St. 140.
IZHAJA VSAK DAN
<k »«aeljati In praznikih ofe 5., ®b ptnedaljklh ib 9. zjutraj.
jgr&x»Mi)?n<> iter. se prodajajo po 3 nv6. i6stot.) v mnogih J»kakaruan t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petn, fovtojni, Sežani, Nabreiini, St. Luciji. Tolminu, Ajdov-Jfeai, Doraber^n Itd. Zastarele ««t. po 5 nvč. (tO stol.)
3E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 tttaae. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. :>s3artnica, rahvale. poslanice, oglasi denarnih zavodov po iA tnm. Za oglase v tfkntu lista do 5 vr»t 20 K, vsaka tu^aljna vrsta K 2. Mali oglasi po «■ atot. beseda, naj-amv.j pa 40 siot. Oglase aprejema Inseratni oddelek upravo JMinosti". — Plačuje so izključno l« upravi „Edinosti*.
Plačljivo in tofljivo v Trstu.
Tpst, v četptek 22. maja (913.
Točaj XXXVIII.
Glasilo političnega društva „Edinost*1 za Primorsko.
„F odimtti >« o—itm
NAROČNINA ZNASA
sa oelo leto 24 pol leta 12 K. H	fl Hi »» »»•
»aćb« hrez dooo?lane nar^^oine, oprava n« onra
■aroioiB* aa noA«ijafc« is«*aj« „LiDUiOBTI • »i»x»* I f ••U Uto Krta 5'10, aa pol Uta Kros 3 «0.
▼■i dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nafrankc-
vaaa pisma •• na »prejemaj« ta rokopisi aa aa vra£a|*. Ifaročnino. oglas« in reklamacije ja pošiljati na upravo
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galattl 20 (Naređoi *•«> Izdaj »toli in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. kossorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiakarna .&<hacU'. vpisana zadruga s omejenim poroitvom v Trsta, sA&a Giorgio Galatti Atev. 20.
FoStno-hranlln^nl ratun Stev. 841-652. TELEFON U 1K57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje sledeče
VOLILSKE SHODE:
za Bazovico, Padriče in Gro-p a d o : d a n e p, sv. Reš. telesa dan. dne 22. t. m., ob 4 pop., v gostilni gosp. Josipa Urbančiča, rpri lipi".
Za 1. okoličanski volilni okra]:
za S v. M. M a g d. Z g.: v nedeljo, dne 25. t. m. ob 6 zvečer „pri Tirolcu" ;
za Skedenj: v nedeljo, dne 1. junija, ob 4 popoldne v „Gospodarskem društvu".
Za II. okoličanski volilni okraj:
za S v. I v a n : v Narodnem domu p i Sv. Ivanu ; čas se določi. — V nedeljo, dne 1. junija, dopoldne po maši v „Konsum-nem društvu" pri cerkvi;
za Vrdelco: v nedeljo, dne 1. junija ob 4 pop. v „Gospodarskem društvu" ;
za Frdenič: v nedeljo, dne 1 junija, ob 4 pop. v »Gospodarskem društvu" ;
za K o c o 1: v nedejc, dne 25. t. m., ob 4 pop. v „Gospodarskem društvu". — V soboto, dne 31. t. m,, ob 8 zvečer v gostilni „pri Drijonu" ;
zaLonjer: v nedeljo, dne 1, junija, ob 4 pop. v „Konsumnem društvu".
za Kolonjo: v nedeljo, dne 1. junija, ob 4 popoldne v gostilni „Pri starem Matevžu".
Za UI. okoličanski volilni okraj:
za Sv. Križ: v nedeljo, dne 25. t. m., dopoldne po maši v gostilni pri Ivanu Košuti ;
zaProsekin Ko nlo velj : t nedeljo, dne 25. t. m. ob 4 pop. t dvorani prostškega Sokola na Prošeku ;
za Opčine in Bane: v nedeljo, dne 25. t. m., ob 4 pop. v Sokolovi dvorani na Opčinah;
za Trebče: v nedeljo, dne X. junija, ob 4 pop. v društveni gostilni;
za Barkovlje: v nedeljo, dne 25. t. aa., dopoldne po procesiji v Narodnem domu v Barkovljah ;
za Rojan, Greto, Škorkljo: v nedeljo, dne 1. junija, ob 10 dop. v „Kon-svmnem društvu" pri cerkvi,
Zaupnike nujno poživljamo, da nemudoma javijo tajniku pol. društva „Edinosti", g. dr. Ivanu M. Coku (pisarna dr. Gregorina in dr. Slavita), če bi morda tu določeni čas ali kraj ne bil ugoden za shod, kedaj in kje nsj bi se vršil Bhod !
Poslanska zbornica.
DUNAJ 21. (Izv.) Danes se Je nadaljevala proračunska debata. Tudi danes so se vsi govorniki v odlični meri pečali z avstrijsko vnanjo politiko v balkanski krizi, ostro kritizirali postopanje vlade in dfploma-tične izrodke na Ballhauspiatzu. Silno zanimiv govor Je imel nemški socijalni demokrat dr. Adler, ki Je potom statističain podatkov dokazal, kako strašno gospodarsko gorje Je povzročila politika naSe vlade avstrijskim narodom.
Koncem seje se Je nadaljevala razprava o nujnem predlogu poslanca dr. Tobolke, ki zahteva nadomestitev aktivitetnih doklad uradnikov z stanarlnsklml dokladami. Danes )e govoril zastopnik Ljubljane dr. Ravni-h a r, ki Je polemiziral proti vladnemu zastopniku, ki Je zagovarjal odklanjajoče stališče vlade napram predlogu dr. Tobolke. Dr. Ravnihar se Je zavzemal za vpoitevanje slovenskih mest in opozarjal na neopravičeni razloček med uradniškimi aktivitetnimi dok'adami in vojaškim najemniškim tarifom, za kateri razloček ni nobenega razloga, razve n da se ostentativno kaže socijalna neenakost vojaštva na eni in civilistov na drugi strani. Govoru dr. Ravniharja Je sledil splošen aplavz v zbornici. Zbornica Je nato predlog dr. Tobolke skceptirala z veliko večino in ga odkazala odseku.
DUNAJ 21. (Kor«) Zbornica Je danes nadaljevala prvo čitanje proračunskega provizorija.
A^eški agrarec Stan č k Je kritiziral avstrijsko vnanjo pclitiko. Monarhija bi Le smela nastopati na Balkanu s silo, če si hoče pridobiti prijateljev, pač pa bi morala skleniti z balkanskimi državami pogodbo, da mora albansko obrežje ostati neutrjeno. Umetno napravljena Albanija gotovo ne bo zagotovila miru. Tudi notranja avstrijska potidfca bi morala biti primerna narodnostni
sestavi države. Čehi hoče|o spravo, a ne zs vsako ceno; oni hočejo enakopravnost obeh narodov v čeških deželah.
Kršč. soc. S t č c k I e r Iz.'avlja, da Je bila njegova stranka pri vsej miroljubnosti le za časten mir. Kiščanski sccljalo odo-j bravajo postopanje grcfa Berchtolda, ki Je varoval avstrijske interese in izražajo svoje j zadovoljstvo nad vspehi Avstrije in žele, da se mednarodna situacija kmalu razvozlja. Vendar pa nikakor ne morelo razumeti, zakaj ministrstvo za vnan!e zadeve tako molči in vse prikriva. Mi smo morali biti; pripravljeni, če smo se hoteli obvarovati j presenečenj. Govornik mora odločno prote- j stirati proti očitku, da hoče njegova stranka; razbiti parlament; hoče pa delazmožen' parlament, ki se ne bo pečal s spori vi posameznih kronovlnah. Konečno govornik ostro obsoja žalostne dogodke v G adcu in pravi: Nam ne more biti vseeno, če našo mladino brez varstva pred očmi vlade pretepajo. (Ploskanje pri krščanskih socljalcih.)
Posl. dr. Adler (soc. dem.) opozarja na veliko gospodarsko krizo med Širokimi sloji in obžalu|e, da dela naša notranja politika greh za grehom, vnanja politika pa se bofu|e za prestiž monarhije na zunaj. Govornik ostro kritiza našo vnanjo politiko tekom balkanske vojne in izjavlja, da se je, pregrešila proti najviš[emu načelu vsake pametne politike, ki stremi za tem, da z! najmanjšimi stroški doseže kolikor mogoče' velike vspehe. Nevarnost izpodrivanja av-1 atrijske trgovine na Adriji po Italiji, se ne j sme precenjevati; toda sedaj zopet prihajati z itali|ansklm bav-bavom, je političen zločin. Naloga naše politike bodi, delati Jasno politiko na Balkanu. Balkanski narodi bodo, če bodo močni in samostojni, krepkeJŠa opora proti Rusiji, kakor je mogla bili keda| slaba Turčija. Socijalni demokrati ne morejo drugega, kot na|strožje obsojati našo vnanjo in notranjo politiko. (Ploskanje pri socijalistih.)
Posl. dr. Pitacc« obžaluje sramotno zapostavljanje parlamenta, ki |e tega precej sam kriv. Zastopaiki Primorske morajo odpust rezervistov toliko bol| zahtevati, ker primorsko prebivalstvo vsled še vedno tra|aJoče mobilizacije brodovja razmeroma več trpi kot narodi ostalih dežel. Med postopanjem vlade napram italijanskemu narodu na Primorskem in cilji avstrijske vnanje politike obstoja hudo nasprotstvo; na eni strani se povdar|a nujna potreba prijateljskih odnošajev z Avstrijo, na drugi strani pa se zatira itali|anski element v Trstu in sploh ob Adriji. (Ploskanje pri Italijanih, protesti in medklici med Jugoslovani.) Nikakor se ne more tajiti, da stremi Jugoslovanska trijalistlčna tendenca le po slavlzaciji Trsta in celega Primorja. Tega Slovenci In Hrvati tudi ne prikrivajo in izjavljajo, da potrebujejo pristanišče. V tem prizadevanju jih vlada z vso svojo močjo podpira. (Ugovar-janje pri Slovencih.)
Po balkanski vo|ni so postali Slovenci celo tako predrzni, da zahtevajo že v Trstu slovensko univerzo. V vprašanju italijanske pravne fakultete, ki je postalo danes državno vprašanje, so tako vlada kakor stranke postopale nelojalno. Na ta način se gotovo ne ojačujejo prijateljski odnošaji med zavezniki, ampak zelo slabo vpliva na Italijansko |avno mnenje in italijanski narod. Italijansko vse-ačilllko vprašanje zahteva skorajšnje rešitve. Če se kmalu ne reši, grozi velika nevarnost, kajti italijanska narodna duša |e zelo užaljena.
Pitacco se dalje pritožu|e proti ostremu in brezstidnemu postopanju z renjikoli in trdi, da je to postopanje povzročeno po narodnem sovraštvu in sumniči Slovence.
Dr. G r e g o r i n: Niti ljudskih šol nimamo. Kake budalosti pa govorite I
Dr. Pitacco: Mi smo vam dali vse šole, katere smo vam zakonito dati primorani !
Pitacco konečno svati Avstrijo, na| nikar ne protežira Slovanov ob fadranskem morju, ker to nasprotuje njenemu principu statusa quo ob Adri|l. Govornik poživlja vse, ki ima|o opraviti s Slovenci in Jugoslovani sploh, naj ne trpijo, da se favorizira trija-lizem.
Konečno izjavlja, da Italijani radi tega, ker |e njih položaj v njih pradomovini od dne do dne neznosnejii In kljub avstrijski politiki, ki stremi po vzdržanju ravnotežja v Jadranskem mor|u, vladi ne morejo zaupati. (Ploskanje pri Italijanih.)
Dr. O r e g o r I n : No, vsaj v eni zadevi se strinjamo 1 (Splošna veselost v zbornici.)
Posl. dr. Evgen Lewicky (Malo-rus) izjavl|a: Kljub zaslugam vnanje avstrijske politike, da monarhija balkanskih narodov ni pustila k Adriji in dosegla ustanovi* tev avtonomne Albanije, Imamo zaznamovati
toliko izgub, da konč i račun nikakor ni ugoden. Albani|a bo nekako zbirališče za mednarodne spletkarije in koncentracijska točka za boj med Avstro-Ogrsko In Italijo, mogoče tudi med drugimi velesilami. Ob žalovan|a Je vredno, da se monarhija po popolnem padcu Turčije zopet opira na protislovanski element, na Albance. Krivdo na nevspehlh vnanje politike povzroča ne samo diplomacija, ampak tudi naša notranja politika.
Nato je bila razprava prekinjena in se Je zopet pričelo razpravljanje nujnega predloga Tobolke, giede ureditve aktivitetnih doklad državnih uradnikov ln državnega učiteljstva. Nujni predlog Je bil Izročen odseku za državne nastavtjence.
Nato Je bila seja zakl|učena. Prihodnja seja se bo vršila v petek dopoldne in zatem v ponedeljek popoldne.
Interpelacija radi krivičnega postopanja tržaSkega ravnatelj tva državnih železnic napram slovenskim železničarjem.
DUNAJ 21. (Izv) Dr. Gregorin, dr. Rybsr in dr. Ravnihar so vložili danes na železniško ministrstvo interpelacijo radi krivičnega postopanja ravnateljstva državnih železnic v Trstu proti slovenskim železničarjem. Interpelacija protestira proti zahtevam, da morajo Slovenci napraviti vse izpite v nemškem Jeziku. To protizakonito postopanje se označuje kot provokacija Slovencev, in je v narodnem oziru za slovenske uslužbence zelo škodljivo. Železniško ministrstvo naj radi tega tozadevno takoj napravi remeduro.
Seja klubovih načelnikov.
DUNAJ 21. (Izv.) Opoldne se Je vršila seja klubovih načelnikov, ki Je določila program za prihodnje dni. Število govornikov pri debati o vnanji politiki se je zvišalo od 34 na 39.
Proračunski odsek.
DUNAJ 21. (Izv.) Proračunski odsek Je danes nadaljeval posvetovanje računskega odseka za leto 1911.
Posl. C h o c Je odločno protestiral proti avanzm^ju L1oydovega predsednika za predsednika oziroma upravnega svetnika Tehničnega zavoda.
Zatem sta govorila še poslanca Hei-linger in Kolischer, nakar Je bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši v torek, dne 27. t. m.
Socijalno-polilični odsek.
DUNAJ 21. (Kor.) Sodjalno-politlčni odsek Je danes razpravljal o ureditvi delovnega časa obrtnih pomožnih delavcev. Vladni zastopnik, sekcijski šef Mataja, Je izjavil, da se gospodarski pomen splošnega za Industrijo In obrt izdatnega zmanjšanja delovnega časa nikakor ne podcenjuje. Nobena država doscdaj še nI vpeljala takega splošnega zmanjšanja, kot Je bilo predlagano, ne da bi napravila gotove razločke. Za ureditev tega problema |e že iz zakonodajnih tehničnih razlogov neobhodno potiebno, počakati na rezultate mednarodne konference, ki se snide meseca septembra tega leta v Bernu, ki se bo pečala z delavnim urnikom žensk In mladih delavcev. Šele potem lahko pade odločitev.
BflLKflNSK/T UOJNfl.
Diference med zavezniki.
SOFIJA 21. (Izv.) Iz dobro poučenih krogov se poroča: Pogodba, katero sta sklenili Srbija in Bolgarska pred vojno, Izrecno določa, da pripade za slučaj, če bi se zaveznika ne mogla sporazumeti glede razdelitve osvojenega ozemlja, razsodba o pre-pornem ozemlju z mesti Skoplfe, Kumanovo, Fetovo, Debar In Struga, ruskemu carju. Vse ozemlje severno od te zone pripade neoporečno Bolgarski Dalje določa pogodba, da ima car Nikolaj razsoditi tudi o vseh ostalih spornih vprašanjih, ki bi nastali vsled konflikta med obema državama. A tozadevno se že seda| pojavl|a Jako močno nasprotstvo med bolgarskim in grškim naziranjem. Dočim zahtevajo Srbi tudi Južno od pre-porne zone ležeče ozemlje, katero so zasedli Srbi, stoje Bolgari na stališču, da to ozemlje nikakor ne more biti sporno, vsled česar tozadevno tudi ni nikakega govora o ruski razsodbi. Tako Srbija kakor Bolgarska sta že obvestili Rusijo, da sta v principu pripravljeni, podvreči se rusM razsodbi; Srbija |e baje iele pozneje naznanila gotove pridržke. Ker pa |e v zadnjem času lde|a razsodbe zaspala, Je Rusija seda| v Belgradu In Srbiji vprašala, če lahko takoj nastopi vlogo razsodnika.
Omeniti je še, da srbsko-bolgarska pogodba ne govori samo o razdelitvi osvoje-
nega ozemlja, ampak tudi o eventualnosti, da dobi Makedonija avtonomijo in to radi tega, Ver sta bila zaveznika pripravljena tudi za sluča|, če bi velevlasti vstraiale ra svojem bivšem stališču, ki zahteva „status qjo" na Balkanu.
DUNAJ 21. (Izv.) Iz Soluna se poroča, da se grško-bolgarski spopadi nadalJu|e:o. Najnovejši spopad je bil pri Salmanli]u bli u Seresa. Spopad Je trajal pet rrinut, ne da bi bilo zaznamovati kaj mrtvih ali ranjenih.
PETROORAD 21. (Izv.) V diplcmatič-nlh krogih se zatrjuje, da se Rusija ti u U pripraviti Bolgarsko do teritorijalnih kompenzacij Srbiji. Rusija nikakor ne želi, da bi prišlo med obema zaveznikoma do vojne in ima tudi ra|e, da se sama brez vsake rai-sodbe poravnata. Rusija ns želi niti bolgarske zmage, še man| pa bolgarskega poraza, ki v sedanjem položaju vsled gospodarske in tudi vojaške premcči Srbije ni izključen.
Poslanlška reunija.
DUNAJ 21. (Izv.) Iz diplomatičkih krogov smo Izvedeli o včera|šnjl se|l poslanike reunije v Londonu sledeče podrobnosti: Reunija se je pečala z dvemi vprašanji in sicer: 1) O vprašanju sklenitve balkanskega mira in vprašanja albanskega štatuta. Glede mirovnega vprašanju Je bilo soglasno sklenjeno, da se mir na Balkanu čimprej sklene. V5ako nadaljno zavlačevanje sklenitve miru bi pomenilo izbruh novih nevarnosti. V vpnš:*nju albanskega štatuta ni bil dosežen noben viden napredek. Države tripleentente so postavile proti avstrijsko italijanskemu načrtu, nov načrt, ki zahteva, da se vprašaije albanskega štatuta podvrže daljšemu Studiju in začasno ustanovi provlzorična albanska vlada. Trozveza, posebno pa Avstrija, tudi v tem slučaju zahteva skorajšnjo definitivno odločitev, ker je le na ta način mogoče napraviti mir na Balkanu. Prihodnja seja se bo vršila dne 26. t. m.
Konferenca mirovnih delegatov.
LONDON 21. (Izv.) Včeraj popoldre se Je vršila konferenca balkanskih delegatov, na kateri je bila sklenjena sprememba osnutka mirovne pogodbe.
Dr. Danev je nastopil najenergičcejše proti nadaljnemu zavlačevanju sklenitve miru, a konečno so bolgarski delegati privolili v spremembo mirovnih predlogov. Sestava novega načrta mirovne pogodbe je poverjena grškemu delegatu, poslaniku dr. Slreltu.
V novi načrt mirovne pogodbe pride med drugim tudi pasus, da zahteva Srbija svoje garancl|e za prost dohod k entmn izmed albanskih pristanišč.
Proklamacija na skadrsko prebivalstvo«
DUNAJ 21. (Izv) Iz Skadra se porcča: Poveljniki mednarodnega brodovja so Izdali na skadrsko prebivalstvo v angleškem In albanskem Jeziku pisano proklamacijo, U naznanja, da bo toliko časa, dokler ne bodo nastavljene v Skadru redne oblasti, vladala mednarodna komisija iz častnikov mednarodnega brodovja. Proklamacija poživlja ob« činstvo, naj izvrši točno vse odredbe, sfcer se bodo velevlasti poslužile vojnega prava. Ustanovi se komunalni svet iz 6 m o h ara e-dancev in 6 kristjanov, ki bo oskrboval vse komunalne zadeve. V mestu in okolici ne sme nihče nositi crožja.
Avstrijska častniška komisija v Drinopolju.
DUNAJ 21. (Izv.) V Drinopolje Je prispela komisija, obstoječa iz 6 avstrijskih častnikov, da prouči zadnje bo|e za trdnjavo. Tudi druge velevlasti so z bolgarskim dovoljenjem odposlale v Isto svrho svoje komisije v Drinopolje.
Čuvaj prosil za vpokojltev.
DUNAJ 21. (Izv.) Iz zanesljivih političnih krogov se poroča, da Je kraljevski komisar Čuvaj prosil za svojo vpokojltev.
ZAOREB 21. (Izv.) Iz Budimpešte so došle vesti o definltivnem odstopu kraljevskega komisarja Čuvaja. V zagrebških političnih krogih se to sicer še ne potrjuje, pač pa *e zagotavlja, da zapusti svoje mesto Čuvajev namestnik, baron Unkelfcauser, ki odide v Bosno kot namestnik deželnega icfa.
Demonstracije v Franciji proti triletnemu službovanju.
NANCY 20. (Kor.) General Pau Je na ukaz vojnega ministrstva odredil, da morajo vsi povzročitelji ln voditelji zadnjih vojaških demonstrad| prid v disciplinarno prdskavo.
MACON 21. (Kor.) Okolu 100 vojakov 134. pelpolka se |e včeraj ob 7 zvečer zbralo pred vojašnico. Vojaki so nato odšli v mesto in klicali po glavnih ulicah: .Dol s tri-
Stnui H.
„jfiDLftGtti'.;
140
Trst.; dtvie 22. maja
letnim službovaD|em !" Nekateri so peli internacionalno himno. Ob 8 zvečer so bile demonstracije končane, ne da bi priSlo do kakih spopadov.
PARIZ 21. (Kor.) V Boulogne pri Parim so se vršile včeraj proti vojaške demonstracije. Po mestu sta vozila dva avtomobila z rdečo zastavo in napisom: »Dol s triletnim službovanjem! „Dol z armado 1" Policija je avtomobile zasledovala in aretirala osebe, ki so bile v njih. Par ur pozneje so antimiiitaristi napadli okolu 40 nabornikov, ki so Šli skozi mesto s trobojnico in metali nanje kamenje. Prišlo je do hudega spopada s policijo, pri katerem so bili štirje policisti nevarno ranjeni. Ko je pozneje doiel na lice mesta oddelek kavalerije, so antimiiitaristi pobegnili.
PARIZ 21. (Kor.) Na Place de la Re-publique je hotela danes četa vojakov 28. pešpolka demonstrirati proti pridržanju letnika 1910. Policija Je vojake takoj raz-gnala.
NANCY 21. (Kor.) Vojno ministrstvo odpošlje vse one vojake, ki so se vdeležill zadmih demonstracij, v Afriko, kjer bodo uvrščeni v tamkajšnje bataljone.
Kralj Jurij v Berlinu.
BERLIN 21. (Kor.) Včeraj Je dospel semkaj angleški kralj Jurij. Pri slavnostnem vhodu v mesto Je b!l kralj JuriJ oblečen v prusko generalno uniformo, cesar Viljem pa v uniformo angleškega dragonskega regimenta.
Na nekonstitucijonelnih poteh.
Dolgo se je branil in se Je zvijal grof Sliigkh, da bi se odtegnil dolžaosti, ki velja kakor vrhnl zakon v vsaki drugi, resnično konstitucijonelni državi — dolžnosti vlade namreč, da v resnih in za državo nevarnih časih govori parlamentu odkrito In vso resnico o sodobni politični situvaciji, o dogodkih, ki delujejo na mednarodno konstelacijo, in o svojih namenih in ukrepih v obrambo interesov države in za nje varnost, ako bi došlo do težkih zapletljajev.
V vseh druzih konstitucijonelnih državah |e v takih resnih in težkih časih prvi korak vlade ta, da sklicuje parlament, ljudski zastop, predstavitelja njih, ki bodo even-tuelno morali nositi žrtve in krvaveti za državo, da čuje mnenje in Želje ljudikih zastopnikov ter da potem v smislu volje in sklepa parlamenta urav-aavasvoje korake — državno vnanjo politiko. Kajti resnična ustavnost države ne dopušča druzega razmerja med zakonodajnim zastopom in vlado, nego takega-le: prvi sklepa in določa, druga pa fe le izvrševalni organ in ima izvajati to, kar Je določil parlament. Će pa nastopa slučaj, da vlada ne soglaša s sklepi parlamenta, če je po lastnem prepričanju in na-zlranju prišla v navskrižje z voljo parlamenta, izvaja posledice iz te kolizije ona sama s tem, da — odhaja demisijonira. Na kratko : v resnično konstitucijonelnih državah |e parlament nad vlado.
Pri nas pa ni tako, ampak — nasprot-■o. Pri nas ne odloča parlament, ampak vlada. In če sta si volja parlamenta in vlade prišla v navskrižje, Je parlament tisti, ki mora plačevati račune. Parlament se mora umikati pred vlado. Vlada odteza parlamentu besedo: ali ga pošilja na počitnice, ali pa celo razpušča. Im čim resneji so časi, čira nevarneja in grozilne|a Je postala sftuvadja, tem gotoveje |e, da parlament ne pride do besede. To pa pomenja, da imamo ori nas le navldeznost konstltucijonainosti in parla-mentarnosti In da smo v resnici absolutistično vladana država.
To |e grenka resnica, ki Jo Je ravno sedanja balkanska kriza pokazala avstrijskim narodom v nje polni nagoti.
Balkanska kriza je ob začetku Jeseni stopila v akuten stadij. Kmalu Je prišla napoved vojne Turčiji od strani balkanskih zaveznikov. Potem pa so kar hiteli z o mamljivo naglico drug za drugim veliki, zgodo-vinsko-znameniti dogodki: ne le za bodočnost Balkana, ampak tudi naše monarhije.
Vrstili so se dogodki, ki so postavl|ali posebno avstrijsko diplomacijo pred težke in usodne odločitve. In ta diplomacija |e biia na delu, je sklepala in ukrepala in Je v izvajanje teh ukrepov zahtevala velikanskih žrtev od strani državljanov: trošila Je milijone in milijone, klicala pod orožje, odtezala go spodarskemu življenju in snovanju nešteto delavnih sil, odjemala neštetim rodbinam glavarje in hranitelje — da je nastala vsled njenih zahtev do državljanov tako akutna kriza, kakor Je že dolgo nismo imeli v tej državi — depresija, ki kakor mora duši vse življenje.
In v vsem tem času usodnih odločitev, ki so tako težko In globoko posezali v gospodarsko in socijalno življenje prebivalstva, Je imel naš parlament zamašena usta. Vlada Je sklepala in ukrepala, ne da bi se zmenila za voljo in želje parlamenta: ljudski zastop |e bil v tako važnih časih enostavno izključen iz vse državnepolitike. Topa pomenja za narode, U trpe in se znoje: plačujte in molčite I
Potem pa naj nam še kdo govori, da
smo konstitucijonelaa država. A vzrok, daijanom vlada nI dila ljudskemu zastopstvu do be- česar, sede. Je na dlani: bala se ie odkrite kritike, zavedajoč se, da je vsa njena balkanska politika v nasprotjus čutstvovanjem lastnih narodov.
To neizmerno zlo pa Je možno edino zato, ker je naše notranje politično življenje nezdravo, bolno. Naša notranja politika Jevboiu zlastnimi narodi! Zato Je obnemogla in ne more ni najmanje vplivati na vnanjo politiko, mesto da bi jej odkazovala potil Ako bi pa bilo naše notranje politično življenje konsolidirano, da bi bilo zmožno za krepko inicijativo ; ako bi mogel parlament uveljavljati svojo voljo v soglasju s čutstvovanjem narodov, bi bilo enostavno izključeno to, kar vidimo sedaj, da namreč diplomatje govore v parlamentu suho in cinično: vi nimate nikake pravice do posezanja v kroge naše politike — kakor so govorili ves ta čas In kakor je govoril v oredvčerajšnji seji zbornice gospod Berchtold na usta gospoda grofa Stiirgkha.
Via da fe končno vendar sklicala parlament — post festum, kj mu stoje nasproti dovršena dejstva, ko so milijoni že izdani, ko sinovi domovine stoje že mesece tam doli in trpe njihove rodbine neizmerno bedo. Pa še sedaj ni vlada sklicala parlament morda v namen, da mu izkaže, četudi zapoznelo, vsaj nekoliko spoštovanja s tem, da opraviči vnanjo politiko, ampak le v namen, da pove ljudskim zastopnikom, da — naj ne govore o »nanji politiki, ker da bi to škodovalo ugledu države!!
Kako visoko nad našo so stale se svojim konstitucijonalnim smislom vlade tistih
niti Italijani Nemcem zato obetali ni-Stališče, ki so ga zavzeli Nemci, izhaja Iz najglobljega prepričanja nemSkih vo-lilcev samih, ki vidijo v vedno bo!] grozeče napredujočem poslovanJevan|u mesta Trsta ogroževanje nemških in avstrijskih interesov.
Tržaški Nemci se v težavnih razmerah, ki so zaviadale po balkanskih homatijah ob Adriji, čutijo v smislu politike obadrljskih velesil prisiljeni, da pri volitvah pomagajo oni strani, katero ogrožujejo Slovani. Pri tem jih navdaja upanje, da bo vlada umela pomen tega stališča, ki so ga zavzeli Nemci, in da stori vendar enkrat konec jugoslovan skemu prodiranju proti Adriji.*
Tako torej tržaški Nemci, in zato se nam tudi ne zdi prav nič čudno, da Jim poje „Piccolo" čast in slavo za njihov sklep in jim samega veselja na tem junaškem sklepu skora| liže roke in pete.
Nas sicer zanima zelo malo, komu oddajo tržaški Nemci svoje glasove pri bodočih volitvah — nam Jih itak niso dajati nikdar in bi se jim tudi, svojim najljutejšim sov ražnikom prav lepo zahvalili zanje — toda preznačilno Je to za Italijane in njihovo strahovito kratkovidnost. Ali ne pravi|o vendar tržaški Nemcii popolnoma odkrito v .Tagesposti", da bodo le zato glasovali za italijanske I i b e r a I c e , k e r v i d i j o v poslovanjevanju Trsta nevarnost za — nemške in — no, seveda avstrijske interese?! Tu ni nikjer govora o kakih simpatijah do rodnega, domačega italijanskega elementa, ne, tu gre le za koristi Nemcev, koristi tistih, ki nimajo niti najmanjše pravice do našega italijansko -slovenskega Trsta, ki so se vrinili v ta naš
zasmehovanih in preziranih balk2 0ik h dr- italij3nsko-slovenskI Trst, kakor jež v lisičin žav I Ja-Ii morda škodovalo tem državam, brlog, da bi tu izpodrinili domaćinstvo, da so njihove vlade, po zahtevah konstltu- bi tu zgradili zadnji steber nemškega mostu
ne gre za Italijan-bore proti sloven-
da
cijonalnosti, bile v vednera kontaktu z ustav- 0d Belta do Adrije. NJim
iski Trst. ne, temveč se
nimi in narlamentarnlmi faktorji ? 11
Grof Stiirgkh se je v onem delu svojega predvčerajšnjega govora, kjer se Je dotikal naše balkanske politike, omejal le na nekaj splošnih fraz, na nekaj obljub v neobvezni obliki in pa na naglašanje nekih simpatičnih principov — Balkan balkanskim narodom ! — ki ]ih Je pa ista diplomacija naša že sama, korak za korakom — zatajevala Glavno težišče v njegovih izvajanjih o vnanji politiki pa je bilo v zahtevi: n e govorite o tem! Nu, ljudski zastopniki so imeli toliko samozavesti In Čuta o svoji dolžnosti napram svojim narodom, da so — dr. Korošec, izlasti pa poslanca dr. Soukup in dr. Kramar — podredili vso našo balkansko politiko ojstremu nožu zaslužene kritike doČIm pridejo drugi še na vrsto.
O meritumu Sturgkhovih izvajani o notranji politiki ne moremo govoriti na tem mestu, ker bi nas zavelo predaleč. Samo ob sebi umevno pa Je, da se povrnemo k tem odgovorom, ki jih je dobil.
Debelo podčrtari pa moramo še enkrat odkrito priznanje ministrskega predsednika, da hoče vlada še nadalje vstrajati na nekonstitucljonelnih poteh I!
Za občinske volitve.
Nemci in tržaške občinske volitve.
V	kratkem smo že objavili, da so tržaški Nemci sklenili, da ne postavijo za sedanje občinske volitve svojih lastnih kandidatov. Pripomnili smo, da se Je to pač zgodilo potom kakega kompromisa z italijanskimi liberalci, s katerim gotovo si pridobe Nemci kak dober ocviik. To Je naše mnenje. Interesantno |e potem, kaj pravijo Nemci sami.
V	torkovi večerni »Tagesposti" je pod naslovom „ Stališče Nemcev napram tržaškim volitvam" dopis iz Trsta, ki se glasi tako-le:
„Nemško politično društvo" v Trstu je včeraj (19. t. m.) imelo v rdeči dvorani telovadnega društva „Eintracht" zelo Številno obiskan volilski shod, na katerem se |e določilo stališče Nemcev napram koncem Junija se vršečim občinskim in deželnozbor-skim volitvam. Po daljši debati Je bil soglasno sprejet predlog volilnega odbora, če-gar meritorna vsebina Je izražena v sledeči resoluciji:
»Nemško politično društvo je sklenilo priporočati nemškim voiilcem v Trstu, da pri sedan| ih občinskih Indeželno-zborsklh volitvah iz vzrokov, izhajajočih iz posebnih političnih razmer v Trstu, oddajo svoje glasove sklenjenoza — Italljansko-liberalne kandidate."
Članek v »Tagesposti" nadaljuje nato: »K temu pomembnemu koraku tržaškega nemškega političnega društva, čegar pomeo \ posega preko tržaških meja, nam z nemške dobro informirane strani poroča|o sledeče: Politične, gospodarske in kulturne razmere v Trstu so voditelje nemškega volilstva, ko » so izpoznali, da ie uspeh nemških kandi- i datov izključen, nasprotno pa bi biia po-; stavitev laških nemških kandidatov le v korist slovenski manjšini ali pa slavofilstd socijalni demokraciji primorale do sklepa, da nemškim voiilcem, ki razpolaga s približno 1600 glasov, nujno priporoCaJo, da glasujejo za italijansko liberalno stranko. Konstatirati Je treba, da ni bil sklen|en z Italijani nlkak volilni dogovor In da niso niti Nemd ItaU-
skemu Trstu, ker dobro vedo, da dotle|, dokler bo stala slovenska postojanka v Trstu, ne bo Trst nikdar nemški. Zato pa Je treba najprej uničiti slovenski odpor s pomrčjo itaiijanstva, kajti samo italijanskega Trsta se Nemcem ni bati; ta Je kmalu njihov. Italijani si z nemško pomočjo sami sebi nastavljajo nož na vrat In „italianita di Trieste* nima večjih sovražnikov, kakor italijanske liberalce same, zvezane z Nemci.
Če Italijanom nI za to, da bi skupno z nami, ki Imamo prav take pravice, kakor oni sami, do naših skupnih rodnih tržaških tal, branili ta rodna tla proti samogoltanemu nemškemu vsiljencu, naj le store, kar hočejo ; mi Slovenci bomo s tem večjo vnemo, s tem večjim navdušenjem šli v boj za naš Trst, ki nikdar in nikoli ne sme postati nemški. Prej mora izginiti s tržaških tal zadnji Slovenec, preden nad našim Trstom zbvihra črnordečežolta franhfarterica 1 Pa naj le pozivlje|o vlado na boj preti nam, naj jo le kllče|o na pomoč proti našemu „prodiranju0, naj nas le obrekujejo navzgor kot ogroževalce avstrijskih Interesov — eno ostane pribito za vedno in vselej: neštetokrat so Nemci in njihovi sedanji l|ubljenci, Italijani, izdali avstrijske interese, zgodovina |e zabeležila njihova veleizdafstva ; o nas Slovencih in posebno o nas tržaških Slovencih pa ve zgodovina povedati le eno: da smo prelivali svojo kri za Avstrijo teda|, ko so |o izdajali Nemci in Lahi, da so naše ljudi vlačili kakor divjo zverino na verigah v ječo, zato ker so v svo|em avstrijskem patriotizmu šli predaleč! Sedaj bi nas pa v zahvalo za naš patriotizem preganjali z naših rodnih slovenskih tal I
Ne, tu smo in tu ostanemo in pri volitvah boste videli, da nismo oreh, ki bi se dal razgriziti, temveč kamen, ob katerem si temeljito skrhate svoje nemško-laške zobe J
Domače vesti.
Odborova seja političnega društva .Edinosti" se bo vršila v soboto, dne 24. t. m., točno ob 3 popoldne v „Slovanski Čitalnici".
Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže.
Odbor in nadzorstvo zadruge .Tiskarna Edinost" imata v soboto zvečer ob 7 važno sejo v pisa ni odvetnikov d.ra Gregorina in d.ra Slavika.
Sramota tržaških Italijanov ! Tržaški Nemci so torej sklenili, da na predstojećih molitvah ne nastopijo samosto|no, marveč kakor avkslljarna trupa laško - liberalne stranke. Vzrok temu sklepu da je — tako čitamo po nemških listih — dejstvo, da poslovanjanje Trsta (In to tuli po postopanju vlade) vedno bolj napredu|e. Temu da se morajo skupno upreti Italijani in Nemci.
Torej poslovanjanje Trsta — to je povod, da prihajajo Nemci na pomoč nJim, ki jih sicer sovražijo iz vsega svo!ega srca, jim o gotovih prilikah razb^ajo glave, |im de moiirajo kulturne zavode in resclvirajo — kakor se je to zgodilo zopet ravno te dm — proti njihovemu vseučiiiŠkemu postulatu. Veliko je to sovraštvo med Nemci in Italijani, ki prihaja do izbruha sedaj pa seda}, aH še večje je njihovo skupno sovraštvo nasproti nam Slovencem.
Boj Italijanov nasproti nam je še umljiv, četudi ne opravičljiv. Vidijo pač v naših stremljenjih po enakopravnosti nevarnost za svojo hegemonijo, za svo|o gospodstvo in za svojo privilegovano pozicijo ! Ali Nemci 1 Se-li naš boj za primerno pozicijo v tem mestu dotika kake n|ihove pravice? So-ll morda tu nemška tla?! Je-Ii tu morda kaka njihova legitimna narodna posest ?! Oni so tu ie gostje, ki uživajo gostoljubnost Italijanov in — Slovencev ! Tujci so za Italijane istotako kakor za nas. S kako pra vico se torej vmešavalo v naš boj z Italijani ? !
Slovenski napredek Trsta jim je na želodcu. Č;idna je pravica, kakor jo umevajo Nemci. Će se hoče tržaški Slovenec uveljaviti na svoji zemlji, je to za njih drzno početje, ki ga je treba pobijati, bodi tudi v družbi z najintlranejlmi Italijanskimi — sovražniki. Da pa oni zistematično in z vsemi sredstvi izva|ajo svojo nemško infiltracijo in invazijo na ta tla, do katerih nimajo nikake pravice, to pa seveda je njihovo najsvetejše pravo !
A Italijanom pa moramo povedati, d 2 [e to najnemora!ne|Ša zveza med n|lrci in Nemci proti Slovencem. Pri sovražnikih, ki [ih Insultirajo ob vsaki priliki, in ki zistematično delajo na to, da jim odjem-Ijejo eno gospodarsko pozicijo za drugo, iščejo pomoči proti lastnemu sodeželanu, ki jim opio|a in množi njihovo gospodarsko življenje! To počet|e Italijanov ni samo sramotno, Je tudi brezglavo, samo-ubijalsko!
Da — iščejo pomoči pri Nemcih I Beračijo naravnost. Iz gotovega vira vemo namreč, daje tiste dopise v graški »Tagesposti", ki so pretirali na Nemce, naj pomagajo Italijanom na predstoječih volitvah, pisal neki člen uredništva enega italijanskih tržaških dnevnikov!
Ni vam to v Čast, gospoda ltali|ani! Tako ne delajo narodi in stranke, ki Imajo ponosa in samoljubja v sebi — da bi se radi hipne zadrege poniževali pred svo}irai sramotllci! Naj se le ima|o ! Saj so se že mnogokrat imeli in vendar so se potem zopet redno — pretepali 1 Naj so že ločeni, ali skupno proti nam — Slovencem je v
Dalmacijo: R. Drtmar, br.
Osram svetiljke
Nerazbitne !
70°|0 prihranka na toku. - Briljantna, bela luč. Traja dolgo. - Za istomerni in izmenični tok. - V svetlobni moči 0*25 do 100U sveč in napetosti 1*2 do 260 voltov. — Glavna zaloga za Trst, Gorico, Brunaer d. d. D u saj, Trst, plazza dol Pontarosso 1
V Trstu, dne 22. maja 191?,
EDINOST11 8t. 140
8tran HI.
Volilni oklic laških liberalcev.
Predsnočnji „Indipendente" je priobSil molilni oklic volilnega odbora laške liberalne stranke in danes je ta oklic gotovo tudi že nalepljen po mestnih vcgalih.
Volilni oklic poudarja pred vsemi, da je pri letošnjih voLt7feli mnogo bolj, kakor sploh kedaj, naloga „cittadinanze", da stori svojo dolžnost za obrambo italijanst7a Trsta, ki j9 tudi bolj ogroženo, kakor je bilo kedaj do-Blej. Napadi da so v zadnjih letih postali silnojši nasprotniki italijanske narodnosti da so mcčni po pomoči mogočnih pokroviteljev močni po razdirajočem delu zanikalcev naci-jonalne id- je, stegnili svoje predrzne roke, da si osvoje vse, kar je italijanskega. „Mesto kliče svoje sinove, da je obranijo".
V	nadaljnjem se bavi oklic z delovanjem občinskega sveta v potekajoči funkcijski dobi in pravi, da je občinski svet vzlic vsakdanjim bojem, sistematičnemu zavlačevanju in zaprekam, ki sta jih namenoma delali tendencijozni opoziciji njegovemu delovanju, storil svojo dolžnost na vseh poljih občinske uprave. Oklic navaja potem razna dela, ki so se iz-vrš la, kakor novo ribotržnico, drugi predor pravi, da se je storilo zla3ti veliko za lažjo aprovizacijo mesta in olajšanje draginje, a da se je že mncgo več hatelo storiti in tudi za vse to napravilo potrebnih načrtov. Celo vo-dcvodno vprašanje se je spravilo v pravi tir. Mnogo se je storilo tuii za javno snago, zlasti pa veliko za javno izobrazbo.
Končno zopet apelira oklic na italijansko narodno zavest „cittadinov" in jih ki če na boj proti sovražnikom italijan^tva Trsta, na boj, v kateri morajo zmagati in sicer sijajno.
Nekako mlačen je ta oklic, nič pravega ognja ni v njem in prav posebno najb ž tudi ne bo užigal. Značilno je pač. da v njem ni nič onih ljutih napadov na „tujce", „ pri van-drance", „hribovce", ali kakor nas ponavad. pitajo ob takih prilikah naši dobri laški sosedje, temveč je oklic v tem pogledu res zj.1o zmeren, skoraj bi rekli — skromen in poni žen. Je pač stvar tuka, da menda tudi Ita lijani u videvaj o, da se uspehi dosezajo le z delom, ne pa z nespametnim krikom.
Prav interesantno je v tem pogledu tudi če se ta oUic primerja s člankom, ki ga je priobčil včerajšnji „Piccolo" o „slovenskem volilnem delovanju". Tudi v tem članku, kjer se govori o slovenski nevarnosti za tržaško italijanstvo, o priseljevanju Slovencev, o slovenskih p-ipravah za volilni boj itd., ni najti žaljive besede, temveč pravzaprav edino le priznanje našemu delu. „Volitve so za Slover.ce p^skušoja uspešnosti končanega dela v določeni dobi let; volitve so za „cittadlne" potrebna po kušnja njihove narodne skupnosti in njihovega odpora proti razdornemu delu". To je jedro „Piccolovega" č'anka.
Značilno pa je, da niti oklic, niti „Pic-co'o", niti z besedico ne omenjata naše okolice ; kakor da bi ne ekzistir&la več za trž-tške liberalce. „Piccolo" le omenja, da strem mo Slovenci za t m, da bi si pribor.li kak tuan-dat v ni^ tu. a o okolici, kakor nčeno, niti besedice. To pa naj nikakor ne zavaja morda nsš?ga volil t<av oklici, zlati v spodiji, d h bi se morda dalo i aiibati v br:zdeluoit in ne-marnoit, češ, saj se nam ni bati ničesar. Ne! Će bi tudi ne imtli nasprotnika, je vzlic temu naša dolžnost, da zberemo vse svoje moči in jih postavimo na volišče, kajti čim močnejša je obrambna črta, tem manj se bo upal sovražnik naskočiti našo posest. A kdo ve tudi, če to ni le zvijača! Z to pa negleie na to, kaj nameravajo in česa ne nameravajo naši na sprotniki: vsi naši mežje v boj za našo stvar!
Razdelitev $aiHana.
V	zadnj h časili se je čulo marsikaj o hudih sporih med balk tnskimi za^eznimi dr žavami v zadevi razdelit, e osvojenega balkan skega ozemlja, kakor pa poreč go sedaj iz Belgrada, se presoja pokžaj mnogo mirneje in spLšna sodba je, d* je ta optimizem upravičen. Pomiru oči tjn mtrodajnih bolgarskih izjav se popolnoma sklada z mirnim presojanjem položaja, ki vlada zadnji čas tudi v srbskih krogih. V B.lgradu in Sofiji vzbujajo vznemirjajoči glasovi inozemskega, zlasti nemškega šovinističnega časopisja največje ogor čenje, ker v resnici nimajo nobene stvarne podlage, temveč samo na dolgo in šrjko zavlačujejo brezpomemb e dogodke ali pa celo direktne izmišljotine svojih korespondentov.
Pred kratkim so se vršila v Belgradu po svetovanja srbskih mtrodajnih krogov, ki so trajala ves prošli .teden. Vojvoda Putnik,
vrhovni poveljnik srbske armade, se je že povrnil na svoje mesto v Skoplje, poslanik na bolgarskem dvoru Spalajkovič pa tudi v Sofijo. Stvar je popolnoma gotova, da se bodo pogajanja med balkanskimi vladami vršila na prijateljski način in s stvarnimi argumer.ti. Poskušalo se bo vse, da se zavezniki izognejo vsem komplikacijam da se sporazumejo sami med selnj brez vmešavanja velesil vsaj v temeljna vprašanja. Popolnoma odločno pa se zanika v merodaj ih krogih vest o nekem ultimatumu in o aneksiji okupiranega ozemlja.
Dogovori o razdelbi zasedenega ozemlja se bodo najbrž vršili med zavezniškimi vladami skupno kakor o enem kompleksu, kvečjemu da se moreb:ti teritorijalna vprašanja edinole med Srbijo in Črnogoro rešijo pozneje z rešitvijo ostalih medsebojnih zadev teh dv.-h držav. — Med Srbijo, Bolgarsko ia Grško pa se poskusi že te dni rešitev vprašanja razdelitve zavzetega ozemlja. Prav tako prevladuje mnenje, da tudi mirovni sklep v Londonu podpišejo vsi štirje zavezniki isti dan, ker je sedaj tudi Bolgarska pristala na to, da se v mirovne pogoje sprejmejo garancije za rešitev vprašanj, ki interesirajo tudi ostale zaveznike. Vsekakor zatrjujejo mero-dajni krogi, da ni prav nikake ga povoda za razburjajoče vesti, pač pa vse upanje, da se reši stvar mirnim in prijateljskim potom.
O sklepih konferenca v Belgradu vlada stroga tajnost, ker so i pr'ncipielne i taktične važnosti ; gotovo je edino to, da zahtevata Srbija in Grška, da bi mejili druga ob drugo in da si v glavnem obdržite desni breg Vardariev. O kakih novih bolgarskih zahtevah ni v Belgradu nič znanega, vsekakor pa ozniči bolgarska vlada svoje stališča gotovo še tekom tega tedna.
Srbsko stališče glede na razdelitev balkanskega ozemlja je začrtano v sledečem.
Bolgarska je osvojila 59.000 štirjaških kilomelrov ozemlja, Srbija 60.000, Črnagora 5000, Grška bez otokov 30.000. Od tega ozemlja bi pripadlo po bolgarskih aspiracijah Bolgarski 87.000, Srbiji 26.000, Črnigori 7000, Grški pa 11.000 štirj. kilometrov, če se odšteje Albanija s 26.000 štirj. kilometrov.
Po srbsko-grškem mnenju bi pa morala dobiti Bolgarska 62.000, Srbija 36.000, Grška 27.000 iu Črnagora 7000 kilometrov.
Po bolgarski razdelbi bi skupna površina Bolgarske znašala potemtakem po končani vo;ni 183 000, Srbija 75.000, Črnagora 16.000, Grška [a 76.000 štirj. kilometrov. Po srbsko-grškem načrtu pa Bolgarska 157.000, Srbija 85.000, Grška 92.000, Črnagora 16.000. Po prebivalstvu bi imela Bolgarska 6,600.000 duš, Srbija 4,100.000, Črnagora 500.000, Grška pa 3,500.000.
Po bolgarski razdelbi bi ozemlje vseh ostalih treh zavezn kov znašalo samo 90 odstotkov bolgarskfga ozemlja, dočim bi pa po srbski razdelbi imeli ostali trije zavezniki 124 odsto kov napram Bulgarom in prebivalstvo v Oitalih treh zaveznih državtb, ki je znašalo pred vojno 126 editotkov napram bolgarskemu, bi zDašalo po skkpu miru 128 odstotkov. Po srbski delitvi bi dobila B lgarska 10.000 km manj, kar bi dobila Srbiia, a za to bi dobila Bolgirska 17.000 km. V Traciji, kje.- po dogovrru Bolgarska nebi bila dobila ničesar, dočim pa je bila za Srbijo določ na Albanija. Rizmerje bi ostalo torej isto in bi se ravnotežje ne menjalo, ker bi bila Bolgarska itak skoraj dvakrat tako velika, kakor Srbija.
Za časa vojne so oborožile: Bolgarska 450.000 mož, Srbija 402.000, Črnagora 45.000 Grška 150.000. Ako se računa, da stane v vojni en vojak 5 frankov na dan, da jć vojno stanje trajalo 200 dni, in če se računa 15.000 frankov na vsakega mrt ega ali onesposobljenega vejaka, ki jih je imela Bolgarska 40.000. Srbija 25.000, Črnagora 8000 in Grška 6000, je stala vojna Bolgarsko 1 milijardo 50 milijonov trankov, Srbi o 717 milijonov, Črnogoro 1G5 milijonov in Grško 340 milijonov. Po bolgarski razdelbi bi stal potemtakem B »Igarsko osvojtni kil. rnt r oz mlja 12.000 frankov in 46 od.totkov enega človeške ga življenja, Srb jo kilometer 27.000 frankov in 80 od totkov enega č oveškega življenja, Črnogoro kilomet r 23.000 franko-' in 110 odstotkov človeškega življenja, Grško 30.000, oziroma 55 odstotkov e:.6g-» človeškega življenja.
Po Srbski razielbi bi stal Bolgar'j o kilomet r 17.000 franko7, oz- 65 odstotkov en?gi človeškega življenja; Srbijo 20.000 frankov, oz. 60 od totkov enegt človeškega življenja ; Črnogoro 23 700 frankov, oz. 110 odstotkov enega človtškega življenja G.ško 14.000 fran-k -v, oz. 22 oistotkov enega človeškega življenj«. V vsakem slučaju pa sta Srbi a in Črni
gora najdražje plačali osvojeno ozemlje, a po bolgarski razdelbi bi dobila Bolgarska svoje ozemlje skoraj dvakrat ceneje dočim se po srbski razdelbi ta razlika nekoliko izravna.
Te številke pač najbolje upravičujejo srbsko-grške načrte za razdelbo osvojenega balkanskega ozemlja in le želeti bi bilo, da se ti načrti tudi odobre p3 vseh balkanskih zaveznih vladah.
A
J{ans Schmidt
TELEFON št 1085.
zobotehnlk
TRST al delta Zonta št 7. /.
1975
>t3
a>
.E	O
S	u
E	O
M	O
S
_a>
cs
in
S S «5
cđ o G
a>
S3
S
« a
03	^
>o	o
rt	- © 2 e
«	s
M	o CD
**	J*-*
KO	U3 P
O	^O
s
M
ca
a
3 S
O
' >
j O | M
-2 o cn
=: o >
a>
to tu 2 ^ 03--. s_ ~
S_	O —
" -
O
a> s:
Alfoerto Finzi & €.©
Trst, ulica Gaetano Donlzettl 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungariaohe AUg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po selo dobrih cen?.h : žito VS&ke vrste, debele in fine otrobe, oves in SOČivJe in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejŠe jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišča
Jobroznatie moko Združ. parnih mllnev „Huagaria" ak. dr. v Budimpešti.
Cenilci In um orel me pošiljajo mu maJtim o. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst.
HElEiSBISEi


R. Ga§perini, Trst
Telefon Stev. 1974.	spedltOP Via Economo St. 10.
m®™ Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdko „Cement"
Tovarna cementa „Po rt lan d- t Spljctn. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
BBSHoaa

EH3ElEIHE3Ei
llOĐ^K

Velikanska izber fotografskih aparatov vsake vrste. 9T ZALOGA aparatov, filmov, stekel za fotografiranje i. t. 9. W glasovite tvrd k e „Kodak".
K. BIFFA. Trst €orso 2.
MHIHMU,:
Br®-*

Uelikanska zaloga pohištva m fapecarij


tisi bl iMm & s - TflEfoa 22-35 m sižMffja mm
Najbolj ugoden vir sa nakupovanje bodia? glede cea, kakor tud? kakovosti. Kaicaaigi khT,
ker zholj šiiio „TolstovrSko45 ^ sak hvali,
zato pijte le lolstouršKa slitino
Ponehale so že vse kritike,
ki je sedaj, odkar se je vrelec spopolnil, res zelo dobra vsled tega „Tolstovrška" sedaj zelo nruzira in ostane tudi za katare v grlu, pljučih, želodcu in drevesih ter za želo
velike vsebine natrona, ki se zveže z vinom, zelo priporočljiva-------r----------------. , „	. . ...	.	B
in pri različnih epidemijah, n. pr. pri vročinski in drugih boleznih ter med okrevanjem. Za abstinenta t Za napravo limonade in za mešan|e med druge sadne šoke ! Kadilci
v --------*	- ^ ——j— -	. ijete „Tolstovrško".	Poskusite! Dobi se po sledeči znižani ceni: C
Steklenice vseh vrst se sprejmejo Edino domače podjetje! Tolstovrška "g v polnitev po najnižji ceni. — slatina pošta Guštanj, (Koroško).
in pevci I Katar, zasluzenje itd. najboljše ozdravite, če pridno grgrate in pijete i zaboj s 25 s/8 / stekl. 5 K 1 zaboj s 25 17a / stekl. 9 K z zabojem in steklenicami vred 1 zaboj s 50 s/8 / stekl. 9 K 1 zaboi s 50 7, / stekl. n K Spod. Dravograd po povzetju.
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan La po K 2'30 in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapist vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani
J J. Mn, Tfst, uo
Stran IV.
EDINOST" št. 140.
V Trstu, dne 22. maja 1915.
(Manle In prihajanje vlakov
od 1. mejnika naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času.
C. kr. državna železniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
5.00	B Herpelje, Pula in medpostaje.
5 50 M do Poreča in medpostaje.
5.40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina).
7.35 O Hcrpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp.
7.40 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec-Dunaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin - Monakovo ' in medpostaje.
H 4-"> i> Gorica-Celovec-Dunaj-Pra^a-Berlin.
9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Dunaj in medpostaje.
iMft O Herpelje, (Rovinj), Pula in medpostaje.
9.15 M le do Buj in medpostaje.
11.05 Ti Gorica-Celovec-Solnopjrad-Curih-Pariz.
I2 1S O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub-ljana-Beljak-Celovec in medpostaje.
2.40 M do Poreča in medpostaje.
4 15 O Gorica -Jesenice-Trbiž-Ljubljana - Beljak-Celovec-Dunai.
4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje.
G.OO B (Turški ekspres) G ori ca-Jeseni ce-Iij ubijan a-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp.
7 M le do Buj in medpostaje.
7.40	O do Gorice in medp. (Ajdovščina).
S.2I O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje.
S.4« B Gorica-Jesenico-Beljak-(Monakovo Berlin), Celovec- Dvinaj-Linec-Praga-Dečin.
10 3!> O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih :
a 15 O Herpelj e-Pivača.
2 20 O v Gorico.
Prihod v Trst.
ti.05 O Iz Dunaja. Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka. Ljubljane. Jesenic, Gorica.
7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje).
7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine).
8.25 M Iz Buj (in medpostaje).
9.01	B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka. Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). I
9.35 O Iz Pule (Rovigna).
10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
11.25	B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce-lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice.
12 40 M Iz Poreča in medpostaj.
3.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage, Dunaja.
5.41	O Iz Pule, (Rovinja*, Herpelj in medpostaj.
4 32 M Iz Buj in medpostaj.
4 B Iz Pariza, Curiha, Inomosta, Gorice.
7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka. Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice.
7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj.
7.30 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine).
Sil B Iz Berolina, Prage. Dunaja, Celovca, Monako va, Gorice.
lOOO M Iz Poreča. Buj, Kopra.
10.26	B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo).
11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih:
9.3« 0 Iz Gorice.
9.41 O lz Divače, Herpelj.
Fran Malis
diplomiran krojač na učnem zavodu za prl-rezavanje, dovoljenem od c. kr. nlleavstr. nam.
[	TRST, ulicu Tor S. Plen 4.	]
	Krojačnlca In žalosti sukno.	
B	Obleke po zmernih cenab.	
|	Uzorna In solidno IzorSIteo.	] — ■
Avtoriziran elektrotehniški mehanik
Trst, ulica dclle Poste St. 9.
W -lH'Vl- EV lili H---Telefon štev. 362/VIU.---
PREVZEMAJO SE INSTALACIJE
električnih Inči, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov.
Bogata zaloga svetiljk in mrežic najboljših znamk.
Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseben odd^'°k za popravila v preclzljskl mehaniki.
TVRbUA
Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravn ka
Dr. Makso Barry
Ermanno Schuitze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma Ste v. 17, IL nadstr
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene« Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoL
mt\im n. d. o.
t Trstu, ul!ca Carradorl it. 18
xi jo sedaf vodi g. HINKO ^OSIČ, a« dobi redno sveže pivo, prve Trste Fino - teran,, ^orka m mrzla jedila 00 vtakem ftaaa«
Va razpolago več sob za prenočišče
po nizkih cecsh. - Pi iporoča so ca obilen obisk
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikljev In pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4
v ulico Campaniie štev. 19.
ZALOGA OBUVALA
in lastna delavnica
PAVEL VISINTIN!
Trst, ul. G. Carducci 27. Podružnica: ulica Rlborgo št 23.
Velika izber mo-3k h in ženskih čevlje v. Poprave izvršujejo točno in sol dno po zmer ih ecnah
Velika zaloga dvokoles
In šivalnih strojev, gramofonov, orkestrorov pri |JatJel - U,
Oorloft, Stolu* olloa it. S ln 4. Mehanična detavnloa. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih pe osni.
Umetno - fofosraflčnl
Trst, ulica KfftlfS Trst, ulica Rivo št. 42 IMClJC Rivo št. 42
(pritličje) -- pri Sv. Jakobu -- (pritličje)
Irrržuj« r-ako fot'"grafično del-, kakir tudi razglede, posnetke, notranjost lotalov, porcel:in ko pl ifie za TiakovrstDe »pumeuike itd. itd.
Posebnost: Povečanje vsake fotografije
P.*đl ndobaoitl gc»p. narrinikoT sprejom* naročbe in jih lirrSuJe na domu, erentueloo tudi zunij mesta

gSgT Artistični fotografični zavod
Ezio de Rota - Trst
ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti lekarne Picciola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike oa tije. akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je od* prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografirs se ob kakoršnem si bodi vremenu.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ilic* San francesco 9'/ssisi 2
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na leljo se menjajo pasovi In zmetl ■aftll za pcpolno del« Ia •• •• bo|l ktskirtno«
■ ■ B R D ■ ■
F0T06RAFIĆNI ZAVOD
■nsBBmnv
pomlažno zžravljenje!
Rriiistnm m popolna kura 6 šk. „ 6 —
Sirup i z sasapariie . . . steklenica „2 — n » i» „jodiranu „ „ 2 50
ZALOGA V LEKARNI > GALENO <
nlloa 8. Clliao. - Telefon 20-70.
°	ulica Giosue Carducci štev. 20.
■	Izvršuje fotografije ob priliki birme
■	po najnižjih cenah io Je te znao "	po svojih Izborno izvršenih izd Ikih.
H
IcurJj Boik
Tr t ul. Bel .edcre 3, Tel 342R.VIH.
Tf joutoo deiiketes,
kolontjalneg« blaga in jestvin vseh
vrst. — Blago vedno svtže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pešti
in dostavlja na dom.
Jfovo: trgovino
jestvin in kolonijalnoga blaga sem otvoril in se vljudno priporočam S ovarom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru
Benjamin Žerjal,Trat skega vina lastnega pridelka.
?ranjo Stančič
Trst - uli o a Medla St. 17 - Trst
priporoča ivojo
trgovino jest vin in kolonij alnega blaga
katera je vedno oskrbljena sa svežim in prvovrstnim blagom.
Vicko Peruzović
Trst, n ioa Gicseppe Parlni 14
pripor Ča s ojo
gostilno in točilnico dalmatin-
ulica Ceciiia, vogal ulice Rug-- gero Manna št. 3. -
Slovenci
m
SioVan;
radar kupujote pH K^rihah katere ogtaSajo v „E (fin na t! "i 'kilcujle it vcdr.o na eglaa « nsScrr. listu, ker fako bois jenate doti?ne tvrdlce, da pri* n*Iajo o^tas!, ki jih uvrStajo < Edinosti, dobiček, in radi bodo uvrSČaie svoje oglase tudi v bado?t v našem listu. Za ta budzte bolje postreženi, zravta («92 pa pomagate s tem ma« : ; ferijalne listu „Edinost" : t
preselitve
se prodaja v čevljanrci
„Rila Sartorella"
V2HBnaBHH3BHBBHSBBHBimv
Trst - ulica Barriera vecch a št/. 10.
v^e blago
po jako znižanih cenah:
čevlji za mcSke, ženske in otroke vseh vrst.
Trgovina Jeitrln in dellkatea
CELESTE FURLANI
Trat, via Belvedere it. 57.
Prodaja vedno sveže testenino iz Ilirske Biatrice ter is drugih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom RaspoSi'ja so pakete od 6 kg naprej : kave, olja i. dr. HINKO BRAUNIČAR vodja trgovine.
Prodaja S9 črno, belo n op->lo vino ter prvovrstno pu t'gamovo pi?o. Kuhinja včdn) pripravljena.
Vino na debelo fn za družine po post biih cenah.
Prodajalnica ur In dragocenosti
O. Bucher
(•x drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso it 36.
Bogati izbor alataniae, srebrnine, dragocenosti ia žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tndi srebro * novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebmine, zlatanine, kakor tndi iepne ure.
. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. V ^
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
niojz Saletelj
olca Carradorl v bližini gostilne NDO
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v originalnih posodah in drugo, bbbbsb
/fnton ŽerjaUJrst
priporoča svoje
trgovine jest vin
nlica Commerciale 18, s podružnico u'ica Istr'a 66. fCarbola Egorn;a). - Prodtija se žito, oves, koruza in raznovrstne otrobi ter moka tudi n« debelo.
^ 8
VSAKE VRSTE
ZA VSE STROKE
ATELJE BABUDER
ANTON SKERL - TRST
mehanik, zaprisežen Izvedenec. Trg Carlo Geldecl štev 10—11, Tel. 1734
Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokole« itd. Genera1^ zastopnik tovarne avtomobilov ,^Kord'. Zaloga avtomobilov, raotokoles itd. Napeljava in zaloga električnih »vončkov \ prodaja gramofonov, kaenofonov ia fonografev. Zaloga priprav za toCenje piva. Lastna delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokolee
itd. — Velika zaloga pripadkov. Velika frilei |trt|«. «'io« i«i B»ohi 16, m|»i «i»m IhiMIi TlLirei «47. - 8TOCK P5BUM GOODEICH (»»irtkiM^), ATTOKOBIU VA POSODO PO ZMUJIZ OKVZ.
Nova zaloga.
Sip, posotJjn in buhlnishih
Trsr, Istaka cesta (Via deiristria) štev. 67.
Namešča osebno stekla in brezplačno.
Velika izber za gostilne in kreme, (ene zmerne.
Zmaga na vseh črtah
najboljie kolo monarhije dobiva stalno nove pristaše.
kolo
4»bro. po eni Ijuđ'ko kolo. se ppli-ino rado kapajf.
Ceniki zastonj io ^o5:nine prosto
pri zakupnikih :
TRST: Roti Rudolf, ul. Acquedotto 21. GORiCA: Grusovin E, Corso G. Verdi. Sv. LUCIJ4: I. Šuligoj. AVSTR. DRUŽBA OROŽNIH TOVAREN V STEYRU.
ISBI
V Trstu, dne 22. maja 1913.
EDINOST" št. 140
Stran V.
dolžnost, da nadaljujejo svojo legitimno borbo za svoje pravo na svoji tržaški lemlji I Od te borbe jih ne odvrnejo Italijani tudi s svojo — sramoto 1
„Indipendente" nam je očital te dni in razni nemSki listi so ponavljali to očitanje, češ, da smo sovražniki občinske avtonomne, ker se veselimo, da je vlada odtegnila tržaški občini posle preneše-nega delokroga, posebno tudi pobiranje davkov.
Počasi, gospoda! To ni tako! Vzračate dejstva in pretvarjate resnico na drzen način. Avtonomija — ta paladij svobode — ima in bo imela v nas vsikdar najodločneje branitelje. Tudi v vrstah z vami, italijanska gospoda, bi biii mi radi branitelji te velike svoboščine.
Da se pa veselimo vladne odredbe, ki vam je odvzela prenešeni delokrog, to je res. Saj smo ravno mi vedao in vstrajno delovali na to. Nismo pa delali tega zato, ker bi hoteli kratiti in zožati moč občine, marveč zato, ker ste vi poverjeno vam oblast zlorabili. Sami, se svojo krivičnostjo in strankarsko požrešnostjo, sta nas silili v odpor. Avtonomija, samostojna občine, nje Čim veča veljava: vso to so lepe stvari, vredne brambe vsakogar, postajajo pa grde, oraraž ;e, ako se jih zlorablja v grde namene. Nismo nasprotniki moči občine, ne moren.j pa dopuščati, da bi nas občina d a v i 1 a I In ker ste vi delali tako, ste občino kompromitirali in ste s tem sami dali vladi povoda, da vam je pristrlg'a pe-
TOtl!
Zapomnite si torej: sovražnik avtonomije Je oni, ki to dobroto zlorablja v neredne namene, ne pa oni, ki se brani pred zlorabami i
Vaša lastna krivda je torej, da je prišlo do tega. Le trkajte se na prsi: mea maxima :ulpa!
Konjske dirke na Montebellu. Danes,
v četrtek, dirka ob 3 popoldne z bogatim zanimivim programom.
Storimo svojo dolžnost! Iz Sv. Mar. Magd. Zgor. nam pišejo: V nedeljo, dne 25. t. m., priredi vodstvo našega otroškega vrtca otroško veselico. Naši nežni otročiči nestrpno pričakujejo tega dneva, ko hočejo pokazati nam odraslim svoj napredek. Nudili nam bodo mnogo zabave in veselja. Oni z veseljem pričakujejo tega dne, da se' bodo izkazovali »pri Tirolcu* pred napolnjeno dvorano nas zavednih Magdalenčanov. Mi; pa vsi storimo svojo sveto dolžnost s tem,r da se udeležimo v največjem številu veselice i naših nežnih sokoiičev iz našega otroškega! vrtca. Pokažimo jim, da se radujemo njiho- j vega napredka ter izpodbujajmo jih k šel večji marljivosti la ljubezni do našega rodu j ta jezika 1 Mladina je naša narodna bodočnost !	j
Aprobacija učne knjige. Ministrstvo ■ za bogočastle in nauk je z razpisom z dne 30. aprila 1913, štev. 8003 odobrilo učno knjigo: A. Klelbel — Ivan Vole: Trgovska korespodenca. Knjiga je glasom odobrila obče pripuščena za pouk na trgovskih učnih zavodih s slovenskim učnim jezikom. Slovenci smo s tem dobili prepotrebno knjigo, ki smo jo tako dolgo pogrešali. Za naše trgovce in obrtnike Je bilo doslej v resnici silno kvarno, ker niso: imeli na razpolago slovenske knjige za tr- S govsko korespondenco. Prednost te knjige je, da Je Jako porabna za one, ki se hočejo sami vaditi v trgovskem spisovanju. Kn|(go je spisal magistrata! revident gospod Ivan Vole, založilo pa je knjigo slovensko trgov- j sko društvo .Merkur" v Ljubljani, ki Je že j doslej Izdalo sledeče strokovne knjige: Menično pravo. — Trgovsko knjigovodstvo. — ! Trgovsko računstvo. Cena nove vezane knjige znaša K 3*50.
Poučen kmetijski izlet t Koper! Kmetijska družba za Trst in okolico priredi v redei|o, dne 25. t. m., poučen kmetijski izlet v Koper ter vabi okoličanske kmetovalce in prijatelje kmetijstva k obilni ude-ležrvf. Tam si ogledamo državni uzorni vrt (v Škocjanu) in mnogo drugega, kar bo posebno zanimalo naše vrtnarje in je zvezano s prav malenkostnimi stroški in majhno zamudo Časa. Skupen odhod s parnikom ob 3 pop.	i
Drugo družinsko zabavo priredi šentjakobska Čitalnica v nedeljo 25. t. m. v □ovi dvorani ,Kons. društva" pri Sv. Jakobu. — Spored Je zopet raznovrsten in velezabaven in ker je zadnja zabava uspela tako sijajno toliko glede udeležbe, kolikor glede zadovoIJnosti mnogoštevilnega občinstva upamo, da bo ta zabava Še bolje obiskana kot zadnja. Vstopnina je zopet nizka, ie 40 stot. za osebo. Otroci polovicu.: Po zabavi bo ples. Začetek ob 5 pop. — K zabavi in plesu svlra društveni orkester.
Vsakemu svoje. K včerajšnjemu poro-' čilu o prireditvi žen. tel. odseka „Vrdelskega : Sokola" bi bilo dodati, da so poleg že Ime- -novanih oseb k lepemu moralnemu uspehu, pripomogli tudi gg. B. Negode, Besed□ jak,: posebno pa gospa Hrastova, ki )e res do-! vršeno spremljevala na glasovirju vijolinski solo.
Tobačna trafika v ul. Nuova št. 42 se odda potom dražb.e Pisane ponudbe do 7 Junija do 10. dop. finančnemu nadzorni-i štvu v Trstu.	J
Dobava tiskarskih In knjigoveznih del. Pri c. kr. ravnateljstvu državne želez-; niče v Trstu se odda dobava tiskarskih in knjigoveznih del, kamnopis in tiskanje uradnega Usta za ravnateljstvo s 1. julijem 1913. Podrobni pogoji za oddajo dobave so objavljeni v listu „Osservatore Triestino" od 24. maja 1913. in se tudi dobe pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu.
Promet nedelj ikih in prazniSkih
vlakov na progi Ljubljana Jesenice in nazal. Od 1. (unija 1913. dal|e bosta vozila na progi Ljubljana-|. k. v Jesenice in Jesenice-Ljubljana J. k. vsako nedeljo in praznik zabavna vlaka po sledečem voznem redu : Vlak it. 1732	vlak št. 1733
odhod	prihod
1-20 Ljubljana |. k.	9 —
1-29 „ d. k.	8 57
1*40 Vižmarje	8 45
1-51	Medvode	836 204 Škcfjaloka 825 2*19 Kran| 811 2*24 Sv. Joit o. p. 803 2 35 Podnart-Kropa 7 53 2 41 Otiče o. p. 7 48
2-51	Radovljica o. p.	7 39
2	57 Lesce	7 35
3	07 Žirovnica o. p.	7 27
3-16	Javornik o. p.	7 27 3 21 Jesenice 7 15
Za ta dva vlaka bodo postaje in postajališča, ki prihajajo v poštev, izdajala znižane vozne listke za vožnjo tja in nazaj, ki so pa le veljavni za vožnjo z navedenima vlakoma. Za povratek z drugim, nego navedenim vlakom imajo kupiti potniki pri osebnih blagajnah nove vozne listke, sicer zapadejo v vlaku doplačilu glasom § 16 p. 2 ž. o. p. _
Tržaška mala kronika.
Trst, 21. maja. !
Tatvina za Salo. Včeraj smo pod gori \ omenjenim naslovom priobčili notico, da Jej bilo pred par dnevi v gostilni v ulici Fon-i tani št. 11 Ernestu Humarju iz Gorice ukra- j denih 100 K in da sta bila kot tatova are-! tirana 21 letni zidar Fran Ssxida in 25ietni dniaar Ernest Humar. Kdor je čital to notico, je gotovo takoj spoznal, da Humar ni mogel biti kot okradeni aretiran. Aretiran je bil le zidar Fran Saxlda in sicer na zahtevo Humarja, ki Je denar že doba nazaj. Zgodila se nam Je tore| le zelo neljuba po-! mota.
Ogenj v Bazovici. — Danes ob 8 45 zjutraj Je začelo goreti v hiši posestnika Jo- i sipa Križmančiča. Ogen| Je vničil streho in del sena, ki se }e nahajal v podstrešju. Ba-' zoviški ognjegascl, ki so prihiteli takoj na lice mesta, so s pomočjo ene stotnije tamkaj se nafaajajočega vojaštva, ogenj pogasili, še predno so prišli ognjegascl iz: Trsta.
Nesreča ali poskuSen samomor. No-! coj ob 7*12 je neki delavec padel na ribar- j skem obrežju v morje. Ime nam ni znano.j Prenesli so ga tako| v zelo opasnem položaju v bolnišnico. Ne ve se, ali se Je zgo- j dila le nesreča, ali gre za poskušen samo-! mor.	_
^ Tržaška sokolska župa. j
M svfif V nedeljo dne 25. t m. tečno: &&& ob 8 dopoldne se vrši v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega odbora. Ker je dnevni red zelo nujen in važen, poživljam k polnoštevilni udeležbi.
Na zdar!	Starosta.
Pevski zbor »Glasbene Matice* v Trstu. Vljudno vabim gg. pevke in pevce na sestanek, ki se vrši jutri, v petek, ob 8 zvečer v pevski dvorani. Pevovodja.
Telovadno društvo Sokol v Trstu.
V nedeljo, dne 25. t. m. ima Sokol v Sežani svo| prvi |avni nastop. Naše društvo se ga udeleži korporativno v kroju. Zbirališče ob poldveh popoldne v Narodnem domu. Nato z električno železnico na Opčine, odtod v Sežano.
Botre!
Botri!
Vsakovrstna darila za svoje blrmance dobite v dobroznanl
urarni in zlatarni
Botromil Pinn V|BO<MO BeUlnl it. is.
■■■ ** ™ ■ ■■ ** nasproti cerkvi sv. Antona novega
Št. 10. o. z. o.
Razpis
mesta zdravnika za zdravstveni okoliš Podgrad, Materija in Jelšane v Istri.
Podpisani zdravstveni odbor razpisuje službo občinskega zdravnika z letno plačo in polno odškodnino vred
K 4.600
Zdravnik mora stanovati v Podgradu, kjer je sedež okrajni sodniji in drugim uradom, mora imeti v kraju svojega sedeža lekarniško omaro ter se natančno ravnati po službenem navodilu za občinske zdravnike Istre, razglašenim v ukazu c. kr. primorskega namestništva z dne 16. marca 1909, št. IVa, 155/12-08.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje na občinski urad v Podgradu (Istra) do 15. junija 1913 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, domovinsko pravico, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega ali hrvatskega jezika.
Zdravstveni odbor v Podgradu
dne 16. maja 1913.
Predsednik: Ivan Bubnfć.
Slavnemu občinstvu naznanjam, d* sem prevzel dobroznano
trgovino jestvin
Antonija Mihelič
v Trstu, ul. Roipn št. 8
FRAN SLU O A.
<5. Magliaretta
dekorativni slikar
ul. Molin Grande 40, tel. 2748
LASTNA ZALOGA tapetnega papirja v vseh vzorcih. — Delo izvršuje poseben strokovnjak.
Poslano*)
Izgubila se je
srebrna Skatjica z vrezano štiriperesno deteljico. Polteni najditelj si lahko ubdrži škat-Ijico, vljudno pa je naprošen, da povrne v njej se nahajoče stročnice ii (zbornega cigaretnega papirja »ABADIE*.
Prosi se, da se stročnice itroče v inseratnem cddeiku tega lista pod Šifro „Abadiev
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Dr. Pečnik
Dr. PETSCHNIOO
trst, vil S. Citatu Stcv. L
(Vata*) kotam i UXw*i ta 7—7%
Nova trgovipa
□zgotovljene damske obleke in perilo
Trst, ul. Campanile 21
nasproti
srbsko-pravoslavni cerkvi.
Velikanska dobava za sezono, vse po cenah, da se ni bati nikakršne kon« kurence.
Samo v novi trgovini
Cesare Gentilli
Trst, ul. Campanile 21
odpravlja prhljaj, zabranjuje izpadanje las, pospešuje rast las ter jih napravlja svetle in voljne. Prodaja se v dobrih lekarnah in drogerijah po K i 20 steklenica.
Večja moravska tvornica strojev
sprejme
mladega■ uradnika
takoj ali 1. julija t, 1. Oziralo se bo le na gospoda Slovenca, naprednega mišljenja, s trgovsko izobrazbo, ki je popolnoma vešč slovenščine, nemščine in lasčina ter t.esnopisja. Podrobne ponudbe s prepisi spričeval, navedbo referenc ter zahtevkov na inseratni oddelek tegal ista pod „Tvornlški uradnik štv. 1099'.
Revmatizem, protin, ishias.
Rimske toplice u Tržiča.
Sezona od 15. majnika do srede oktobra 40°, slovite blatne kopelji z naravnim tržiškim „fangom", masaža, elektroterapija. Uspešno proti protinu, ishias, kroničnemu in mišičnemu revmatizma. posledicam kostoloma, poškodbam, vsem ekssudatom. ženskim boleznim itd. itd. Toplo podnebje, ob moija. V kopališkem poslopju izborna stanovanja in postrežba. Zmerne cene. Internrbani telefon Št. 26. Voz na postaji in pri ladjah. Prospekte razpošilja ravnateljstvo
I. M. Grftf.

s
UMETNI ZOBJi
Piamllmrlt nosov
Izdiranje zebov bm, = vsake bolečini ~
Dr. J. Čermdk V. Ta^te
eobssdravnik koetcea. t^bsi
_ TRST —1
uHoa dalla Catorms Ittv. 13, II. r*

Velika zalofia o trstu
: I | |
X' j > - - v- l ^
Najcenejše ograje iz žl6ne mreže, pohištvo železno in iz medl
dobavl|a, kakor je dokazano, tvrdka
VALENTIN BE8GM1N
ORADEC
Podružnica Trst
ul. Nuova št. 27.
Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj.
Išče se
kontorist
ki zna slovenski in nemški, pisalni stroj in če mogoče stenografijo. Ponudbe predilnici v Ajdovščini.

TOPSY" gumijeve specijalitete. — 16 vsoreev K 2*80, » 1 V ° 3-60, 5 —. Tucat 4 — 5, 6, 8, 10, 14 — 20. ,Zum Gtunmibaum* „ALL' AL8ER0 Di tOlMA" (vodja Gustav G*l) sedaj le ulica Ponteroaso §.
P—ori m kilo, elaetične MpviM, otgmtoiii M. — PradMtt m bolnilk* FlaMi m M	CM te gia|«. 9<
Stran VI
„EDIN08T" St. 140
d&r. organizacija,
čitalnica „Balkan" mora biti ia ostati zblra-_	, . . . * ,	liiče vseh slojev ia pripadnikov vseh strank.
Ustanovni shod podružnice NDO v Balkanci morajo biti oadstrankarski in poli-Vižovljah se bo višil danes, v četrtek, tičoi prepiri caj ostajajo pred vratini. Ta 21. t. m. ob 2 popoldne v gostilni „pri 8it|ep odgovarja splošni želji Slovencev v Gabrov cu". Opozarjamo na to naše zaup- Gorici. Tega dne izvoljeni odbor bo gotovo nike, da razvijejo za današnji shod čini naj- upošteval ta sklep občnega zbora, ln kakor intenzivnejšo agitacijo, da bo udeležba na pričaj imena, Je pričakovati od gospodov nJem kar največja.	odbornikov, da bodo vestno in z vnemo
Skupina pekovskih pomočnikov NDO. vršili sprejeto nalogo. Prvi odbor čitalnice danes, v čttrtek, ob 10 dopoldne, odbo- „Balkan* se |e konstituiral tako-Ie: pred-rova seja, na katero so povabljeni tudi sednik dr. Peter Medvešček, odvetnik; ped zaupniki. Stvar Je važna, zato naj nihče ne predsednik EgidiJ Sigi, privatni uradnik; izostane.	. tajnik Fran Zorn ; blagajnik Fran BrecelJ;
Posredovalnica dela NDO. Službe'gospodar Leopold Kodrič, bančni uradnik; išče pekovski pomočnik, ki gre tudi na knjižničar Anton Krušič, krojač; tajnikov dtželo.	{namestnik Fran P^rko, čevljar; blagajnikov
Je cela gruča takih zanikrnih 8lo-°a™estaik Alojzij ŽMc ml.; odborniki : Peter venskih delavcev, ki poznajo NDO samo Sekoman, brivec Adolf $<rabar in Valentin takrat, kadar se Jim pripeti kaka krivica,, RudoIf- — xv k'atkem; «e ustanovi pevski zbor kadar potrebujejo od nje pomoči; drugače;^ se J* ** prijavilo lepo število pevcev se pa zanio zelo malo brlga|o. Da takim 1;™°' zeli sodelovat), na| se Ctm pre| pri|a»i ljudem NDO absolutno ne more Iti na roko, druStvu aii enemu odbornikov.
Mali oglasi
Čevljarski BH"'
se i£če, Jos*ip Tence, Sl 45.	1111
Ctflnnuonio ge odda T najem, Kočo t 55*2, OldflUVdllJO tianc Ni hetto.	1029
flrii^ina ^rez otro* '{e pn^no pošteno
UlUfcllici deklo za vsa hiSna dela. Naelov pove ic ne rat ni oddel k Edinosti.	1117
Mnrlifitinia ProdBJft klobuke, pariške modele, ITI U UI 9 lilija jn druge e egantno opremljene klobuke po K 6-—. Nova ulica <Via Nuo-a) 45, I. ___747
Qt9nnu9nlo 1 1 in 2 Bohama z vodo v ka*
OIO IlUVdllJO hinji; Bfcladi?Če in delavnica ali garfga se odda, ul. Amerigo Veeputci št. 8 (Sv. Jakob).	1093
to Je samoposebi razumljivo; kajti če bi bili vsi taki, bi organizacija sploh ne mogla ekzistirati. Zato naj si vsi neorganizirani slovenski delavci zapišejo za ušesa, da NDO neorganiziranih delavcev ni in tudi ne bo podpirala, in če se jim gode še tako velike krivice. Če neorganizirani delavci po vsej sili hočejo trpeti ia biti preganjani, pa naj trpijo. Pride pa čas, ko bodo svoje zanikrno dejanje bridko obžalovali in ko bodo organizirani delavci kazali na njih s prstom, češ, to so tisti, ki so zakrhiti, da se nam tako slabo godi, in sicer zato, ker se nam v beju preti tlačiteljem niso hoteli pridružiti. In začne se bo) med delavstvom, med zavednim in indiferentnim.
Vesti iz Gori&ke.
Poročil se je v Sežani g. Anton M a -c a r o i z g.o vd. Frančiško Može.
Kolesarsko drultvo „Danica" v Gorici prirtdi ob priliki 51etnice dne 25. Junija t. 1. veliko športno slavnost in tombolo s sodelovanjem več narodnih društev in s slovansko cestno dirko Trst—Gorica, ki Jo priredi kol. društvo „Balkan* za primorsko prvenstvo.
Za župana v Čepovanu ]e izvoljen zopet g. Andrej Podgornik. Podžupani so: Leopold Kofol, Anton Bratuš, Štefan Šuligoj in Ivan Trušnovec. Novostrujarji, ki so me-šetarlll pri občinskih volitvah, so sijajno pogoreli.
V Gorici le umrl vpoko|enl višji de-želnosodni svetnik Josip Gorjup. V deželni norišnici Je umrl zobozdravnik dr. Šorl.
Nov slovenski zdravnik v Gorici. Nastanil se je v ulici Treh kraljev g. dr. Just Bačar, goriški rojak. Kakor znano, je bii g. dr. Bačar za časa balkanske vojne več časa v Belgradu, kjer je požrtvovalno pomagal ranjenim bojevnikom za svobodo.
„Sokol" v Rihemberku Je imel v nedeljo svoj pomladanski nastop, ki Je vspel popolnoma povoljno v vsakem oziru. Naraščaj je izvedel proste vaje brez napake; nato je nastopilo nad 20 telovadcev, ki so Izvršili vse vaje res prav izborno. Sledile so Še proste vaje naraščaja s zastavicami, potem orodna telovadba. Nastopila Je tudi vrsta telovadcev iz Rojana in Gorice. Telovadbo so zaključile skupine naraščaja. Prireditev „Sokola" je vspela torej prav lepo, za kar gre zahvala posebno bratu Gerzeju.
Ponarejeni denar Je hotel razpečati v Gorici neki italijanski podanik Luigi Ba:-bierato. Ali prijeli so ga in vtaknili v zapor. Tam pa |e razbijal po oknu In se prece| ranil na levi roki. Nahaja se radi tega v bolnišnici.
»Žlvio Peter!" Neki Josip Cibič iz Oslavja nad Pevmo je bil obtožen, da |e dne 5. decembra 1912. v Gorici zakričal .Živel Peter I.". Takrat namreč je šlo več ljudi iz Osiav|a in Pevme na kolodvor. Govorilo se Je in pretiravalo o srbofilskih demonstracijah. Po dolgi preiskavi je prišel Cibič pred sodnike v Gorico, ali tu se ni moglo ugotoviti, da bi se bil Cibič kaj pregrešil proti slovečemu § 305. kaz. zak.; klical je baje le živio Peter, aii tisti Peter je bil v njihovi družbi 1 Josip Cibičje oproščen.
GoriSkl Sokol priredi dne 1. junija t. I. veliko vrtno vesel1 co na Katarini|u. Sedeč po pripravah obeta biti ta veselica izredno zanimiva. Nastop Sokolov s prostimi vajami, koncertne točke, razni pevski zbori privabijo gotovo obilo občinstva. Tudi za smeh je preskrbljeno. Ne smemo še izdati vseh podrobnosti, vendar toliko lahko omenimo, da imamo pripravljeno celo menaža-rljo živih, da, celo prav živih živali, polnih hrepenenja, da se žrtvujejo potom loterije za Šokolski dom. Upamo, da Jim bo ustreženo. Sestavila se je mednarodna Jurija za krasocvetno tekmo (Dragi čitatell, če ne razumeš tega, pridi boš videl). Razun tega ima veselični odsek pripravljenih vse polno milih in nemilih presenečenj, milih za one, ki posetijo našo prireditev, nemilih pa za one, ki ne pridejo zraven, tako, da bo žal še njihovim pravnukom, da se njihovi pradedje niso udeležili te prireditve.
Će omenjamo, da Je na senčnatem vrtu Katarinijevem ob belem dnevu tema kakor v rogu in da bode vsled električne razsvetljave o polnoči tako svetlo, kčkor o belem dnevu, d" bodo različni oštirji odsekaš! (naš oštlr Žtf pride tudi) In grandbo-telirke odsekašice v občo zadovoljnost skrbeli tudi za zadovollnost onega dela člo-. veškega telesa, ki je raznim materijalnim ljudem k srcu priraste!, med tem, ko pri idealnih leži nekaj nižje — smo prepričani, da tudi največji hipohonder si ne bode mogel kaj, da ne bi prišel dne 1. junija 1913 na Sokolovo prireditev. Na zdarl >
„Godbeno druStvo" v Nabrežini proslavi ca dan 25. majnika t. I. 15Ietnico in griredi na predvečev cdhod z godbo po vasi. V nedeljo zjutraj budnica. Popoidne na vrtu g. Silvestra C^harija veselica s petjem in burko v enem dejanju s sodelovanjem pevskega in dramatičnega odseka Javne ljudske kajižnice". — Začetek veselice točno ob 4 popoldne. Po veselici ples in prosta zabava. — V slučaju neugodnega vremena se vesel ca odnese ca nedoločen čas.
Izpred okrožnega sodišča v Gorici 53 etni Andrej Mleku* iz Čeisoče na Bovškem Je bil pozvan v Gorico pred okrožno sodišče, da cdgovarja, obtožen grožnje, da zažge vso vas; ali če ne že vso, pa dve; hiši, katerih gospodarja je imel posebno naj piki. Razprava v Gorici le končaia z obsodbo Mlekuša na 7 mesecev težke ječe; tudi postil se bo parkrat.
Iz Dutovelj: Za tukajšnjo podružnico CMD se Je nabralo preteklo nedeljo, v veseli družbi pri kozarcu rulnega terana na „osmici" gosp. Šurca K 6, — Pevci pev-i skega društva „Ilirija" iz Trsta dodali ob isti priiiki K 4, skupno tore) K 10. Svota se Je izročila tukajšnemu blagajniku podružnice.
Vesti iz Istre. i
Z Brega. Lansko leto je priredila podružnica CMD za Breg prav krasno veselico v Boljuncu, k) se je obnesla srednje-dobro. Sodelovala s~> vsa bližnja pevska društva in tudi naši vrli Tržačani so bili
Antnn TllPlf edin* alovemka ig njarna in Mil IUII I Uril, zaloga likerjev, v kateri fe dobe vsakovrstr i likerji, t-e na' aj« v bliž ni „Narodnega dum»" v Trt»tu, ul. Carlo Ghega 10, vogal ul Ceci ia. Edina zaloga dalmatinskega tropicovca Razpc.Šilja tudi na dtželo.
vrat*
ApjCppo Trst, Via Barriera v. 33. • liltOtr?, 13. Damska krojačnica. Iidelujf vsakovrstne obleke po angleSkem in francoskem kroiu, plesne obleke, obleke za poroke, bluze zt> gledališče itd. Cene zmerne.
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24,
Kruh vefikrat na dan svež, raslidne moke, vse vrati biskotov ter prodaja rasnih vin in likerjev v stekienioah.
Salon
Pranje glave, Česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča sc p. n. gospem
A. ŠEBEK,
lasuljar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9
OOITIUA
AII' Acquedotto
_ ___ _ _ it
99
▼ Trsta, vilo* Acqu«dotto it. OS,
toči sama pristna domača, vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kra&ki teran in vedno sveže Dreherjevo pivo po caj zmernejših cenah. — Na razpolago so vedno sveža mrzla in gorka jedila. Uvaže vaje geslo „svoji k svojim", se priporoča si. občinstvu za obilen obisk vdani Josip Jurkič, lastnik.
V Trstu, dne 22 maja 191 J.
Zahvala.
Povodom smrti in pogreba našega ljubljenega
Ivana Grego riča
posestnika in godca v Prvačini smo sprejeli toliko izrazov sočutja, da se ću-I timo dolžni javno zahvaliti vsem, ki no nam ob tej priliki iza azili svoje sožalje. Posebno pa se zahvaliu t-mo godbi sokolskega nara-, ščaja v Prvačini, kat ri je bil pokojnik učit« ij ! in ki ga je tudi spremila na zadnji poti.
Hvala vsem.	Žal ujoči ostali.

Dva krojača
za gospode, salonska delavca, najbolje meči,
Ufeta za Krolačnico
prvoga razreda, brez drugega za takojšnji nastop. Kt flektirajo lahko samo take moči, ki labko dokažejo dolgoletno prakao iz prvih krojačnic.
Oziralo se bo samo na resne ponudbe, s točnim prepisom spričeval. — Ponudbe poa „Najbolja moč štev. 1128U na inseratni od delek Edinosti.
Morske v Giljanu r^aUrs
V čim največjo udobnost p. n. občinstva bo brza motorna ludja rMira~ odslej vozila od pomola sv. Karla nepretrgoma v Grijan in nazaj, kakor hitro se prijavi za vožnjo vsaj 10 oseb.
Voine cene so sledeče:
Tja in nazaj........K 1 -
„ „ „ s kopeljo vred . . . „ 1*30. » » » • n • za otroke „ 1'—,
Tja ali nazaj......... —
„ „ „ za otroke . . . . „ — Abonentski listki so razmerno cenejši.
Dražba lova.
Dne 26. t. m. ob 9 zjutraj se bo vršila v občinski pisuni v Vipavi
dražba lova
občine Slap. Površina lovskega okroija, ki je bogata na raznovrstnih divjačinah, meri okrog 1000 ha; vzklicna cena znaša K 150'— za 5-letno dobo. Ugodno za Tržačane, ker od postaje Stanjel-Kobdil ali Ajdovščine oddaljeno le eno ura.
Županstvo Slap.
zastopani v prav častnem številu. Letos se tudi mnogo povprašuje, ali bi se ne dala prirediti tudi v tem letu kaka veselica v prid Jaz pa pijem na \esel)e srbskega' Ciril-Metodovi diužbl za ves Breg. Z ozirom kralja !* V neki gostilni v Goilci so s«.deli na fcfca povpraševanja se priporoča društvom
razni goriški Lahončki. V tej gostilni Je bil tudi Ivan Vončina iz Ravnice nad Gorico. NeU Lah |e rekel, da pije na zdravje našega cesarja, Vončina pa bi bil ba|e rekel: da pije na veselje srbskega kralja. Pri razpravi po § 305. kaz. zak. se mu ni moglo ničesar dokazati. Vončina Je oproščen.
Narodna čitalnica »Balkan* v Gorici |e ustanovljena in se zelo lepo razvija. Do danes se je prijavilo: 1 ustanovnik, 6 podpornih in 92 rednih članov. To Je dokazom, da je bilo to društvo zelo potrebno na južni strani mesta. ZLto gre možem, ki so pripomogli k ustanovitvi tega društva, vse prizna n|e in hvala, ki jim Je bila izkazana ob priliki ustanovnega občnega zbora. Naša želja je, da bi mogli z zadoščenjem gledati na ns daljnji razvoj društva v prospeh napredka goriških Slovencev na kulturnem in narodnem polju.
Na občnem zboru |e nastopilo več govornikov s prav dobrimi nasveti v korist čitalnice. Na|važne|Ii |c|bU sklep,|da narodna
vsega Brega na skrbno pripravljanje za letošnjo veselico v prid »Družbi sv. Cirila in Metoda". _
DAHOVI.
—	Namesto venca na grob pok. g. Andreja Vrtov ca v Tolminu ste darovali obltelit Grom-Vosatka 20 K moški podružnici CMD. Denar, doposlan po g. Fracu Gateju iz Tolmina, hraui uprava.
—	Za podružnico CMD v Rojanu so darovali ČemigoJ 1 K, Furlani 1 K, Janžek 1 K, Peček 2 K.
—	Dne 10. feb. t. L Je darovala Zavarovalnica gove|e živine za Prosek in Kon-tovelj v počeščenje spomina g. Alojzija Goriupa K 20 moški podružnici CMD. — Denar je bil izročen blagajniku.
Lepa prilika
Enonadstropna velika, lepa hifta z
dvoriščem in velikim vrtom, veliko, dobroznano ledenico in hlevom Je na prodaj v Volčah pri Tolminu na zelo lepem prostoru. Hiša je še nova, v najboljšem stanu ter zelo pripravna za bodisi katerokoli obrt. — Sobe za letoviščarje.	Pogoji ugodni.
Več pove g. dr. Dinko Puc, odvetnik v Gorici, oziroma gosp. dr. Rudolf G r u n t a r, odvetnik v Tolminu.
Loterijskctfitcvilke, izžret ane dne 21. ma|a:
Trst	81 86 32 44 85
200 — 6oo 1 dnevno
dobro pasteriziranega
:: MLEKA ::
Ima oddati mlekarna
Ionu Vidmar, Črniva nad Urim.
Proda se
ali da v najem
po ugodnih pogojih hctcl „Črna prst" v Hudijužni tik železniške postaje.
Pojasnila daje Delniška pivovarna t trgu na Štajerskem.
Laškem
Naznanilo.
Mlekarska zadruga v M. Vidu pri Tipa vi naznanja, da je otvorila poleg io otvorjf ne prodajalne mleka in ml« čnih izdelkov V ulici Rossetti 21, še drugo prodajaln* v Ulici Piccard?, štev. 35. —
Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Vipavi je najmodernejše in najhigijenično opremlj a* mlekarna ter razpolaga dnevno s 4000—50001 pristnega, mastnega, podnanoškega pasterizo-vanega mleka. Dostavlja tudi na dom, kavarnam in mlekarnam.
Se priporoča za obilen obisk
Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Vipavi,
Vsakovrstne
slamnike
od preprostih do najfinejših, oene primerno niske, priporočam gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu.
Fran Cerar,
tovarnar slamnikov. — Stob. pošta Domžale pri Ljubljani.
Razpis službe.
Okrajni šolski svet v Sežani razpisuje službo pisarja. Dnevna plača znaša začasno K 2*50.
Prošnje s prilogami naj se predlože do 30. majnika 1913.
podpisanemu uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Sežani
52L majnika 1913.