188. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17 avgusta 1903. XXXVI. leto. iih&ia *sak dan svsčer, izimst nedelja In i t&zi nk<, ter velja po posti prejemali aa avstro-ogrska doto ki aa vse leto 26 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta B K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno s pošiljanjem aa dom aa vse leto 24 K, za pol :eta 12 K, aa Četrt leta 6 K, aa eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja aa celo lato 82 K, aa pol leta 11 K; za četrt leta B K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja delale tolika teč, kolikor znaša poštnina. — N* caročbo brez istodobne vposiljatve naročnine aa ne ozira. — Za oaaanlla plačnje aa od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankcvati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredaietvo In upravnletvo je na Kongresnem trgu fit. 12. — Opravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. administrativne stvari. — Vbod v aredmfttvo )« ta Vegovo ulice It« 2, vhod v opravniBtvo pa a Kongresnega trga St. 12. „Slovenski fiTarođ" telefon št. 34. Fosamiin« Številke po IO h. „Narodna tiskarna1' telefon št. 85. Kriza v dualizmu. Ko se je Avstrija leta 1867 preo-snovala v avstro-ogrsko monarhijo, so l»ili vsi politiki in državniki, ki so to preosnovo izvedli, uverjeni, da se je s tem dala habsburški državi stalna in taka oblika, ki bode močan jez vsem nevarnejšim državnopravnim krizam. To pričakovanje pa se ni izpolnilo! Že vsakokratna nagodba, ki se ima vsakih deset let znova skleniti med obema državnima polovicama, hrani v sebi, kakor je izkušnja pokazala, kali mnogobrojnim krizam, ki silno otežku-jejo zdravi in mirni razvoj celokupne monarhije. Pri tem pa je treba pov-darjati, da so vedno Madjari tisti, ki dosledno povzrocujejo, da je baš ona državna oblika, ki je bila njim v prilog vstvarjena, v vedni nevarnosti in da ne more priti do nobene stabilnosti, ^moter, kateri Madjare vodi v njihovem stremljenju, je jasen. Njim ne zadostuje več dosedanja državno-pravna oblika — dualizem, oni hočejo več, oni zahtevajo sedaj že personalno unijo in morda celo ne bode več dolgo, da jim tudi to ne bode več zadostovalo in da bodo tirjali, oziroma si priborili popolno narodno neodvisnost s svojo narodno dinastijo. V dosego tega svojega cilja delujejo Madjari, dasi le polagoma, vendar resno in konsekventno. V tem oziru so napravili znaten korak naprej, ko so začeli neizprosen boj za narodne koncesije v vojski; doseči hočejo svojo samostojno madjarsko armado, v kateri bi tudi vse nemadjarske narodnosti v Ogrski — Slovani, Kumuni in Nemci — morale služiti madjarski nacijonalni državni ideji. Napram tem težnjam so Nemci na stališču, da je edino enotna armada z nemškim komandnim jezikom pogoj obstanka avstro-ogrske države in da pomeni — rušiti državne temelje, ako se ruši enotna armada. Nemci so torej ncsproti Madjarom v tem vprašanju že zavzeli določno stališče in zapretili, da bodo vtem slučaju preprečili obnovitev nagodbe, kar bi bilo za Ogrsko državno polovico vtem trenotku lahko usodepolno. Razume se samo ob sebi, da se niso Nemci postavili Madjarom po robu zbog tega, ker jim je bodočnost Avstro-Ogrske pri srcu, pač pa da ohranijo svojemu nemškemu jeziku dosedanjo domenujoče posestno stanje v armadi. Da bi bila enotna vojska z nemškim poveljnim jezikom za Avstro-Ogrško conditio sine qua non to je pač le prazna, ne podprta trditev, ki se ne da utemeljiti, kar morajo odločujoči krogi tudi sami uvideti. Dasi so torej napovedali Nemci madjarskim zahtevam neizprosen boj, vendar je gotovo, da bodo Madjari v tem boju za narodne koncesije v armadi le dosegli v principu vse ono, kar zahtevajo, ako ne drugače pa potom ugodnih kompromisov. Naše mnenje je, da bi naj bila armada — „narod v orožju," vojska, ki bi uvaževala in upoštevala tudi narodna čustva. To bi celotni armadi gotovo ne škodovalo, pač pa bi ji preje še koristilo. Nemški značaj avstro-ogrske vojske ni v interesu države kot take, ampak samo v interesu onih krogov, ki dosedaj zavzemajo v državi najvišja in uglednejša mesta v vladi in armadi. To stoji! Zato nismo načeloma nasprotni, da se dovoli madjarskim polkom madjarski poveljni jezik in da se madjarski častniki premeste k tem re gimentom, odločno pa smo nasprotni madjarskim težnjam, da bi se madjarski jezik uvedel kot poveljni jezik za vse vojaštvo na celem Ogrskem, ker bi se s tem tudi nemadjarskim polkom usilila madjaršČina, kar bi pa za nje značilo — iz dežja pod kap. Tudi Hrvatje so se že oglasili in so se odločno izjavili proti madjarskim armadnim zahtevam in sicer iz istih razlogov, kakor mi. Sicer pa najbrže stvari same ne bode prav nič spremenilo, ako se posamezni narodi izjavljajo proti postulatom Madjarov, ker v takih vprašanjih ne pridejo v poštev niti narodi, niti celotna cislitvanija, ampak tn odločuje samo avtokratična volja vladajočih vojaških krogov. Temu pa smo krivi v prvi vrsti Slovani sami, ker smo po-popolnoma needini v tem, kako je nam postopati proti Madjarom, oziroma kakšno bi naj bilo naše pravo stališče napram madjarskim težnjam. Kakor smo že naglašali, so Hrvati odločni nasprotniki personalne unije; to je odkrito in jasno povedal nedavno „Obzor", a že pred leti je posl. dr. Laginja v državnem zboru slovesno izjavil, da so Hrvatje načeloma proti personalni uniji in da bodo ta stremljenja pobijali, ako treba, z vsemi sredstvi. Vsi Slovani so takrat njegovim izvajanjem pritrjevali, iz Česar bi se dalo sklepati, da v tem oziru družijo vse Slovane isti politični nazori. A navzlic temu se še do danes niti Čehi niti Poljaki niso določno izjavili, kako stališče zavzemajo v vprašanju glede madjarskega armadnega jezika, oziroma glede personalne unije, dasi v to odnošaji v zadnjem času naravnost silijo. Saj se že celo krogi, ki so bili še nedavno madjarskim aspi-racijam strupeni sovražniki, spoprijaz-nujejo s personalno unijo Cislitvanske s Translitvansko — vzgled knez Alfred \Vindischgraetz —, kar pač jasno kaže, da je kriza v dualizmu stopila v stadij, ki zares more dovesti do personalne unije, kar bi pa gotovo ne bilo v prilog Slovanom. Treba bi torej bilo, da se Slovani že vendar enkrat združijo in z jasnim programom stopijo v boj proti težnjam, ki bi bile v naroden pogin slovanskim narodnostim na Ogrskem. Ustaja v Macedoniji. Nikakega dvoma ni več, da se zmede na Balkanu ne bodo mogle poravnati mirnim potom. Le z velikim naporom se tišči k tlom plamen, ki grozi vsak čas vzplapolati po celem polotoku. Ne le v Macedoniji in v Albaniji, tudi v Srbiji in Bolgariji opasno vre. Rusija je vsled umorov dveh svojih konzulov toliko prizadeta, da se pač ne bo mogla splošni ustaji zoper turško krutovlado ustav Ijati. K temu še pride vest, da se ruski podkonzul Mandelstamm, ki je odšel pred šestimi dnevi iz Peča v Manastir, od takrat pogreša. Morda ga je zadela enaka usoda kot tovariša Sčerbino in Rostkovskega. V okrajih Solun in Monastir se nadaljuje klanje in požiganje. Pri KreČovu je bil veliki spopad mtd ustaši in turškim vojaštvom. Ustaši so izgubili 25 mož. Albanci v Mona stiru Fe vedejo zopet skrajno pre drzno. Železniški most pri Florini so ustaši razdejali. Bolgarska vlada še vedno dela ustašem razne zapreke, vsled česar je prebivalstvo do skrajnosti razburjeno. Ministrski predsed nik je zabranil Macedoncem prekoračiti mejo, da pohite na pomoč svo jim bratom. l9totako se poroča, da je bolgarska vlada zaprla ustaška poveljnika Zončera in Jankova. Toda s tem ne zadrži katastrofe. Neki italijanski dopisnik je imel razgovor z ustaškim vodjo Kristosom, ki je povedal, da imajo ustaši dovolj dinamita, ki si ga sami delajo. Glede Srbov je izpovedal, da so postali prijatelji uatašev, ter bo v najkrajšem času ustaja napočila tudi po celi Stari Srbiji. Ustaši so zasedli najvažnejše mesto Kruševo ter razobesili svoje zastave. Pri Vodeni so napadli turško pošto ter odvzeli 25 000 funtov šter-lingov. V Sofijo sta sklicala Miletić in Georgov shod vseh strank. Shod se je izrekel, da je dolžnost vsakega Bolgara, ustaše v vsakem oziru podpirati ter se je izreklo tudi upanje, da se Srbija pridruži Bolgariji v ma-cedonskem vprašanju. Tako sodi ljud stvo in proti njegovi volji bo vsako vladno prizadevanje zaman. Vedno bolj prevladuje mnenje, da imajo Turki tajne zarote, ki preže po življenju Evropejcem. Med zarotniki so tudi vojaki in orožniki. Le tako si je mogoče tolmačiti umor ruskega konzula Rostkovskega. Saj pa je tudi vojno sodišče neposredno pritrdilo, da je orožnik Halim postopal kot član zarote, kajti morilca in enega scdruga je obsodilo na smrt ter ju dne 13. t. m. na mestu atentata obesilo. Obsojena sta bila še dva druga orožnika na 15, oziroma 5 let ječe, dva turška častnika, ki sta sramotila mrtvega konzula, sta bila degradirana. Kako fanatizirauo je turško vojaštvo, kaže slučaj, ki se je pripetil v Peču nekemu uglednemu Avstrijcu. Turška straža mu je zasta vila pot s klicem »Kimdir-o?« (Kdo tukaj?) Avstrijec je odgovoril: »Av-strian«. nakar je zarenČal vojak: »Geri k,6rok!« (Nazaj, pes!) Neki ugleden vodja ustašev se je izjavil, da so dosedanji dogodki na Balkanu le započetek splošne ustaje, ki bo obsegala balkanske dežele. Dan velike ustaje še ni prišel, toda po« trebno streljivo je že pripravljeno. To sluti menda tudi Turška, ki je znova naročila pri Kruppu 265 topov. Socialisti v pruskem državnem zboru. Za katoliškim centrom imajo v pruskem državnem zboru prvo večino socialni demokratje, ki so pri zadnjih volitvah spravili v državni zbdr 82 svojih poslancev. Že dosedaj so imeli toliko večino, da bi jim je pripadalo eno predsedniško mesto. Toda ostale meščanske stranke so bile proti taki časti, češ, da bi bilo za socialnega demokrata poniževalno, ako bi se moral podvreči kot podpredsednik dvornim obredom, kakor je predstavljanje pri cesarju, skupni dvorni obed i. dr. Sedaj pa so se začeli zmerni zastopniki socialnih demokratov, kakor Bernstein, Vollmar in Heine z vnemo potegovati za to, da dobi stranka mesto prvega podpredsednika. Vsled tega grozi nastati v stranki razkol. Zmerni povdarjajo, da se bo v bodočem zasedanju odločevalo o važnih osnovah ter je zato potrebno, da imajo socialni demokratje v predsedstvu svojega zastopnika, da jih ne bo mogla večina z nasilnimi sredstvi nadvlado-vati, kakor se je to zgodilo pri carinskem tarifu. Kar se tiče obiska pri cesarju, se to nikakor ne protivi republikanskim socialističnim nazo rom Cesar je samo predstavnik države, nekak izvršilni odbor ljudske volje, kakršen je predsednik republike. Nasprotno stališče zavzemata Bebel ter glavni organ »Vorwarts«t ki povdarjata, da se socialisti ne smejo iti poklonit cesarju Viljemu, ki pri vsakem svojem koraku ni tajil velike svoje mržnje proti njim. Za sedaj se še ne ve, kateri nazor bo končno zmagal. — »Vorwarts« je nedavno tudi razkril zaroto veleposestnikov proti obstoječi splošni volilni pravici, ki omogočuje širšim siromašnim slcjem odločevati o usodi države. Ta junkerska nakana je še bolj raz-dražila demokratične stranke. Iz skritega življenja ... Spisal Borisov. Med listinami in knjigami, ki so ležale že nekaj let pod temnim podstrešjem in čakale rešitve, sem našel tudi ta zapisnik. Sprva sem ga mJslil uničiti. A zazdelo se mi ga je škoda. Kolikorkrat sem pogledal te črke, pisane z okorno roko, se mi je za zdelo vselej, kakor bi me prosile: »O pusti nas, ne uniči nas! Me smo slika, živa slika naše dobe!« In shranil sem zapisnik. VeČ krat sem ga prebiral, a da ga otmem pozabljivosti, sem ga lepo prepisal in popravil — in evo ga, tak je: .... Danes sem jo zopet videl. Pijana, raztrgana, razcapana je 8to pala po mestu, da so se ustavljali ljudje. Pa prišla sta redarja in jo odpeljala. Mene pa je globoko tu v srcu nekaj zabolelo, zatrti Čuti so se mi spet vzbudili, kakor še nikdar! Kolikokrat sem hotel misliti nanjo in jo blagoslavljati v spominu! ... A nisem je mogel . . . Zdelo se mi je vselej, da to ni več moja mati, da sva le dva podobna človeka, ki sva tako skupaj naletela, ki sva zavržena od vsega sveta. Kadar me je pa pogledala milo, prijazno, tisti dan sem bil srečen v svoji nesreči . . . Vzbudila so se mi spet vsa Čustva otročje ljubezni . . . Srce mi je hotelo danes počiti, ko sta jo odpeljala redarja. Mislil sem že skočiti med nju in jo oprostiti, a nisem Čutil dosti moči v sebi. Potem sem pa divjal iz mesta ven v samoto in se bridko razjokal nad svojo in njeno usodo. Sram me je bilo solz — in začel sem preklinjati vse, sebe, uro, ki me je rodila, in njega . . . Stopalo mi je pred oči preteklo življenje. Ko sem se zavedel, da živim, sva stanovala z materjo zunaj mesta, v nizki, zakajeni, s slamo pokriti koči. Kroginkrog je raslo grmovje, a ob povodnji je včasi nastopila voda in komaj, da ni pritekla tudi v na jino sobo. Matere navadno ni bilo ves dan domov. Šla je v mesto v tovarno. Mene je zaklenila v sobo, mi pu stila malo kruha in izročila kako delo. Opoludne je prišla domov, mi dala malo južine in odšla nazaj na delo. Zvečer pa se je vračala največkrat pijana . . . Takrat sem bil siromak. Spo dila me je spat brez večerje in me povrh še pretepla Jokal sem in vpil, a nič ni pomagalo Lasala me je, preklinjala in vpila: »Pankert zanikrni! Ravno tak si in ravno tak boš, kakor je on! Že po obrazu si mu podoben. Ubila te bom, tebe in njega, oba!.. .« A bili so tudi taki večeri, ko je vsa blatna, smrdeča po žganju prihitela k meni, me stiskala na srce in poljubovaia, kakor bi bila blazna ter mi govorila: »O ti angeljček moj! Bodi tu pri meni, dokler bova še tukaj, ti si moj, edino ti, vse drugo me sovraži! Ne ti ne boš tak, kot je on! Velik gospod boš, dober gospod in mene boš vzel k sebi!« Ob takih trenotkih je vzela pogosto iz žepa steklenico z žganjem, me po silila ž njim ter govorila: »Vidiš, kadar boš ti gospod, bom imela dosti takega le! Ti ga mi boš kupo val, jaz bom pa pila! O kako bo to prijetno!« In vzela mi je spet steklenico ter jo v dušku izpraznila. Pa prišlo je drugače. Ker je vedno pijančevala, ji je začela pešati pamet. VČasi je govorila nerazumljive reči in omenjala večkrat ime Robert. Poslušal sem jo vselej prav pazno, a vedel nisem, kaj je hotela, Govorila je o meni, Robertu, sebi, da ga bo, ker jo je pahnil od sebe proč, daleč, daleč . . . Take besede je govorila, brez vsake zveze, a jaz sedemletni deček je nisem umel. Ko sem začel obiskovati šolo, so mi jo vzeli. O kako sem jokal, ko so jo odpeljali v blaznico. Mene je vzela k sebi materina znanka, dobra žena, ki je hodila tudi v tovarno. Mati moja je prihranila v mladosti nekaj denarja in tega je vzela moja nova gospodinja, da mi je dala hrane, stanovanja in obleke. Ko sem bil prost šole, sem se šel učit krojaštva. Tedaj sem tudi zvedel, kaj in čegav sem. Povedala mi je vse to ženica, pri kateri sem stanoval. Pravila je, da sta služili v mladosti z materjo skupaj v mestu. Takrat je bila moja mati vse drugačna, kakor sedaj. Vedno je tičala kje v cerkvi in se plazila okrog duhovnikov. Bila je tercijalka, znana daleč okoli. Mislila je, da, bila je trdno prepričana, da so ljudje g.Io-obritih, napihnjenih obrazov, pove-šenih glav in črne uniforme, brez kravat, zlati bogovi. In ona se je klanjala tem »zlatim« bogovom, kjer in kadar se je mogla. V veliko čast si je torej štela, če je dobila pri nekem takem možu — zunaj mesta — službo kuharice. Takrat je bila v cvetu mladosti. Marsikdo je pogledal v njeno črno oko in se ozrl za njo. V družbo teh se je uvrstil sčasoma tudi njen gospod — župnik . . . (Konec prih.) Politične vesti. — Dopolnilna deželno-zborska volitev v Dalmaciji. V Dubrovniku je bil izvoljen dne 12. t. m. dr. Melko Cingrija, odvetniški koncipijent z vsemi oddanimi glasovi. — Kriza na Ogrskem Cesar pride v Budimpešto v sredo, ker pa bo v četrtek 20 t. m ogrski narodni praznik (Sv. Štefan), sprejel bo cesar razne parlamentarce šele v petek. Grof Khuen Hedervary je z Dunaja odpotoval naravnost na svoje posestvo Hedervar. Razun njega je Bprejel cesar v daljši avdijenci ministra G*»lu-cho\vskega in Welsersheimba. Kon-feriralo se je o armadnem vprašanju- — Delovanje novega upravitelja v Bosni Baron Burian je že začel uganjati v Bo3ni svojo diplomatično taktiko. Ker se vlada najbolj boji srbsko mohamedanskega sporazumi jenj a, hoče Burian to preprečiti s tem, da konferira s srbskimi voditelji ter jih skuša pridobiti za vlado, obetajoč jim avtonomijo glede cerkve in šole. Vse kaže, da mu bodo Srbi šli na limanice. — Preosnova bolgarskega ministrstva je izvedena. Na novo so vstopili: polkovnik Sol a rović kot vojni minister, visokošolski profesor Borisa vljević kot finančni minister, profesor Rusi k kot naučni minister in sekcijski načelnik J o v a-novic kot pravosodni minister. — U s t a j a v M a c e d o n i j i. Ru sko brodovje Črnega morja je od plulo v turško vodovje. Grški ministrski predsednik Ralli je izjavil nekemu poslaniku, da je mir na Bal kanu v resni nevarnosti, ker Grki in Turki ne morejo več prenašati v Macedoniji bolgarskega nasilja (?) ter bodo morali seči po zadoščenju. — Sprememba v pruskem vojnem ministrstvu. General pl. Gossler je odstopil na lastno proš njo, na njegovo mesto je imenovan kot državni in vojni minister general pl. Einem-Rothmaler. — Angleški parlament se je zaključil s prestolnim govorom, v katerem se kralj toplo spominja svojih obiskov na tujih dvorih in na Irskem. Glede Ircev pravi, da je bil globoko ganjen vsled odkrite uda-nosti prebivalstva. 25-letnica okupacije Bosne in Hercegovine. Človek si vedno rad obnavlja in osvežuje misli na preteklo, bodisi, da mu pri tem zalijajo solze oči ali pa se obraz razjasni in raztegue v dobrovoljni smešek. Slovenski bivši vojaki-junaki so obnovili dne 15. t. m. take stare spomine na svoje aktivno sodelovanje pri zasedanju Bosne in Hercegovine. Do-gouki so bili tačas pač večinoma žalostni, toda spomini nanje vendar niso nikomur kalili splošnega veselja, kajti prestano je že davno za nami, in vedli Renegat. Povest iz tržaškega življenja. (Po resničnih dogodkih spisal I. B.) XI. Določen dan je bil Sancin v Benetkah v hotelu Danieli in je čakal na Minzija. Vedel je, da je Žid jako prekanjen mož in ako sploh pride, da prinese nekaj posebnega.' Minzi je res prišel. Kakor tihotapec se je priplazil v hotel in v Sancinovo sobo in prvo njegovo vprašanje je bilo, če se ni bati kakega presenečenja, če je v sobi varen. — Minzi — vi ste grozen stra -hopetnik. se mu je rogal Sancin. — Kaj je to strahopetnik ? je dejal Minzi. Ali je tiger strahopeten, ker je previden? — A vi ste bolj podoben zajcu, kakor tigru, moj ljubi Minzi. — O, jaz znam biti tudi tiger, kadar je treba, je odgovoril Minzi. Sedaj je pa treba previdnosti. Prosim, zaklenite vrata. V tem, ko je Sancin zaklenil vrata, se je Žid začel slačiti. Sancin je strme videl, da ima Minzi okrog života privezane razne papirje, katere je zdaj previdno odvijal in jih so se slovenski junaki ves čas na bojiščih tako, da se jim je moralo od pač vseh strani priznavati le čast in slavo. In najvišja priznanja slovenske nevstrašenosti, slovenskega poguma in požrtvovalne udanosti za svoj dom in svojega vladarja, vse to se bi naj oživelo in celemu svetu prikazalo ob prirejenem jubileju. Dasi je marsikateri hrabri bojevnik pri zasedanju Bosne in Hercegovine v teku Časa dobil čisto novo obzorje, spoznal je že morda, da se leta 1878 v Bosni in Hercegovini ni bojeval za „osvoboditev" slovanskih bratov7 ne za „krst častni i svobodu zlatuuu, temuč le za diplomatično šah-igro, veudar mu še danes ne more vest ničesar očitati: storil je svojo državljansko dolžnost, kar je velevala skupna očetnjava. Ravnotako je marsikateri bivši bojevnik slovenski v Bosni in Hercegovini pri zasledovanju diploma-ticnih in političnih intrig se prepričal, da je bil nalašč slabo poučen, Češ, da ima pred seboj krvoločne in brezbožne Turke. Ravnotako je turška vlada po svojih agitatorjih fanatizirala bosansko-hercegovsko prebivalstvo, da so prišli „Švabi" jim jemat deželo in vero. Oboji so bili žrtva „višjih ozirov", ponajveč so streljali bratje na brate. Toda to se ne da spremeniti, „tako je veleval do-moviue ukaz." Take rekreminacije bi le motile slavnostno obiležje jubileja. Slavnost se je izvršila po določenem sporedu res prelepo. V predvečer je bila po mestu bakljada. Mnogo hiš je razobesilo Črno-rumene in belo-modro-rudeČe zastave. Zjutraj dne 15. t. m. se je zbralo „pri novem svetu" nad 500 bivših bojevnikov, častnikov kakor moštva ter veteransko društvo ljubljansko pomnoženo z nekaterimi deputacijami. Odkorakali so z vojaško godbo na čelu v nunsko cerkev k maši. Slavnostni govor je imel v cerkvi prof. dr. Svetina, istotako bojevnik-jubilant. Svečanosti v cerkvi so se udeležili tudi razni civilni in vojaški dostojanstveniki, kakor župan Hribar, deželni glavar pl. Detel a, načelniki raznih drugih oblastnij itd. Prišel pa je tudi nadvojvoda Josip Ferdinand v premstvu generalitete. Vojaška godba pred cerkvijo ga je sprejela s sviranjem cesarske himne. Popoldne so se zbrali sobojevniki k skupnemu obedu na vrtu restavracije rNovi svet~. Banketa se je udeležilo do 200 oseb. DomaČi polk št. 17 je poslal kot deputacijo enega nadpo-ročuika, in enega poročnika garuizijo pa je zastopal poveljnik dopoiuilnega okraja podpolkovnik vite s H erge t. Vrt je bil lepo okrašen z zelenjem, grbi vseh kranjskih mest, s slovenskimi in cesarskimi zastavami. Nad vhodom je bil dvoglavi orel z letnicama ls7*—1903, znotraj pa velika cesarjeva slika na konju. Vrsto napitnic je otvoril načelnik slavnostnega odbora gimnazijski ravnatelj, Andr. S e n e k o v i č, ki se je kot rezevni častnik 47. pešpolka udeležil okupacije. Pozdravil je razne zastopnike in sobojevnike. Povdarjal je, da mnogo onih, ki so korakali leta 1878 skupno v Bosno in Hercegovino že krije zemlja, bodisi, da so padli na bojišču, ali preminuli vsled dobljenih ran, ali pa si vsled prestanih naporov nakopali smrtne kali. „Vendar smo vse napore z radostjo in potrpežljivo prenašali, ker smo imeli pred očmi čast in korist svojega vladarja in svoje domovine. Prisegli smo vladarju žrtvovati kri in če treba tudi življenje. Te prisege ni nihče prelomil. Ne toliko verski nagibi, kakor udanost in pokorščina do vladarja sta nas vezali. Pri Sv. I olagal na mizo. To so bili načrti, ki jih je hotel Minzi s Sancinovo pomočjo prodati Italiji. Sancin je začel načrte motriti. Mirno in hladno jih je pregledal, najprej površno, kakor strokovnjak, ki na prvi pogled spozna njihovo vrednost. Nakrat je ves osupnjen vskliknil: — Minzi — to je nekaj velikanskega! Ti načrti — so orignali, ne kopije. — No, da, je odgovoril Minzi ravnodušno. Kaj mislite, da bi bil kupil kopije, ko ne vem, če zanje sploh kaj dobim! — A kako ste vendar prišli do originalov? To je vendar nekaj čudovitega! Kdo vam jih je preskrbel? — To je moja tajnost, ki je nihče ne izve. Jaz svojih prijateljev in zaveznikov nikdar ne izdam. . — Prav tako, Minzi, je rekel Sancin Vsedel se je za mizo in začel načrte natančno pregledovati. Druzega za drugim je vzel v roke in ga preštudiral, med tem ko ga je Minzi opazoval z napeto pozornostjo, kakor bi hotel uganiti njegove misli. Nastala je dolga pavza, v kateri ni bilo slišati druzega, kakor šume- Luciji nam je dal naš vladar dober zgled pogumnega vojaka. Naš presvitli cesar pa je sicer vladar miru, ki skrbi v evropskem koncertu, da zamorejo narodi v miru prospevati, da procvita narodno gospodarstvo. Potem je spregovoril v podobnem smislu nemško ter napil cesarju trikratno „slavau; čemur se je ves vrt navdušeno odzval. Godba je zasvirala cesarsko himno. S ve tek, rač. nadsvetnik in sobojevnik je navajal v svojem govoru približno: „Nam je pripadla naloga, da smo prišli v Bosno in Hercegovino kot spasitelji in odreŠeniki. Toda, dasi smo prišli kot nositelji kulture, naši sedanji sodržavljani so bili zaslepljeni ter so napačno mislili o nas. Skoraj lA vse avstro-ogrske armade je takrat sodelovalo *pri okupaciji. Pokazalo se je, da je nekoliko poprej preosnovana armada dobro prestala prvo skušnjo na bojišču. Ta armada je nosila avstrijskega orla visoko, naš duh avstrijski se prenaša na naše potomce. Napil je avstrijski armadi. Godba je zasvirala Radeckvjevo koračnico. Za napitnico se je zahvalil v nemškem jeziku podpolkovnik vitez H e r g e t ter napil bojevnikom iz leta 1878. Seneković je predlagal odpo-slati cesarju sledečo brzojavko, ki se glasi po nemškem izvirniku: „Danes tukaj v slovesno z zastavami okrašeni Ljubljani v spomin 251etnica okupacije Bosne in Hercegovine zbrani bojevniki Kranjske iz leta 1H78 drznejo se pokloniti Vašemu Veličanstvu ter znova priseči svojo neomajno zvestobo in privrženost." — Brzojavka je bila z velikim navdušenjem odobrena. Župnik iz Krope in bivši bojevnik H o n i gm a n nje opisoval v precej humoristični obliki začetek in razvoj okupacije, pri tem pa govoril tako gin-ljivo, da je izvabil sobojevnikom solze iz oči. Padlim je zaklicali Lahka jim zemljica, saj ne počivajo v tuji, temuč v slovanski zemlji. Končno je napil slavni Avstriji. Godba je zaigrala — „Mlade vojake." Brzojavne pozdrave so poslali med drugim: postojnski sobojevniki; N o r-m a 1 i, župnik v Herpelju. Fr. Stacul iz Medije; dr. Staro iz Iuomosta; bojevniki iz nesrečnih Vač; drž. posl. P 1 a n t a n in ravnatelj Subie iz Jajca ; nadalje S a kij e; marki G o z z a n i, slov. in brv. gasilci iz Prage; veterani iz Idrije; več bojevnikov od tam; poštni oskrbnik Zelenka iz Tržiča; bivši nadporočnik K ruši č iz Trsta; blejski župan Peternel, olicijal Malne r i č iz Dubrovnika itd. Ob 4. uri popoludue se je začela na celem vrtu ljudska veselica, ki je bila zelo dobro obiskana in živahna. Ob 1 ,6. uri je počastil veselico nadvojvoda Jos. Ferdinand v spremstvu generalov. Pozdravil ga je načelnik veteranskega društva Mihelič v patrijo-tičnem govoru. Isti govornik se je pozneje tudi poslovil v lepem govoru od jubilarjev. Zelo animirana veselica je trajala pozno v noč. Tako se je završilo harmonično in častno prelepo slavje, za katero je imel odbor mnogo truda in žrtev. Duša vseh priprav pa je bil vsekakor odbornik c. [kr. olicijal Pogačnik, mnogo pa se je trudil tudi obč. svet. Gor še. Šuklje pred vohlci. m. Šuklje v Litiji. (Dalje.) Kakor pa vse discipline socialnega teženja učijo, gre svet v to spre- nje papirjev, kadar je Sancin odložil kak načrt in vzel drusega v roko. Končno je žd vprašal: — Koliko cenite, da so ti načrti vredni? Sancin je zdaj pogleduje Žida nekako pomije in lakoniČno odgovoril: — Prav nič! Zid je strepetal, kakor da bi ga bila strela zadela, kar sape mu je zmanjkalo in nekaj sekund ni mogel ziniti niti besedice. Potem pa je prišel k sebi in motreč Sancina s temnimi pogledi je vprašal: — Zakaj niso načrti nič vredni? Saj ste sami rekli, da so originali! — Ljubi Minzi, je dejal Sancin. jaz vam ne morem pomagati. Ti načrti niso nič, čtsto nič vredni, in kar ste zanje plačali, je izgubljeno. Da originali bo to, ali — vredni niso niti groš*, ker so — stari. — Kako — BUri? Kaj po meni to? — To so načrti nekdanjih utrdb — sedaj pa so vse puljske utrdbe prezidane in predrugačene. Ko bi imeli načrte sedanjih utrdb, bi lahko zanje dobili 50000 lir ali morda de membo Angleška, Amerika, Nemška, Francoska in zdaj tudi Italija kažejo, da strmi masa ljudstva za to strujo, oziroma, da teži tja vse orospodar stvo in duševno življenje. Neki zgodovinar pravi, da svetovna zgodovina nič druzega ni, kakor nasprotje dveh velikih moči: principa zadruge in principa gospodstva. I i Hertzka piše: »Socijalni boj se mora izbojevati v delavnici in komptoaru, ne na barikadi«. In G*lvin: »Dokler za more denar zemljišča kupovati, dotlej prinaša denar obresti, dohodke brez dela « In George Elist glede verstva: »Povem zdaj in za vselej, da me vodijo zdaj v mojem Btremljenju višji obziri in plemenitejši nazori, kakor tedaj, ko so name vplivali nazori evangelija« V revolucijonarnih časih živimo. Tehnika, kemija stvarjate vsaki dan nove čudeže. Človek, živeč v kraju velikega dela in prometa, zjutraj ne ve, če je še na stari zemlji. Kam to žene? Bog ve! Nanj moramo zaupati; on sam je v stanu, nas voditi po pravi poti. In B jg nam je razodel svojo voljo v razodetju, ki nam ga je dal v starem in novem pismu. Glavna in prva moč v vsem, kar se na svetu dogaja, je le on. In zdaj, dragi poslušalci, ki ste prišli me poslušat, dobri katoliki ste, kakor jaz, še nekaj časa me poslušajte, da vam povem, kaj kot katolik in branitelj strmljenja božjih naših namestnikov o soo. vprašanju mislim. Tu imate liberalizem, ki se je proti Bogu spuntal in ljudstvo iztr gal iz prs presvete naše cerkve in iz vodstva duhovščine! On uči: prosta lastina, sloboda človeka, vsi jednaki, prosta konkurenca in plavaj, reši se, da ne utoneš! Samopomoč delavcem pridigujfjo, asocijacije delavcev, dru štva naj snujejo v pridobivanje večje omike in nagoni človeka bodo zopet vodili človeštva iz raztrgane organizacije, kakor je obstajala v feudal-nem svetu, v druge; brez družbenega reda 6vet ne bo obstajal in delavec si bode sam pomagal. Ali treba je, pravijo liberalci, da proste moči gospodarstva stvarjajo nova pridobitna sredstva, stvarjajo v kapitalističnem gospodarstvu milijarde vrednosti in te pa podlage za delo in preživljanje toliko milijonov ljudi na svetu. Le čez to gospodarstvo vodi pot v boljše razmere tudi za mase. To gospodarstvo pripravlja orožje in pripravno roko, um za delo v življenju, v katerem ne bo treba kuratorjev na vseh straneh, kojih kuratorstvo delavske moči toliko stane, toliko trotov v družbi redi. In ker so v se danjih Časih te misli v liberalstvu že precej utrjene, izhajajo iz njega nove stranke, ki so prijazne radi-kalcem - socijalistom, liberalno - socijalne stranke, ki že stoje z jedno nogo v njihovem taboru Vsekako pa uvažuje v dobro kapitalistično razvitih deželah liberalizem to novo soc. strujo in s soc. demokrati lepo izhajati želi. Obema je med smotri tudi ta, da strmoglavijo zadnje osta line feudalstva ter sv. našo cerkev, ki stoji kakor trdna skala sredi va-lovja in ima edino le ona sredstva za rešitev obupnega gospodarskega stanja sploh in posebno za rešitev delavskih mas. Proti dvem frontam imamo tedaj mi zvesti, verni katoliki boj. (Dalje prih.) ve, za te načrte pa ne dobite ničesar. Vi ste bili prevarani! Sancin je govoril mirno in prepričevalno. Ali Minzi mu ni verjel niti besedice, nego ga le gledal srepo, predirajoče, kakor bi hotel videti na dno njegovega srca. — Sior capitano — tako je Minzi navadno imenoval Sancina — morda se pa motite, saj že dolgo niste bili v Pulju. — Jaz se ne motim, Minzi. Žal mi je, saj bi bil sam rad nekaj zaslužil, ali s temi načrti se ne da nič opraviti. — Kdo ve! Saj ti italijanski otic rji vendar ne poznajo Puija tako natančno, da bi mogli kakor vi na prvi pogled spoznati, da so načrti stari. — Nikar tega ne mislite. Italijanski oficirji poznajo Pulj prav dobro — vsaj o tem so natančno poučeni, kar v Pulju lahko vsakdo vidi in to zadostuje, da spoznajo vrednost vaših načrtov. — Torej mislite, da se ne da ničesar dobiti? — Prav ničesar, Minzi! — Morda pa vendar ! Vi imate gotovo kako znanje tu. Poskusiva vse eno. Dnevne vesti. V Ljubljani. 17 avgusta. — Osebna vest. Začasnim okrajnim šolskim nadzornikom za šolska okraja Kranj in Radovl|ic& je imenovan nadučitelj g. Ferdinand Kalinger v Toplicah. — Š u kije je v shod. Sobotni »Slovenec« nam je o Šukl jejevenri shodu povedal, kar se mu je zdelo, da je primerno za javnost in ko ristno za njegovo stranko. A že to, kar je »Slovenec« povedal, je klasično. O Šakljejevem kandidatskem govoru povemo še svoje mnenje. Za danes zadostuje, če rečemo, da je Šukljejev govor javni pokori tako podoben, kakor jajce jajcu. Časih so grešniki morali pred cerkvenimi vratmi delati pokoro — danes zadostuje, če se pred »zaupniki« po tresejo s pepelom in prekličejo svoja »zmote«. In Fran Šuklje je ponižno in skesano preklical vse, na kar je nekdaj prisegel in poljubil roko tistemu dr. Šušteršiču, ki ga še pred nekaj leti ni mogel dosti zasmehovati. Sboda so se udeležili največ aamo duhovniki, ki so prignali nekaj kmetov kot nekake paradne ši-meljne na ta shod. Kako so ti du hovniki gledali Sukljeja in kaj so si mislili, tega seveda ne vemo. Shod se je namreč vršil pri zaprtih vratih. S»mo kdor je imel legitimacijo, je Brnel na shod. Še neki duhovniki, ki niso posebno vneti za Šukljeja, niti vabila na shod niso dobili. Bili so med sabo, Šuklje in njegovi najnovejši prija telji in lahko vprizorili tisto žalostno komedijo, ki jo je »Slovenec« v soboto popisal. Kdo bi bil pač mislil, da bo nekdaj tako ponosni Šuklje še igral tako klavrno ulogo! — Adjunkt Polenšek. Pol tem stereotipnim naslovom smo že nekajkratov poročali o činih, katere je ta justični junak zakrivil dosedaj kot preiskovalni sodnik v Vipavi. Občinstvu je tedaj tudi že popolnom* znana zadeva, ki se tiče treh poštenih vipavskih mož, namreč Josipa Ferjančiča iz Slapa, Josipa Rondiča iz Slapa in Filipa Ci-goja iz Podrage. Poročali smo svoj Čas, da so bili ti možje od orožnikov pri belem dnevu prijeti, ukle-njeni in — meni nič tebi nič — naravnost s polja od dela odgnani v zapor in so tamkaj zdihovali celih 24 dni. In zakaj? Zato, ker so se pred štirnajstimi leti, v noči od 23. na 24 aprila leta 1889 z nekim Francetom Turkom iz Gabrij spopadli in ga malo potipali radi tega, ker je »fant« celo popoludne z njimi popival, plačal pa nič, nurveč na tihem odnesel svoje pete. Blizu Slapa so ga omenjeni trije dohiteli in na pravili ž njim pravični obračun, pri čemur je Turk poplačal svoj delež z 80 krajcarji in dobil seveda tudi nekaj Sancin se je že naveličal tega obravnavanja z Mnzijem in je postal nervozen. Vstal je in odločno rekel: — To ne gre in ne gre. Jaz se nečem kompromitirati in zato ne poskusim ničesar. Če mislite, da kaj dosežete, poskusite sami. Vprašajte kogar koli, kje je šef* generalnega štaba in ponudite mu svoje načrte. Samo mene nikar nič ne vpletajte v to zadevo, čisto nič, Minzi, ker jaz v tacih zadevah ne poznam prav nobene šale. Sancin je govoril tako grozeče, da se ga je Žid ustrašil. Zdihuje je Minzi spravil svoje načrte in hotel oditi. — Še nekaj, Minzi, je dejal Sancin. V vašem lastnem interesu vam svetujem, bodite previdni. En sam nepreviden korak spravi lahko v nesrečo vas in vaše prijatelje. Bodite torej previdni — posebno pa se čuvajte, da bi meni nakopali kake sitnosti. Ločila sta se. Ko je Minzi šel po stopnicah, so mrmrale njegove vele ustne: Vse svoje prihranke sem dal za te načrte. Ali naj bom ob vse? Ne! Svoj denar hočem imeti. Ce je sreča, znam biti tiger. --opominov in spominov na trdo svojo kožo. To je vse, kar se je zgodilo tisto noč. In leto za letom je minulo in trava je zarasla ves ta fantovski »Čin«, nihče več ni mislil in sanjal o tej nedolžni —vipavski pravljici. Med tem so vsi tačasni veseli fantje postali resni možje, marljivi posestniki in dobri rodbinski očetje, katerim je božja usoda naklonila obilo božjega blagoslova. Vendar — nesreča nikdar ne miruje in nečuveni strasti vipavskih klerikalcev je dobrodošlo vsako srrdstvo, spraviti svoje politične nasprotnike v sramoto in nesrečo. In zgodilo se je, da je iz te opisane ročne dogodbice s pomočjo najgrših rienuncijantov, kar jih je kdaj živelo v Vipavi, čez 14 let naraslo sprva hudodelstvo ropa, ki se je končno v vipavskem sodišču pod spetnimi kami adj. Polenška spremenilo v hud. javnega nasilstva in prestopka zoper telesno varnost. Vsi ugovori zoper to obtožbo so se zavrgli. In dne 14. t. m. se je vršila pred ljubljansko deželno sodnijo glavna razprava proti omenjenim trem nesrečnežem. In čujte, kaj se je zgodilo? Vsi trije obtoženci so bili oproščeni, popolnoma oproščeni in so po tolikem, nedolžno prestanem strahu dobili tedaj vendarle sijajno zadoščenje. — Tako se je tedaj končala ta vipavska tragedija. In vsakdo, kdor je z zanimanjem sledil tej prezna-čilni razpravi, moral je hkoncu ne hote vsklikniti: »Adjunkt Polenšek«. Pribiti hočemo le, da je neka priča, Janez Petrič, v Ljubljani go voril — recimo — popolnoma drugače, nego v Vipavi pred Polenškom, Ia tudi v L j u b 1 j a n i sto prav je prišel do besede neka priča Jernej Žorž, ki je potrdil, da je aoropania Franc Turk sam ponudil tačas Slapčancm denar in še uro, d« 30 mu pa leti vrnili uro in obdržali le denar. In tudi poškodovani »France Turka, ki je do tedaj zahteval 100 0 kron odškodnine, je vsled prizadevanja zagovornika dr. Voduška moral z resnico na dan in izkazalo se je, da je za vse, kar se mu je tačas zalega zgodilo, že davno — kraljevo poplačan. Tako je tedaj ta kaz-nski 3lučaj koČan in končano je tu^i postopanje pred sodnijo. S tem pa ni rečeno, da se »ta kiiminaličen uni kum« odda in vrže v našo registra turo, v registraturo javnosti. Kakor smo že svoj čas naznanili, se stvar sedaj obrne in le radovedni smo, kako da bodo višji faktorji, — ki so se dosedaj vedno zavzemali za slav nega in na vsem tem nedolžnega Polenška, — sodili končno o tem slučaju. Že danes pa vprašamo, kdo da jim bode povrnil škodo, kdo j.h bode odškodoval za sramoto, da so ukle njeni korakali pred orožniki in sedeli kar več tednov v zaporu, kako bo plačilo za veliki strah, ki so ga prebili Josip Ferjančič in F.lip Rondič in vsled kojega je Filip C;goj celo — nevarno obolel? — Delavskemu stavbnemu društvu v Ljubljani je ministrstvo dovolilo podpore 5000 kron. To je na sebi dosti znatna podpora, ali vzpričo razmer, ki vladajo vsled slabega gospodarstva v tem društvu, ne more ta podpora nič žaleči. Delavsko stavbno društvo je edino klerikalno društvo, za katero smo vedno imeli simpatije in zato mu tudi to podporo od srca privoščimo, ali želeti je, da se stori kar je mogoče, da se društvo sanira. — Tako je — pa nič drugače« Graška »Tagespošta« je iz-taknila nekaj novega, nekaj tako ve- kanskega, da moramo to zabeležiti. Čvekaje o ulogi, ki sta jo igrala nemško junaštvo in nemška kultura na kranjskem trdi, da je celo »die Glanz periode« v slovenski zgodovini za valiti »dem deutschen Eefor tnator Trube r«. Ali ste slišali, udje božji? Primož Trubar iz Ra-ice pri Laščah, veliki Jugoslovan, je tudi že Nemec postal! — Tržaški škof Nagi se je ob svojem prihodu v Trst postavil na stališče, da ni ne za Nemce ne za Italijane, ne za Slovane — nego za katoličane svoje škofije. To so lepe besede, kajti v njih je obse- ženo, da pripoznava ikof ravnopra? nost vseh katoličanov. Škof Nagi pa tako samo govori — dela pa drugače. Povodom smrti papeža Leona XIII. so vsi škofje razglasili odredbe glede zadušnio itd. za umrlega pa peža. Tržaški škof Nagi je te odredbe naznanil vernikom potom javnih oglasov, ki so bili samo italijanski. S tem je škof pokazal, da Slovencev ne pozna, da jih neče poznati, da jih ne smatra vrednim, da hi jim svoje odredbe naznanil v njihovem jeziku, oziroma da je on škof za Italijane. V tem, ko na ta način Slovence žali in ponižuje, pa se skuša Italijanom prikupiti še s tem, da ž njimi frater-nizuje. Te dni je bil škof Nagi v Daili v Istri gost v ondotnem benediktinskem samostanu. Pri pojedini je svirala godba in škof je ognjevito aplavdiral istrski himni — bojni pesmi istrskih Lahov — tako da je »Piccolo« kar iz sebe radosti, da se škof udeležuje italijanskega narodnega entuzijazma. Naj Nagi le še kdaj reče, da ni škof ne za Nemce, ne za Italijane in ne za Slovane, nego samo za katoličane! — Značilno* Sodni tajnik v Celju, M a r k h 1, oni, ki je zadnjič pro glasil, da je provokacija, če ga kdo, kadar govori v svoji uradni lastnosti kot uradni predstojnik, slovenski o govori — taMarkhl je sedaj predlagan za svetnika pri okrožnem sodišču v Calju torej v slovenskem okraju. Kaj taoega je pač le pri nas mogoče. Kaj bi rekli Nemci, če bi kak sodni tajnik v Ljubnem na nemškem štajerskem, kjer je še več Slovencev, kakor je v celjskem okraju Nemce?, proglasil, da je provokacija, če ga kdo nemški ogovori? Nemci bi zagnali tak hrup, da bi Jmož takoj izginil s površja. Odgovor na slovenske proteste proti Markhlovemu postopanju pa je — predlog, naj postane Markhl v Celju sodni svetnik!! — Nemški listi se grozno jeze, ker je dr. Brejc pri deželnem sodišču v Celovcu izjavil, da bo pri vseh obravnavah načeloma vedno samo slovenski govoril in tudi na nemška vprašanja le slovensko odgovarjal. — Nesramnost. Sinoči ob s/48 zvečer se je večja Češka družba, v kateri so bile tudi štiri dame, ki so prišle v Ljubljano na letovišče, poslovila pri jahalnici. En del te družbe je šel po Bleiweisovi cesti. Prišedši mimo Ludwigove hiše je bila ta družba polita z vodo in sicer se je vhla voda iz dveh oken druzega nadstropja. Iz enega okna se je vlilo kak liter vode, z druzega pa nekako pol litra. Brez dvoma se je to zgodilo, ker je omenjena družba češki govorila. Eno okno so koj zaprli in tudi h'šna vrata so zaklenili, da poklicani policaj ni mcgel v hišo, na drugem oknu pa sta se pojavili Hve pr'avi. katerih pa v temi ni taii m g >čh spoznati. Slučij se je naznanil pol ciji »n kadar bo t-tm rešen , bomo o njem še izprego vonli. — Tragična smrt. K sobotni jubitejski slavuosti je prišel v Ljub ljano tuii okupacijski sobojevnik Josip Kordeš iz Globokega na Go renjskem. Preveliko razburjenje pa je najbrže delovalo na moža s tako silo, da ga je zadela kap. Pogreb je bil danes iz bolnišnice k Sv. Krištofu. Pokoj vrlemu bojevniku! — Umrl je dne 13. avgusta g. Andrej plem. Lehmann, c. kr. davćni kontrolor v Velikih Laščah. Pokojnik je bil vesten in marljiv uradnk, tihega in prikupljivega značaja. — V Kaicah pri Logatcu je umrla gospodična Franica G o s t i š a, hčerka rodoljubnega trgovca in po sestnika g. Mihnela Gostiše. — Poročil se je danes v Ilirski Bistrici gosp. Milan Brinšek, asistent pri južni železnici, z gospico Miroslavo Martinčič. Iskreno čestitamo! — „Časnik". Listek, ki smo ga pod tem naslovom priobčili, je preložila gdč. Antonija Kadiv čeva, ne Kadunčeva, kakor je bilo pomotoma tiskano. — Družbi sv. Cirila in Metoda častni član gosp. Luka Svetec je v spomin temu odliko vanju daroval 200 kron pokrovitelj nine s prošnjo, da bi s to pokrovi teljnino družbo zastopal vsakokratni najstarejši častni član. Ko hvaležno beležimo to vest, želimo, da še dolgo in dolgo dela narodu in družbi v prid prezaslužni rodoljub, sedaj edin družbin častni Alan g. podpredsednik Svetec Bog ga živi! — Podružnica sv. Cirila in Metoda za brdski okraj ima dne 24 avgusta t. J. ob 4. uri popoludne pri Slaparju v Lukovici svoj občni zbor. — Pomiloščeni kaznenci. Cesar je pomilosil 64 kaznenoev, oziroma kaznenk. Izmed teh jih je v Gradiški 7, Mariboru 3, Kopru in Gradcu po 1 in v Begunjah 5 kaznenk. — Požar v Vačah. I« vaške okolice se nam piše, da je grozni požar upepelil dne 14 avgusta t. 1. v Vačah razven cerkve, župnišča in 11 hiš — vse. Pogorelo je toraj 34 hišnih številk, približno toliko sked njev in še enkrat totiko kozolcev, skladišč in drugih gospodarskih poslopij in več domačih Žtvaiij. Samo naša banka »Savija« je zadeta s 44 tisoč kronami zavarovalnine, koliko pa druge zavarovalnice, se še ne da konštatovati. Oi strahu je umrla ba bica Reza Zupančič na pogorišču, neko drugo posestnico so le s težavo rešili. Ljudem so zgoreli poljski pri delki, oprava, obleka in mnogim tudi gotovina, ker se je razdejajoči element širil s toliko hitrostjo, da so morali vrli orožniki odganjati ljudi od gorečih objektov, sicer bi se jih bila veliko večja množina ponesrečila. Ker na Vačah že poprej ni bilo blagostanja, je zavladala sedaj beda v vsi svoji strahoti; pomoč je naj-nujneje potrebna, kar more kdo utr peti, vse bo prav prišlo pogorelcem. Ta moremo si kaj, da ne bi g. Fr. Slanca iz Litije pohvalno omenjali. Ta blagi mož pripeljal je takoj na lice mesta več vreč kruha in sira, ter je delil ob splošni stiski revežem; saj niso jedli tržani od zajutreka ves dan nič, mnogi še tudi drugi dan ne, ker ni bilo niti kaj niti kje kuhati. Posestnike priporočamo zavarovalninam naj jim kulantno iz plačajo zavarovalnino, gospodje poslanci pa se naj zavzamejo, da se dobe čimprej podpore iz deželne in državne blagajne. So pa še druge druž'ne na Vačah, katere nimajo tega tolažilnega upanja. To so usluž benci, državni in deželni. Tem naj priskočijo njsh oblasti na pomoč. Ker ni stanovanj, je nujnost najumest neja. V b letnem uradu je rešil skrbni dacar službeno pisarno, pre-pustivši svojo lastnino plamenu. Šola je razdejana od vrha do tal; stropi so popadali na tla in štrli še to. kar je cstalo divjajočemu ognju. Poš^a je zgorela popolnoma, naimanjŠega spisa ni bilo možno rešiti, razven nekaj denarnih pisem iz Amerike. Orožnikom so uničili goreči valovi vso opravo in obleko, le uradne spise so rešili. Tu se vidi zanesljivost Slovenca v s u>b- Svoje imetje žrtvuje, da resi urad. Večina uslužbencev ima mnogobrojne druž ne, a strehe nobene. Gasilnih društev ni bilo, le probujena Litija je poslala svoje izborno gasilno društvo v pomoč pogorelcem; gasili so v petek v soboto in v nedeljo neumorno in vstrajno, ter z največjim naporom preprečili še večje nezgode, ker ni bilo dobiti dovolj vode. Sreča je le, da se ta udarec ni pripetil po noči. Govori se mnogo o povzročiteljih tega zla, a vse kaže, da so zažgali otroci. — Nezgoda na vipavski železnici. Tam, kjer prereže vi pavsfca ž-ieznica mirensko cesto, je v petek zadel vlak ob voz, na katerem je b la neka Ana Devetak s tremi otroci. Strojevodja je dal s cer svarilno znamenje z žvižgom, a nihče se ni za to zmenil. Vlak je zadel v konja, in ga zalučal v stran ter ub 1, ženi in otrokom pa se ni ničesar zgodilo. ©Gorici« se zdi, kakor da je imela tu vmes kaka nevidna moč svojo roko. Res je tako, prav res! Zgode se slučaji, ki niso več slučaji, in »nevidna moč, ki ima svojo roko vmes«, iei j*ko lepo povedano. — Modka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ormožu priredi s prijaznim sode lovanjem ženske podružnice, gdč. M. in T. Stupca, gosp. dr. Bela Stuheca, g F. Serajnik a in slavne varaždinske meščanske godbe na vrtu gostilne g. Kalohbrenerja v Ormožu na nedeljo 23. avgusta t. 1. koncert z jako lepim programom. — Požar v Bovcu. Piše se nam: Ker se pišejo prva poročila o požarih v naglici, so ista navadno pomankljiva V popolnilo dosedanjih dopisov prosim sprejmite še teh par vrstic. Nobeden dosedanjih dopisni kov ni videl pri požaru v Bovcu »gasilnega društva iz Srpenice« (le gasilci iz Srpenice, Žage itd.), četudi so bili vsi člani istega od načelnika, pa do najmlajšega ognjegasca, nekateri v popolni opravi, delavni celo noč na pogorišču s svojimi gasilnimi pripravami in dvema dobrima briz-galnicama. Vode sicer ni bilo preveč, a iz Kluž je niso vozili! Skoda, da so bovške brizgalnice stare in v jako slabem stanu, ter jim pomanjkuje izurjenih moči. Kdo je otel zapore in hišo bratov Oitan, naj vpraša po ročevalec c. kr. sodnika in gg. Fran eeta in Izidora Oitan, ali poškodovane in bolne ognjegasoe iz Srpenice. Vsak je sicer storil, kar je mogel, posebno dobro so pa delali vsi okoličani in vojaki. Ako bi ne prišli vojaki in gasilno društvo iz Srpenice, bil bi danes malone ves Bovec pepel! Čast, komur Čast! Očividec. — Električno razsvetljavo je dobila Gorica in sicer se je zabelo z normalnim razsvetlje vanjem v soboto. — Vojaške vesti. V soboto pripeljala sta se v Ljubljano dv brambovska bataljona, eden iz Gorice, drugi iz Pulja. Odtod sta se odpeljala v Žalec. Včeraj zjutraj sta odšla 1 in 3 batoljon 27. pešpolka v Šiof|o Loko, popoludne pa 2 in 4 bataljon. S tema bataljonoma je odšel tudi nadvojvoda Josip Ferdinand. — Včeraj peljal se jz tudi 47. polk iz Gorice skozi Ljubljano v Celovec — Danes zjutraj je odšel na vaje na Štajersko brambovski pešpolk. — Tatvine v deželni blaz- nici. Kakor je dognala razprava, vršeča se te dni pri tukajšnjem so dišču, ni mogel kot poseben katoliški poštenjak in prijatelj marijapolj-skih klerikalnih prvakov znani deželni kurjač Anton Wallant povsem dobro ločiti moje in tvoje. Prodajal je deželni baker, železo, orodje itd. bližnjim vaščanom, kateri so se pa pri obravnavi znali izmuznit*, češ, da niso vedeli, da je blago nepo Steno pridobljeno. Drugače pa se je godilo Antonu Wallantu, proti kateremu je pričalo ali bilo na to pripravljeno vse zavodno osobje. Anton Wallant sprejel je 8 čudovito naglostjo odmerjeno mu sorazmerno nizko kazen, pač dobro vedoč, da ima velik interes na tem, da se obravnava čim preje konča. Katoliški poštenjak imel je seveda par dni pre|e dovolj nesramnosti proti ovaditeljern uložiti tožbo radi razžaljenja časti — prav po klerikalnem receptu — žal, da tudi te pravde ni dobil. Radovedni smo kaj poreče slavni deželni odbor k temu. in če misli tega obČepnljub Ijenega moža še nadalje negovati v svojo, in dež. zavoda škodo! — Roko zlomil. Na mitnici na Dunajski cesti splašil se je danes zjutraj Z^larjevemu hlapcu Antonu Erženu s Trnovega konj, skočil na stran in zadel z vozom ob cestni kamen Na vozu je bil takrat 10 etni deček Fran B^sdorfer, stanu|oč v C rkvemh ulicah štev. 11, kateri je padel tako nesrečno z voza, da se je zlomil desno roko nad komolcem Ponesrečenega dečka so prepeljali v deželno bolnico. — Prijet tat. Mestna policija je prijela danes ziutraj brezposelnega pisarja Franca Jakupa iz Deutssh Fei^tritz, ki je dne 8 t. m v cementni tovarni v Terbjvljah ulomil v pisarni v omaro in okradel 50 K 50 h, na kar je pobegnil. — Denarnica ukuadena je bila v noči od 15. na 16 t. m delavki v tobačni tovarni Katarini Von-čin', stanujoči na Sv. Petra cesti št 67. Vončina je pustila denarnico, v kateri je imela okoli 10 K denarja na polici pri oknu. Tat je odprl žaluzije in vzel denarnico s police. — Zlat prstan z brila n-tom je bil včeraj zjutraj na južnem t« 'ludforn ukraden nekemu Henriku Ehr^fibertju, c. kr. ofioialu z Duna|a U m val s^ ji v toaleti in snel prštao s pr-ta in ga položil na umivalnik. Ko se je umil, je odšel, ne da bi vzel prstan seboj. Z Ehrenbergerjem s je umivat] v toaleti še eden tujec, ki je na «*u nu, daje prstan odnesel. — Zaprli so brezposelno služkinjo Ivam- Ponikvarjevo iz St. Vida pri Logatcu ker je zasebnici Mariji Jerasovi v Možnih ulicah št. 35 pokradla v*»č obleke in perila. — Bicikel ukraden. Včeraj popoludne med 3. in 6. uro je neznan tat ukradel tehniku Otonu Janesohu na Sv. Petra cesti št 8 bicikel, vreden 100 K. — Osobni promet na Rudolfov! železnici je bil v soboto in v nedeljo ogromen. Vsak dan sta se zjutraj poleg dveh rednih vlakov odpeljala še dva posebna vlaka z izletniki in romarji na Gorenjsko. — Obesil se je danes ponoči v gozdu za šišensko cerkvijo neki sedlarski pomočnik iz Spo inje Šiške. Vzrok samomoru ni znan. — Iz Amerike se je pripeljalo danes zjutraj 80 oseb. Vsi, ki so se vrnili, so bili že po štiri in po pet let v Ameriki. Ie Ljubljane so se odpeljali v svoje rojstne kraje. — V Ameriko se je odpeljalo dne 14. t. m. ponoči z južnega kolodvora 58 oseb s Hrvatskega in 20 s Kranjskega, dne 16. t. m. pa 10 oseb s Kranjskega. — Koncert društvene godbe bo v torek, 18. 1. m., pri Hafnerju na Sv. Petra cesti na vrtu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. * Najnovejše novice. D 7 a italijanska vohuna so prijel« v Tridentu, ki sta si delala načrte tirolskih trdnjav. Vohuna sta poštni uradnik iz Florenoe Benutti in učitelj Bazzoli. — Pravda Humbert. Konkurzni oskrbnik Bmnuiut je iz« povedal, da znašajo nominalna pasiva 117 milijonov, čista pasiva pa 50 milijonov frankov. Za gospodinjstvo so izdali Humbertovi nad 200000frankov na leto. Tereza Hurn-bert še vedno trdi, da je dala sela-njemu justičnemu ministru 235 000 frankov, da bi ji izpoaloval vladni podporo. — Sina in sebe ustrelil. Ni Dunaju je ustrelil bivši m^sar, 72ietni Jikob Lampl svojega 24!et-nega nezakonskega sina in sebe vsled žalosti, ker mu je sin zapravil lepo premoženje. — Boj med vojaki in Židi. V Varšavi je prUlo v ž'dovskem mestu do boja med Židi in vojaki Židje so se bojevali z železnimi drogi. Policija je zaprla nad 600 Židov. — Norec s sabljo in revolverjem. V Prelouo pri Pragi je prišel stotnik Schmid ter je s sabljo in revolverjem v ro*i grozil ljudem. Schmid je blazen, a ga je oblast proti častni besedi pustila na svobodi s sabljo vred. — Cela rodbina zasuta P)sestiik Hichter, njegova žena in dva otroka v Rossbachu pri Aschu so kopali ilovico. Pri tem jih je zgornja plast zasula ter so se zadušiti. — Ženski p u n t. V Gladu pri Aradu so zaprli konjederko Muklos, ker je neka kmetica vsled njenih zdravil umrla. Zbrale pa so se ženske cele vasi ter naskočile ječo. Orožnike so sprejete s kamenjem. Orožniki so streljali ter ubili dve ženski, več pa so jih ranili. Telefonska in brzojavna poročila. Ljutomer 17. avgusta. Ob vdeležbi 60 članov in zastopnikov celjskega, idrijskega, ljubljanskega in varaždinskega Sokola vršil prvi občni zbor murskega Sokola. Starosto voljen dr. Chloupek Javnemu shodu popoldne predsedoval dež. poslanec K o č e v a r. Vdeležba nad 3000 ljudi. Govorili Sokoli: dr R a v n i h a r podstarosta ljubljanskega Sokola o pomenu sokolske ideje, dr. Pero Magdić starosta varaždinskega Sokola slovenskemu kmetu, Josip Smertnik načelnik celjskemu Sokolu o vplivu telo adba, dr. Vekoslav Kuko vec iz Celja o državljanskih pravicah Navdušenost nepopisna. Devet požarnih bramb Nad sto deklet v narodni noši. Svrirala je godba, vmes so peli mešani in moški zbori Dunaj 10, avgusta. Cssar je prišel včeraj iz Schonbruna v cesarski dvorec in je sprejel v posebnih avdijencah nadvojvoda Frana Ferdinanda, ministrskega predsednika Korberja, šefa generalnega štaba fcm. B e c ka in vojnega ministra Pittreicha. Te avdijence so v zvezi s koncesijami, ki se hočejo glede armade dovoliti Madjarom. Praga 17. avgusta. Gasilska slavnost je velikansko uspela. Zbralo se je nad 15 000 gasilcev. Obhod je trajal nad poldrugo uro. Zveza slovanskih gasilskih društev je ustanovljena. Slovence je zastopalo 6 mož Gostoljubnost velika. Budjejevice 17. avgusta So kolska slavnost je velikansko uspela Ob enem se je vršila nemška turnerska slavnost, ki pa se je jako klavrno obnesla. Lvov 17. avgusta. Maloruski državni in deželni poslanci so imeli tu shod, na katerem so sklenili glasovati proti nagodbi in za personalno unijo z Ogrsko, če bi se ugodilo madjarskim zahtevam glede armade Bel grad 17. avgusta. Nekaterim tukajšnjim listom je došlo poročilo, da je bil ruski konzul v Skoplju, Mandljstam, tik Bitolja zavratno umorjen. Potrjena ta vest še ni. Beligrad 17. avgusta Na tu kajšnjem kolodvoru so konfiscirali več zabojev patron, ki jih je poslala dunajska firma Kohn & Mittler na neko firmo v Sofijo. Kohn & Mittler morata plačati 32 000 K globe. Carigrad 17. avg. Uradno se razglaša, da sta bil«* včeraj obe- sena tisti orožDik, ki je ustrelil ruskega konzula Rostkovskega in njegov pomočnik. Dva druga udeleženca sta bila obsojena na 15, oziroma 5 let Madrid 17. avgusta. Gledališče v Jalnu je pogorelo. Ogenj je bil iz hudobnosti zaneten. Več oseb je aretiranih. Borzna poročila. Ljubljansk« „Kreditna banka" v Ljubljani. Oračni korzi dunaj. borze 17. avgusta 1903. aV't i J o )>olJ*e Mtrankp tla skoro izkljueno le » Mni»«o plioi im lakom se večkrat povprašuje ; zakaj je ta izdelek tako priljubjen pri gospodinjah? — Na to vprasavje si sami lahko odgovorimo, če enkrat poskusimo: Christophov lak ne diš« neprijetno, se hitro posuši in se ne prijemlje, dočim ima večina drugih lakov jako neprijeten duh, ki sobo takorekoč okuži, se slabo suši in prijemlje. — Pravi Christophov lak je napravljen iz same trde smole in zato bolj drži, kakor drugi podobni izdelki, ki so po večini sestavljeni iz kolofonija, kopala, jantarja in slabo dišečega olja; — Christophov lak je specijaliteta, katere drugi sploh ne morejo proizvajati, ker je oblastveno zavarovana. Zato naj pa vsak zahteva le pravi Christophov lak in naj si ne pusti vsiliti manj vrednih po snem ko v; kupuje naj se torei le v od firme priporočeni zalogi, tako v Ljubljani pri A Staculu. Ponarejene izdelke naj pa vsakdo zavrača. Sicer se pa proti ponarejalcem neizprosno sodno postopa. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 8C6'2. Srednji «ra'.-nJ tlak 736-0 mm. Avgust Čas opazovanja Stanje, g P baro- j g, t> metra! S g v mm.| g* i Vetrovi Nebo 14. 15 ■ 9. zv. 7. zj. 2. pop. 734 0 732 6 730 5 206 16 4 294 si. sever brezvetrj *r jzahod jasno megla jasno ■ 16 9. zv. 7. zj. 2 pop. 729 5 729 9 7337 223 193 22 8 brez veti si. jjzah. p.m.8ever del. oblač. del. oblač. del. oblač. Srednja temperatura petka in sobote | 210 in 227°, — normale: 190° in 189°. — Mokrina v 24 urah: 0 0 mm in 34 mm. — i t m it LJ" pl* l.rhnmiiii roj. H litim * naznanja s tem v svojem in v imenu svojih otrok Andreje, I m i l ij in Irira ter vseh svojih sorodnikov žalostno vest, da je nje soprog, ozir. oče, svak, brat, zet in stric, visokorodni gospod ■ Lehmann c. kr. davčni kontrolor dne 13. avgusta t. 1. ob polu 12. uri ponoči po daljši bolezni, previden s svetotajstvi, v 43. letu mirno v Gospoda zaspal. (211rt Zemeljski ostanki predragega so bili dne 15. avgusta t 1. ob 1,5 uri popoldne v mrcvašnici deželne bolnice v Mariboru blagoslovljeni in nato položeni v družinsko rakev na mestnem pokopališču. Maše zadušnice se bodo brale v Velikih Laščah in Ribnici. Maribor, 15. avgusta 1003 Trgovski sluga se sprejme za tukajšno manufakturno trgovino. Naslov pove iz prijaznosti uprav ništvo »Slov. Naroda«. (2123—1; Neutolažljivim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš predragi nepozabni soprog, ozir. oče, brat, stric in svak, gospod Ivan Tomšič posestnik in veletrgovec danes ob lf*. uri zvečer, po dolgi mučni bolezni, v 50. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjcega bo v nedeljo, dne 16. avgusta, ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti na pokopališče v Trnovem. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Trnovem. Predragega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev. Hir Bistrica, 11. avgusta 1903. Zahtevajte ilustrovane cenike žarnic (Gluhlichtlampen). Najbolja in najceneja razsvetljava. I '735 8» Johannes jCeuer Dunaj, IV. Miihlgasse 3. (2120) Žalujoča rodbina. Izurjene (2121—1) šivilje in I učenka se taKoj sprejmejo sv. Petra nasip št. 35. Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre harmonije domačega in amenkan8kega sestava, k akor tudi alaooi i i-j t-. planine in pitialne Biroje. — Daje se tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 15 brezplačno. 1*294 G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega keTiično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Pleeolije-ta /elndrna tinkturn krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372-25) Pleeolije* o zele-citato \lno se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K I* i c* c* o 1 iJ*--» i Nirupi iz malin ali lama ■•«!«- dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1 30. zunanja naročila jn>«> poštneiift povzet|na P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. Potrti najglobokejše žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo. nnfto nepozabno in iskrenoljubljeno hčerko, oziroma sestro in svakinjo, gospico Franico Gostiša danes ob 7. uri zvečer, po kratki in mučni bolezni, previđeno s sverotaj-stvi za umirajoče, v 27. letu svoje dobe, poklicati k Sebi v boljše življenje. Zemski ostanki predrage ranjce preneso se v soboto. 15. t. m, ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na pokopališče v Gorenjem Logatcu. Sv. zadušoe maše se bodo brale v župni cerkvi Matere Božje v Gor Logatcu. Blago ranjko priporočamo v prijazen spomin in molitev. Kalce, dne 13. avgusta 1903. Zahvala. Ginjenim srcem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno častilno spremstvo k poslednjemu počitku na&e blage, sedaj v Bogu spavajoče hčerke, sestre in svakinje, gospico Franice Gostiša. Posebej se zasvaljujemo za darovane krasne vence, g. pevcem za ganljive žalost i nke, sploh vsem in vsakemu posebej ki so prišli od blizu in daleč izkazat premili. prerano umrli pokojni zadnjo čast. Obenem bodi vsem prijateljem, znancem in sorodnikom iskrena zahvala za izkazano sožalje. Bog bodi plačnik vsem! 2122, ^tfilinel fJoKfišn, oče ▼■;*B-i.|n (•o^Hnh, mati. — !?Iie*ael. 1% wn. Em rij, « istu. »101411», bratje — IvMtil*** .Vliirnlk, roj. ConIInh, I9r»ffiea Vnfeo%ie r<>i (.oMli***. i. oj * i i* »• in Ko/.ika. sestre — •JomIu TImi-iiil* m aiil4ovie. svaka. Zamenja se deklico v Ljubljani z drugo Iz dežele. Tudi z dečkom. Najraje t kak kraj s 4razrednico v učiteljevo rodbino. Zamenjalo bi se tako, da vsako plačevanje obojestransko odpade. Ponudbe sprejema Karol Kainz pri Kranjski stavbeni družbi v Ljubljani. (2096—3) Zarad bolezni se odda v najem dobro .daćo gostilna z lepo enonadstropno hišo, velikim hlevom in vrtom v večjem kraju na Notranjskem. Ker je poleg gostilne tudi kovačija, bi bilo posebno pripravno za kovača, kateri bi vse skupaj lahko prevzel. Hiša je posebno pripravna tudi za trgovino ter se v nji nahaja še vsa prodajalniška oprava. Gostilna odda se tudi na račun. t2G35-2) Naslov pove uprav. „Slov. Nar.u Obleke, koce, stare vojaški P P V11P z dobr,mi podplati na d< ■ , UUIIJU tudi proti šestmesečnemu plaći] nemu odlogu pri 1«. Prf Muhur^er «in, Dunaj XX/1, tovarna Pressburg. Stanovanj e z 2 sobama in pritikliuo *»€1 ^ v\ Ar sl Prag*!. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vm«'«I4o/i plovmiMlio-narotlno upravo. (26—93) Vb» pojaauila daje: Ljubljani, čegar pisarne so uliealt Generalni zastop w v lastnej ban5nej hiši Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne ;in občnokoristne namene. I»i«jaieLi in odgovorni mreduk • Dr- Iran Ta? iar Latianna in tisk ^Narodne Osfearue- 39 16