Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale * 45 % * art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 22(1010) Čedad, Četrtek, 1. junija 2000 Telefon 0432/731190 Ol CIVIPAIC Incontro a S. Pietro per definire statuto e progetti I “migliori vicini” si danno le regole Manjšine, Bressa podtajnik Poslanec Gianclau-dio Bressa, nekdanji župan v Bellunu, nato eden od ožjih Prodijevih sodelavcev, sedaj pripadnik Ljudske stranke je bil pred dnevi imenovan za podtajnika za krajevne avtonomije in ima torej kompetenco tudi za narodnostne manjšine. Prišel je na mesto posl. Caverija in upati je, da bo prispeval k sprejetju našega zaščitnega zakona. O njem naj bi poslanska zbornica razpravljala 27. junija, a ni še potrjeno. Con l’approvazione dello statuto e la nomina di alcuni organismi, in particolare il consiglio dei sindaci ed una commissione tecnica, diventa sempre più operativa l’associazione “I migliori vicini”, creata alla fine dello scorso anno dalle amministrazioni locali della fascia confinaria di Udine e da quelle dell’Alto Isonzo per coordinare i progetti transfrontalieri che hanno come riferimento l’Unione europea. Sabato mattina i sindaci delle Valli della zona confinaria si sono incontrati, a S. Pietro, con il sindaco di Kobarid, Pavel Gregorčič, delegato dagli altri amministratori sloveni E stato approvato lo statuto dell’associazione e nominato il consiglio dei sindaci, che si riunirà periodicamente per discutere i progetti, in particolare quelli relativi all’Interreg III di prossima attuazione. Presi- dente dell’organismo è il sindaco di S. Pietro, Bruna Dorbolò, la carica di vice-presidente tocca invece a Gregorčič. All’incontro, definito dai presenti molto proficuo, era presente anche Giuseppe Marinig, presidente della Comunità montana Valli del Natisone, ente che ha predisposto una serie di proposte (sono venti e riguardano viabilità, trasporti, cultura, sviluppo agricolo e conoscenza reciproca). “Redigeremo un documento sulla riunione - fa sapere Marinig - nel quale eviden-zieremo la complementarietà dei nostri progetti con quelli sloveni”. I tempi di realizzazione delle proposte dipendono o-ra dall’amministrazione regionale. “Stiamo aspettando che la Regione proponga i bandi, quindi presenteremo i progetti, e sarà la stessa Regione a decidere quali saranno ammissibili e quali no”, (m.o.) MAGIE NA ŠPITALE "Otroci se radi učijo slovensko^ Mirjam Simiz o pouku na šoli v Tipani Mirjam Simiz Bliža se konec letošnjega šolskega leta in ob tej priložnosti nas je tudi zanimalo, kako je s pošol-skim poukom domačega narečja in slovenskega jezika na šoli v Tipani. Popoldanski pouk na šoli v Tipani deluje že peto leto in izbira, za katero sta se zavzela tipanska občinska uprava in Spe trski dvojezični šolski center, se je izkazala več kot pozitivna. Tako je v Tipani zrasla uspešna podru- žnica špetrske šole. V popoldanskih urah se otrokom posvečata učiteljici Monica Coos iz Viškorše, ki učencem sledi pri opravljanju domačih nalog in Mirjam Simiz iz Prosni-da, ki skrbi za pouk domačega narečja in slovenščine. Mirjam je poleg tega tudi bistven povezovalni člen za sodelovanje s šolo v dvajset kilometrov oddaljenem Bregi-nju. (du) beri na strani 5 Rifiuto al voto dei sindaci dell’Azienda I sindaci “duri” contro l’Ass 4 Martedì i sindaci del territorio compreso nell’Azienda sanitaria del Medio Friuli si sono rifiutati di e-sprimere il parere sul secondo Piano sanitario a medio termine predisposto dalla Regione, ponendo come condizione preliminare un incontro urgente con l’assessore Ariis. Una decisione forte, che fa il paio con quella, contraria al Piano, degli amministratori locali del distretto del Civi-dalese. Anche la riunione di due giorni fa ha messo in luce il problema di assoluta mancanza di fondi dell’Ass 4, a cui la Regione, a differenza che per altre Aziende sanitarie, non ha destinato fondi. Neanche una lira dei 30 miliardi che servono per integrare i 2.438 previsti per il 2000. “Ciò è scandaloso - lamenta il sindaco di Corno di Rosazzo Ornella Zucco, che è presidente dell’assemblea dei sindaci del distretto del Cividalese - perché è la più grande A-zienda sanitaria della regione”. Entrando nel merito del piano, la Zucco sottolinea che “è previsto un Pronto soccorso per sole 12 ore, e se gli amministratori regionali promettono verbalmente in modo diverso non vuol dire nulla. L’ospedale vive una fase di passaggio, quale sarà il reale utilizzo della struttura ancora non 10 sappiamo”. Le lamentele, però, non riguardano solo l’ospedale. Ovunque manca personale infermieristico, come e-merge dalla relazione tenuta ai sindaci dal dottor Luigi Vidotto, responsabile sanitario del distretto. Una relazione che è lo specchio dell’attività sanitaria nel distretto di Cividale durante 11 1999. (m.o.) segue a pagina 2 Učenci dvojezične šole med vajami v gledališču Ristori Dijaki iz šestih držav se spoznavajo v Čedadu Prihajajo iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Madžarske, poleg seveda iz raznih krajev naše dežele, vsega skupaj je 783 dijakov in celih pet dni se spoznavajo, primerjajo in tkejo prijateljske vezi na odru gledališča Ristori, v čedajski nižji srednji šoli, po domovih če-dajskih in nekaterih beneških dijakov. Tako bi lahko strnili smisel in namen mednarodnega srečanja med dijaki srednje- evropskih držav, ki poteka že peto leto v Čedadu in ga vsi poznamo kot “Mitteltea-tro dei ragazzi per i ragazzi”. Prireja ga nižja srednja šola De Rubeis iz Čedada in v njenem okviru je režiser celotne organizacijsko precej zahtevne pobude prof. Andrea Martinis. Cedajska šola, kateri gre vse priznanje za tako hvalevredno pobudo, je vključena tudi v projekt Comeni-us na temo “Identiteta in kultura mladih preko meja združene Evrope”. V njem sodeluje s šolami iz Beljaka in Bamberga, ki seveda nastopata na letošnjem Mittel-teatru. V drugem skupnem projektu z naslovom “Soča, trak brez meja”sodelujeta šoli iz Nem in Bovca, ki sta prav tako med protagonisti čedajskega dijaškega srečanja. Ob njih naj omenimo še srednje šole iz Krškega (Slo), Zagreba, Reichenfel-sa (A) in Debrecena (H). Od ponedeljka do petka je vsak dan, tako v jutranjih kot večernih urah, v gleda- lišču Ristori izredno živahno in tudi veselo. Videli smo marsikatero zanimivo odrsko postavitev, od musicala do lutkovne predstave, na vseh prihaja do izraza k-reativnost dijakov in njihovih mentorjev-koordina-torjev (teh je več kot 80). Kar je vredno podčrtati je dejstvo, da se je to mednarodno dijaško srečanje v teh letih precej obogatilo po vsebini in pristopih in ne le po številu udeležencev. Zelja in potreba po komunikaciji in medsebojnem spoznavanju je v pozitivnem smislu vplivala tudi na jezik komunikacije. Naj kot primer navedemo torkov večer, na katerem so nastopili dijaki iz Debrecena, Reichenfelsa in Čedada. Prvi so se odločili za musical, drugi iz 4. razreda so imeli dvojezično predstavo ita-lijansko-nemško, tretji ita-lijansko-angleško. Na srečanju sodeluje tudi dvojezična špetrska šola, ki bo nastopila v petek ob 17.45 uri. Aktualno dalla prima pagina Dall’analisi emergono dati interessanti sui progetti attuati. Sono stati ad esempio presi in carico, attraverso l’assistenza domiciliare integrata, 95 pazienti con ictus post-acuto dimessi dall’ospedale. Il 63% di questi ha usufruito di interventi riabilitativi in Rsa o a domicilio. Sono stati assistiti a domicilio 71 pazienti neoplastici terminali. Per il progetto di promozione dell’allattamen-to al seno sono state effettuate 264 visite domiciliari. Nell’anno scolastico 1998/99 sono stati sottoposti a rilievo visivo 378 bambini di 4 anni, mentre in quelli di 5 anni sono stati effettuati interventi di educazione alla salute orale. Nei ragazzi di 12 anni sono stati effettuati 380 rilievi dell’apparato dentale ed altrettanti della colonna vertebrale. Per il progetto di “screening dei tumori della cervice uterina” sono state invitate al pap-test 3.145 donne, di queste il 42% si è sottoposto al test. Sono stati Neanche una lira all’Azienda sanitaria Medio Friuli Ass 4, la Regione non se ne ricorda individuati 14 casi positivi, successivamente trattati. Nella Rsa di Cividale sono state accolte 302 persone con una degenza media di 26 giorni. Un’attività importante che però non fa dimenticare il problema della mancanza di fondi dell’Ass 4 e, al momento, nessuna certez- za che l’ospedale di Cividale mantenga i posti letto per a-cuti, condizione necessaria perché possa essere ancora definito un ospedale, (m.o.) Duhovnikom Zuanella in Qualizza zaradi knjige “Gli anni bui della Slavia” Pordenon ni pristojen za proces V petek v Pordenonu se je zaključil prvi “round” v sojenju duhovnikov Boža Zuanelle in Marina Qualizze zaradi knjige Gli anni bui della Slavia (Mračna leta Benečija), ki jo je izdala zadruga Dom. Na proceduralni ugovor odv. Damjana Terpina, ki z Andrejem Berdonom brani beneška duhovnika, je sodnica Piera Binotto razsodila, da ni pordenonsko sodiSCe pristojno za sojenje. Tako se je sodni postopek v Pordenonu konCal in se bo zadeva vrnila v roke videmskega državnega pravd-nika. Na pordenonski obravnavi so bili prisotni tudi Maria Olivieri, Paolo Mar-seu in Piera Specogna, ki so sprožili sodni postopek zaradi domnevnega o-brekovanja njihovih staršev. Pisrao iz R Stojan Spetič Naj povem takoj, da je dijakinja Katja Spetič moja neCakinja. Zato sem od samega zaCetka sledil pripravam na nedeljsko zasedanje “mladinskega parlamenta”. Tudi letos so iz Rima povabili eno izmed slovenskih šol. Izbira je padla na trgovski zavod “Ziga Zois” v Trstu, ki je dobil dve “poslanki”. V razredu so se takoj lotili dela, proučili so “zakonske osnutke” drugih šol in prišli do zaključka, da bi lahko posegli v razpravo, predvsem z namenom opozoriti javnost, da Slovenci že desetletja Čakamo na odobritev zaščitnega zakona... Kdo ve, morda bi se zgodil Čudež. Navsezadnje je parlament komaj leto dni po lanskem osvojil in spremenil v državni zakon enega izmed predlogov “mladinskega parlamenta”, drugega mora potrditi senat, tretji pa je že v pristojni komisiji. Mladi so neučakani, vendar morajo priznati, da je “parlament starih” njihovim predlogom posvetil zares veliko pozornosti. Katja me je poklicala nekega dne in povedala, da je izbira padla nanjo in ima na razpolago samo minuto Casa. Kot vsak radijski novinar vem, da minuta govora pomeni od 12 do 15 vrstic pisanega besedila, pa sem ji to povedal in še dodal, da se da v minuti Casa povedati zelo veliko, posebno še, Ce stediš s privedniki in greš naravnost k bistvu... V Rim sta “slovenski poslanki” (Katja Spetič in Deborah Vitez) prišli v spremstvu profesorice Violette Ros-sande. Kot drugih petsto dijakov, ki so prenočili v ogromnem vatikanskem hotelu “Ergife”, sta prestali tudi diskusijo o tem, kako naj se obleCeta za avlo na Montecitoriu. Na koncu sta se odločili in se opravili kar se da dostojno. Druge so prišle v kratkih majčkah, s popkom na ogled, ali pa kar v salo-petkah. Vendar to ni nikogar motilo, saj so se dijaški poslanci vedli resno in odgovorno, da z vedenjem starejših kolegov sploh ni primerjave. Ko se je seja zaCela, so bili vsi na svojih mestih, kakor v šoli. V “Transa-tlanticu”, kakor imenujejo ogromno dvorano ob vhodu v avlo, ni bilo žive duše. Le od Casa do Casa je uniformiran funkcionar koga pospremil do stranišča. Vsi so bili namreč emotivno napeti in zbrani, da je marsikoga potem bolela glava. Ko je prišla na vrsto, da pove svoje mnenje o “writerskih” (mi bi jim rekli grafitarji) je Katja predlagala, naj se res zajamči zidove za risbe in grafite, vendar naj se kaznujejo rasistični napisi in žaljivke, kakršnih pripadniki manjšin pogostoma berejo in slišijo. Tu je prišel oCitek, da se to dogaja tudi zato, ker parlament še ni odobril ustreznega zaščitnega zakona, na katerega Čakamo že desetletja. Sledil je še pozdrav v slovenščini. Predsednik Luciano Violante je oCitek tiho požrl, hkrati pa je slovenski dijakinji izkazal pozornost s prošnjo, naj pomaga stenografom pravilno zapisati slovenski pozdrav. Kajti zbornica objavlja tudi zapisnik “mladinskega parlamenta”, ki gre v uradne akte. Zanimiva je bila reakcija novega šolskega ministra, jezikoslovca Tullia De Maura, ki se je prijel za glavo in trznil, kakor Ce bi se ovedel nakopičene krivice. Mladinski parlament je nadaljeval z delom do prvih popoldanskih ur, obravnaval in izglasoval pet zakonskih osnutkov, enega pa zavrnil. Vse to ob nenehni prisotnosti dijakov v dvorani. Violante jih je moral pohvaliti za odgovornost in dostojanstvo, ki so ga pokazali, kar je zgled tudi pravim zakonodajalcem. VošCil jim je, da bi vsak kdo izmed jih kdaj v bodočnosti bil izvoljen v parlament in branil korist svojega okraja. Pridružujem se voščilu, Čeprav upam, da naši mladini res ne bo treba razpravljati o zaščitnem zakonu, saj se bo Cmilo zanj se posušilo. Se motim? Politika iz parlamenta na sodišče Slovenska politika se je preselila iz parlamenta na sodišCe. Sodniki vrhovnega sodišCa bodo prevzeli “politično” odločitev in s tem “deligitimirali” parlament, ki je po ustavi poklican, da skrbi za politiko države. Zgodilo se je nekaj povsem novega in ne samo v slovenski politiki. Mandatar za sestavo nove vlade Andrej Bajuk in njegovi kandidati za ministre so namreC vložili na vrhovno sodišCe pritožbo, s katero predlagajo, naj ugotovi, ali je volilna komisija v parlamentu napaCno ravnala, ko ni odobrila prvega glasovanja o imenovanju ministrov in predlagala ponovno volitev. Ob drugem glasovanju je 17.Članska ekipa ministrskih kandidatov dobila 45 glasov, enega manj od potrebnih, da bi bila izvoljena. Ob prvem glasovanju je predlagana vlada dobila ravno tako 45 glasov podpore, dve glasovnici po oceni komisije pa sta bili neveljavni. Po mnenju desno-sredinske opcije naj bi ena od dveh neveljavnih glasovnic morda bila dobra, kar bi pomenilo, da ministrski kandidati bi bili izvoljeni. “Negotovost o izidu tega spora povzroCa hudo politično nestabilnost”, je Bajukova ekipa napisala v obrazložitvi tožbe, ki jo podpirata obe stranki koalicije Slovenija: socialdemokrati in ljudska stranka. Dogodek ni ostal brez komentarjev. VeC je takih, ki ocenjujejo za negativno, da so se politiki obrnili na vrhovno sodišCe. Tudi v medijih smo brali kar nekaj ostrih komentarjev. Sašo Dravinec v Primorskih novicah ugotavlja, da poslanci, ki so si z izvolitvijo mandatarja podaljšali mandat na polna štiri leta, so res uboge pare. Iz polja konstruktivnega konflikta različnih političnih - torej tudi družbenih - skupin so naredili cirkus, o katerem se državljani ne morejo kaj spoštljivo izražati. Verodostojnost in avtoriteta zakonodajnega telesa je povsem na psu, poslancem pomembnost dajejo le stavba, limuzine in policaji pred njo in seveda, piace. Kljub strinjanju z dejstvom, daje plaCa pomemben faktor poslančeve neodvisnosti in samostojnosti, jo je v razmerah, ki so zavladale ne SubiCevi (spet) treba na povsem populistični naCin problematizirati. Iz enostavne naloge, obkrožiti DA ali PROTI so v parlamentu naredili znanost, poslanci pa kot da se res norčujejo iz vse javnosti, Ceš, kaj nam pa morejo. Zdaj se s tem ZA ali PROTI ukvarja pol slovenskih pravnikov in novinarjev, v parlamentu pa skomigajo z rameni, kaj bi, demokracija je paC zapletena procedura. Ob tožbi na vrhovno sodišCe so se oglasili tudi pri liberalni demokraciji z ugotovitvijo, da je bilo drugo glasovanje odveC. Ob tem pa zagotavljajo, da bodo, Ce se odločanje o izidih preseli na vrhovno sodišCe, tudi sami nanj naslovili pritiožbo zaradi morebitne kršitve tajnosti glasovanja o zaupnici vladi Janeza Drnovrška in zaradi označenih glasovnic ob glasovanju o mandatarju Bajuku. Okoli teh politično - sodnih zapletov so se oglasili tudi iz uradov Evropske unije. Ocene niso bili ravno dobre in tudi roki za vstop Slovenije v EU zaradi takšnega načina vodenja parlamentarne politike se znajo podaljštati. (r.p.) La parola è passata ai Crisi istituzionale Grave crisi istituzionale in Slovenia in seguito alla doppia votazione del 23 maggio scorso in cui i candidati ministri, proposti dal premier Andrej Bajuk, non hanno ottenuto la fiducia del parlamento. 45 a 45 l’esito della seconda votazione, due schede nulle (ma non per lo schieramento di centrodestra) nella prima. E la decisione di rivolgersi alla Suprema corte. E così la Slovenia si trova di fronte al paradosso di un governo che non si sa se è stato eletto o meno, mentre è ancora in carica Drnovšek con la sua compagine di ministri. Ma l’Europa non aspetta Da Bruxelles intanto arriva il commento del commissario che si occupa della Slovenia, Jaime Garsia Lombardero, secondo il quale Lubiana sta perdendo del tempo prezioso nel suo cammino verso TUE. L’acquisizione della normativa europea ha subito infatti forti ritardi: il parlamento ha approvato solo 17 leggi invece delle 76 programmate. Vicini amici Domenica pomeriggio si è tenuto a Vinica sul fiume Kolpa il primo incontro tra i paesi che si trovano a ridosso del confine slovenocroato. Alla manifestazione hanno partecipato circa duemila persone, provenienti da 28 comuni sloveni e 41 comuni croati. Non più rischi Il comune di Bovec -Plezzo ha deciso di regola- mentare l’attività di canoisti ed appassionati di raf-ting. Nel giro di soli 50 giorni, infatti, l’anno scorso hanno perso la vita nelle acque dell’alto Isonzo sei turisti stranieri, tra cui uno italiano. Primo provvedimento: nei sei punti più a rischio del percorso verranno posizionati dei cartelloni di grandi dimensioni sui quali verranno segnalati i tratti del fiume dove la navigazione è vietata. Inoltre è giudici stata prevista una specie di tassa. Per poter scendere con la propria canoa ogni sportivo dovrà sborsare 300 talleri, 6.000 talleri al giorno invece per gli a-manti del rafting. Sempre più tedesco Sabato, nell’ambito dei lavori della commissione mista sloveno-bavarese, sono stati premiati a Lubiana dal ministro della pubblica istruzione Pavel Zgaga e dal segretario della parte tedesca della com- missione mista Hans Meyer, cinque scuole superiori slovene che avevano partecipato ad una competizione sulla conoscenza della Baviera e della lingua tedesca. Alla gara aveva partecipato ben 36 classi. Importante è sottolineare che la collaborazione tra Slovenia e Baviera avviene in primo luogo in ambito scolastico, con la formazione e l’aggiornamento degli insegnanti sloveni di tedesco, con seminari specifici e con la donazione di materiale didattico, pubblicazioni, computer, video-cassette. Četrtek, 1. junija 2000 “Stoji stoji lipica” v Trstu Paola Chiabudini je že več let profesorica klavirja na Spetrski Glasbeni Soli, ki je podružnica Glasbene matice. Na osnovi njene večletne pedagoške prakse in metodološkega eksperimentiranja z najmlajšimi je pripravila učbenik za učenje klavirja z naslovom “Stoji, stoji lipica”, ki ga je izdalo kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu. Pred dnevi so njeno delo predstavili v Trstu, v slovenskem klubu, kjer je beseda tekla tudi o učbeniku za pouk diatonične harmonike, ki ga je pripravil Zoran Lupine. Učbenik Paole Chiabudini je pred tržaško publiko predstavil Davide Clo-dig, nekdanji učenec Chi-abudinijeve, sedaj sam glasbeni pedagog in koo-ordinator špetrske Glasbene šole. Clodig je spregovoril o učbeniku, ki izhaja iz ljudskega izročila in spremlja učence od prvih korakov do srednješolske stopnje. Predstavitev pa je bila zanj tudi priložnost za širši prikaz kulturne stvarnosti v Beneški Sloveniji s posebnim poudarkom na glasbeni dejavnosti. Njegovo izvajanje je dopolnila mlada in pridna Stefania Rudi, ki je na klavirju zaigrala nekaj skladb različne težavnostne stopnje. Občni zbor Zavoda za slovensko izobraževanje V šolski center hodi vse več otrok Tako kot številne druge organizacije in ustanove je imel pred kratkim svoj redni občni zbor tudi Zavod za slovensko izobraževanje iz Spetra. Izvolili so nov odbor ustanove, ki se je ob isti priložnosti tudi prvič sestal. Predsednik Zavoda bo v naslednjem mandatu Pavel Petričič, podpredsedniško funkcijo bo opravljal Giorgio Banchig, v odboru pa so še Aldo Clodig, Maurizio Namor, Donatella Ruttar, Antonella Loszach, Renata Cromaz in Marisa Cencig. Nadzorni odbor sestavljajo Bruno Chiuch, Albino Gariup in Gianfranco Terranova. V razpravi je prišlo do izraza dejstvo, da obiskuje dvojezični šolski center vse več otrok, kar je sicer razveseljivo, prinaša pa tudi probleme, ki jih je treba rešiti. Postavlja se vprašanje delitve razredov, kar pa hkrati odpira potrebo po ustreznem dodatnem prostoru in povečanju števila učnega osebja. Razprava je torej odprla dilemo o tem, ali naj bi se odločili za omejitev števila učencev in kakšni naj bi bili za to morebitni kriteriji. Odbor se je odločil za odprtost in večanje števila učencev kot potrditve dosedanjih uspehov in razvoja šole. Seveda pa je Pavel Petricig v zvezi s tem prvenstveno prisotna skrb za zagotovitev ustreznih finančnih sredstev. Odbor je potrdil sklep o adaptaciji doslej neuporabnega nadstropja šolske stavbe. V teku letošnjega poletja bo predvidoma opravljenega precej dela, tako, da bi lahko novo šolsko leto začeli v normalnih pogojih, adaptacijo pa bi morali po predvidevanjih zaključiti naslednje leto. Sirjenje šolskih prostorov se postavlja kot realen problem tudi glede na skorajšnje uresničevanje reforme šolskih ciklusov. Zato si je novi odbor zadal kot eno prioritetnih nalog preverjanje vsakršnih možnosti za finančno kritje načrtovanih gradbenih posegov. Plodno in živo delovanje društva Trinko Pod vodstvom Marina Vertovca, ki je bil potrjen za predsednika, Mije Krajnik, Vladimirja Predana, Beppina Krizetiča, Iole Namor in še zlasti Lucie Trus-gnach, ki je pravi motor vse dejavnosti, bo tudi leto 2000 za kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu, kar se da živahno in plodno. To je prišlo na dan v četrtek 25. maja na občnem zboru društva, kjer so pozitivno ocenili dejavnost v letu 1999, sprejeli obračun za lansko leto, ter program delovanja in predračun za tekoče leto. Delovanje kulturnega društva poteka v glavnem po že utečenih tirnicah. Po- udarek so na občnem zboru dali prvenstveno Trinkove-mu koledarju, ki je iz leta v leto bolj pester in zanimiv in kar ni zanemarljivo zbira okrog sebe širok krog sodelavcev, slovenskih, seveda, pa tudi marsikaterega Italijana oziroma Furlana. Druga institucionalna dejavnost društva so tečaji slovenskega jezika, ki potekajo vsako leto in so v veliki večini namenjeni furlanskim sosedom. Tudi s tem so povezane številne dejavnosti, ki težijo k posredovanju slovenske kulture furlanski publiki. V ta okvir sodi Film video monitor v sodelovanju s Kinoatelje iz Gorice, pa tudi pobude kot je Spoznaj-mose, ki je letos recimo spodbudila iskreno in ustvarjalno sodelovanje med Beneškim gledališčem in skupino Il Palcoscenico iz Čedad, ki sta skupaj nastopili v Ristoriju, prvi v slovenščini, drugi v furlanščini. Tretji sklop dejavnosti so kulturna srečanja, predavanja in predstavitve knjig, ki - je bilo rečeno - bi bilo dobro pomnožiti. Dosti manj vidna, a gotovo med najpomembnejšimi dejavnostmi, je strokovna, organizacijska pomoč beneškim kulturnim društvom, ki marsikatero pobudo uresničijo s pomočjo Trinka. Po sprejetju programa je občni zbor izvolil tudi nov odbor društva. TOPOLOVE T0P0LÒ VALORI BOLLATI Martino Duriavigh di Tribil 15 sospetto di eresia - 1600 Faustino Nazzi Noi conosciamo lo stile pastorale del patriarca, nonché il giuridismo strumentale dei canonici. Ma il vero protagonista della denunzia è sempre il can. Gerolamo Nordis. Scovando tra le tante maldette e malfatte, vecchie o nuove, assolte o meno, vere o false che siano, attribuite al Martino, ha come un’illuminazione divina. Si sa che Martino è stato accusato e in parte giudicato di aver, quattro anni prima, «fatto ricercar un manzo; ma nel fatto di questo s. Officio volsi penetrar meglio et intender se era vero che costui haveva mangiato detto fegato nel tempo della notte venendo il venerdì». Insomma se ha disatteso, Poco importa se con intenzione o meno, si vedrà poi, l’osservanza dell’astinenza obbligatoria in ogni venerdì dell’anno. Nel processo di quattro anni prima a nessuno era venuta in mente una simile circostanza, né gli interrogatori si erano mai interessati di una simile specificità. L’Inquisizione, a corto di eretici dogmatici, si era rivolta a perseguire, come delitto di eresia, «le forme più sottili di espressione ereticale come la bestemmia, il non rispetto dei giorni di astinenza, la mancata frequenza alla messa ed alla comunione» (28). Nel caso poi che la “sottigliezza” minacciasse di sfilacciarsi si aggiungono altre accuse ripescate nel passato turbolento di Martino ed aggiornate opportunamente grazie alla fervida fantasia di testimoni cui soc- corre la malevolenza più che l’esatto ricordo. L’istruttoria si apre a (dividale il 16 dicembre 1597; siamo nel Palazzo Pretorio alla presenza del Provveditore veneto, Alvise Marcel-lo(29). Tre sono i capi d’accusa. «Dopo Tesser dui volte stato inquisito presso questo Officio della s. Inquisizione a dato segno di essere rela-pso dui volte: cioè rubando Foglio da le lampade che ardevano avanti la Madonna di quel santo loco del Monte, con dire che è meio tiorlo e mangiarlo, che lassarlo abbrusar avanti quella imagine et questo fu quando lui era monaco di quella ciesa za dui anni in circa; sendo stato rubato un bue di sua saputa et ordine et ha- vendolo amazato in casa sua la giovedì notte poco avanti mezzodi seguente mangiò lo fegato; una volta, chiamando in aiuto la Madre di gratia un suo cugino, allora detto Martino disse simili parole: che vuoi tu chiamarla in aiuto che ella può tanto aiutarti, quanto la mia femena et ella fu donna come è la mia». Quella faccia di bronzo del Nordis conferma come di rito: «Mi son mosso per smorbare quel loco di religione di tal persone et per la scomunica a dare il memoriale et dir quanto ho detto che sia, ma non per alcun odio particolare, anzi non ho mancato in occasione della fabbrica fatta li mesi passati, di dar del guadagno al detto Martino et a casa sua»(30). Spettacolare esempio di linguaggio criptomafioso, si direbbe oggi. L’accusa più grave, sulla violazione dell’astinenza, è configurata in forma così platealmente strumentale alla colpevoliz-zazione dell’imputato ad ogni costo, da far sospettare un’intesa preventiva almeno di tutto l’entourage capitolare. Nel processo penale alla gastaldia d’Antro tutto faceva pensare che il fegato, d’altronde particolare trascurabile, fosse stato consumato nella prima fase della macellazione, com’è d’uso nella macellazione domestica del maiale. Inoltre la «de-copazione» dell’animale ebbe inizio alle prime ombre della notte. Se si tien conto del modo di computare le ore di allora (a Castelmonte mancava l’orologio): dodici di luce e dodici di tenebre, con l’ovvia conseguenza che le ore notturne invernali divenivano considerevolmente più lunghe delle ore diurne, bisogna concludere che mangiare il fegato «poco avanti mezzo di seguente», cioè a mezzogiorno quasi di venerdì, è fisiologicamente assurdo prima che imprudente per i profumi indiscreti che si sarebbero diffusi a profanare quel «sacro luoco». (28) L. De Biasio, L'Eresia protestante ecc. cit. pag. 135 (29) A, Tagliaferri, op. cit. p. 39 (30) Qui si tocca con mano «la subordinazione della confessione all’Inquisizione, in funzione della tutela della struttura ecclesiastica» (A. Prosperi, op. cit. p. 478). Infatti si tratta di un componente del potere istituzionale che appella allo sgravio di coscienza un modo assolutamente strumentale. La confessione doveva rimanere la denuncia dei propri peccati e non di quelli altrui e rimanere nel foro interno senza alcuna possibilità di violare il segreto sacramentale, neanche per la salvezza della chiesa. «Abbandonare quel criterio voleva dire trasformarsi in spia dell’inquisizione e farlo a danno soprattutto dei più stretti congiunti: parenti, amici, vicini, cioè delle persone di cui si conoscevano meglio idee e comportamenti” (ivi). Lo stalinismo non giunse a tanto, grazie al suo ateismo, privo cioè della prospettiva trascendente che coinvolge, come bene insegna la scommessa di Pascal, la coscienza del fedele nella dimensione dell’eternità. L’Inquisizione non è un semplice peccato o un’eresia, è apostasia, perchè la verità ha negato la carità (1 Cor. 13): «Ubi caritas est vera», canterà appunto Paolino d’Aqui-leia. I preti arruolati nei servizi segreti sono apostati, nonostante le medaglie d’oro! Papa Wojtyla ha chiesto perdono a nome della chiesa. Non basta, ci vuole la lenta faticosa trafila dei lapsi! četrtek, 1. junija 2000 4 Le otto abitazioni ospiteranno turisti e artisti Topolò, grande festa per le case restaurate Licòf a Topolò, domenica scorsa, ed è stata una grande festa per tutti gli a-bitanti del paese e per chi ha lavorato per ristrutturare le otto abitazioni grazie ai finanziamenti 5B per l’albergo diffuso. É stata l’occasione per “tagliare il nastro” di un’operazione che darà ancora più forza alla gente di Topolò, già rinfrancata dalla grande attenzione che continua a riscuotere la “Stazione di Topolò-Postaja Topolove”. Proprio la prossima edizione del festival, che si terrà dall’ 1 al 16 luglio, sarà il banco di prova per l’utilizzo delle otto case, che mettono a disposizione, in totale, 36 posti letto. “E già sembra che gli spazi scarseggino...” commenta l’architetto Renzo Rudi, progettista dei lavori, che spiega le caratteristiche delle abitazioni: “Cercano di mantenere, all’esterno, un’impronta tradizionale, mentre all’interno sono state trasformate e dotate di servizi confortevoli”. Le nuove opportunità di accoglienza rientrano nel programma dell’associazione per lo sviluppo turistico e culturale del paese, che si attiverà, oltre che per l’ospitalità dei turisti, Uno scorcio di Topolò anche per mantenere la pulizia dei dintorni attraverso lo sfalcio dei prati. Dopo la “Stazione di Topolò” l’offerta delle otto case verrà proposta attraverso due strumenti, il catalogo della “Bed & breakfast in Italy” ma anche un pieghevole creato specificatamente dall’associazione di Topolò. La festa di domenica, alla quale hanno preso par- te anche alcuni visitatori occasionali (la “Stazione” si avvicina...), conclude un lavoro durato poco più di un anno, un periodo breve tanto che “va dato atto alle ditte artigiane e all’impegno dei proprietari per aver completato le opere” afferma Rucli. Un premio a tutto il paese, che adesso può mostrare con orgoglio i suoi nuovi “gioielli”. ZELENI LISTI Ace Mermolja Moti me vsiljevanje idej Bil je čas, ko sem prebiral časopise iz živahno radovednosti. Danes postaja zame to sitna dolžnost. Bralci Zelenih listov verjetno opažajo, da izražam v raznih člankih nejevoljo. Res, tako je, vendar ne gre za značajsko potezo. Cisto enostavno ne morem prebavljati “škandalov”, ki se vrstijo iz dneva v dan kot luna in sonce. Do včeraj je bobnela tragična zgodba o neuspeli operaciji siamskih dvojčic iz Peruja. Primer nam je zastavil nemalo etičnih vprašanj, vendar smo bili prisiljeni “preskočiti” problem v enem dnevu. Časopisi in televizija nam namreč že ponujajo gromko polemiko glede prireditve homoseksualcev Gay Pride v Rimu. Očitni so bili pritiski Vatikana, naj bi manifestacije ali praznika ne bi- lo. Predsednik vlade Amato je izrazil mnenje, da je shod v svetem letu neprimeren. Nato je rimski Zupan Rutelli odločil, da Občina ne bo dala pokroviteljstva nad manifestacijo. Ko razbiram najrazličnejša mnenja, mi je jasno, kako vse pomaga in služi za politično in medijsko špekulacijo. Skratka vse pride prav za razlikovanje, vpitje in nastopanje v medijih. Politiki se kregajo tudi glede tega, če naj bodo predstavniki deželnih in drugih krajevnih uprav v Rimu na paradi ob četrtem aprilu. Tudi to je ena izmed novic dneva, ki kriči in amen. Glede shoda homoseksualcev pa menim, da je možno vse, kar ne prekipi preko mej kolikor toliko dobrega okusa in spoštovanja drugih. V laični kulturi in državi imajo homoseksualci pravico do lastne spolnosti, kot jo imajo vsi. Ce jim družba te pravice odreka, je prav, da se borijo zanje in da se za “normalizacijo” potegujejo tudi tisti državljani, ki menijo, da moderna država spoštuje osebne odločitve in voljo različnih posameznikov in skupin. Skratka, pravico do svoje spolnosti imajo tako homoseksualci, kot jo imajo verniki do lastne spolne askeze. Verniki imajo prav tako pravico, da se zbirajo ob svetem letu, kot imajo pravico homoseksualci, da se sprehodijo po rimskih ulicah. Menim pa, da se pravica preneha v trenutku, ko postane neka posebnost, če stvar tako imenujemo, povod za vsiljevanje lastne podobe drugim in za golo provokacijo. Ne bi se strinjal, ko bi se zbrale v Rimu verske sekte fanatikov in bi po ulicah prisostvovali procesijam z bičanjem. Prav tako bi se ne strinjal, ko bi homoseksualci zažigali podobe farjev in mitizirali lastno spolnost. Stvari lahko povzamem s preprosto mislijo: moti me vsiljevanje idej, podob, navad. Moti me družba, ki te suva v gobec z najrazličnejšimi provokacijami in zato me motijo tudi mediji, ki od teh provokacij živijo. Jasno je namreč, da se lahko verniki zbirajo tako, da ne bijejo po glavi laikov in prav tako je jasno, da se lahko shajajo homoseksualci in drugi ljudje ne da bi suvali v boke tistih, ki imajo glede spolnosti in njenih variant najrazličnejše zadržke. Mislim, da takšno gledanje ne pomeni predsodkov, ampak da izhaja iz spoštljivosti do sočloveka z vsemi napakami, ki jim ima on, kot jih imam jaz. Kričeče vsiljevanje lastnega prava pa je lahko diskriminatomo. Ko bi mediji nudili o svetem letu, o veri in o homoseksualcih kot tudi o etičnih vprašanjih, ki jih odpirajo znanost, tehnika in medicina, orodje za bolje razumevanje problemov, bi bilo to nekaj zelo pozitivnega. Zal časopisi in televizija pretežno povečujejo hrup in se vsiljivo prikradejo v naše domove z zadnjo novico in zadnjim škandalom, ki pomeni le korak do naslednje senzacije... V Vidmu je prava redkost slišati na cesti ali po lokalih furlansko besedo. Domačini namreč govorijo neko svojstveno obliko venetskega dialekta. Furlan-ščina pa je imela “imidž” ruralnega jezika periferije in kmečkih zaselkov. Pravimo je imela, kajti se v zadnjih tednih in dnevih stvari hitro in korenito spreminjajo. Komaj se je namreč zaključil sklop kulturnih prireditev pod skupnim naslovom “Farje di maj”, ki je potekal v novem kulturnem centru Giovanni da Udine, kjer so prišle do izraza najnovejše oblike iskanja in ustvarjanja v furlanščini. Vse prireditve so bile dobro obiskane, pozitiven je bil tudi odziv kritikov, ki so pozorno spremljali nov furlanski kulturni razcvet. Sporočilo je bilo jasno: furlanščina ni za muzej, je živa in polna ustvarjalne energije. Ni se še polegel odmev tistega kulturnega praznika in je že na sporedu nov bogat in razčlenjen kulturni spored z naslovom “Cen-tmilfueis” (“Rman” v slovenščini), ki bo ponovno spremenil Videm v glavno mesto furlanskega jezika Bogata in živahna kulturna ponudba v glavnem mestu Furlanije Razcveta furlanske kulture v Rimu še zdaleč ne vidijo Zaskrbljenost Cecottija in drugih upraviteljev zaradi rimskega centralizma in kulture. In prav ta je namen Občine Videm, ki je dala pobudo za prireditev, in v prvi vrsti njenega župana Sergija Cecottija. “Centmilfueis” bo trajal deset dni od 2. do 11. junija, potekal bo v samem Vidmu, pretežno na odprtem. Umetniški vodja celotne prireditve je Federico Rossi, ki si je zamislil razčlenjen sklop prireditev kot prikaz vseh “duš” furlanskega kulturnega gibanja. Kar je vredno poudarka pri teh furlanskih prizadevanjih za ovrednotenje lastnega jezika in kulture, je pomembna vloga, ki jo odigravajo inštitucije in javne ustanove. Brez dvoma tu prednjači prav videmska občinska uprava in njen prvi mož, ki je pred dnevi poročil prvi par samo v furlanskem jeziku oziroma v “marilenghe”, v materi- ll nem jeziku. Sergio Cecotti je tudi član vsedržavnega združenja italijanskih občin, kjer skrbi prav za vprašanje zaščite manjšin. In prav on je v zadnjih časih precej glasen v tisku in kritičen do pravilnika, ki ga izdelujejo v Rimu za za- kon 482 o zaščiti manjšin v Italiji. Izvršilne norme bi morali izdelati do 2. julija, kot določa zakon. Kar je prodrlo v javnost pa ne daje dosti upanja. “Kdor je pisal pravilnik si ni gotovo postavil vprašanja, kako omogočiti rabo furlanščine Ljubezen in ponos za furlansko kulturno in jezikovno specifiko v javni upravi. Prav nasprotno je bila njegova skrb preprečiti, da bi do tega prišlo”, je izjavil Cecotti. Medtem ko so se namreč v Vidmu pripravljali in opremljali za rabo jezika v vsej občinski administraciji, so v Rimu razmišljali (in določali) zgolj o nekem informacijskem uradu, kjer bi občani lahko komunicirali v manjšinskem jeziku. Tudi za financiranje projektov naj bi bil kompetenten Rim. Videmski župan je že sprožil vrsto sestankov s predstavniki univerze, z upravitelji in člani Observatorja za furlanski jezik, zato, da bi izdelali popravke pravilniku pre- i den bo dokončno izglasovan. Zagrenjenost za centralistični in omejevalni pristop Rima je močna. In je ne more ublažiti niti izjava videmskega pokrajinskega odbornika Fabrizia Cigolota, ki se je zavzel za čimširšo “izkoriščanje” možnosti, ki jih zakon ponuja. Vredno je poudarka tudi dejstvo, da so se tudi druge občinske uprave aktivizirale. V Premarjagu, recimo, je občinski svet sklenil, da bo sklicevanje občinskega sveta odselj dvojezično, svetovalci pa lahko vložijo razne dokumente, interpelacije v furlanščini in da za prevod poskrbi občina sama. Ko bo zakon 482 stopil v veljavo, bo spoštoval voljo krajevnih uprav ali bo omejeval rabo furlanskega jezika? (jn) Da che parte sta l’arroganza? “Vi sono ben note le raccomandazioni del Governo circa l’uso della lingua nazionale... Più di qualche nemico della nostra indipendenza.... cerca qualsiasi espediente per permettere... l’uso della lingua slava, la quale ricorda la vergognosa presenza dello straniero in Italia. (...). Vi ammonisco, state attenti... Se verrete a conoscere che qualche maestro avrà l’arroganza di usare detta lingua, comunicatemelo, affinché tale persona venga allontanata immediatamente”. Questo fa parte del testo di una circolare del regio Commissario del 1869. La Slavia era stata annessa al Regno d’Italia da soli tre anni. Si notino i termini: “nemico; espediente; vergognosa presenza; arroganza; allontanata...” Per quanto tempo lo spirito di questa circolare ha influenzato i rapporti tra le istituzioni e la gente della Slavia? Sono cambiate molte cose in 130 anni, ma le parole evidenziate paiono ancora di un’attualità sconcertante. Esse sono entrate nella coscienza della nostra gente ed è lì, nel profondo, che hanno agito come un virus che minava le difese e sconquassava le fondamenta dell’identità. C’è dunque da parte degli “anziani”, “nell’osteria più vicina”, “i compaesani tra loro” ed i rispettivi “nonni tra loro” (rispettivamente 99%; 97,5%; 98,9%; 96,6%). Si rivaluta in percentuale anche il valore che esprime l’uso regolare (“sempre”) del linguaggio locale. La percentuale più alta riguarda “i nonni tra loro” (65,7%), seguita da quella riferita a “gli anziani tra loro” (54,7%). Sulla base di queste verifiche, quali possono essere le considerazioni sul presente e sul futuro del linguaggio che ancora caratterizza la Slavia? Lo sloveno di casa non è morto. Molti dei genitori intervistati hanno avuto, hanno o avranno i figli i-scritti alla scuola bilingue di San Pietro. Cresce la consapevolezza del valore del proprio patrimonio linguistico come ricchezza da difendere. Pian piano si stanno diffondendo antidoti efficaci al virus dell’alienazione etnolinguistica. Ma se non ricostruiamo il senso di “comunità”, parafrasando Saint Exupery, sarà come avere un campo o dei mucchi di pietre invece di poter ammirare un tempio. Servono progetti, finalità, strategie comuni per un rinnovato senso di i-dentità. Riccardo Ruttar L’indagine dello Slori sui giovani diplomati della Slavia - 17 Quegli antidoti al virus dell’alienazione linguistica da meravigliarsi che i dati della ricerca confermino che nella comunicazione familiare abbia la prevalenza assoluta la lingua italiana? É la lingua delle istituzioni, della scuola, la lingua dei compiti a casa, della predica in chiesa, del’impiegato comunale, del medico e dei carabinieri; la lingua che assicura la comprensione da parte di chiunque; la lingua imposta dalla maggioranza. La lingua slovena locale invece è usata in forma selettiva, in relazione ai sicuri parlanti, ai conoscenti; è circoscritta a determinati ambiti ed a specifiche situazioni; è prerogativa di particolari fasce di popolazione, come gli anziani; il suo uso non è omogeneo sul territorio. Nell’analisi comparativa tra l’uso dell’italiano e dello sloveno, tralasciando molte possibili osservazioni, focalizziamo l’interesse su quest’ultimo. Il grafico evidenzia la distribuzione delle frequenze in relazione alle risposte fornite al quesito riguardante l’uso dello sloveno Sloveno. Percentuali sul tolale delle risposte valide dell'opzione "sempre " e della somma di "sempre, frequentemente, raramente (s.f.r.) H Lei con suo padre Lei con sua madre Lei coi fraicllc c sorelle Lei coi nonni Lei coi figli Lei col coniuge Lei con i compaesani Lei con con gli amici I figli tra loro I suoi genitori tra loro I suoi nonni tra loro I compaesani tra loro Nell'osteria più vicino Gli anziani tra loro i ■•Sempre" I □•s.f.r." locale nelle varie occasioni proposte; una barra indica le risposte “sempre”, l’altra, più ampia, la percentuale della somma di “sempre” + “frequentemente” + “raramente”. Le percentuali stesse sono rapportate al totale delle risposte valide (togliendo quindi le mancate risposte ed i casi non pertinenti; ad es. solo 107 degli intervistati sono “genitori”). Quasi tutti i valori superano abbondantemente il 50% se si considera l’uso dello sloveno almeno in forma occasionale. Generalizzato, invece, appare l’uso dello sloveno Davanti al focolare (foto d’archivio) Med Frizijci m skupni projekt o dvojezičnosti : m 1 Prejšnji teden je bilo v mestu Aurich, v pokrajini, kjer na spodnjem Saškem (Nemčija) živi vhodno-frizijska narodna skupnost, srečanje sedmih institucij iz Fri-zije, avstrijske Koroške, Nizozemske in Furlanije Julijske krajine. Iz naSe dežele sta bila prisotna Šolski zavod iz občine Pavia di Udine in Zavod za slovensko izobraževanje iz Spetra, ki ga je zastopala ravnateljica Živa Gruden. Po januarskem srečanju v Celovcu je bil to drugi sestanek omenjenih skupin, ki se ukvarjajo s pripravo skupnega projekta o dvojezičnem poučevanju. Gre za preučevanje dvojezičnosti na predšolski in osno- vnošolski stopnji, izvedba načrta pa predvideva Stiri leta dela. Projekt je bil s pravkar opravljenim srečanjem v Aurichu dejansko sestavljen, tako da sedaj ostaja Se odobritev za finansiranje načrta, ki naj bi dobil finančna sredstva iz evropskih skladov. Upati je, da bo finansiranje odobreno, saj gre za pomembno delo zavodov, ki imajo na tem področju dolgoletne in izvirne izkušnje. Spetrska Sola je poleg tega vključena Se v drug zanimiv projekt raziskovanja ljudskih običajev, pri katerem sodelujeta Soli iz Koroške in Kobarida. Tipana in povezana s prve strani Ob pogovoru z Mirjam Simiz, ki že peto leto poučuje slovenščino na Soli v Tipani, se človek zave, kako je to delo dragoceno za življenje naše skupnosti v Zahodni Benečiji. Tam je položaj zahtevnejši kot v Nadiskih dolinah, ki so zemljepisno bolj strnjene in dostopnejše, pa tudi kulturno delovanje je bolj razgibano in je pognalo globoke korenine. Odkar se na Tipanski Soli poučujeta slovenski jezik in narečje, je Sola dobila novega elana. Zadovoljni so tako otroci kot starši, s svojim zahtevnim delom pa ima nemalo zadoščenja tudi Mirjam, ki si je za poučevanje slovenščine in narečja v takšnih pogojih pridobila dragocenih izkušenj. "Popoldanski pouk seveda ne more biti kot jutranji, jezik se poučuje preko iger in različnih dejavnosti, kot je, recimo, spoznavanje okolja in njegovih značilnosti. Ampak otroci kažejo za to veliko zanimanje in v nekaj letih je videti zado- Breginj s šolama Ponte Vittorio, oziroma Most na Nadiži. Med Bre-ginjem in vasmi v občini Tipana so vedno obstajale tesne prijateljske in tudi sorodstvene vezi. Mirjam ugotavlja, da so se stiki in prehajanje meje zaradi staranja ljudi upočasnili, sedaj pa se obnavljajo z novo generacijo in zato je sodelovanje med Solarna tako dobrodošlo. Soli iz Tipane in Bregi-nja imata pravzaprav dva "motorja", ki ustvarjata priložnosti za srečanja in skupne nastope. Na eni strani je Mirjam Simiz, na drugi pa Vida Skvor, ki poučuje v Breginju in je tudi sicer zelo aktivna v krajevnem kulturnem življenju. Mirjam pa je v Breginju dobrodošla tudi kot učiteljica italijanskega jezika, za katerega je veliko zanimanje tako v Soli, kot tudi med starejšimi krajani. Ni kaj reči, z zadoščenjem je mogoče ugotoviti, da se med skupnostma Tipane in Breginja lepo gradi čezmejno sodelovanje na jezikovni ravni, (du) voljiv napredek’*, pravi Mirjam. Otroci so razdeljeni po skupinah glede na starost in stopnjo znanja, pa tudi dejavnosti so prilagojene različnim starostnim stopnjam. Pouk slovenščine je povsem prostovoljen, pri izbiri metod pa se Mirjam poslužuje tudi svojih zamisli in ustvarjalnosti. ”Ne gre z vsemi enako, saj vsi niso niti otroci slovenskih starSev, zato nimajo dialektalne podlage, ki bi jo slišali v domačem okolju. A to, da jih starši prijavijo k pouku slovenščine govori o novi občutljivosti do tega vprašanja, ki je včasih ni bilo. Ljudje se vse bolj zavedajo, da je znanje jezika dejanska prednost in veliko prispeva k duševnemu razvoju otrok”, ugotavlja Mirjam in pri tem podčrtuje tudi pomen sodelovanja s šolo v sosednjem Breginju, na slovenski strani meje. Kot rečeno je Breginj oddaljen le slabih dvajset kilometrov, do njega se pride po mejnem prehodu Aktualno Na športnem dnevu smo zmagali prav vsi Ob sodelovanju ZSŠDI tudi letos tekmovanja na dvojezični šoli Kdo je zmagovalec III. športnega popoldneva v dvojezični šoli v Špetru? Vsi, ki smo sodelovali! Zgodilo se je, kakor smo pričakovali, na dvorišCu in v telovadnici šole je bilo zelo živahno. Otroški glasovi so odmevali daleC okrog, saj je vseh 85 učencev tekmovalo v poligonu (premagovanje ovir) ter v igrah “Med dvema ognjema” in “Kdo se boji Črnega moža?”. 2e III. športni popoldan zapovrstjo je organiziralo ZSSDI (Združenje slovenskih športnih društev v Italiji) s pomočjo vodstva dvojezične šole in učiteljev. Iz Trsta sta pri organizaciji sodelovala Gorazd Pučnik in Martin Maver, s Tolminskega pa večletni sodelavki dvojezične šole, športni vaditeljici Vesna Uršič in Jadranka Mavrič. Otroci so na ta dan čakali z velikim veseljem. Neglede na rezultate je bilo bistvo tekmovanj v tem, da se navsezadnje vsakdo pomeri sam s seboj, da premaga zastavljene ovire, kar je pomembno predvsem kot šola za življenje. V bodoče si še želimo takih športnih aktivnosti in sodelovanja s slovenskimi športnimi društvi. Lahko bi bilo več podobnih športnih dnevov, tudi v obliki planinskih izletov ali drugih Ziv-žav med tekmovanjem na igrišču špetrske šole aktivnosti, saj je telesna kultura pri odraščanju otrok bistvenega pomena in sestavni del vzgoje. Naj omenimo najhitrejše v premagovanju poligona: Učenci: Giovanni Snida-ro (1. razred), Pietro Sittaro (2. razred), Jacopo Trus-gnach (3. razred), Gianluca Terlicher (4. razred), Davide Tomasetig (5. razred). Učenke: Elisa Manig (1. razred), Kaja Canalaz (2. razred), Gaila Costantini (3. razred), Jessica Marinig (4. razred), Angelina Sittaro (5. razred). Zmagovalca so, tako kot se spodobi, ponesli v triumfu Un’immagine di Kranjska gora Centri estivo, ce n’è per tutti Il centro visite di Stupiz-za e Kranjska gora sono i luoghi scelti dalla cooperativa Lipa di S. Pietro al Na-tisone per la realizzazione del Centro estivo, che comprenderà anche due settimane presso la scuola bilingue di S. Pietro. L’iniziativa, indirizzata ai bambini, è resa possibile dal contributo regionale della legge 46/91 concesso tramite il Comune di Pulfero. A Stupizza dal 26 al 30 giugno i piccoli ospiti saranno intrattenuti sul tema “Il villaggio di Predrobaz”. Con l’aiuto di esperti verranno realizzate una piantina ed un plastico, saranno scoperti i lavori tradizionali, la vita, lo sfruttamento delle risorse lungo il fiume, la flora e la fauna, la toponomastica dei dintorni con riferimento alla lingua slovena locale. Dal 3 al 7 luglio il Centro estivo si trasferirà al Dom Kranjska gora della località slovena, centro turistico al confine con Italia e Austria. I ragazzi alloggeranno con gli accompagnatori presso la Casa dello studente. Durante i cinque giorni verranno fatte camminate nella natura e alcune gite (Lubljana, Bled, Bohinj) per conoscere e scoprire la Slovenia e le cose che ad essa ci accomunano, come le tradizioni e la cultura. Presso la scuola privata bilingue di S. Pietro, infine, dal 10 al 14 e dal 17 al 21 luglio, con orari dalle 7.45 alle 17.15, verranno riscoperti i giochi popolari di u-na volta. Un modo per mantenere viva una tradizione ma anche per divertirsi. Per le informazioni e le iscrizioni (in tempi brevi, rimangono ormai solo pochi posti!) a queste iniziative ci si può rivolgere alla scuola bilingue, in viale Azzida, a S. Pietro. Prek Kanalske doline, v Rezijo in Benečijo “Z besedami se ne da opisati, treba je doživeti!” Takšen je bil komentar enega izmed dijakov ob zaključku ekskurzije, ki je bila zamišljena kot nagradni izlet za vse tiste dijake, ki so se v šolskem letu 1999/2000 na Srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani še posebej izkazali na raznih tekmovanjih iz znanja, športa, tujih jezikov, podjetništva, novinarstva, raziskovanja itd. Nagrada je bila zamišljena kot poučen izlet, kjer naj bi se dijaki seznanili z zamejskimi sosedi, s Slovenci v Kanalski dolini, Reziji in Beneški Sloveniji. Namen ekskurzije je bil torej obiskati pokrajine, ki bi nam približale zgodovino Slovencev. Po krajšem postanku v Kranjski gori smo prestopili mejo in obiskali Ukve. Tu smo dobili krajšo informacijo o Slovencih v Kanalski dolini in obiskali Slovenski raziskovalni inštitut. Zahvaljujemo se Tončiju Sivcu za prija- zen sprejem in za ponovno povabilo. Nato smo nadaljevali pot v Rezijo. Rezija - vzdolžna dolina v italijanskih zahodnih Julijskih Alpah je bil za nas pravo odkritje. Izvor krajevnega prebivalstva sega daleč v zgodovino. Slovenska plemena so naselila Rezijo že okoli 6. stoletja. Zaradi posebne geografske lege so Rezijani skozi stoletja ohranili svoje kulturne značilnosti, še posebej jezik. Spoznali smo, kako je prometno izolirana dolina pod gorovjem Kanina ohranila značilen dialekt, ki je v osnovi slovenski. Dva močna potresa leta 1976 sta zaznamovala življenje v pokrajini in pospešila odseljevanje domačinov (leta 1911 je v Reziji živelo 4671 ljudi, v letu 1981 pa samo še 1549). Po ogledu muzeja, “ležeče deklice” in stare ravanske cerkve nas je čakalo presenečenje v kulturnem domu z imenom Rozajanska kulturska hiša. Prijazni Rezijanki sta nam s pomočjo diapozitivov predstavili vasice Bilo, Njiwo, Osoane, Solbico, Korito in Učjo. Potok Bila (Rezija) je zasul zgornjo dolino s prodom in tu smo odkrili prelepe rezijanske vasi. Začutili smo, da je Rezija zaradi podnebja, nedotaknjene narave in samobitne kulture idealen kraj za vse, ki se želijo umakniti v mir, zdravo okolje in jih mika spoznati posebne šege in navade krajevnega prebivalstva. Beneško Slovenijo bi morda lahko imenovali tudi čedajsko ali pa Nadiško hribovje. Toda kljub burni zgodovini je pokrajina ohranila ime, ki spominja na to, da je bila včasih del Benečije. Danes je del upravne enote Furlanija. Povedali so nam, da tudi tu prevladuje izseljevanje domačinov v furlanske industrijske kraje. Vse reke, med njimi večji Ter in Nadiža, tečejo proti furlanski nižini in na začetku njihovih dolin so naselbinska središča. Naša prva postaja so bile Terske doline, nato pa že iz rimskih časov znani Čedad, kulturno središče beneških Slovencev. Ker je v enem samem dnevu nemogoče obiskati vse pomembne znamenitosti omenjenih krajev, smo se z znamenitostmi Čedada seznanili kar iz avtobusa. Naš namen je bil obiskati tudi Speter Slovenov, poskusiti beneške gubance, itd., toda tokrat je zmanjkalo časa za to. To bomo storili drugič, kajti v te kraje, smo sklenili, se bomo še vrnili. Posebej še zaradi prijaznosti in odprtosti domačinov - naših slovenskih sosedov. K boljšemu spoznavanju krajev v zamejstvu in k boljšemu seznanjanju z zgodovino in življenjem naših zamejskih Slovencev pa je veliko pripomogel tudi Slavko Mežek, ki se nam je kot vodja izdal kot posebej odličen poznavalec omenjenih krajev, pa tudi kot organizator, svetovalec in prijatelj. Upamo, da bomo še kdaj potovali skupaj. Tonja Janša Naši o Dialogo tra scuola ed ente pubblico a S. Pietro Alunni in visita cvetic v GREDICA. V TO GREDICO SMO MI, OTROCI DRUGIH RAZREDOV, POSADILI LEPE CVETICE: RDEČE, RUMENE, ORANŽNE... VERJETNO PRAV ZATO, KER SO BILE TAKO LEPE JIH JE KDO UKRADEL. SEDAJ MANJKA PET CVETIC. UPAJMO, DA TISTEMU, KI JIH JE UKRADEL, BO DOVOLJ. Marco Maria Mansutti Foto di gruppo con il vigile di S. Pietro dopo aver piantato i fiori nell’aiuola Sta napisal za Mojo vas? Otroci, tudi letos, vas Studijski center Nediža iz Spietra vabi, de kiek napišete an narišete za natečaj Moja vas. Lahko sami zberete temo, muorta pa napisat po slo-viensko, v jeziku, ki ga guorite al pa ga čujete doma. Organizatorji se troštajo, de ste vaše dielo že nardiI. Ce ne, pohitita! Cajta je sa-muo še do 3 junija. Zganita se, čakajo vas lepe nagrade. dal sindaco Gli alunni della 5. elementare della scuola bilingue di San Pietro al Natisone hanno richiesto ed ottenuto un incontro con il sindaco Bruna Dorbolò, al quale ha partecipato anche l’assessore Nino Ciccone. I bambini avevano preparato una “lettera a-perta” al Sindaco per segnalarle alcuni problemi legati alla cura e alla pulizia dell’ambiente, in particolare del greto del fiume Natisone. L’occasione si è rivelata un importante momento di dialogo e di presa di coscienza per gli amministratori, di quanto stanno a cuore alle giovani generazioni, i problemi della natura e della buona educazione ambientale. Dai numerosi interventi è emerso quanto attenti siano i ragazzi neil’osservare critica-mente i comportamenti degli adulti, ma anche dei coetanei, che finiscono col provocare danni all’ambiente: segnalando sia i problemi legati alla raccolta ed allo smaltimento dei rifiuti, assieme ai comportamenti di chi getta in terra una cartaccia oppure un mozzicone di sigaretta, i bambini hanno anche fatto delle proposte rendendosi disponibili per azioni dirette di pulizia ambientale e per interventi educativi rivolti a chi non si comporta correttamente. Vivo è stato l’apprez- zamento degli amministratori comunali che hanno lodato l’iniziativa delle maestre ed hanno e-spresso la loro disponibilità per le iniziative future che eventualmente verranno dalla scuola su queste tematiche, auspicando che l’educazione ambientale di questi giovani cittadini diventi presto patrimonio di tutte le nuove generazioni e di tutta la società civile. Ekološki dan, ki ga je organizu špietarski kamun an protagonisti katerega so bli otroci, saj so jim šenkaI orodje za dielat v vartu an Hance cvetic, se je takuo žalostno (!) zaparu... Paršu je tat, ki ga nadužne oči od otruok videjo tajšnega... Tatovi NA KRIŽIŠČU BLIZU NAŠE SOLE JE V petek 19. maja na iniciativo Dvojezičnega vartca iz Spietra Z nonam na izlet Pred končam Suole so an lie-tos v Spietarskem dvojezičnem vartcu organizal izlet za te male z njih noni. Dvie koriere, an adna na dva plani, vsega kupe kakih 150 an vič ljudi, je Slo v furlansko nižino gledat risorgive an po-tle pa lepo Villo Manin. Ideja telega izleta se je pokazala an tele-krat dobra, zak lahko kupe te ve- liki an te mali spoznajo kak koščic naSe dežele an če ne druzega noni ga vidijo skuoze otroške oči. Te “stari” se mimo tega spoznajo med sabo, za otroke je pa super lepuo, ker jim noni na znajo reč, de ne, pred obednim sladole-dam. Pogledmo zdaj naSe fotografije. Prva na varhu od leve kaže te male, ki se veselo lovijo na travniku potlè ko so si ogledal vilo Manin, v tisti blizu pa gledajo, kuo ribice plavajo. Tle na levi strani je spomin iz parka, kjer so (al bi muorle bit) ri-sorgive. Sevieda v parku, takuo ki videmo, je bluo trieba tudi diet kiek pod zob za se nabrat zadost energije. Tala fotografija tle blizu je bla posneta pa v agriturismi Ai Colo-nos, tuk je bluo kosilo (dobrò an obiuno kosilo) an kjer so se otroc lahko zuna norčinal an noni se pa v mieru odpočil... Očeglih niso te malih nikdar spustil izpred oči. Biu je liep an živ dan za kar se je trieba ries Suoli zahvalit. Četrtek, 1. junija 2000 Ado Cont, pobudnik an animator Pohoda prijateljstva 7. mednarodni pohod med Podbelo, Robidiščem in Cenebolo Dan prijateljstva Bo v nediejo 18. junija, vpisovanja odprta še do 11. junija Ado Cont, ki ga vidimo na našem arhivskem posnetku prav na eni od teh manifestaciji, se je deu 2e kak miesac od tega “in moto” za organizat 7. Mednarodni pohod prijateljstva. Tala iniciativa, športna an družabna kupe, ki povezuje Podbelo, RobidišCe an Cenebolo, skuoze dolino Rouna, je ratala že tradicionalna. Na njej sodeluje an se zbiera puno - nimar vic - slovienskih an furlanskih prijateljev, zatuo se z-di, de rata ku sama od sebe. Vsak tisti, ki je kiek or-ganizu pa vie, ki diela je potriebno an glih kjer vse teCe lepuo an gladko tu je bluo narvic diela naretega. Zatuo je pru že sada zahvalit Ada an vse tiste od društev Lipa an monte Jua-naz iz Cenebole, ki so mu pomagal. Kadar je trieba prestopit mejo pa, se zastopi, je organizacijsko dielo še buj komplikano, Ceglih mejne oblasti so zadnje lieta nimar buj odparte. A vamimo se na pohod prijateljstva. Telekrat se proga zaCne v Podbieli (14 km) ali pa v RobidišCah (7 km), cilj je pa v Ceneboli, kjer bo potlè nagrajevanje an praznovanje v duhu prijateljstva. Takuo, ki je že znano, saj je lietos že sedmo lieto, ki ga parpravjajo pohod ni tekmovalne narave an nanj se lahko vpišejo vsi, stari an mladi, noni an otroci. Pru zatuo, ki je trieba prestopit mejo je potriebno se za cajtam vpisat. Tisti, ki žele sodelovati se muorajo vpisati do nedieje 11. junija an tuole lahko naredijo v baru La taverna v Ceneboli (0432 728709) a-li pa pri Adu Cont (0432 728545). Zbirališče bo v nediejo 18. junija ob 8.30 uri v Cenieboli. V saboto 10. junija zvečer v Gorenjem Bardu Piesam na sred vasi z Rečanam “Zapuojmo jo na sred vasi”, tele je naslov kulturne prireditve, ki jo pripravlja društvo ReCan z Lies. Z njo nas vabi v Gorenje Bardo v saboto 10. junija ob 20.30 uri. Parložnost za tuole srečanje je otvoritev novega korita. Vsi se zmi- slemo, kakuo je bluo v starih cajtih glih okuole korita narbuj živuo. Kjer so se vsi judje mešal se je tudi vse za-viedelo. V toplih polietnih dnevih se je okuole korita po vsieh vaseh zbie-rala mladina an zelo pogostu je zače-la odmevat tudi slovienska piesam. MŠ. ' J | > ^ 'O Ojstmik - Osternig Telekrat so naši planinci - Cai iz Nadiških dolin an Planinska družina Benečije - dijel kupe moCi an organi-zal izlet v Karnijske Alpe, na Ojstmik. Tel je an liep brieg, vesok 2050 m. glih na meji med Italijo an Avstrijo an do varha se hodi po liepi stazi. Na Ojstrnik gremo v nediejo 4. junija. Ob sedmi uri bo odhod iz Spietra (Belvedere), ob 7.10 pa iz Čedada (iz parkirišča blizu avtobusne postaje) proti Ukvam v Kanalski dolini. Iz vasi puojdemo z avtam do koCe Nordio-Deffar an potle do varha, ka-mar pridemo v dvieh urah. Za podrobnejše informacije pokličita Renata (0432 727047 ali pa Grego-ria (0432 727530). La sottosezione Val Natisone del Cai e la Planinska družina Benečije organizzano domenica 4 giugno un’escursione sull’Ostemig (m. 2050) nelle Alpi Camiche. Partenza da S. Pietro alle 7, da Ci-vidale (dal parcheggio vicino alla stazione degli autobus) alle 7.10, verso Ugovizza e poi il rifugio Nordio-Deffar. Per la salita ci voglio due ore. Lettera al giornale Grobbia, una cava a ridosso del paese “Pensiamo di più al nostro ambiente” Spett.le direzione del Novi Matajur, il giorno 18 maggio, presso la nostra abitazione in località Grobbia di San Leonardo, si è tenuto un incontro informale in merito ad una pressoché certa apertura di un’ulteriore cava di pietra piasentina a ridosso del paese (la distanza minima dei terreni acquistati dalla ditta dei cavatori è di soli pochi metri dalla casa in cui risediamo!). Considerato il notevole interesse suscitato dalla nostra iniziativa, seppur non pubblicizzata, che ha visto la partecipazione dello stesso presidente della Comunità montana prof. Giuseppe Marinig, dell’ex- sindaco del comu- ne di San Leonardo Lorenzo Zanutto e del segretario regionale di Legambiente, desideriamo esprimere quanto emerso dalla discussione. Si è notata l’assoluta mancanza di informazione preventiva alla popolazione interessata, da parte delle autorità politiche locali, riguardante l’insediamento sul territorio di attività incompatibili con l’ambiente e creanti disagio ai residenti. A nostro parere è impensabile pubblicizzare le Valli del Natisone come un’oasi felice dalla natura intatta quando, tra piste di kart, allevamenti su piano industriale e cave, quei pochi coraggiosi che vorrebbero vivere in simbiosi con un ambiente montano a misura d’uomo. Oltretutto riteniamo che la stessa difesa culturale e linguistica della popolazione sia inscindibile dall’ambiente in cui questa si è sviluppata. Nelle persone presenti si è sentito vivo questo genere di preoccupazioni. Il dibattito è stato vivace ed è emersa forte la necessità di una maggiore salva-guardia ambientale; a riguardo si è ritenuto auspicabile un incontro pubblico allargato, dove poter e-sprimere e discutere queste problematiche. Durante l’incontro è stata sottolineata da più parti l’assenza dei consiglieri di minoranza del Comune di San Leonardo, il cui apporto alla discus- sione sarebbe stato senz’altro interessante. Certi però che ci saranno ulteriori occasioni di dibattito, invitiamo fin d’ora tutte le persone sensibili, i politici, gli amministratori, gli operatori turistici e culturali a prendere a cuore, insieme al nostro problema specifico, lo sviluppo futuro delle nostre Val- li. Ringraziamo il Presidente della Comunità Montana che gentilmente ha partecipato a questo incontro, chi, con precisi e circostanziati elementi ci ha edotto sulle reali pericolosità della questione e tutti i presenti. Srečno. Paola Menichini e Massimo Mossenta Kikrat je paršla na dan tudi kajšna ramonika. An je biu hitro senjam. Sada so naše vasi buj prazne, manj je parložnosti za se kupe zbierat an jo za-piet. Zatuo je dobra an pametna iniciativa kulturnega društva Rečan, ki nas vabi, v Gorenje Bardo za se kupe poveselit v duhu domače kulturne tradicije. Pa tudi za poživiet vsakdanje življenje v vasi. Sevieda poklical so tudi pievce, v parvi varsti tiste od pevskega zbora Tre valli - Tri doline iz Kravarja, ki jih uči Anna Bemich an potle sevieda tudi tiste od Pevski zbor Rečan z Lies domačega zbora Rečan. Za de bo še buj živahno so povabil tudi domače godce naj parnesejo njih ramonike, takuo de se nam obeča pravi vaški senjam. Zadnje lieta kot je znano, društvo Rečan zbiera tisto, ki bo vas lieta, kjer koncentrira več iniciativ. Lietos, kot kaže, je paršu na varsto tel konac. V Dolenjem Bardu bo čez kak tiedan pa kries Svetega I-vana. Naj povemo še, de v saboto 10. junija bota muorli pustit makine na kurvi pod vasjo, zatuo vzamita za sabo kako luč. Rečan: camminata dell’amicizia da Topolò a Livek “Al di là della linea immaginaria” (Cez namišljeno črto), la camminata dell’amicizia che ormai da alcuni anni si svolge tra Topolò e Livek, su iniziativa del circolo culturale ReCan di Liessa, è stata anticipata a domenica 25 giugno, mentre la comunità di Livek ri-cambierà la visita il prossimo 9 luglio. La partenza da Topolò è prevista per le 8.30 del mattino, alle ore 11, nella chiesa di Livek ci sarà la messa, cantata dal coro Rečan, seguirà il ristoro ed il ritorno a Topolò, previsto per le ore 17. 11 circolo Rečan informa che alla passeggiata potranno partecipare solo coloro che saranno regolarmente i-scritti e muniti di documento valido. Ognuno dei par- I tecipanti avrà un cartellino di identificazione. Le iscrizioni, entro il 20 giugno, si possono effettuare a Topolò (Romilda 0432 725067), Clodig (Mirella 725045), Liessa (torneo di calcetto), S. Pietro (scuola bilingue 727490) e a Cividale (circolo Trinko 731386). jr j novi mata jur A Kr ono ko cemek, 1.^82000 y Yoga a Clodig anche il lunedì con inizio il 12 giugno, dalle 20 alle 22, presso la sala polivalente del Comune. Per informazioni telef. al 725062 (Antonella) - Kam gres Giovanili? - je vpraSu parja-tel Bepino. - Grem h mojemu odvetniku, avokatu, ker muorem narest ločitev, divorcjo od moje žene Milice zatuo, ki mi je jala kaStron! - GreS runat ločitev za takuo malo? Ka’ si znoreu? - Ne muoj dragi Bepino, nisem znoreu, posluši, ka’ mi se j’ zgodilo vCera popu-dan. Sem parSu damu priet, ku po navadi an sem ušafu tu pastiej mojo Zeno Milico, ki je objemala poStina! Sevieda, mi je Sla kri v glavo an sem zaue-ku na vso muoC: “Ki dielata tle vi druga dva?”. Moja zena Milica je hitro odguorila: - Ka’ na videS, kaStron!!! Perinac je vpraSu mamo: - Kuo sem paršu ist na sviet? - Smo te uSafal tam pod braskvjo! - An tata, kuo se je rodiu? - Ga je parnesla štorklja, Cikonja. - An nono, kuo se j’ rodiu? - Tam pod adno rožico. Perinac je Su v njega kambro an napisu na svoj dnevnik: ”Do-nas sem zamerku, de v teli družini se na snube Ze tri genera-cjone!” *** - 2e nazaj si tle? -je pokregu sodnik navadnega tatu - Ka’ na moreS genjat krast an luoSt glavo na mest? - Gaspuod sodnik -je jau tat - ist runam samuo dobre Človeštvu! - Kero dobre? - je vpraSu jezno sodnik. - 2e lieta an lieta dajem dielo, redim manjkul trideset karabinjerju!!! II 30 aprile è nato Leonardo Lemi, un bambino importante perchè ha reso nonni per la prima volta i nostri amici Serena e Giorgio Vicario, meglio conosciuto nelle Valli come “Giorgio Renault”. Nella foto vediamo Leonardo con mamma Simonetta e papà Pietro, quindi, in piedi, da destra a sinistra, la zia Cristina con Giuseppe, i nonni, la bisnonna Dalia e la trisnonna (!) Argentina di 96 anni. Bambino superfortunato: con tutte queste nonne avrà sempre chi lo difende e, come se non bastasse, la zia è pure avvocato! Adesso che Giorgio e Serena sono diventare nonni, sapran- An poseb rojstni za Štefan So Studieral narest an liep Senk mami an noni Štefaniji za nje 95. rojstni dan an za tuole nie mogia lieuS poskar-biet navuoda Cristina, ki je porodila lepo CiCico, Elisa-betto. An takuo nona Stefania je retala Se biZnona. Rodila se je na Lombaju, v DreCinovi družini. Seda živi par hCeri Eldi v Basiliane. Nje mož je biu Augusto Cendon iz Cemice, ki je biu zlo poznan, ker je znu lepuo gost na ramoniko na batone. Pranavuoda Elisabetta je pa parvi otrok od Cristine Cendon an od Gianluca Collavi- Karst za štier puobčje na Veliko saboto na Liesah Molitve za viernike so jih prebral tisti, ki se bojo druge lieto obhajal Kako veseje za gaspuoda Azeglia Roma-nin imiet pred utarjam tarkaj otruok! Liepa parložnost se je parkazala na veliko saboto, 22. obrila, kar je okarstu štier puobcje, “pomagal” so mu otroc, ki druge lieto bojo par parvim svetim obhajile an ki na veliki Ce-tartak, kot je navada, so opral noge. Oni, ki so Ze velie, so tudi prebral molitve za viernike, kajšan po taljansko, kajšan po sloviensko. Teli otroc so (v parvi varsti na fotografiji s Ce-pame roke) Vanessa Chiabai, Luca Florean-cig, Ruben Chiabai, Andrea Trusgnach, Pietro Sittaro an Massimiliano 2ufferli; ta zad, le s Cepame roke, Manuel Primosig, Alexa Vo- grig, Simone Chialchia an Stefania Rudi. Te mali, ki so bli okaršCeni so pa (le s Cepame roke) Gabriele v naruoCju mame Terese Predan iz Malega Garmika (ta zad je tata Roberto), v naruoCju mame Emanuele iz Pre-maijaga je Matteo Marinig. Blizu njih je tata Andrea, ki je z Lies. Potlè je Pietro Trusgnach - Vuku iz Seucà v naruoCju mame Daniele, blizu je njega kužin Massimo, ki je le Trusgnach an Vuku. Varje ga tata Sergio an blizu Sergia je mama Mara. Te zadnji je pa Gianni, tata od Pietra. Ta zad je gaspuod Azeglio. Je biu pru an liep senjam za vse družine, pa tudi za lieško faro. jih prave... Benvenuto Leonardo! figli Egidio ed Elda, la nuora Ginetta, i nipoti Stefano e Cristina, la piccola Elisabetta ed il nipote acquisito Gianluca, marito di Cristina e papà della piccina. Stefania è nata a Lombai, nella casa DreCi-nova, vedova di Augusto Cendon di Cernizza, noto suonatore di fisarmonica diatonica, ora vive a Basiliano con la figlia Elda. A tutti vadano i nostri auguri. Rodila se je v Baldovi družini na Barde no organizzarsi per stare ancora con noi? Da più di dieci anni infatti, trascorrono gran parte del loro tempo libero nella casa ad Usivizza: durante l’estate danno volentieri una mano con il fieno; sono sempre disponibili per organizzare grigliate, pic-nic...; durante la caccia, Serena, due volte alla settimana si prodiga assieme a noi per prendere i ni. 2a rojstvo Elisabette so zlo veseli noni Egidio an Ginetta, nona Silvana an vsa družina. Mami, noni an bi-Znoni Štefaniji Zelmo Se pu-no zdravih an veselih dnevu, Elisabetti Zelmo, de bi lepuo rasla. Non ci poteva essere regalo migliore per festeggiare i 95 anni di mamma e nonna Stefania: con la nascita di E-lisabetta Cristina l’ha resa bisnonna. E’ stato un compleanno speciale, che ha riunito attorno alla capostipite i 85. rojstni dan Line Kocajnarjove Je bluo 19. maja lieta 1915, kar v Baldovi druZini na Dolenjim Barde se je rodila adna CiCi-ca, kateri so dal ime Lina. Tista CiCica ima donas 85 liet an za nje rojstni dan ji žele vse narbuojše vsi nje te dragi. Lina se je poročila v Kocajnarjo-vo družino na Lie-sa. Imiela je tri o-troke: dva puoba an adno Cečo. Ettore, na žalost je Ze umaru, an je biu Sele mlad, Mario živi v Milane an potlè je Se hci Rineta, ki Živi v Kanadi. Vickrat je Lina retala tudi nona: na Liesah, Žive na-vuodi Francesca (ki je ta par nji na fotografiji), Marco, Dennis an Federico. V Kanadi so Rosy, Daniela an Steven. V tisti dezeli Živi tudi mala Maja, ki je nje pranavuoda takuo, de Lina je tudi biznona. Lina seda Živi sama, pa sin Mario jo hode pogostu gledat, blizu ji stoji tudi ne-viesta Gabriella. Ce ji povesta, de se pru dobro darzi, ona vam odgu-ori: “Ja, za tuole se muorem zahvalit Bieli uodi!”. Biela uodà je an prestor dol mimo Lies, kjer je an stu-denac s frišno uodico. Lina gre vickrat po njo, jo pije, kuha z njo... Lina, vse narbuojše vam zeljo vsi tisti, ki vas i-majo radi an tudi mi od Novega Matajurja. mariti cacciatori per la gola... ormai siamo “drogati” dalla sua crostata: non possiamo più fame a meno! Per l’affetto e la simpatia che nutrono nei nostri confronti, tutti dello “squadrone di Cravero”, au- guriamo a Leonardo una vita felice ed abbiamo per lui un piccolo consiglio: Diventa un po’ valligiano anche tu, così ci aiuterai a cantare le nostre canzoni: i nonni lo fanno già! novi matajur četrtek, 1. junija 2000 10 Un aspetto della nostra preistoria che è avvolto nelToscurità Le incisioni rupestri delle valli del Natisone Mìnimatajur Le incisioni della Suoštarjova jama di Spehonja Avendo trascinato per diversi mesi l’illustrazione di alcune idee sulle scritture delle parlate del Natisone, cioè nediške, forse ho fatto perdere ai lettori il filo del discorso dal quale sono partito. Mi tocca ora riprenderlo, come mi ero proposto, con il vecchio argomento delle ‘scritture’ preistoriche, saltato quasi un anno fa. L’argomento è tornato all’attualità con la scoperta, nell’alta valle del Grivò, di tracce riconducibili alle incisioni rupestri. La scoperta è avvenuta quasi casualmente da due componenti del comitato di tutela e valorizzazione della grotta “Fo-ran di Landri” (Alba Bellina e Doriana Piombardi), che tra i cespugli notarono dei graffiti posti in evidenza dal sole radente sulle pietre. E-rano dieci insolite figure (che gli archeologi definiscono ‘dischi puntati’), cerchietti del diametro di 10 -12 centimetri con un punto in mezzo, disposti su cinque blocchi di pietra affiancati. Come erano stati realizzati? La tecnica, informano le scopritrici, è quella della ‘martellinatura’, secondo la quale la pietra di supporto viene ripetutamente colpita con un ‘martello’ fino a evidenziare la forma desiderata. Si tratta ora di spiegare questa presenza nella zona delle prealpi Giulie. La prima cosa che viene in mente, come accadde alle scopritrici della vai del Grivò, è il collegamento con i graffiti Incisioni della Parigia in una fotografia di R. Paganello dei Camuni della Valcamo-nica e gli altri graffiti alpestri, del tipo ricorrente in un determinato periodo, risalente all’incirca a 3000 anni avanti Cristo. L’affidabilità della scoperta è affermata dalla presenza dell’uomo sulle prealpi Giulie, dove non mancano le grotte abitate nell’età del bronzo: la Velika jama (Savogna), la Kovačeva jama (Robič), la Suoštarjova jama e il ripostiglio di Celò (Pilifero), la Grotta di Paciug (Drenchia), il Ciondar del Paganis (Fae-dis) e il Foran di Landri (Torreano): prove dunque che insediamenti ci furono, indizi importanti della possibilità che qualcuno avesse, allora, eseguito questi graffiti. Non ho visto pubblicata nessuna fotografia delle incisioni del Grivò, quindi non mi è possibile tentare un confronto sulla tecnica, né una loro improvvisata interpretazione. Bisogna dire subito che non si tratta di immagini figurative, come quelle dei Camuni che invadono le pietre della Valca-monica, ma soltanto forme geometrizzanti, che tuttavia appartengono all’iconografia preistorica. Una volta assodata l’epoca dell’esecuzione, il significato delle figure va dunque interpretato. Il piccolo cerchio può assumere significati diversi, come simbolo del sole, della luna, di una stella, ma anche un’indicazione topologica di “dentro e fuori”, di un luogo circoscritto con il focolare, di qualche motivo propizia- torio o perfino ideologico. In ogni caso può trattarsi di una ‘scrittura’, nel senso attribuito agli ‘ideogrammi’ prealfabetici. Lo studio sarà affrontato su più fronti, dall’archeologo Andrea Pes-sina e dal direttore del Museo di Storia naturale di U-dine, Giuseppe Muscio. La scoperta del Grivò dà rilievo ad alcune osservazioni di incisioni rupestri delle Valli del Natisone, sulle quali non ci sono stati pronunciamenti esaustivi. Nella Suoštarjova jama di Speco-gnis (Pulfero) ci sono alcune incisioni che possono offrire un confronto con quelle del Grivò, ma prudentemente gli archeologi non si sono ancora espressi. Le incisioni sono molto evidenti e non corrispondono ai dischi puntati, sebbene il cerchio crociato da perpendicolari possa nascondere lo stesso concetto. La croce puntata nei quattro settori è un motivo grafico molto e-laborato e probabilmente di significato pregnante; più semplici i punti, o coppelle, isolate. Sarebbe ancora troppo poco, se non aggiungessimo altre incisioni rupestri allo sbocco della valle del Natisone, sulla linea Vemasso -Mladesena in località Pari-gla, sopra Bikunjak, quasi e-sattamente sul confine tra i comuni di San Pietro e Pulfero e a breve distanza da quella di Torreano, a quota 462 metri. Si è molto parlato delle incisioni della Pari-gla, ma specialmente della ‘tria’, un po’ meno delle croci e di altri segni, forse altrettanto significativi. Recentemente ho letto della ‘tria’ della Parigia nel libro “Vemasso” di Renato Qua-lizza, senza cenni però sulle altre più semplici incisioni di croci. Sennonché esiste ancora una ‘tria’ dalle nostre parti, quella incisa sulla ‘lastra’ di Biacis (Pulfero), detta Lastra della Banca di Antro, perché in epoca veneziana attorno ad essa si riunivano a giudizio i rappresentanti delle ‘vicinie’. La lastra è ora ospitata sotto il portico della chiesa di San Giacomo. La differenza principale è che la ‘tria’ della Parigia è incisa su una pietra fissa, quella di Biacis su una pietra mobile, per quanto pesante, a meno che non sia stata staccata dalla sede naturale. Qualizza ha azzardato u-na spiegazione semplice, che tuttavia non mi sembra convincente. Non ho visto la pietra della Parigia, solo due fotografie: quella sulla copertina del libro “Vemasso” e quelle che gentilmente mi ha regalato Renzo Paganello (che ringrazio vivamente delle informazioni). Nella fotografia di Qualiz^ (meno in quella di Paganello) la ‘tria’ appare incisa su una superficie obliqua della pietra; non so quanto comoda perché lassù i pastori ci potessero giocare. Se non fosse destinata al gioco, la spiegazione della ‘tria’ andrebbe riveduta. Neppure la spiegazione del toponimo ‘Parigia’ con ‘par - igla’ come coniazione di ‘par igra’ (o viceversa) mi convince. I nostri vecchi avrebbero detto ‘par igli’ o ‘par igri’, ma nemmeno lo scambio tra la ‘1’ e la ‘r’ mi sembra accettabile. In questo campo le cantonate sono però sempre in agguato. Rimangono poi gli altri segni della Parigia: sono contemporanei della tria? Sono di epoca diversa? Fanno parte dello stesso ‘corpus’ iconografico? (Scritture, 50) Paolo Petricig Kotit dan l jazek Matej Sekli Tu-w te zadnje tèdne somò poznali forme za wse tri sjor-te numarjuw (to so singoiar, dual anu plural) od tih ženskih bisid (dna hriiska - dvi hriiski - tri hriiske) anu tih moških bisid (dàn kostànjp - dwa kostanja - triji kostanja-vi). Nas Cemò poznat šče driige forme za te sridnje bisi-de. Najprit marnò ričet, da tih sridnjih bisid karjé jaz'ikuw ni jih ni znajo. Ni so karjé ridke. Za ričet, fameja od jazi-kuw, tej to so te furlanski, te laški, te franCòwski, te španjolski anu šče druzi, ni jih nimajo več, ni znajo kòj te moške anu te ženske biside. Pa tu-w jazikah, ka šče znajo te sridnje biside, jse se puCniiwajo gUbit. Ni puCniiwajo jémat konce od tih moških aliboj tih ženskih bisid. Tej somò nur wZè ròmunili, mi' ti mladi Rozajanavi mišamo te sridnje biside ziz timi moškimi wZè tu-w singolaiju. Dimò folanu da: jsi delu jé bil0 težak0, invéci ka ričet jošt da: jsò delu jé bilu te-žku. Ti starajši Rozajanavi ni niso šče zgubili form za te sridnje biside tu-w singolaiju. Ni dijo največ da: jso delu je bilu težku. Ma wžC pa ti najbojé stari Rozajanavi ni puCniiwajo gubit te sridnje biside tu-w dualu anu tu-w pluralu. Marnò dug’at pa, da jzdè se kažajo pa diference ta-mi rumuninji tih najvinCih rozajanskih vasi: Solbice, Osoan, Njive anu Bile. Tej bomo vidali, največ tih starih form ni je znajo ta-na Solbici, wZè manji tu-w Osoanèh, ščč ma-nji ta-na Njivi anu najmanji tu-w Bili. Jsò se mòré špjagat jtaku, da Bila jé najbojé blizu mèsta, ké se puCniiwa rumunet po furlanskin anu po laškin. Tej vimò, jse dwa jazika ni znajo tih sridnjih bisid. Zajtò ni puCniiwajo zdèlat zgubit te sridnje biside pa timu roza-janskimu rumuninju, najprit tu-w Bili anu jtaku indavànt dardu gorè na Solbico. Pošpegnimo njan, da koj za ne forme nalažamo za te tri' sjorte numarjuw (to so singoiar, dual anu plural) od tih sridnjih bisid tu-w tih najvinCih rozajanskih vasah. Da to na bo masa muč težku, čemo se wstavit kòj ta-par tih sridnjih basidah, ka se rivawajo na -u (jabulku) 1. Singoiar od tih sridnjih bisid (dnò jabulku) Wse te rozajanske rumuninja majo ta-na kunce dan glas, diferent od jtoga, ka ga majo te moške biside CenCe nine vokale ta-na kunce (-0) (kostànj0) aliboj te Zénske biside, ka se rivawajo na -a (hriiska). (Solbica: den ko-stenj0 - dna riiska - dno jabulko, Osoanè: dan kostànjò - dna hriiskii - dnò abuku, Nji'wa: dan kostenj0 - dna hriiska - dno jabalku, Bila: din koStànj0 - dna riiska -dnò jabulku.) 2. Dual od tih sridnjih bisid (dvi jabulkildwa jabulka) Te najbojé stare forme to so jte, ka so par tin Zènskin forman anu je nalažamo SCè tu-w wséh vasàh od duiine. (Solbica: dvi jabulki = dvi riisld, Osoanè: dvi abuke = dvi hriiske, Njiwa: dvi jabalki = dvi hriiski, Bila: dvi jabulki - dvi riiski.) Bojé nòve forme so jte, ka so par tin moškin forman. Ta-na Solbici jih ni znajo, ni puCniiwajo tu-w Osoanèh. (Osoanè: dwa abuka = dwa kostanja, Nji'wa: dwa jabalka = dwa kostenja, Bila: dwa jabulka = dwa kostanja) 3. Plural od tih sridnjih bisid (trijabulka / trìjabulke) Te najbojé stare forme, ka ni ni'so par nini diligi moški aliboj Zénski formi, nalažamo powsod, kòj tu-w Bili nè več. (Solbica: tri jabulka, Osoanè: tri abuka, Nji'wa: tri jabalka.) Ta-na Njivi anu tu-w Bili nalažamo wZè ne nòve forme, ka ni so par tin Zénskin forman. (Njiwa: tri jabalke = tri hriiske, Bila: trìjabulke = trìriiske.) Nas somò poznali forme za wse tri sjorte nù-marjuw (singoiar, dual anu plural) za te sridnje biside, ka ni rivawajo tu-w singolarju na -u (jabulku). Somò v'idali pa, da tu-w dualu anu tu-w pluralu nalažamo te stare forme anu tu-w dnèh vasah pa te nòve forme. Tana Solbici ni znajo kòj te stare forme (dno jabulko - dvi jabulki - tri jabulka). Tu-w Osoanèh nalažamo največ te stare forme, kòj tu-w dualu so wZè pa te nòve forme (dnò abuku - dvi abuke / dwa abukii - tri abuka). Ta-na Njivi majo te stare anu te nòve forme kada wZè tu-w singolarju anu pa tu-w dualu anu tu-w pluralu (dnò jabalku / den jabalku - dvi jabalki / dwa jabalka - tri jabalka / tri jabalke). Tu-w Bili so tu-w dualu te stare anu te nòve forme, tu-w pluralu wZè kòj te nòve forme (dnò jabulku - dvi jabulki / dwa jabulka - trìjabulke). Ko pi'Samò te rozajanski standard mòramò zajtò do-parat te stare anu te nòve forme (dnò jabulku - dvi jabulki / dwa jabulka - tri jabulka l trìjabulke). Pogledita jih, kakuo so vzel zaries njih “dieio" teli otroc od vartca an kakuo močnuo pihajo. Sebujbo vse zaries jeseni, kadar se jim parvikrat odprejo vrata od Suole! REAL FILPA 3 S. DANIELE 1 Real Filpa : Predan, Bledig (Benati), Mongel-li, De Biagio, Oviszach, Clarig, Fazio, Stefano Dugaro (Macorig), Liberale (Cristiano Barbiani), Dorlì (Federico Sturam), Antonio Dugaro (Florea-ni). A disp. Fabrizio Vo-grig, Bruno lussa. Allenatore: Severino Cedar-mas. Nel quindicesimo anno di fondazione il Reai L’ottavo “scudetto” del Reai Filpa di Pulfero ha conquistato il suo ottavo scudetto del campionato amatoriale Friuli collinare, superando a Tramonti i biancorossi di San Daniele. I rosanero del presidente Claudio Battistig hanno ottenuto questa grande impresa grazie alla prova superlativa di Stefano Dugaro, autentico mattatore della finalissima. Dopo solo un minuto Carlo Liberale veniva steso Stefano Dugaro, autore di una tripletta da favola in area avversaria, inevitabile la concessione del rigore che Dugaro trasformava. A questo punto la gara prendeva la giusta piega con il Reai alla ricerca della rete della sicurezza e gli avversari che puntavano al pari. All’inizio della ripresa il Reai raddoppiava. Ancora Dugaro, con una conclusione da fuori area, beffava il portiere biancorosso. I valligiani macinavano gioco, ma al 25’ arrivava la rete della bandiera del S. Daniele messa a segno da Dreos-si. La gara restava interessante ed al 32’ Stefano Dugaro chiudeva praticamente le ostilità siglando, su assist di Barbiani, la sua terza “perla” personale. Grande entusiasmo al triplice fischio finale per i giocatori, i dirigenti ed i numerosi sup-porters che, sobbarcatisi il lungo viaggio, sono stati premiati dalla vittoria. (p.c.) Al polisportivo di S. Pietro giornata dedicata a tre tornei per Esordienti, Juniores e Over 35 Un sabato di calcio e ricordi Kot je znano, tekmujejo med seboj v različnih Športih tudi Sole in letos so slovenske Sole s Tržaškega in Goriškega dosegle vrsto zelo dobrih uspehov. Nižji srednji Soli Srečko Kosovel s Proseka in Fran Levstik z Opčin sta zmagali na deželnem prvenstvu v ženski in moSki odbojki. Igralke Sole Levstik so po več zmagah posta- Slovenski šoli z uspehom le pokrajinske prvakinje in nato Se deželne, s tem, da so na finalnem turnirju premagale ekipe Sol iz Ro-mansa, Cervignana in Da Vinci iz Pordenona. Igralci openske Sole Kosovel pa so na svoji zmagoviti poti deželnega prvenstva premagali ekipe Sol iz Pordenona Randazza in Tricesima, potem ko so že prej osvojili pokrajinski naslov. Slovenski ekipi bosta tako zastopali našo deželo na meddeželnem turnirju, ki je na sporedu ob začetku prihodnjega šolskega leta. Vsedržavni finale, na katerem bodo nastopile zmagovite ekipe, pa bo potem v Cagliariju. II “Memorial monsignor Venuti” vinto dali’Union 91 di Percoto - II Ruda si è aggiudicato con bravura il trofeo dedicato ad Angelo Mocarini - La Valnatisone ha onorato il presidente Specogna con la vittoria É stata una grande giornata di sport, quella vissuta sabato 27 maggio al poli-sportivo comunale di San Pietro al Natisone, dove si sono svolti il “l2 Memorial monsignor Francesco Venuti”, il “62 Trofeo Angelo Mocarini” e Coppa “Walter Blasigh” ed il “2S Memorial Angelo Specogna”. Per ricordare mons. Venuti, fondatore dell’U.S. Valnatisone nel lontano 5 luglio 1945, alle 15 hanno iniziato a giocare gli Esordienti dell’Union ’91 di Percoto che si sono misurati con i coetanei dell’Audace di San Leonardo. Il risultato finale di 3-1 ha premiato gli udinesi, dimostratisi squadra più quadrata. La rete del momentaneo pareggio dei valligiani è stata realizzata da Simone Clinaz. Terminata la sfida sono seguite le premiazioni, con coppa ad entrambe le squadre consegnata dal presidente della Valnatisone Andrea Corredig, nipote di mons. Venuti. Sono entrati quindi in scena gli Juniores del Ruda, opposti al Venzone per la finalissima regionale valida per l’assegnazione del “trofeo Angelo Mocarini”. Giocando per più di un tempo in inferiorità numerica a causa dell’espulsione di Kovačevič, il Ruda si é imposto per 4-2 al termine di una gara giocata a ritmi vertiginosi e ricca di colpi di scena. La vedova del maestro Angelo Mocarini, che ha insegnato nelle scuole val-ligiane e nel tempo libero si era impegnato come arbitro passando a dirigere la sezione regionale, ha consegnato il trofeo ai vincitori. Il Ruda si è aggiudicato con Picco anche la coppa “Walter Blasigh”, riconoscimento che ricorda la figura dell’ex arbitro civida-lese. La Valnatisone ha ap- A destra Torreanese e Valnatisone con i trofei conquistati. Sotto a sinistra Sergio Moreale e la moglie Livia premiati per i loro 30 anni di attività, a destra i ragazzi dell’Audace ricevono la coppa dal presidente della Valnatisone Andrea Corredig sone ha registrato il successo dei sanpietrini che hanno perforato in due occasioni, grazie a Lauro Vosca ed Adriano Stulin, la munita difesa biancorossa. La finale per il terzo e quarto posto tra l’Azzurra e la Cividalese è stata equilibrata e ricca di segnature. Ancora in evidenza, nelle file dell’Azzurra, Orgnacco autore di tre reti che con quella di De Sabbata sono bastate per aggiudicarsi la contesa (4-3). Per i biancorossi aveva replicato Lino Puppin con una tripletta. La giornata si è conclusa con la finalissima Valnati-sone-Torreanese, terminata sull’1-1. Vantaggio degli azzurri grazie a Lauro Vosca, al quale ha controbattuto la Torreanese con il rigore realizzato da Zappa-miglio. La lotteria dei tiri dal dischetto ha premiato la Valnatisone (cinque centri), mentre gli ospiti hanno sbagliato l’ultima battuta con Zappamiglio. La signora Clementina consegnava così per il secondo anno il trofeo che ricorda il marito, indimenticato presidente della ,Valnatisone, nelle mani di Walter Beuzer, portierone dei tempi d’oro della società locale. (Paolo Caffi) profittato dell’occasione per esprimere la sua gratitudine al dirigente Sergio Moreale di Ponte San Quirino ed alla moglie Livia Mucig, per un impegno ed una disponibilità che dura ininterrottamente da oltre 30 anni. Alle 19 ha preso il via il “2® memorial Angelo Specogna” riservato agli Over 35 dell’Azzurra, della Cividalese, della Torreanese e dei campioni uscenti della Valnatisone. Nella prima semifinale si sono affrontate l’Azzurra di Premariacco e la Torreanese. Gli azzurri sono passati in vantaggio per primi con Orgnacco, ma hanno dovuto ammainare bandiera subendo due gol dei tor-reanesi messi a segno da Zantin e Zappamiglio, che ha trasformato un calcio di rigore. Il tradizionale derby tra la Cividalese e la Vainati- 12 novi mata]ur četrtek, 1. junija 2000 Kronaka SREDNJE Oblica - Mojmag Smart mladega moža V tri miesce ga je bolie-zan ukradla družini an v-siem tistim, ki so ga imiel radi. Umaru je Gregorio Borgù - Cuodru iz Oblice. I-meu je samuo 61 liet. Gregorio je puno liet die-lu v Svici an tle je tudi sreču čečo, ki je potlè ratala njega žena. Kar se je vamu damu z njega družino, je kupu hišo v Mojmage an tle je ži-veu an tudi umaru. Nie bluo težkuo pa ga srečat v njega rojstni vasi. Tle je postroju hišo an tle so nimar hodili on an njega sestre, ki žive v Milane. V Oblico je tudi hodu dielat grunt an darvà, je ku de bi Ziveu le v vasi. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Ido, sina Franca, hčere Sandro an Loreno, sestre, navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v Oblici, kjer je biu njega pogreb v sriedo 24. maja po-pudan. SPETER Ažla Žalostna novica Za venčno nas je zapu-stu naš vasnjan Valerio Tropina. Biu je bolan puno cajta. Na telim svietu je zapu-stu njega družino, brate, sestre, kunjade, kunjada, na- vuode an vso drugo žlahto. Umaru je v videmskem Spitale, njega pogreb pa je biu v njega rojstni vasi v četar-tak 25. maja popudan. PODBONESEC RS Tarčet Smart parlietne žene V liepi staruosti, 89 liet, nas je za nimar zapustila Alda Succo, uduova Melissa. Umarla je v videmskem Spitale. Za nimar se bojo na njo spominjal nje otroc Mario, Amedeo, Maria Rosa an Lucia, zeti, navuodi, sestre, vsa žlahta. Nje pogreb je biu v Lan-darje v pandiejak 29. maja popudan DREKA Praponca-Remanzag Žalostne oblietince Mathilde Bergnach (11. L’898 -4.6.'84) SREDNJE V nediejo 28. maja so i-naugural oštarijo v Za-mierju, tisto, ki je ankrat novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividaie l-otostavek in lisk PENTAGRAPH srt Ulica/Via Tavagnacco 61 Videm / Udine i>j Včlanjen v USPI/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 52.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividaie 18726331_________________________ Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2iro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 3. DO 9. JUNUA Čedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odpaite samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se mone klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. Vittorio Trusgnach (12.1.’20-28.6.’86) morte presso la parrocchia di S. Giovanni Battista a Re-manzacco. La figlia e sorella Elia e la nipote Gabriella. NEDISKE DOLINE wmmmmmmmmmmmmmmmm Romanje na Staro goro V nediejo 11. junija bo ruomanje na Staro goro špi-etarske foranijo. Se zberemo ob 9. uri na placu na Stari gori, ob 9.30 bo precesija do cierkve, kjer ob 10. uri bo sveta maša. Ob 12.30 bo par sv. Miklavže pic-nic. Alpini skuhajo pastošuto za vse tiste, ki se vpišejo v svoji fari. Za prit do Stare gore vsak so poskarbiel tudi za koriere (Podboniesac-Spie-tar an Dreko an lohni tudi za Svet Lienart). Buj napri se bo viedelo za umike. Giovanni Trusgnach (23.10.'24-3.6.'97) Ceglih lieta hitro tečejo napri, njih spomin ostane nimar živ. Za nje bomo molili par svetih mašah, ki bojo v tistih dnevih, ki so umarli, v cierkvi v Remanzage. Hči an sestra Elia an na-vuoda Gabriella Nonostante gli anni che trascorrono in fretta, il loro ricordo è sempre vivo nei nostri cuori con immutato amore. In loro memoria verranno celebrate tre messe nei giorni degli anniversari della loro In occasione del pellegrinaggio congiunto a Castelmonte, la sotto-sezione Cai di S. Pietro, gruppo di S. Leonardo, informa che è stato ripulito uno dei sentieri tradizionali di accesso alla località di culto. Il percorso che da Scrutto, località campo sportivo, raggiunge il santuario attraverso i boschi, è alla portata di tutti e richiede circa un’ora e mezza di non faticosa camminata. Zamier So spet odparli oštarijo daržu Guido. Je bla an cajt zaparta, seda jo bo daržala adna mlada družina, ki taz Tarstà je paršla živet tle h nam. Ošterijo jo odprejo za vse donas, četartak 1. junija. L’osteria di Zamir è tornata ad aprire i battenti. Con un nuovo nome, “Black moon pub” e con nuovi gestori, una giovane famiglia di Trieste. Sainmer o disco estate by Gli appuntamenti del week-end sab. 03.06: Faedis, Festa del vino e delle fragole In consolle: > Alberto Maria della Rosa > Elena > Elvir Power play, le 20 hits della settimana INTERPRETE TITOLO 1 BAMBLEB. Crime ol passion 2 FRENCH AFFAIR My heart goes boom 3 HOUSE OFGLASS Disco down 4 FLOORFILLA Anthem3 5 BLOODHOUND GANG The bad touch 6 MOSCOW BROTHERS Dura dura 7 QUIK feat CHARLOTTE Need you tonite 8 PAPS 'N' SKAR Turn around 9 PREZIOSO feat. MARVIN Letmestay 10 KIM LUKAS Let it be thè night INTERPRETE TITOLO 11 MORE Around thè worid 12 GAVA' Never meet 13 TONYSWEAT Ghedoppa 14 2 THOUSAND Emotion 15 URBAN Theway 16 SILVIE LORRAINE Youaremylife 17 THE LOVE BITE Take your time 18 SM-TRAX At thè club 19 BILLIEMORE Up & down 20 SARINA PARIŠ Look at us Sabato dalle 19.30 alle 20.30 Fm 104.6 “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI - MONUMENTI i. PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Esposizione lapidi su mq.1300 S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 10. zjutra do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza sbv. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana...............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281