KOMUNICIRANJE
28
TEHNIČNO
PRESTRUKTURIRANJE
GRAFIČNE INDUSTRIJE
UVOD
Grafična dejavnost se vse od
Gutenbergovihčasov vedno zno-
va sooča s tehnološkimi spre-
membami in novimi izzivi, s tem
da se v novejšem času vse skupaj
dogaja z veliko naglico. Podjetja
usmerjajo pozornost v tisto teh-
nologijo, ki je eksistencialnega
pomena za njihov nadaljnji ra-
zvoj. Odločitev ni več samo v iz-
biri ustrezne tehnološke rešitve,
temveč tudi v določitvi pravega
trenutka njene uvedbe. Okolišči-
ne, ki vplivajo na odločitve, niso
odvisne samo od tehničnih da-
nosti, temveč so splet različnih,
kompleksnih in med seboj vpli-
vajočih dejavnikov, ki jih je treba
obravnavati kot celoto.
Razmere
Nove tehnologije v povezavi z
gospodarskim napredkom dolo-
čajo nove trge, ki so podvrženi
stalnim spremembam. Posebej
grobo sled predstavlja digitalna
revolucija, ki se je začela s poja-
vom računalnikov, temu pa je
posledično sledilo spreminjanje
procesov neslutenih razsežnosti.
Vse večje zmogljivosti računalni-
ške opreme in spominskih kapa-
citet omogoča preusmeritev v di-
gitalno proizvodno tehnologijo
oziroma opuščanje procesov, te-
melječih na klasičnem materialu,
in zmanjševanje porabe kemika-
lij. Vprašanje ravnanja z odpad-
ki, ki so posledica odplak pripra-
vljalne proizvodnje, srednjeroč-
no ne bo več problematično.
Ključni spodbujevalec prilagaja-
nja je povečanje proizvodno-teh-
nološke učinkovitosti. Ročni pri-
jemi v tehnoloških procesih
(angl. Workflow) so v grafični
industriji vse manj uporabljani.
»Informacije in komunikacije se
v procesu pretakajo«.
Že dolgo preden je prilagajanje
novim tehnološkim rešitvam in
posledično prestrukturiranje do-
seglo vrhunec, so strukturne
spremembe prevzele nove di-
menzije. Ključni spodbujevalec
so v tem primeru zunanji vplivi,
ki temeljijo na aktualnem razvo-
ju gospodarstva in družbe kot ce-
lote in z grafično dejavnostjo ni-
so v neposredni povezavi. Naj-
bolj očiten predstavnik novejše-
ga vala sprememb je mobilna te-
lefonija. V vrtincu dogajanja se
pojavljajo vedno novi proizvodi
ter storitve, ki precej zaobidejo
grafično dejavnost. V središču
pozornosti je na informacijah in
znanju temelječe podjetje. Ob
pravi oceni znamenj časa je tudi
za grafična podjetja veliko mo-
žnosti za nadaljnjo rast in razvoj.
Vsebina
Pričujočaštudija je usmerjena v
podporo grafične panoge z rele-
vantnimi informacijami. Kon-
kretno je izdelana v obliki pregle-
da strokovnih prispevkov gospo-
darskih gibanj in tehnološkega
napredka, ki se tičejo srednje ve-
likih grafičnih in založniških
podjetij.
Družbeni razvoj
Del študije, ki je namenjen
družbenemu razvoju, je razčle-
njen na tri samostojne prispevke.
V prispevku o informacijski
družbi je prikazano, kako si drža-
vljani, podjetja in institucije pri-
redijo informacijsko in komuni-
kacijsko tehnologijo. Prispevek o
na znanju temelječem podjetju
govori o vlogi znanja kot o naj-
pomembnejšem viru razvoja. V
prispevku o vizualnih informaci-
jah je poudarek na slikovnem in
multimedijskem gradivu, ki pri-
haja v družbi vse bolj v ospredje.
Tehnološki razvoj
Delštudije, ki je namenjen teh-
nološkemu razvoju, sestoji iz de-
setih samostojnih prispevkov o
razvoju grafične tehnologije. Iz-
bor je izvedla projektna skupina,
vsebina pa temelji na preučeva-
nju dostopne literature, na izve-
denih anketah in pogovorih ter
lastnih izkušnjah. Obravnavan je
tako razvoj bazične tehnologije,
računalništva (spominske kapa-
citete, komunikacije) kot proi-
zvodnih sistemov.
Navodilo
Študija predpostavlja predvide-
ni podjetniški in tehnološki ra-
zvoj, ki bi v primeru, da do njega
dejansko pride, lahko postal rele-
vanten. Posamezni strokovni
prispevki so v napovedih omeje-
ni in jih je treba obravnavati s
primerno zadržanostjo. Navede-
na literatura in gesla so bralcu v
pomoč, da si zaključke naredi tu-
di sam.
DRUŽBENI RAZVOJ
Informacijska družba
Smo v središču spreminjajočih
se procesov, ki odločilno vplivajo
na to, kako se bomo v prihodnje
učili, delali, skratka živeli. Glo-
baliziran in omrežen svet je po-
stal realnost slehernika. Poglavi-
tna je tekma, kdo bo nove mo-
žnosti kar najbolje izkoristil v
svoj prid. Tako postajata napre-
dek in tekmovalnost kakšne dr-
žave, njenega gospodarstva in in-
stitucij odločilno odvisna od te-
ga, kako hitro in koliko bo vlaga-
la v informacijsko in komunika-
cijsko tehnologijo.
Vedno bolj liberilizirane tele-
komunikacije, eksplozivna rast
interneta in pospešeno povezo-
vanje računalniških, medijskih
in telekomunikacijskih podjetij
jasno kažejo na nastajajočo infor-
macijsko družbo. Evropska sku-
pnost si je v projektu e-Evropa
med drugimi zastavila naslednji
cilj:

OGLAS
29
»Vsak državljan, gospodinjstvo
in šola, vsa podjetja in državna
uprava naj ima možnost poveza-
ve z omrežjem, informacijska
družba pa naj bo zagotovljena
brez socialnih omejitev.«
Definicija
informacijske družbe
Informacijska družba je razpo-
znavna po tem, da je bistveni del
življenja in dela njenih članov se-
stavljen iz pridobivanja, shranje-
vanja, obdelave, posredovanja in
uporabe informacij. Informacij-
ska družba obsega tehnične kom-
ponente (naprave, programska
oprema in uporaba) in ekonom-
ske ter gospodarske dejavnike.
Pričakovanja in zadržki
Z informacijsko družbo so po-
vezana nekatera pričakovanja. V
pozitivnem smislu naj bi vplivala
na nastanek novih delovnih
mest, splošno blaginjo, stanje
duha in kulture, demokracijo in
državljanske pravice ter medse-
bojno sodelovanje. Na drugi
strani je kar nekaj zaskrbljenosti,
ki se odraža v naslednjih pojmih:
prozoren človek brez zasebnosti
(shranjeni in povezani podatki o
posamezniku, video in drugi
nadzori), izgubljanje občutka za
smer in zmedenost (čezmerna
količina različnih podatkov in
informacij), virtualizacija medse-
bojnih človeških odnosov
(Cyberspace, osamitev), tveganja
globalnega omrežja (zlorabe fi-
nančnih in borznih sistemov).
Pomen interneta
Internet je največja svetovna
mreža, ki jo sestavljajo med seboj
povezana računalniška omrežja.
V osnovi predstavlja komunika-
cijski in informacijski medij.
Razčlenimo ga lahko na:
 Word Wide Web (www),
standard za prenos multimedij-
skih dokumentov HTML,
 File Transfer (FTP), stan-
dard za prenos datotek,
 E-Mail, standard za razpoši-
ljanje elektronske pošte,
 Newsgroup za prenos infor-
macij po omrežju.
Populacija, ki uporablja inter-
net, je trenutno precej homoge-
na. Najbolj je zastopana mlajša
moška populacija, z visoko izo-
brazbo in dobrimi prihodki.
Kljub temu da je v zadnjem času
opazna rast preostalih skupin,
med njimi npr. ženske, starejše
in manj izobražene osebe, social-
ni in uporabniški razkorak še ni
zapolnjen (t. i. digital divide).
Pričakovati je, da se bo zaradi ak-
tivnosti, ki jih izvajajo podjetja
in državne institucije, ta do leta
2007 bistveno zmanjšal. Najbolj
uporabna področja interneta so
komunikacijske (e-pošta) in in-
formacijske možnosti (telefonski
imeniki, vozni redi, aktualne on-
line novice, informacije, predsta-
vitve in arhivi). Uporaba storitev
(e-trgovanje, e-bančništvo) sicer
raste, vendar še nima pravega po-
mena.
Procesi na e-področju
V tabeli 2 je prikazano, kako
lahko elektronske komunikacij-
ske procese v gospodarstvu, dr-
žavni upravi, neprofitnih in ne-
Švica 49 %
Velika Britanija 40 %
Francija 35 %
Nemčija 34 %
Avstrija 30 %
Belgija 26 %
Španija 23 %
Slovenija ? %
Tabela 1. Internet v
evropskih državah
leta 2001

INFORMACIJSKO GOSPODARSTVO
30
vladnih organizacijah kategorizi-
ramo. B2N označuje primer ko-
munikacije zasebnega podjetja
(B) z (2 = to) neprofitno organi-
zacijo (N).
E-državna uprava in admini-
stracija sta v drugi vrstici in drugi
koloni. Nanašata se na izražanje
svobodne volje, delovanje, odlo-
čitve in izvajanje političnega, dr-
žavnega in upravnega sistema. E-
demokracija označuje političen
vpliv državljanov in gospodar-
stva na gradnjo procesov izraža-
nja svobodne volje odprtih, vla-
dnih in nevladnih institucij.
E-gospodarstvo je v tretji vrstici
in tretji koloni. Pod tem poj-
mom je razumeti vse gospodar-
ske postopke, ki uporabljajo in-
ternet kot glavni medij. Sem sodi
e-trgovina (angl. e-commerce) in
znotraj nje mobilne možnosti
(M-Business), e-svetovanje, e-
bančništvo, e-nakupovanje ...
Mediji v informacijski družbi
Digitalna tehnologija pospešu-
je strukturne spremembe na me-
dijskem področju s konvergenco
(zlitje medijev), globalizacijo,
deregulacijo in vedno večjo po-
nudbo. Raznolikost medijske
ponudbe še nikoli ni bila tako
podvržena principu ponudbe in
povpraševanja. Na strani upo-
rabnika omogoča digitalna teh-
nologija nove predstavitvene
možnosti v smislu interaktivno-
sti in multimedijalnosti. Hori-
zontalna komunikacija prek in-
terneta dopolnjuje in vstopa v
tekmo k vertikalni komunikaciji
tradicionalnih množičnih medi-
jev. Novejše raziskave ugotavlja-
jo, da uporaba interneta doslej ni
imela bistvenega vpliva na tradi-
cionalne medije. Prizadeta je
predvsem televizija, medtem ko
tiskani mediji in radio ukrepajo v
smeri dopolnjevanja. Uporabni-
ki interneta segajo po tiskanih
medijih (časopisi, strokovna lite-
ratura) za okrog 10 odstotkov
bolj kot tisti, ki interneta ne upo-
rabljajo. Medijska podjetja so
pred izzivom, da definirajo svojo
vlogo kot posrednik med virom
oziroma dobaviteljem vsebine in
bralcem oziroma njenim upo-
rabnikom.
Na znanju temelječe podjetje
Podjetja so sredi sprememb, ki
jih največkrat opredeljujejo na-
slednji pojmi: pluralizacija in in-
dividualizacija, multikulturna
družba, starostna piramida, za-
poslenost, prosti čas, zabava in
razvedrilo.
Posebej je opazen prehod od
industrijskega k storitvenemu
podjetju, kjer vse bolj dominira-
jo informacijska sredstva, tako
da lahko govorimo o »na infor-
macijah temelječem podjetju«.
Pod izrazom »na znanju temelje-
če podjetje« razumemo podjetje,
kjer je v ospredje postavljen in-
formacijski vidik v vzročni pove-
zavi z znanjem.
Neposredno in večstransko iz-
menjevanje informacij in in zna-
nja med milijoni ljudi po svetu
nakazuje spremembe v načinu
dela in poslovnem sodelovanju.
Na drugi strani pa seže danes vi-
di, da pri razvoju ne bodo mogli
niti vsi sodelovati (socialni in
uporabniški razkorak zaradi ra-
čunalniške tehnologije ­ digital
divide) niti ga uporabljati (odre-
kanje zaradi okoliščin). Z zna-
njem prihaja tudi nevarnost nje-
gove zlorabe.
Prostorska, časovna in osebno-
stna razdalja med produkcijo,
posredovanjem in uporabo zna-
nja bo vse manjša. Tak razvoj
vpliva na samopredstavo grafič-
nih in medijskih hiš, a panogi
kljub negotovosti daje možnosti
za novo pozicioniranje v storitve-
nem gospodarstvu.
Razumevanje pojmov
Znanje izhaja iz inteligentnega
vozlišča informacijskih elemen-
tov in je zaradi tega prenosljivo.
Pridobivanje znanja temelji na
učenju in se odraža v razumeva-
nju problemskega stanja.Šele ra-
zumljeno znanje je prenosljivo,
če so na voljo sposobnosti za smi-
selno trajno uporabo.
Razvoj
Če tudi oris »na znanju teme-
lječega podjetja« ni še povsem
oster, so nekatere njegove značil-
nosti jasne. Tako podjetje se ra-
zlikuje od drugih po sistemu
ustvarjanja vrednosti, ki ne te-
melji več na »mišični moči«,
temveč na informacijah in zna-
nju. Aktivnosti za ustvarjanje no-
ve vrednosti se prenašajo iz rok v
glave. Znanje tako postaja poleg
klasičnega kapitala in dela po-
memben spodbujevalec gospo-
darske rasti. V primerjavi z 18.
stoletjem, ko se je 90 odstotkov
populacije ukvarjalo s proizvo-
dnjo življenjskih potrebščin in
njihovim razdeljevanjme, je v
21. stoletju generiranje in razšir-
janje znanja pridobilo strateški
pomen. Preobrat k »na znanju
temelječemu podjetju« je torej
dokaj jasno opredeljen. V priho-
dnosti naj bi bil usmerjen v gene-
riranje novih uporabniških znanj
in inovacij, kar zahteva precej-
šnje spremembe šolskih siste-
mov. Znanja, ki so jih slušatelji
do nedavnega pridobivali le in
šele na višjih stopnjah izobraže-
vanja, se vse bolj selijo na nižje
ravni, praktično v osnovne šole.
Prevedel in ponekod priredil
Slavko A. BOGATAJ
Svet prihodnosti si lahko zami-
slimo kot naraščajočo preplete-
nost različnih področij, ki pa
skupaj s pospešenim gospodar-
sko tehničnim napredkom po-
vzroča tudi pojav nezaželenih
stranskih učinkov. Med njimi je
že opazna zaskrbljujoča brezcilj-
nost in izgubljenost razvitega
sveta na eni strani in naraščajoči
civilizacijski prepad na drugi
strani.
Tabela 3: Izzivi v +na znanju te-
melječem podjetjuz
Vidik, trend, ukrepanje
Generiranje znanja, izgradnja
izobraževalnega sistema, dopol-
nilno izobraževanje
inovacijske zahteve in izzivi,
vseživljenjsko učenje
Predstavitev znanja, dejansko
stanje, predstavitvene tehnike
skrajšanje življenjskega cikla,
multimedijska produkcija
večjezičnost in semantika
institualizacija nadgradnje,
Shranjevanje/arhiviranje, nova
vloga knjižnic v smislu sistemati-
zacije in ohranjanja znanja, inte-
ligentno obvladovanje?,
ciljno usmerjanje, povezovanje
obstoječega znanja
povezanost obstoječega znanja,
ustrezni iskalniki/brkljalniki
standardizacija
Prijemi na obstoječem znanju,
znanje na zahtevo (v smislu ob
pravemčasu angl. Just In Time),
tisk na zahtevo (angl. Print On
Demand)
krajevno in časovno neodvisni
prijemi, iskalniki/brkljalniki,
izboljšano izbiranje, interaktiv-
ni mediji (tudi Online mediji)
plačljivost, zaračunavanje na
mikro nivoju (angl. Micro Bil-
ling)
Uporaba virov in literature, po-
enostavljene možnosti za pripo-
ročila, razvoj standardov
integriranost/povezanost medi-
jev pri oblikovanju ponudbe
Vir: Technologies for Educati-
on. UNESCO. 2002 (www.une-
sco.org)
Pomen
Grafična in medijska podjetja
so, kar se tiče pridobivanja zna-
nja, pred enakimi izzivi kot vsa
ostala podjetja v drugih pano-
gah. Enkratno pridobljeno zna-
nje in izobrazbo nadomešča vse-
življenjsko učenje. Zdi se, da pa
imajo vseeno določeno prednost,
med katere šteje upravljanje z
podatki in informacijami, kate-
rih nosilci so. Doslej je bilo to
opravilo omejeno na reprodukci-
jo in distribucijo. Takoj, ko po-
stane znanje pomemben strateški
faktor in se grafično in medijsko
podjetje pozicionira kot moderni
posrednik informacij , pridobijo
na pomenu inovativne storitve in
izdelki. V tabeli 3 so prikazani
nekateri vidiki, izhodišča za tren-
de delovnih procesov in možni
ukrepi.
Pomen vizualnih informacij
Življenja brez vizualnih infor-
macij si praktično ne moremo
zamisliti. Ves čas smo soočeni z
njimi preko televizije, video in
računalniških animacij, časopi-
sov, plakatov, rentgenskih in ra-
darskih slik. Pravzapravživimo v
vizualni informacijski družbi.
Informacije so predstavljene v
obliki teksta, zvoka in slike, zno-
traj katerih imajo slednje že od
samega začetka poseben pomen.
Sliki ni potrebno znati japonsko,
nemško, francosko, slovensko,
slika je multijezična. Preproste
jamske risbe, srednjeveške posli-
kave ali bogate renesančne freske
pričajo o minulihčasih, kot bese-
de le redko lahko.
Eden najpomembnejših mejni-
kov v razvoju slike je prav gotovo
fotografija, ki omogoča trajno
ujeti trenutek resničnosti, ga
shraniti in ga spet poljubnokrat
ogledovati. Slika je s svojim spo-
ročilom (informacijo) postala
posrednik znanja in nepogrešljiv
del izobraževanja, raziskav, ra-
zvedrila, zdravja in prodaje. Teh-
nološki napredek je prinesel pre-
hod v premično sliko - film, iz-
boljšala se je kakovost reproduk-
cije in barvitost, s tem pa se je iz-
črpnost posredovane informacije
še povečala.
Pomemben mejnik v novejšem
razvoju je digitalizacije slike, ki
omogoča poljubno spreminjanje
in prilagajanje ter razpošiljanje in
tako imenovano online uporabo
npr. v premikajočem vozilu,
opazovanje vesolja kljub izre-
dnim razdaljam, zajem aktualne
slike za časopis ali televizijo.
Kaj prinaša prihodnost?
Z zanesljivostjo lahko trdimo,
da bo pomen slike še naraščal.
Danes si prospekta ali učbenika
brez slike ne moremo več pred-
stavljati, v povezavi s tekstom in
tonom paže dobivata novo mul-
timedijsko obliko na digitalnem
papirju, prenosnem telefonu ali
na steno obešenem ekranu.
Znanstvena fantastika filmov iz
70. let prejšnjega stoletja postaja
resničnost. Turističnega pro-
spekta ne samo, da ga prelista-
mo, temveč lahko na domu gle-
damo slike v živo s kateregakoli
konca sveta. Zelo uporabna je ra-
čunalniška simulacija, ki omogo-
ča materializacijo predstave o
prihodnosti.
Možnosti je ogromno in mno-
go tehničnih novosti bo obležalo
v predalu. Spet druge se bodo
prijele in nam v trenutku spre-
menile življenje. Odločilni fak-
tor, ki največkrat selekcionira, je
potencialna množičnost upora-
be, s katero se pravzaprav finan-
cira razvojni potencial. Tako
npr. je bila prva faks naprava
uporabljena že leta 1967, mno-
žična pa je postalašelečez dvajset
let, v osemdesetih letih.
Vse resnične novosti so splošne
in dostopne. Trenutno v to fazo
prehaja digitalna fotografija.
Tehnično in kakovostno so digi-
talne kamere že dosegle zadovo-
ljivo stopnjo, cene postajajo
sprejemljive, tako da je kar nekaj
pogojev za množično uporabo
izpolnjenih.
Še ne dolgo tega so slike upodo-
bljale življenje civilizacij. Danes
nam slike prikazujejo trenutke,
ki sicerčloveškemu očesu niso vi-
dne.
Hrbtna stran lune
Ta stran lune z zemlje ni vidna.
Velik krater v spodnjem delu sli-
ke je nastal kot posledica (relativ-
no) nedavnega trka.
Osa
Proučevanje živalskega sveta je
vedno prineslo napredek tudi v
visoki tehnologiji. Na sliki je pri-
kazano približevanje ose cvetu.
Vodna krona in paradižnik
Nekateri učinki človeškemu
očesu niso vidni. Leva slika pri-
kazuje vodno krono, ki nastane,
ko vodna kaplja pade na mirno
gladino. Desna slika prikazuje
učinek zadetka projektila ob
vstopu in izstopu iz cilja.
Balerina
Potek gibanja je možno prou-
čevati s sliko, ki je nastala s po-
močjo stroboskopske svetlobe.
Tehnološki razvoj
Barve v reprodukciji
V reprodukciji imajo barve
ključno vlogo. Cilj reprodukcije
je, da vzbudi opazovalcu enak
barvni občutek, kot ga ima ob
originalu. To je seveda možno le,
če je prenos barvnih informacij
čim bolj popoln. Z razliko od sa-
moosvetljujočih medijev kot sta
npr. televizijski ali računalniški
ekran, kjer je barvni vtis neposre-
dno vzbujen, morajo biti tiskani
mediji osvetljeni. Barvni vtis je
odvisen od vrste osvetlitve. Pri
današnjem trikromatičnem
barvnem upravljanju morajo biti
osvetlitev in tiskarski pogoji upo-
števani že pri ?podatkih o bar-
vah?. V prihodnosti bodo le-ti
pomembno jedro informacij.
Razvoj bo šel v treh smereh:
od podatkov o barvah, ki so
specifični za tiskanje, k medijsko
nevtralnim,
od naprav odvisno barvno
upravljanje k individualnemu,
od trikromatske k multispek-
tralni reprodukciji.
Slika 1: Velikost barvnega pro-
stora v a* - b* projekciji
Digitalna reprodukcija
Prehod iz klasične k digitalni
reprodukciji je praktično že na-
rejen. Elemente strani je mogoče
popolnoma digitalno obdelati,
stran sestaviti in izdelati tiskovno
formo. Materializacijo se izvede
šele pri osvetlitvi tiskarske plošče
(CTP), z direktno osvetlitvijo v
tiskarskem stroju ali pri izdelavi
zgoščenke (CD). Priprava podat-
kov je odvisna od načina tiska,
zato bodo v prihodnosti podatki
pripravljeni nevtralno in s tem
uporabni za različne postopke.
Priprave v CMYK barvnem pro-
storu bo vse manj, nadomeščal jo
bo RGB barvni prostor s pripa-
dajočo opredelitvijo vnosnega
medija npr. ICC barvni profil ali
od naprave neodvisni CIELAB
barvni prostor, shranjen v 16 bi-
tni obliki.
Pri izbiri barvnega prostora igra
najpomembnejšo vlogo pri pre-
računavanju njegov (barvni, ?ga-
mut?) obseg. Kot največji RGB
barvni prostor je za arhiviranje
uporaben eci-RGB.
Barvno upravljanje
Kot barvno upravljanje razu-
memo postopke, ki zagotavljajo,
da so barvni elementi vizualno
enaki, ne glede s katerim medi-
jem so upodobljeni. Če so enaki
še originalu, lahko govorimo o
umetnosti.
Podatki o barvah nastanejo pri
zajemu originala z digitalno ka-
mero, pri skeniranju ali pri sa-
mem računalniškem oblikovanju
(npr. posebne barve).Če je vho-
dna naprava umerjena pri enaki
osvetlitvi in nastavitvah z refe-
renčno testno formo ISO 12641,
potem lahko izračunamo ICC
vhodni barvni profil. CIE je bil
določen leta 1931 na osnovičlo-
veškega zaznavanja barv s strani
normalnega opazovalca in XYZ
barvne metrike. Iz teh osnov je
bil leta 1976 za merjenje in oce-
njevanje barv razvit najbolj upo-
rabljen CEILAB barvni prostor.
XYZ in CIELAB sta od naprav
neodvisna barvna prostora in sta
kot taka vgrajena v ICC barvno
upravljanje.
Na izhodu se uporabljajo glede
na naprave specifični podatki o
barvah, kot RGB za oglase na
ekranu ali internetne aplikacije
oziroma CMYK podatki o bar-
vah za potrebe tiska. Karakteri-
stični podatki, ki so pridobljeni
preko natisnjenega in izmerjene-
ga 928 polja testene forme ISO
12642, so osnova za preračun ti-
skarskemu procesu ustreznega
ICCC barvnega profila.
Današnje barvno upravljanje
upošteva različne barvne značil-
nosti, kot je barvni obseg, pove-
čanje rastertonske vrednosti, pre-
nos barv pri različnih izdelavnih
postopkih ter z ročnim posega-
njem popravlja posamične la-
stnosti, npr. korekcije ob prete-
mni ali presvetli sliki. V nasle-
dnjih generacijah barvnega upra-
vljanja je pričakovati avtomatiza-
cijo tudi takih posegov.
Podatkih o barvah - vsebina in-
formacije
Digitalizacija barve človeškega
telesa z merjenjem poteka tako,
da je preko optične rešetke po-
vzročen refleksijski spekter in le-
ta digitaliziran preko ?array? dio-
de z npr. razdalje 10 nm. Poleg
nastane 41 ozkotračnih refleksij-
skih vrednosti od 380 do 780 nm
kot multitračni spekter. Multi-
spektralne vrednosti so z normal-
nim spektralnim ocenjevanjem
od x, y in z nagubane z utežnim
faktorjem želene normativne
svetlobne vrste. Iz tega izhajajo
normativne barvne vrednosti
XYZ, iz katerih lahko izračuna-
mo CIELAB barvne vrednosti.
???????
Ravnanje s slikami
Pojem ravnanja s slikami obse-
ga postopke zajema, obdelave in
reproduciranja, skratka tiste ak-
tivnosti, ki predstavljajo jedro
grafične dejavnosti.
Digitalne kamere in skenerji
Digitalne kamere so vedno
boljše, raznovrstnejše in dosto-
pnejše. S možnostmi, ki jih nudi-
jo, lahko zadovoljijo večino po-
treb bolj in manj zahtevnih upo-
rabnikov. Obe, miniaturna ka-
mera na mobilnem telefonu ali
visoko kakovostna v fotograf-
skem studiu, sta digitalni. Tre-
nutno uporabljeni CCDčipi bo-
do zamenjani s cenejšimi CMOS
elementi, kar bo prineslo večjo
kakovost ob nižjih cenah.
Kamere, ki jih je danes moč do-
biti na trgu,še ne uporabljajo ce-
lotnega svetlobnega spektra,
temveč delajo s tremi barvnimi
filtri, ki so podobno kot barvni
kanali v televizijski katodni cevi
naparjeni drug poleg drugega na
senzorskem elementu. Pomem-
ben korak v razvoju je bil narejen
v novembru 2002, ko je bila
predstavljena prva kamera s po-
polnim barvnim senzorjem, ki z
večslojno strukturo vsakemu po-
samičnemu pikslu opredeli pol-
no RGB barvno informacijo. Z
razliko od sedanjih barvnih pre-
tvornikov z mozaičnimi barvni-
mi filtri, kjer je posamičen piksel
samo v osnovni barvi, je ločlji-
vost trikratno izboljšana. Pre-
dnost digitalnih kamer je tudi v
zajemanju tridimenzionalnih
objektov, kot združevanju funk-
cionalnosti klasičnih fotograf-
skih aparatov in skenerjev.
Na zadnji Ifra-Expo prireditvi v
oktobru 2002 se je prvič zgodilo,
da ni razstavljal noben proizvaja-
lec skenerjev. Tudi kakšnega po-
sebnega razvoja na tem področju
ni pričakovati. Slike bodo še na-
stajale, toda prihajale bodo iz di-
gitalnih kamer.
Programska oprema za obdela-
vo slik in barvno upravljanje
Obstoječa programska oprema,
katere najvidnejši predstavnik je
Photoshop pokriva skoraj vse
potrebe uporabnikov. Tehnične
izboljšave gredo predvsem v sme-
ri uporabniške prijaznosti, ki
skrajšujejo porabljen čas.
Barvno upravljanje je bilo do
nedavnega povezano s stroški in-
vestiranja v opremo in pridobi-
vanje znanja zaposlenih vsaj z
dveh področij: fizike (teorija
barv in barvna metrika) in raču-
nalništva (standardizirani po-
stopki umerjanja opreme).
Razvoj je nakazan v smeri
CAM (računalniško podprto
modeliranje angl. Computer Ai-
ded Modelling), katerega rezul-
tat je npr. programska oprema
Intelli-Tune proizvajalca Afga.
Reprodukcija slik
Razvoj postopkov za pripravo
reprodukcije slik je raznovrsten
in podpira različne medije. Kot
osrednji standard se je uveljavil
PDF podatkovni format proi-
zvajalca Adobe, ki je brez pose-
gov uporaben, tako za postavitev
na internetno stran kot za vse vr-
ste grafičnih tehnologij. Tudi
drugi razvijalci programske opre-
me gredo v tej smeri. Kot izho-
dne naprave se poleg klasičnih ti-
skarskih strojev in računalniških
ekranov že danes pojavljajo novi
mediji v obliki ekranov na mo-
bilnih telefonih, e-knjig in e-ča-
sopisov. Glede na razpoložljivo
infrastrukturo in pričakovani ra-
zvoj je mogoče z zanesljivostjo tr-
diti, da se bo povečeval pretok
digitaliziranih slik v smeri od po-
šiljatelja do prejemnika. Katera
oblika medija bo postala množič-
na, pa je največ odvisno od opor-
tunitetnih stroškov oziroma od
hitrosti dojemanja uporabnikov,
v končni fazi seveda od stroškov
na enoto.
Shranjevanje slik
Z naraščajočim obsegom digi-
talnih slik, se pojavlja potreba po
ustreznem shranjevanju v podat-
kovnih bankah, ki omogočajo
ustrezno upravljanje, predvsem
iskanje in razvrščanje po ključnih
besedah. Mediji za shranjevanje
so vse manjši, hitrejši in dosto-
pnejši. Ključna njihova pomanj-
kljivost je v tem, da glede zane-
sljivosti in trajnosti ni natančnih
podatkov. Kdaj bo disk odpove-
dal, je še vedno bolj ali manj
vprašanje naključja, niti ni odgo-
vorov, kolikočasa je z magnetne-
ga medija možno prebrati neokr-
njeno vsebino. Razvoj gre kljub
vsemu naprej. Že davnega leta
1975 je Moor postavil trditev, da
se bo zmogljivost tranzistorjev
podvojila vsakih 18 mesecev.
Moorov zakon še danes velja za
kapaciteto medijev za arhivira-
nje. Pozornost je potrebno
usmeriti na tri področja.
Izmenjava podatkov
Prenos podatkov npr. z enkra-
tno zapisljivim diskom CD-R,
praktično ni problematičen in je
vsestransko uporaben. Podjetja,
ki stalno sodelujejo, so seže sedaj
dogovarjala o tehniki komunici-
ranja. Največji problem predsta-
vlja oblika oziroma format zapi-
sa. Kot standard se uveljavlja
PDF/X-3 format. Sicer za izme-
njavo meta podatkov obstaja pri-
poročilo CIP4, ki pa ga obstoječa
tehnološka opremaše ne podpira
v celoti.
Arhiviranje
Podatki naj bi bili po načelu,
čez sedem let vse prav pride, na
voljo čim dalj časa. Osnovne
zahteve pri shranjevanju sta traj-
nost in zanesljivost ob nizkih
stroških. Problem, ki ni nov, je
ta, da se po določenem času za-
menja tako programska kot
strojna oprema. S tem postaneta
vprašljiva, tako kompatibilnost
oziroma uporabnost podatkov z
novimi orodji kot vzdrževanje
zastarele strojne opreme. Preta-
kanje iz stare na novo platformo
pa je vedno problematično. Naj-
večjo pozornost moramo torej
usmeriti v pravilno določitev ži-
vljenjske dobe sistema za arhivi-
ranje, za katerega se odločamo.
Preventivno podvajanje podat-
kov
Večkrat je bila že omenjena za-
nesljivost medijev za shranjeva-
nje kot problematična. Na osno-
vi te predpostavke se je potrebno
odločiti o prioriteti in pomemb-
nosti shranjenih podatkov. Pra-
vilnost odločitve se nažalost naj-
večkrat izkaže ob neprijetnih do-
godkih, vendar bo slabe volje
precej manj, če bomo nanje pri-
pravljeni.
Glede na trenuten razvoj je kot
medij za shranjevanje podatkov
priporočljiva uporaba CD-R
tehnologije. Kot možnosti z ne-
katerimi omejitvami so na voljo:
magnetooptični pomnilniki, ki
imajo podobne značilnosti kot
CD-R; njihova prednost je v ve-
čji kapaciteti in ponovni zapislji-
vosti, niso pa še tako razširjeni,
DVD še nima enotnega stan-
darda, tako da je uporaben za
shranjevanje na krajši rok; zna se
zgoditi, da bodo zaradi nejasno-
sti razvoja sedanji DVD-jičezčas
neuporabni,
Lasersko graviranje na plošči iz
niklja omogoča ločljivost od 100
nm, kar ustreza 254.000 DPI;
zapis je trajen in berljiv z vsakim
elektronskim mikroskopom;
tehnologijo je razvilo podjetje
Nosam Technologies (www.nor-
sam.com),
v holografski spomin v obliki
tankega plastičnega kvadra, di-
menzij 5 cm x 5 cm x 3 mm, je
teoretično možno shraniti nekaj
1000 terabajtov (1 terabyte =
1024 GB); v manjšem obsegu ga
uporabljajo v raziskovalnih usta-
novah,
Millipede je izraz, ki označuje
jedrski mikroskop za potrebe
shranjevanja podatkov, razvit v
IBM-ovem laboratoriju v Švici.
Slika 2: Moore-ov zakon
(1975) - hitrost podvajanja kapa-
citete spominskih medijev
Možne organizacijske alternati-
ve
Opisane možnosti še zdaleč ne
dajejo odgovora je treba pristopi-
ti k problemu trajnega in zane-
sljivega shranjevanja podatkov.
Ena od možnih alternativ je tudi,
da se shranjevanje in arhiviranje
razvije v dejavnost, s katero bi se
ukvarjala specializirana podjetja
in bi storitve ponujala ostalim
uporabnikom.
Povzetek za grafično dejavnost
Za grafično dejavnost je v da-
nem trenutku za potrebe shra-
njevanja uporabna najbolj razšir-
jena npr. CD-R tehnologija in
od platforme neodvisni formati
npr. PDF, TIFF. Podatke je po-
trebno vsakih nekaj let prenesti
na takrat aktualne nove medije
in pretvoriti v takrat veljavne for-
mate. Vedno znova se je potreb-
no spraševati o prioritetah in po-
membnosti podatkov ter njihovi
organizaciji tudi v smislu razvija-
nja storitev arhiviranja in njiho-
vega trženja.
Gesla in ključne besede:
arhiviranje
CD-R
holografski spomin
izguba podatkov
kopiranje
laserska gravura
magnetooptičen
nosilec podatkov
staranje
zanesljivost
Viri:
DAET98, Dntwyler Markus,
Optische Speichermedien und
Datenarchivierung, EMPA-Be-
richt 239, St. Gallen, 1998
LAND01, Landwehr Domi-
nik, Haltbarkeit von Speicher-
medien: Kein Backup fRr die
Ewigkeit, Infoweek Nr. 14, 24.
April 2001
Computer to (CT-) tehnologi-
je
Computer to (CT-) tehnologi-
je podpirajo digitalno obdelavo
podatkov, skrajšujejo procese in
izdelavnečase ter varčujejo z ma-
teriali. Največkrat uporabljeni
pojmi so naslednji:
CT-Film,
CT-Plate (CTP),
CT-Press s tiskovno formo za
enkratno uporabo,
CT-Press s tiskovno formo za
večkratno uporabo,
CT-Non Impact System (?),
CT-Screen in
CT-Electronic Paper
Svobodno tržno gospodarstvo
omogoča in spodbuja tekmova-
nje. Proizvajalci ponujajo vedno
nove in nove tehnologije in pro-
dukte, ki zamenjujejo ali dopol-
njujejo obstoječe. Prevzemajo jih
obstoječi in novi uporabniki, ne-
katere pa celo dotedanji njihovi
kupci. Po Porterjevem modelu
(1992, str. 26) je možno zelo do-
bro oceniti privlačnost panoge,
tudi grafične, na podlagi petih
spremenljivk:
vstopanja novih konkurentov v
panogo,
nevarnosti nadomestitve proi-
zvodov in storitev,
pogajalske moči kupcev,
pogajalske moči dobaviteljev in
tekmovalnosti med obstoječimi
konkurenti v panogi.
Slika 3: Model za določitev pri-
vlačnosti panoge
Tehnologija
Computer To Plate (CTP)
Ko je tiskovna forma npr. za of-
setni tisk digitalno osvetljena
izven tiskarskega stroja in nakna-
dno vpeta vanj, govorimo o
CTP-ju. Osnovne tehnologije
osvetljevanja tiskovnih form so
violetni laser, termo osvetljeva-
nje in UV osvetljevanje na notra-
njem ali zunanjem bobnu oziro-
ma ravni podlagi. Dimenzije in
učinkovitost so različne, odvisno
od potreb in zahtev uporabni-
kov.
Computer To Press (s tiskovno
formo za enkratno uporabo)
Praktično vsi veliki proizvajalci
tiskarskih strojev ponujajo reši-
tve za osvetljevanje tiskovnih
form v samem stroju. Z razliko
od klasičnih so to praviloma
kompaktni stroji za suhi ofset v
formatih B2 in B3, omogočajo
pa uporabo tiskovnih form, ki so
osvetljene konvencionalno izven
stroja.
Computer To Press (s tiskovno
formo za večkratno uporabo)
Trenutno sta na voljo dve teh-
nološki rešitvi:
1. S pomočjo laserskega žarka
in toplotnega razvijanja se pre-
nosni sloj prenese na tiskovni ci-
linder. Da doseže trajnost, je po-
trebno prenosni sloj utrditi s se-
grevanjem. Po izvedbi procesa ti-
skanja se barva in prenosni sloj
odstrani s čistilnim materialom.
Cilinder je ponovno pripravljen
za novo oblikovanje tiskovne
forme.
2. Topilo na vodni osnovi je
nabrizgano na hidrofilni kovin-
ski nosilec. Za zapisovanje se
uporablja termična laserska dio-
da, ki sprosti tanek sloj topila.
Kot pri konvencionalnem ofse-
tnem tisku prenaša sloj tiskarsko
barvo, kovinski nosilec pa vlažil-
no sredstvo.
Non Impact System
Bistvo te tehnologije je, da de-
luje neposredno, tiskovna forma
ni trajna, zato se mora po vsakem
odtisu obnoviti npr. kapljični
tisk.
Slika 4: Digitalni tiskarski si-
stem
Gospodarnost
CTP v primerjavi s Computer
To Film takoj zmanjša produk-
cijski čas in prihrani stroške.
Computer To Press tehnologija
je zaenkrat gospodarna pri manj-
ših formatih in nakladah. DI ti-
skarski stroji in DI materiali so
dražji od klasične tehnologije.
Poleg tega ježivljenjska doba sle-
dnje daljša, petnajst in več let,
amortizacija in odpis moderne
tehnologije pa je pospešen, zato
bo zamenjava tehnologij poča-
snejša, kot bi razvijalci in proi-
zvajalciželeli. Uporaba Non Im-
pact System-ov je smiselna ob
majhnih nakladah in spremenlji-
vih podatkih, s tem pa kar precej
omejena.
Zaključek
Tiska na zahtevo (angl. Print
on Demand), razpršen tisk,
majhne naklade, tisk z spremen-
ljivimi podatki, kot tudi e-papir
in ekranske aplikacije so trendi
prihodnosti. CTP izpodriva
Computer To Film in se spremi-
nja v Computer To Press, ki sku-
paj z Non Impact System-i pred-
stavljata veliko priložnost za gra-
fično panogo in založnike.
Poskusni tisk
Stranke želijo pred dejanskim
začetkom proizvodnje videti svoj
izdelek. Dilema, ali je strošek po-
skusnega tiska opravičljiv, izgine
takoj, ko z njim preprečimo po-
tencialno reklamacijo. Investicija
v poskusni tisk ne sme zmanjše-
vati konkurenčnosti, čeprav jo
moramo posredno prenesti na
naklado. Dejstvo je, da klasični
poskusni tisk kot npr. ofsetne
preše izginjajo iz treh ralogov:
barvni tiskalniki so vedno bolj-
ši; barvni obseg in formati so vse
večji,
obstajajo rešitve za barvno
upravljanje, ki omogočajo simu-
lacijo proizvodnega tiska,
film, kot do nedavnega osnovni
material v izdelavi tiskovne for-
me, izginja.
Ugra je s svojimi razvojnimi ak-
tivnostmi in aplikativnimi pro-
jekti že pokazala, da je digitalni
poskusni tiskže dosegel kakovost
klasičnega, razvoj pa gre še na-
prej. Slika 5 prikazuje od leve
proti desni pet korakov za pre-
hod s klasičnega na digitalni po-
stopek poskusnega tiska. Kolikor
bolj podjetje obvladuje barvno
upravljanje in ima standardizira-
ne tehnološke postopke, toliko
lažji je prehod.
Slika 5: Prehod z analognega na
digitalni poskusni tisk (od leve
proti desni)
Razvoj
barvni obseg:že dosežen barvni
obseg barvnih tiskalnikov je večji
od zmožnosti procesa tiska,
format izpisa: tiskalniki lahko
izpišejo polo ali uporabljajo pa-
pir v zvitku preko formatov, v
katerih tiskajo stroji,
obojestranski tisk: nekateri ti-
skalniki že omogočajo,
prilagoditev poskusnega tiska: z
barvnim upravljanjem je moč
doseči simulacijo različnih mate-
rialov,
hitrost: povprečni tiskalnik na-
tisne barvno stran formata A2 v
20. minutah, prihodnja genera-
cija bodo čas zmanjšala na 10%
današnjega (v zadnjih petih letih
se je hitrost ob povečani ločljivo-
sti povečala za dvajsetkrat),
simulacija rastrske pike: barvni
tiskalniki lahko upodabljajo ra-
strske pike, kljub temu da je ka-
kovost simulacije še vprašljiva;
prav tako je vprašljivo, do kdaj
bo sploh še potrebna.
Graf 1: Razvoj tiskalnikov v
smislu hitrosti
Kakovost digitalnega posku-
snega tiska je potrebno stalno
nadzorovati. Brez kontrolnih
elementov, ki so stiskani skupaj z
vsebino strani in spektralnega fo-
tometra ter standardov za umer-
janje, ne bil smel delovati noben
sistem za digitalni poskusni tisk.
Povzetek
Vloga poskusnega tiska se je
spremenila. Danes morajo ti-
skarji v mnogih primerih tiskar-
ski stroj prilagoditi poskusnemu
odtisu. Standard ISO 12647 da-
je izhodišča za regulacijo polja za
sivo ravnovesje, tako za poskusni
kot proizvodni tisk, s tem pa po-
skusni odtis na tiskarskem stroju
ni več potreben.
Klasični poskusni tisk izginja
skupaj s filmom, v polni meri ga
nadomešča digitalni poskusni
tisk, ki z barvnim obsegom in
ustreznim barvnim upravljanjem
lahko simulira realne proizvodne
pogoje.
Zaradi večnih časovnih stisk,
ob manjših nakladah ter izdelkih
z kratkoživljenjsko dobo npr.ča-
sopis kot nadomestilo za posku-
sni odtis uporablja kar ekran. V
kolikor obvladamo standardne
postopke umerjanja, to povsem
zadošča. Tudi napredek v tiskar-
ski tehnologiji, kjer so se pripra-
vljalni časi skrajšali, je moč po-
skusni odtis napraviti kar na
stroju samem. Če obvladamo še
stabilnost stroja, je ta način tudi
zadosten.
Nekatere dodatne zahteve ima
tisk z spremenljivimi podatki.
Ker je vsak izvod unikaten z dru-
gačnim tekstom in slikami, je
smiselno sestaviti testno formo
npr. samo s slikami in preveriti
njihovo barvno osnovo.
Gesla in ključne besede:
analogni poskusni tisk
andruck
barvni obseg
barvno upravljanje
Color Mamagement
Gamut Mapping
ICC profil
kalibracija
kapljični tiskalnik
nastavitev
profiliranje
proof
spektralni fotometer
standardizacija
umerjanje
Viri:
DAET01, Dntwyler Markus,
Der Proof im Digitalen Wor-
kflow, Ugra-Bericht 124/, St.
Gallen, december 2001,
DAET02, Dntwyler Markus,
Qualitntskriterien fRr den Digi-
talproof, Ugra 124/2, St. Gallen,
junij 2002,
DYSO02, Dyson Peter, Proo-
fing: Dot Simulation is Now the
Norm, Seybold Report Vol. 2,
N4, 20. maj 2002, str. 10 - 13,
ISO 12647: Grafische technik -
Prozesskontrolle fRr die Herstel-
lung von Raster-FarbauszRgen,
Andruck, PrRfdruck und Aufla-
gendruck, 1996ff
Tisk s spremenljivimi vsebina-
mi
Komunikacijske oblike in in-
formacijski procesi so se spreme-
nili. Personalizirani in individua-
lizirani tiskovine pomenijo za
prejemnika večjo dodano vre-
dnost kot neosebni masovni iz-
delki. V nasprotju s klasičnim
grafičnim procesom omogočajo
Non-Impact-sistemi izdelavo ti-
skovin z spremenljivimi vsebina-
mi.
Komunikacije
Namen komunikacij je prene-
sti informacijo od oddajnika do
sprejemnika s ciljem sprožiti ak-
cijo. V grobem sta možna dva
načina komuniciranja. Za model
potiskanja (angl. Push-Model)
posreduje ponudnik informacijo
ciljni skupini in izzove reakcijo.
Pri modelu vlečenja (angl. Pull-
Model) pa sprejemnik išče infor-
macijo pri potencialnih ponu-
dnikih. Za oba modela velja, da
sta v resničnem svetu veliko bolj
zapletena. Informacije o dobavi-
telju, izdelku, stranki so raznovr-
stne in zahteve večplastne.
Tehnologija
Oblika spremenljivih vsebin za
izdelavo personalizirane tiskovi-
ne je relativno preprosta: ime in
priimek, naslov, enostavni tekst
in slike oziroma podatkovna gra-
fika. Stalni elementi strani so
oblikovani v obliki osnutka. Pri
individualizaciji se tiskovina lah-
ko spreminja tako vsebinskem
kot v oblikovnem smislu (angl.
Layout). Prejemnik naj bi dobil
le tiste informacije, ki so zanj za-
nimive.
Programska oprema, ki je da-
nes na voljo, podpira izdelavo ti-
skovin z spremenljivimi vsebina-
mi na dva načina:
na stran orientirana program-
ska oprema, kjer je statična stran
definirana kot osnutek in je shra-
njena na RIP-u, medtem ko so
spremenljivi podatki obdelani
posamično,
objektno orientirana program-
ska oprema, kjer je tako statična
kot spremenljiva vsebina defini-
rana objektno in shranjena v za-
časnem pomnilniku.
Razvijalci in proizvajalci RIP si-
stemov nudijo različne možnosti
in funkcionalnosti. Določena
skupna izhodišča so določena v
združenju vodilnih podjetij s po-
dročja informacijske in grafične
tehnologije PODI (angl. Print
On Demand Initiative,
www.podi.org), ki je izdelalo
specifikacije za mednarodni
standard PPML (angl. Personali-
zed Print Markup Language).
Programska oprema bo v bodoče
temeljila na XML programskem
jeziku. PPML podpira izpisova-
nje strani v PostScript-u in PCL
(angl Printer Control Language -
standard Hewlett Packard), PDF
in AFP (angl. Advanced Functi-
on Presentation - standard
IBM).
Slika 6: Povezava statičnih in
spreminjajočih se podatkov
Procesi in pristojnosti (organi-
zacijsko)
Tehnološke možnosti nareku-
jejo in spodbujajo tudi drugačno
organiziranost grafičnih podjetij.
Spreminjajo se procesi in pristoj-
nosti na področju trženja, obli-
kovanja, informatike in proizvo-
dnje:
marketing: razvoj in prodaja
konceptov in rešitev,
oblikovanje: izdelava ustreznih
osnutkov,
informatika: vzpostavitev in
vzdrževanje podatkovnih skla-
dišč; priprava in prenos podat-
kov,
proizvodnja: tiskanje na digi-
talnem stroju, nadaljnja obdela-
va in odprema.
Gospodarnost
Tisk s spremenljivimi vsebina-
mi ima v nasprotju s klasičnim
tiskom nizko produktivnost in
višje stroške na enoto. Dodatni
stroški so posledica:
strojne in programske opreme
za potrebe RIP-a,
programske opreme za izvedbo
individualizacije,
izgradnje, podpore in vzdrževa-
nja podatkovnih bank in skla-
dišč,
fiksnih stroškov projekta uved-
be nove tehnologije.
Kljub temu je lahko dodana
vrednost individualizirane tisko-
vine v kombinaciji z hitro odziv-
nostjo v primerjavi s klasično ti-
skovino precej večja, smiselni pa
so tudi sinergijski učinki obeh.
Slika 7: Na dokumentiranosti
temelječa rešitev
Povzetek
V strukturi tiskovin imajo tiste
z spremenljivimi vsebinami 3%.
Delež se bo vsekakor povečeval,
saj tudi velike korporacije pristo-
pajo k individualni obravnavi
strank ali vsaj ciljnih skupin in
trgov CRM (angl. Customer-Re-
lationsship-Management).
Graf 2: Kompleksnost in stro-
ški posameznih rešitev
Gesla in ključne besede:
CRM
Data Warehouse
Non-Impact-System
One to One Marketing
Personalized Print Markup
Language
podatkovna skladišča
podatkovne banke
Pull-Model
Push-Model
RIP
tisk s spremenljivimi vsebinami
Priprava podatkov in procesi na
področju interneta
Internet je povzročil masovni
pretok in uporabo digitalnih po-
datkov in informacij,čeprav ima
za profesionalno rabo še kar ne-
kaj omejitev, med katerimi sta
ključni hitrost in varnost preno-
sa.
Workflow sistemi (tehnični vi-
dik)
Danes so Workflow sistemi v
grafični industriji najpogosteje
sestavljeni iz različnih (standar-
dnih) komponent, od katerih
vsaka zahteva definicije velikega
števila parametrov. V takem
Workflow-u z npr. Acrobat De-
stiller je nepreglednost skrčena
na nekaj kombinacij parametrov,
ki opredeljujejo končno stran
npr. v PDF/X-3 formatu.
Primer podobnega razvoja
Workflow sistema na internetu
je Atelier Data Service (www.ate-
lier.net). Tako imenovani Digi-
tal Publishing Desktop (DPD) je
bil razvit za potrebe časopisnega
Workflow-a in vsebuje sprejem
redakcijskih prispevkov in ogla-
sov po internetu. Po vhodni kon-
troli so PDF strani pripravljene
za Softproof?poskusni tisk oziro-
ma za prenos v tiskarno. Atelier
je sicer reprostudio, vendar da-
nes 90% strani pošilja v tiskarne
v digitalni obliki, le 10% pred-
stavlja klasične reprodukcije s fil-
mi.
Workflow komponente
Nadzor naprav po internetu:
Odgovarja na vprašanja kot so
+kateri procesi tečejo na kateri
napravi in s kakšnimi napaka-
mi?z ali +v kašnem stanju je na-
prava?z. Trenutno obstajajo spe-
cifični sistemi posameznih proi-
zvajalcev npr. PRISMA od OCE
(www.oce.com/products/pri-
smacopt.asp). Standardaše ni na
vidiku.
Meta podatki: Opisujejo, od-
kod podatki prihajajo in kaj je
potrebno z njimi narediti. Ob-
stajajo številna prizadevanja po
standardizaciji takih podatkov,
kot npr.:
XMP (eXtensible Metadata
Platform, Adobe),
JDF je bil razvit s strani različ-
nih proizvajalcev grafične tehno-
logije (www.cip4.com),
Kljub temu obstaja kar nekaj
dvomov, da bo standardizacija
uspela. Grafična industrija ne
čuti prave potrebe, saj mora ser-
visirati različne želje in potrebe
kupcev, ki zahtevajo bolj ali
manj specifične rešitve. Tudi pr-
ve reakcije na že omenjen stan-
dard PDF/X-3 izražajo očitke v
smeri prezapletenosti. Če pa
standard ne bo razmer poenosta-
vil, ne bo zaživel.
Samo tisti poslovni modeli, ki
so usmerjeni v avtomatizacijo,
imajo prihodnost. Eden izmet
teh predvideva, da stranke obli-
kujejo končne strani v PDF for-
matu z vsemi potrebnimi para-
metri, ki so na voljo na spletni
strani tiskarne, jih pošljejo po in-
ternetu z meta podatki v proizvo-
dnjo, kjer jih brez posegov izde-
lajo in odpremijo na želeni na-
slov.
Upravljanje z vsebinami
Upravljanje z vsebinami (angl.
Content Management System
CMS) pomeni specializiran re-
dakcijski sistem in kot tak ni ne-
kaj novega. Bistvena pozornost
je usmerjena v shranjevanje po-
datkov ter ločevanje forme od
vsebine, ki omogoča npr. eno-
stavno prilagoditev internetne
strani novemu layout-u. V pri-
merih, kjer je poglavitno avtor-
stvo,se navezuje na upravljanje s
pravicami (angl. Digital Rights
Management DRM). Bistvo
upravljanja pa je enostaven do-
stop, iskanje in različne možnosti
uporabe želenega teksta, slike ali
kompleksnejšega dokumenta.
Druge oblike podatkovne iz-
menjave
Med njimi naj omenimo tiste,
ki omogočajo prenos podatkov
na brezžične naprave, kot so mo-
bilni telefoni in drugi prenosniki
(WAP, eBook). Predvsem opera-
terji mobilne telefonije so s pro-
pagiranjem novih tehnoloških
generacij in storitev, ki jih le-te
omogočajo, precej agresivni. V
prihodnosti je pričakovati pove-
čan obseg take izmenjave podat-
kov na poslovnem področju,
kljub temu pa bo še vedno pre-
vladujoči del storitev predstavljal
potrošniški čvek in izmenjava
enostavnih SMS sporočil, tudi s
slikami.
Povzetek
S pomočjo in z možnostmi, ki
jih omogoča internet, postajajo
marsikateri procesi bolj enostav-
ni in hitrejši, spodbujajo pa tudi
nastanek novih izdelkov in stori-
tev. Nekaj potrebnih orodij že
obstaja in kdor je pripravljen tve-
gati ter plačati stroške tržnega
vodje, ima ob vsem tveganju kar
nekaj priložnosti za korenite
spremembe.
Viri:
ISO 15930: Grafische Technik
- Austausch digitaler Daten in
der Druckvorstufe mittels PDF,
2000,
Tribute Andy, Atelier's DPD
Keeps Repro Shops in the Maga-
zine Business, The Seybold Re-
port, 4. februar 2002, str. 9ff
Walter Mark, InfoWorld hits
paydirt with RichLink, The Se-
ybold Report, 4. februar 2002,
str. 20f
Crossmedia založništvo
Grafična industrija temelji na
tradicionalni procesih, ki se zač-
nejo v pripravi proizvodnje (re-
pro studio), sledi izdelava tisko-
vine v tiskarni, nato nadaljnja
dodelava (običajno v knjigove-
znici) ter odprema k naročniku.
Možnosti digitalne tehnologije
so klasične izdelke in procese, ki
so potrebni za njihovo izdelavo,
dramatično spremenili oziroma
prenovili. Izraz Crossmedia
označuje spremembo obstoječe-
ga založništva in predstavlja most
med elektronskimi in tiskanimi
mediji. Vizija Crossmedia zalo-
žništva je doseči celostno podpo-
ro stranke s pomočjo notranjih
in zunanjih komunikacijskih
možnosti, preko korporacijskega
založništva (npr. interna glasila,
prodajni katalogi, poslovna po-
ročila) do upravljanja informacij
o trgu in strankah (angl. Custo-
mer Relationship Management)
in e-poslovanja (angl. e-Busi-
ness. e-Procurement, e-Com-
merce), vključno z izobraževa-
njem zaposlenih (angl. e-Lear-
ning).
Razumevanje pojmov
Crossmedia založništvo izkori-
šča možnosti digitalne tehnolo-
gije z upravljanjem podatkovne
banke (slike, tekst, audio in vi-
deo,à) za različne in večkratne
komunikacijske potrebe in ra-
zlične izhodne medije. Crossme-
dia torej pomeni vse manj tehno-
loško rešitev in vse bolj visijo no-
ve vsebine:
večja izkoriščenost podatkov in
informacij z možnostjo najrazlič-
nejše in večkratne uporabnosti,
zmanjšanje možnosti napak za-
radi minimiziranja zajema po-
datkov,
poenostavljeno posodabljanje
vsebine,
možnost optimalne prilagodi-
tve potrebam stranke.
Veljavni standardi
Tudi na področju Crossmedia
založništva veljajo standardi, ki
so bili že omenjeni:
XML (angl. eXtensible Mar-
kup Language) je na tekstu osno-
van meta jezik, ki omogoča opis
dokumenta, da ga je lahko izme-
njevati (npr. posebej preko inter-
neta) in obdelovati. Ločuje vse-
bino, strukturo ter oblikovanje,
taka razčlenjenost pa omogoča
različne končne oblike doku-
menta z isto vsebino.
PDF (angl. Portable Docu-
ment Format) je podatkovni for-
mat, ki ga je razvil Adobe. Omo-
goča razširitev dokumenta v ra-
zlične oblike in elektronsko obja-
vljanje ter oblikovno nespremen-
ljivost. Slednja trditev ne velja
več, ko PDF dokument vsebuje
pisavo, ki na našem sistemu ni
inštalirana. Razvojno gledano je
PDF format izboljšan Post-
Script, ki vsebuje vse oblikovne
informacije in informacije o pi-
savah in je kot tak kopija origi-
nalnega dokumenta. Vrsto in
obseg nadaljnjih posegov v PDF
dokumentu določi njegov avtor.
XML je možno konvertirati v
PDF, tako da se dopolnjujeta.
Upravljanje z avtorskimi pravi-
cami (angl. Digital Rights Mana-
gement DRM) je v Crossmedia
založništvuše posebno pomemb-
no in poudarjeno.
Tabela 4: Trg Crossmedia zalo-
žništva
Crossmedia rešitve, Področje
Servisiranje novic (npr. Časo-
pisni založnik), redakcijski wor-
kflow, Online informiranje, Ar-
hiviranje
Prodajni katalogi in priročniki,
upravljanje skladišč, Online na-
ročila in prodajne storitve
Učni pripomočki, multimedij-
ske prezentacije, interaktivne
funkcije
Rešitve za Crossmedia založni-
štvo imajo naslednje značilnosti:
tehnologija temelji na podat-
kovnih bankah (koncept Client -
Server),
Content Management System
upravlja z digitalnimi vsebinami
(tekst, ton, slika, animacije, vi-
deo,à),
avtomatsko in polavtomatsko
izdajanje,
standarden vhodno izhodni
vmesnik,
modularna nadgradnja (glede
na potrebe in zahteve uporabni-
ka).
Medijske možnosti
Možnosti uporabe različnih
medijev so različne, v grobem pa
jih lahko razdelimo na dva dela.
Med tiskani mediji so lahko:
digitalni tisk (vnaprejšnji tisk,
tisk na zahtevo, tisk z spremenlji-
vimi vsebinami,à)
Computer To tehnologija
(CTP - direktno osvetljevanje ti-
skovne forme, direktno osvetlje-
vanje v stroju,à)
WEB To Print (tiskana verzija
z interneta)
Med Online medije se štejejo:
internetna Web stran (interak-
tivna vsebina, e-Commerce,à),
elektronska pošta kot Push me-
dij (npr. razpošiljanje obvestil in
novic,à),
prenos internetne vsebine na
prenosni medij kot je CD,
brezžični prenos (mobilna tele-
fonija npr. WAP, SMS,à),
multimedijske predstavitve.
Slika 8: Bistvo Crossmedia za-
ložništva - enkratni zajem, več-
kratna uporaba
Literatura
Hans P. Fritsche, Cross Media
Publishing, Galileo Press Gm-
bH, Bonn 2001
Hannes Zaugg, Crossmedia -
Schlagwort mit Zukunft, Ugra-
Mitteilungen, 3/2002
Digitalni papir
O digitalnem papirju je bilo
nekaj že napisnega v Grafičarju
3/2003. Osnovna funkcional-
nost, ki naj bi jo omogočal je
kombinacija mobilnosti in traj-
nosti v smislu ponovne uporabe.
Dodamo naj samo nekaj dopol-
nilnih informacij.
Z razvojem digitalnega papirja
se ukvarjajo korporacije kot npr.
Philips in Xerox (Palo Alto Rese-
arch Center PARC in raziskoval-
ne ustanove kot npr. Massachu-
setts Institute of Technology
(MIT Media Lab).
Nekaj spletnih naslovov
www.gemstar-ebook.com (pri-
mer elektronske knjige)
www.everybook.net (primer
elektronske knjige)
www.golem.de/s9.html (razvoj
ravnih ekranov)
http://e-books.org/technolo-
gy2002.htm (e-book tehnologija
1997 - 2002)
www.gyriconmedia.com/smar-
tpaper/index.asp
www.eink.com
E-nabava
Pod pojmom elektronska naba-
va (angl. e-Procurement) gre ra-
zumeti uporabo možnosti elek-
tronskih sredstev, predvsem in-
terneta za izboljšanje poslovnih
procesov. Podjetja, ki take rešitve
že uporabljajo, so oblikovala ne-
katere izraze kot Sell-Side, Buy-
Side, Market,à
Sell-Side
Kot Sell-Side rešitve se upora-
bljajo tako programska oprema,
ki jo prodajalec ponudi kupcem
za izvajanje nakupnih aktivnosti,
kot prodajni katalogi v elektron-
ski obliki. Veliko proizvajalcev in
dobaviteljev je že investiralo v
vzpostavitev prodaje po interne-
tu (angl. Internet-Shop) in pro-
dajne kataloge, ki poleg same
izvedbe nakupa nudijo dodatne
možnosti, kot statistične prera-
čune, optimatizacijo zalog,
zmanjšanje stroškov transporta,
osebja,à
Buy-Side
Kot Buy-Side rešitev kupec
uporablja npr. lasten katalog, v
katerega so vključeni različni do-
bavitelji. Rešitev omogoča
zmanjševanje stroškov zaradi
preglednosti poslovanja.
Slika 9: Sell- in Buy-Side reši-
tve
Market
Z elektronskim trgom kot sto-
ritvijo se običajno ukvarjajo pod-
jetja (angl. Procumerent), ki pre-
ko internetnih rešitev povezujejo
ponudbo in povpraševanje. Na
e-trgu izvajalec zagotovi ustrezno
platformo za izvedbo transakcij
med različnimi prodajalci in ra-
zličnimi kupci.
Procurement ponudnik omo-
goča:
svetovanje in implementacijo
elektronskih rešitev za ponujanje
in nakupovanje preko spleta ali
direktnih povezav,
upravljanje ponudbe in pov-
praševanja in njuno optimatizi-
ranje,
upravljanje prodajnih katalo-
gov (priprava, prenos, vzdrževa-
nje in posodabljanje),
upravljanje transakcij v smislu
posredovanja in konvertiranja
različnih podatkovnih formatov,
tako da udeleženci sodelujejo
med sabo, ne glede na lastno teh-
nologijo in protokole,
e-servis v smislu izvajanja po-
slovnih transakcij (plačevanje
storitev in izdelkov, poravnava
obveznosti in terjatev, druge fi-
nančne transakcije npr. krediti-
ranje, zakup,à)-
Slika 10: e-trg
Nekaj pojmov
ASP model (angl. Application
Service Provider)
ERP (angl. Enterprise Resource
Planning)
www.profil.ch
www.swissguide.ch
www.connextrade.com
Kratek povzetek neizmernih
razsežnosti
Tehnološke rešitve resnično
omogočajo skorajda neomejene
možnosti. Pričakovati je, da bo
beseda nemogoče prej ali slej izu-
mrla. Nujno je, da smo tudi v
grafični in založniški panogi
sprotno seznanjeni s spremem-
bami, ki nas zadevajo neposre-
dno ali nas samo oplazijo. Nanje
moramo biti pripravljeni, kako
bomo nanje odgovorili, pa je že
drugo vprašanje. Nekaj prepro-
ste kmečke pameti je vsekakor
potrebno, za dobro voljo pa vam
avtor tega prispevka ponuja na-
slednjo zgodbo.
Na nekem sejmu je Bill Gates
primerjal razvoj računalniške in
avtomobilske industrije. Če bi
slednja sledila tempu prve, bi bili
stroški izdelave enega avtomobi-
la 25$, njegova poraba pa 3l go-
riva na 1000 km.
Odgovor je bil naslednji. Če bi
se avtomobilska industrija razvi-
jala kot Microsoft, bi danes vozili
avtomobile takole:
avto bi imel dnevno vsaj dve
nepojasnjeni nesreči,
če bi se avto kdaj pa kdaj ustavil
brez razloga, bi ga morali ponov-
no zagnati in morda bi se lahko
peljali naprej,
v primeru, da vam to ne uspe,
morate poznati trik: istočasno
potegnite kljuko za odpiranje
vrat, obrnite ključ in z desno ro-
ko potegnite anteno za radio,
vsakič, ko bi na novo barvali
talne cestne oznake, bi morali
kupiti nov avto,
če bi z avtom npr. hoteli zaviti
na levo, bi ga morali ugasniti in
naložiti nove gonilnike,
z avtom bi se najprej vozil samo
en človek, šele nato bi lahko do-
kupili dodatne sedeže in opre-
mo,
novi avtosedeži bi zahtevali, da
so vsi potniki enakih velikosti,
Apple bi izdeloval avtomobile,
ki bi delovali bolj zanesljivo, na
sončni pogon, bili petkrat bolj
zanesljivi in dvakrat bolj enostav-
ni za uporabo, uporabljali pa bi
lahko samo 5% cest,
zračna blazina bi pred vsako
sprožitvijo vprašala: Ali ste pre-
pričani?,
ob nakupu novega avtomobila
vam bo prodajalec ponudilše do-
datno opremo, ki je ne rabite, če
pa je ne vzamete, bo vaš avto ta-
koj 50% počasnejši,
ko bi na trg prišel nov avto, bi
se morali vozniki ponovno učiti
veščine vožnje; nobena stvar na-
mreč ne bo delovala tako kot je v
starem modelu,
če bi želeli izključiti motor, bi
morali pritisniti gumb +startz in
zgodilo bi se tole Slika 11.
Slika 11: Posledice pritiska na
gumb +startz
Prevedel in priredil:
Slavko A. Bogataj
Vir:
Ugra-Bericht 121/1, december
2002
Porter; Wettbewerbstrategie,
1992, str 26
Prebivalstvo,
državljani
Država,
državna uprava
Gospodarstvo
Neprofitne,
nevladne organizacije
Tabela 2. Procesi na e-področju
Prebivalstvo,
državljani
C2C
G2C
B2C
N2C
Država,
državna uprava
C2G
G2G
B2G
N2G
Gospodarstvo
C2B
G2B
B2B
N2B
Neprofitne,
nevladne organizacije
C2N
G2N
B2N
N2N
C = državljan/skupnost/uporabnik (angl. Citizen/Community/Comsumer; G = država/državna uprava (angl. Government), B = gospodarstvo (angl. Business);
N, NPO, NGO = neprofitne/nevladne organizacije (angl. Non Profit/Non Government Organisations)
NADALJEVANJE
VŠTEVILKI 3/2004