odprli še nova za teleta, goveda in prašiče v Grajeni in pri Vtirbergu, kjer bo odkup vsak ponedeljek od 7. ure dalje. Odkupne postaje so od- prli tudi v Rogoznici pri zadruž- nem domu in pri gostilni Kuhar v Budini. Tu bo odkup vsako sredo. Po potrebi bodo v bodoče odprli še več odkupnih postaj. Pričakujejo predloge kooperan- tov. Tržne prilike so zahtevale, da so morali za krajši čas znižati cene pri teletih in prašičih za 20 S dinarjev za kg. Za govedo je ostala cena ista. ZR Prometne nesreče na ptujskem območju K. avgusta 1967 ob 10.55 je pred 7i<'ilsko industrijo »Petovia« v Ptuju Anton Jančar, otrok iz Ptuja, prišel pod kamion MB 109-73, katerega je vozil Franc Roškar iz Stonjc, in se lažje poškodoval. * 21. avgusta 1967, ob 20. url sta na Mariborski cesti v Ptuju trčila ko- lesarka Elizabeta Pen iz Hajdine in kamion HO-A-109, katerega je vozil nemški državljan Ernest Bayer. Ko- lesarka je lažje poškodovana, mate- 23. avgusta 1967 ob 16.15 je na va- ški cesti v Zg. Hajdini prišlo do trčenja mopedista Ivana Cartla iz Zg. Hajdine s kolesarjem Marjanom Ogrizkom iz Zg. Hajdine. Oba sta dobila lažje poškodbe, materialne škode pa je za 300 N din. Nesreča ne počiva Marija Lorenčič iz Grajenščaka, rojena 1932, si je z vilami poško- dovala levo roko; Pavel Golubič iz Vinice, rojen 1931. je padel iz av- tobusa in si poškodoval desno nogo; Pavla Gajšt iz Sveče, rojena 1920, si je s koso poškodovala desno nogo; Lovro Turk iz Prepolj, rojen 1937, ima od udarca poškodovano glavo; Vido Vincetič, Litmerk, rojen 1937, si je poškodoval desno nogo; Jože Andevlič, Drakšl, rojen 1906, je pa- del ter si poškodoval prsni koš; Ma- rijo Pusnik, Kungota. rojeno 1907, Je nekdo obstrelil v trebuh; Jože Ciglar, Podvinci. ima od udarca po- fckodovan obraz; Jože Volgemut iz Kicarja. rojen 1938. si je pri žaga- nju poškodoval desno roko; Marija Rašl, Ormož, rojena 1918, je padla in si poškodovala glavo; Nadi Hor- vat, Vinski vrh, rojeni 1951. je pe- ljal voz čez prsni koš; Marijo Mi- klič, Bratislave!, je ugriznil pes v levo noso; Liza Kociper, iz Sodinec, rojena 1900, si je pri prometni ne- sreči poškodovala desno roko; Ivan Krajnc iz Ptuja, rojen 1937. je padel z mojgda .tn, si nočlMKtovalL. jOavo. Nesreče na ormoškem območju Voznik osebnega avtomobila Bolfenk Šnajder iz Hermane ist. 40 pri Miklavžu se je v če- trtek, 17. avgusta, po 16. uri odpeljal s svojim avtomobilom N-KE 436 iz Ljutomera proti domu v Hermance. Zraven voz- nika je sedel njegov brat Stan- ko. Ko se je pripeljal v Žero- vince na rahel ovinek, ga je za- radi prevelike hitrosti in mo- krega cestišča zaneslo iz vozi- šča na bankino v desno stran, od tu pa prek vozišča v levo stran, kjer je zapeljal v obce- stni jarek ter se po drsenju 13,5 m zaletel v cestni propust. Vozilo se je prevrnilo za 180 stopinj in pri tem udarilo z zadnjim delom ob rob obcest- nega jarka, kjer je potem ob- tičalo na kolesih. Pri nesreči je sopotnik Stanko šnajder do- bil lažje poškodbe po glavi, ro- ki in nogi. Na vozilu je nastala škoda v višini 8000 N din. V sredo, 16. avgusta, se je peljal s svojim osebnim avto- mobilom iz Ptuja proti domu skozi vas Vičanci pri Oromžu Jože Viher iz Bratonečic 16 r»ri Tomažu. Po isti cesti je šla sko- zi Vičance Elizabeta Kočij an pravilno po levi strani. Ko je ob 14. uri pripeljal za njo Vi- her, je Kocijanova iznenada tik pred avtomobilom prečka- la cesto. Voznik je naglo zavrl, vendar trčenja ni mogel pre- prečiti, ker je bila premajhna razdalja. Pri trčenju je dobila Kocijanova močne odrgnine po desni nogi pod stopalom. Vi- her je ponesrečenko takoj od- peljal v ptujsko bolnišnico, za- tem pa nesrečo prijavil na or- moški postaji milice. Slaba napetost PREBIVALCI MEJNE CESTE SE UPRAVIČENO JEZIMO ZA- RADI SLABE NAPETOSTI ELEKTRIČNE ENERGIJE. KOT VSI DRUGI MORAMO TUDI MI REDNO PLAČEVATI TE- LEVIZIJSKO NAROČNINO. IMAMO PA VECER za VEČE- ROM TAKO SLAB TOK, DA TELEVIZOP^II SLIK SPLOH NE PRIKAZUJEJO. ALI PA SO TE ZELO SLABO VIDNE. PO 21. URI SE NAPETOST SI- CER POPRAVI, TODA V TEM ČASU MORAJO V POSTELJO VSI, KI MORAJO ZGODAJ NA DELO. ELEKTRARNA. KI POBIRA TOKOVINO. BI MORALA UPOŠTEVATI DA JE BILO NEKOČ V NAŠI ULICI LE NE- KAJ HIŠ. SEDAJ PA JIH JE ŽE NAD PETDESET IN DA SE .TE TOREJ ZELO POVEČALO ŠTEVILO PORABNIKOV E- LEKTRICNE ENERGIJE. TE- MU PA BI MORALA SLEDITI OSKRBA Z USTREZNO ENER- GIJO. ALOJZ CESTNIK Konjske dirke v Ljutomeru NAJBOLJŠA OrSTINTA Prejšnjo nedeljo so bile v Ljutomeru kasaške in galopske dirke, ki si jih je ogledalo nad 4000 ljubiteljev konjskega špor- ta iz Ljutomera in drugih kra- jev kakor tudi precej tujih tu- ristov. Vreme je bilo oblačno in ugodno za prireditev. Organi- zator dirk, ljutomerski Konje- niški klub, je odlično organizi- ral prireditev. Na sporedu je bilo 7 dirk, na katerih je nastopilo 25 konj iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. V tretji dirki je zmagovalka za- grebškega derbija DISTINTA dosegla letošnji najboljši čas v državi in sicer 1,24.1. Državni kasaški rekord je bil dosežen pred tremi leti v Beogradu, do- segla pa ga je Armela (kobilar- na Turnišče) in znaša 1,20.1. V prvi dirki Skupščine obči- ne Ljutomer je nastopilo 12 ka- sačev. To je bila enovprežna vožnja za triletne in starejše kasače. Rezultati: 1. DISTINTA, vozač Marko Slavič iz Ključa- rovec, s časom 1.26,7: 2. LUN- DIČ, Jernej Bolkovič KK Ljuto- mer, s časom 1.26,9; 3. ALDA, Joško Jureš, Babinci pri Ljuto- meru, s časom 1.28,7 itd. V tej dirki je nastopil tudi MARKIZ DINER, 14-letni temnorjavi žre- bec, last Frančeka Stajnka iz Ljutomera, ki je na Švedskem pred leti dosegel odličen čas 1.19,7. V dirki Konjeniškega kluba Maribor, ki je bila druga na sporedu, je zmagal 4-letm vra- nec FINO lastnika in vozača Ludvika Slaviča iz Grab, ki je na zagrebškem derbiju dosegel odlično tretje mesto. Rezultati te dirke so naslednji: 1. FINO, Ludvik Slavič iz Grab pri Lju- tomeru, 1.30,6; 2. PALOMA, Loj- ze Slavič iz Bunčan pri Veržeju, 1.30,6; 3. DINDORA, Ivan Pir- her iz Lenarta, 1.29,1. DINDORA je dosegla v tej dirki najboljši Icilometrski čas, vendar je ime- la od temeljne dolžine proge razdaljo 80 m. V tretji dirki Skupščine obči- ne Ljutomer je bil na sporedu drugi tek prve dirke, ker je bi- lo to tekmovanje organizirano v dveh tekih in točkovano. V skupni razvrstitvi je zmagala zmagovalka letošnjega jugoslo- vanskega derbija DISTINTA, na drugo mesto se je plasiral 9-let- ni temnorjavi žrebec LUNDIč; tretje mesto pa je zasedla 9-let- na rjava kobila FIDELA, last Jožeta Seršena iz Veržeja. Re- zultati drugega teka prve dirke pa so bili naslednji: 1. DISTIN- TA, (Marko Slavič, Ključarov- ci) s časom 1.24,1 (letošnji naj- boljši čas v državi); 2. LUNDIC (Jernej Bolkovič, KK Ljuto- mer) i.24,8; 3. FIDELA (Jožko Seršen, Verze j) 1.28,2 itd. V četrti enovprežni vožnji Vinogradniško živinorejskega kombinata Ljutomer je nasto- pilo 5 kasačev. Zmagala je tri- letna lisičja kobila NIRKA, last- nika Janka Slaviča iz Ključaro- vec, ki jo je vozil njegov brat Marko Slavič. Rezultati: 1. NIR- KA (Marko Slavič iz Kjučaro- vec) 1.36,6; 2. GEJTA (Bojan Pušenjak KK Baranja) 1.30,2; 3. ROŠANDA (Jernej Bolkovič) 1.36,7 itd. V šesti ravni galopski dirki Konjeniškega kluba Celje je na- stopilo 5 jahalnih konj iz KK Celje. Zmagal je VANDAL z od- ličnim časom 1.13,3. V zadnji dvovprežni vožnji za triletne in starejše konje sta zmagali SANDA—FIDELA, kiju je vozil Jože Seršen iz Veržeja, s povprečnim kilometrskim ča- som 1.37,0. DISTINTA prihaja prva skozi cilj PRODAM ENOSTANOVANJSKO HIŠO, vselji- vo, ugodno prodam. Hajdina 146 — pri postaji. BUKOVA drva, vinske sode, jabolč- nik stari in novi prodam. Vindiš, Ptuj, Spolenjakova 12. PRODAM žensko kolo. Toplak, Ce- sta dr. Jožeta Potrča 20/c, Ptuj. PRODAM ročno stiskalnico. Rogoz- nica 22, Ptuj. PRODAM motor NSU maxi ali za- menjam za dvosedežni moped. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo BMW 250 ccm. Cojzova 11, Ptuj. NOVO HISO Z gospodarskim poslop- jem in 1 ha zemlje v Doklecah 24, pošta Ptujska gora — blizu avto- busne postaje — prodam. PRODAM dobro ohranjeno kopal- nico ter polavtomatski pralni stroj po zelo ugodni ceni. B. Urbančič, Srbski trg 3. STANOVANJE DIJAKINJA išče opremljeno sobo v Ptuju. Ida Bertanič, Senčak 26, pošta Juršincl. DIJAKINJI sprejmem na stanova- nje. Naslov v upravi. V 0RM02U iščem sobo s posebnim vhodom s 1. septembrom 1967. Na- slov sporočite na upravo osnovne šole Ormož. RAZHO NA CESTI od Vidma do Kidričeve- ga sem zgubil denarnico z oseb- nimi dokumenti. Najditelja pro- sim, da jo vrne v upravi Tednika ali na postaji LM proti nagradi. IŠCEM gospodinjsko pomočnico k bolniku. Hrana, stanovanje, dobra plača. Zaželena oseba tik pred upokojitvijo. Naslov v upravi. NUJNO rabim 500.000 starih dinar- jev. Nudim veliko nagrado. Na- slov v upravi. ISCEM žensko, ki bi mi enkrat ali dvakrat tedensko počistila stano- vanje. Naslov v upravi. KUPIM 1000 litrski vinski sod. Ko- rošec, Zabovci 40, pošta MarkovcL Danes in jutri Kino Gorišnica 27. avgusta t. L italijanski barvni film MADAME SAN- JEN. KINO LJUTOMER 26. in 27. avgusta 1.1. ameriški barvni kinemaskopski film POMIRI SE, DRAGA; 30. in 31. avgusta 1.1. sovjetski film BITKA ZA SEVASTOPOL. Kino Ormož 26. in 27. avgusta t.l. italijanski barvni kinemaskopski" film INVAZIJA VIKINGOV; 30. avgusta t.l. angleški ki- nemaskopski film LAŽNIVI BILLY. Kino Ptuj 25., 26. in 27. avgusta 1.1. angleški barvni kinemaskopski film VRAŽJI FANTJE NA LETECIH ŠKATLAH; 29. in 30. avgusta 1.1. jugoslovanski vistavision film ZGODBA, KI JE NI; 31. avgusta t.l. španski film RABELJ. KINO TOMAŽ PRI0RM3ŽU 27. avgusta t. 1. film KAROLINA REŠKA. ^ LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 26. AVGUSTA DO 3. SEPTEMBRA 1967 Zadnji krajec bo v ponedeljek, 28. avgusta, ob 6.35. Napoved: Do 1. .septembra bo spremenljivo vreme. Le v nedeljo. 27. avgusta in v nedeljo. 3. septembra bo lepo vreme s temperaturo okrog 28 stopinj C. Od pone- deljka do petka bo hladneje. Alojz Cestnik ZAHVALA Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo dragega moža in očeta ter brata LUDVIKA KMETECA iz Ptuja se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo sostanovalcem, kolektivu Ple- skarja in TAP za vso ix>moč in razumevanje ter g. proštu za pogrebni obred in nagovor. Ptuj, 18. avgusta 1967. Žalujoča žena s sinovi, brat Ivan, sestre Julijana, Marija in Tilika. ZAHVALA Ob bridki izigubi našega ljubega sina in brata ALFONZA KOZELA iz Tržca, starega 16 let se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Lidiji Trop iz ptujske bolniš- nice, krvodajalcem iz Laneove vasi, šolam Turnišče pri Ptuju in Toneta Znidariča v Ptuju. Žalujoči: starši, bratje in sestre ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Marija Kavčič. Zerovinci 10, Lju- tomer — Nado; Lucija Hvaleč, Ljub- stava 46 — Milico; Julijana Koled- nik, Dolane 4 — Ireno; Ana Jan- žekovič, Bukovci 49 — Ivanko; Erna Ribič, Lahonci 4 — Petra; Marija Hebar, Rakovci 5 — deklico; Marija Arnuš, Vitomarci 1 — dečka; Jasna Ganza, Bučkovci 18/a, Ljutomer — dečka; Milica Murk. Strmec 16 — Mirana; Ivana Kos, Bukovci 12/a — Marjana; Elizabeta Kramberger, Rabelčja vas 19 — Liljano; Ana Cuš. Sp. Velovlak 20 — Romana; Eliza- beta Tušek. Krčevina 18 — Darjo; Mirjana Rozman, Muršičeva — Ma- tjaža; Ana Taciga, Stoperce 9 — Srečka; Marija Lastnik, Stuki 6 — Sonjo; Štefanija Curin, Vuzmetincl 32 — dečka; Marija Menoni. Osojnl- koVa 7 — Gorazda; Jožefa Sut, Me- kotnjak 2. Ljutomer — Boruta; Ma- rija Pulko, Gorca 39 — deklico; Ma- rija Svenšek, Zakl 16/a — Zlatka; Frančiška Murko, Blš 14 — dečka; Albina Nemec, Bezjakova 4 — Mi- haela; Terezija Gašperič, Moravci 53, Ljutomer — dečka; Ivana Povod- nik. Stojnci 46 — Martino; Elizabeta Hentak, Apače 97'a — Bojana; Mi- lena Pislak. Apače 142 — deklico; Emilija Kosi. Cankarjeva 6 — Suza- no; Erika Zajdela, Sovjak 44, Rad- gona — Darjo; Ana Turnšek, Apa- če 83 — Franca; Marija Kelenc, Ob Dravi 2 — deklico; Angela Ber. Ko- čice 38 — Ivana; Angela Malec, Sa- lovci 51 — Štefana; Genovefa Ciglar, Budina 21/b — dečka; Terezija Ro- škar, Mala vas 18 — Ljudmilo; Ida Miklošič. Zerovinci 15 — Dragico; Marija Cvetko, Bratislave! 26 — Stanka; Gizela Hošpel, Sred. Bistri- ca 54. Lendava — dečka; Štefka Lovrenko. Budina 11 — Biserko; Stanislava Celofiga. Ljutomerska 22 — Mojco; Ljudmila Bigec,- Zagreb- ška 80/a — dečka: Ana Potočnik, Dornava 148 — deklico; Marjeta Peršuh, Cirkovci fiO/c — deklico; Anica Plohi, Bratislave! 62 — dek! co; Angela Breg, Grajenščak 12 - Marijo; Marija Pukšič. Kicar 143 — Zdenko; Emilija SreS, Križevci 61, Ljutomer — dečka; Rozalija Sakel- šek. Tržeč 18 — deklico: Alojzija Magdič, Cven 20, Ljutomer — de- klico; Marija Jelen, Sedlašek 56 — Darinko; Marija Klemenčič, Savel 28 — Roberta; Angela Vindiš. Brun- švig 59 — Adija; Ana Vrabič. Ki- dričevo 25 — Sama; Ivana Lašič, Marjeta na Dr. polju 22 — Franca; Elizabeta Segula, Tmovcl 14 — Lenčko; Marija Fajfar. Mihalovci 50 — Romanco; Stanka Klaus, Vel. Ne- delja 11 — Egona; Ljudmila Bela, Trubarjeva 4/IX — Lidijo; Barbara Kokot, Selci 27 — dečka. POROKE: Marijan Tramšek, Miklavž pri Or- možu 17, in OtiUja Moravec, Miklavž pri Ormožu 26; Jožef Trafela, Za- grebška 34, in Angela Hvaleč, Na- raplje 33; Jakob Kokol, Maribor, Panonska 4, in Ema Zupanič, Skor- ba 14; Jožef Petek, Podvinci 68, in Rozalija Belšak, Podvinci 76; Janez Markež, Mestni vrh 102. in Milena Kokol, Mestni vrh 72; Kari Korošec, Zadružni trg 9, in Angela Huzjak, Prešernova 5; Diter Hvaleč, Na hri- bu 2, in Ema Jamer, Kidričevo 13; Silverij Carll, Ljutomerska 19, in Marija Mežnarič, Ormoška 5. UMRLI SO: 1 Vinko Doklovlč, Jiršovd 34, rojen 1901, umrl 7. avgusta 1967; Marija Stanislav, Miklošičeva 6, rojena 1894, umrla 12. avgusta 1967; Jolanka Po- redoš, Gregorčičev drevored 5, ro- jena 1892. umrla 12. avgusta 1967: Terezija Vičar, Prešernova 27, rojena 1892, umrla 21. avgusta 1967; Roza Vukasovič, Mariborska 32, rojena 1913, umrla 21. avgusta 1967. STARŠI, ŠOLARJI — POZOR! Krajevna skupnost Ptuj organizira v času od 28. avgu- sta do 3. septembra 1967 na balkonu živilskega trga »SE- JEM ŠOLSKIH KNJIG«. Vabljeni vsi učenci osnovnih šol in dijaki. Vključite se v prodajo rabljenih šolskih knjig! OBVESTILO Pooblaščena komisija za tehnične preglede mopedov pri Stroj- nih delavnicah v Ptuju obvešča lastnike mopedov z območja občine Ormož, da bo tehnične preglede vršila v Ormožu v Tomo- sovem servisu v Ormožu (nasproti bencinske črpalke), dne 4., 5. in 6. septembra 1967, vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 18. ure. Pri komisiji lahko dobite: zadnjo luč in podložno ploščico za registrsko tablico ter opravite potrebno administrativno delo (iz- polnitev obrazcev s pisalnim strojem). Po navedenem roku bo komisija s tehničnimi pregledi nada- ljevala v Ptuju, zato vas vabimo, da se teh v Cimvečjem številu udeležite zaradi bližine in manjših stroškov. Komisija Razpisna komisija za imenovanje direktorja pri Montaž- nem podjetju »Elektrokovinar«, Ptuj, razpisuje po 124. in 125. členu statuta podjetja delovno mesto DIREKTORJA MONTAŽNEGA PODJETJA »ELEKTROKOVINAR«, PTUJ Pogoji: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri; — da je bil zaposlen na delih svojega poklica najmanj 5 leti — ali da ima srednješolsko izobrazbo tehnične ali eko- nomske smeri; — da je bil zaposlen na delih svojega poklica najmanj 10 let: — da ni bil sojen za kazniva dejanja proti narodu in dr- žavi, proti gospodarstvu in proti uradni dolžnosti: — da mu s sodbo sodišča ni prepovedano izvrševanje dolž- nosti direktorja podjetja. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje ni na razpolago. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema raz- pisna komisija do vključno 20. septembra 1967.