ištnina plačana v gotovini
Cena številki i Dinar
8. oktobra 1929
Tisk Prekmurske Tiskarne, za tiskarno HAHN IZIDOR v Murski Soboti
MARIJIN LIST
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen list.
Vrejuje ga z dovoljenjem cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencotn Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vse države Europe 25 Din., v Ameriko Južno i Severno, v Canado, Australijo z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred, šteri je brezplačen, štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. M. List z kalendarom Srca Jezušovoga je priloga Novin.
V vredništvi M. Lista v^ Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živler.je sv. Martina pfišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena knjiga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. roinoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov.
Dari.
Na podporo Marijinoga lista, za zlato mešo sv. Oče so dariivali v dinaraj sledeči : Horvat Marika, Števanovci 8, Gonza Anton, Murski log 10, Ropoša Matjaš, Ljubljana 20, Utroša Bara, Gornja Bistrica, nabrala 24, Tkalec Ana v Trnji nabrala 23 50, Vek. Medvešček, žel. uradnik Maribor 15, Krampač Aga, Bednja 20, Trnje po Tkalec Ani 12, Horvat Verona nabiala v Črensovcih 20, Tretjeredniki Renkovci 20. Tretjered-niki Nedelica 8, Smej Štefan Beltinci 5, Čurič Roza, Kocet Albina i to-varišice nabrale na Velko mešo v Črensovc h 492 60, Hren Ivan, Sr. Bistrica nabrao 70, Kustec Roza D. Bistrica 10, Kohek Treza nabrala na D. Bistrici 43, Tkalec Ana nabrala v Trnji 10-50, Serec Jožef nabrao v Črncih 15, Meglic Anton i Ivan, Sukič Matjaš, Bodanec Štefan Doslali 5 frankov 107 50, Otroša Bara, G Bistrica nabrala 44, Tompa Bara nabrala v Črensovcih 20, Lesič Janoš, Trdkova nabrao 16, Ščap Ana nabrala v Beltincih 100-50, dariivali so sledeči: Zadravec Marko 10, Časar Orša 5, Ba-kan Janoš 5, Balažic Ivan 4, Kavaš Štefan 2'5Q, Bernadi Janoš 2, Voroš Martin 2, Kouter Orša 2, Pavel Ivan 2, Olaj Štefan 2, Kar Štefan 2, Olaj Andraš 2, Kavaš Anton 2, Baligač Ana 2, Glavač Jožef 2, Glavač Ivan 2, Tivadar Geta 1, Rantoša Franc 1, Marič Anton 1, Bagar Ana I, Šipoš Ja-' noš 1, Rožman Matjaš 1, Balažic Ferenc 1, Jerebic Ivan 2, Balažic Iv A 1, Voroš Marija 2, Hajdinjak Ivan 1,'Voroš Matjaš 1, Matjašec Marija 2, Šipoš Janoš 1, Maučec Štefan 1, Horvat Magdalena 1, Štaus Jurija 2, Balažic Štefan 2, Sraka Ivan 2, Slavic Janoš 1, Slavic Štefan 1, Slavic Ivani, Lipič Matilda 1, Zver Ivan 1, Filip Ivan 4, Peterka Matjaš 2, Jerebic Ivan 2, Cigan Marija 1, Neubauer Kata 2, Jerebic Štefan 1, Šaruga Štefan 1, Rous Janoš 1, Cigan Ferenc 1, Smej Marija 1, Peterka Jožef 1, Antolin Andraš 1, Ščap Ana 2. — Marija povrni vsem. — Vsaki naročnik naj nam da bar en dinar podpore za dar sv. Oči.
Na sirotišnico „Dom Frančiška" v Črensovcih so daruvali sledeči v dinaraj : 59. kamen so kupili: lemontski romarje iz Chicage v do-laraj: Štefan Gerič 2, Štefan Jakšič mlajši 1, Anton Balažic 1, Jožef Balažic 1, Matjaš Lunec 1, Jožef i Kata Krapec 1, Ivan i Bara Vučko l,GizeIa Re-brca 1, Bara Horvat 1, Verona Žaligl, Martin i Margeta Bernjak 1, skupno 672 din. 158. črep so kupili sledeči: Škaper Treza z Doliča dartivala 100 Din, nabrala pa 97 Din, daruvali so sledeči: Škaper Žuža 2, Škaper Marija 210, Škaper Marija 1 50, Gredar Franc 3, Bunderla Josip 1 50, Bo-kan Štefan 3, Bokan Janoš 3, Kočar Treza 210, Bokan Roza 210, Bokan Juri 1-50, Bunderla Frančiška 1, Sukič Marija 2-10, Bunderla Štefan 4, Črepnjak Treza 3, Fartek Verona 2, Bokan Ana 1-50, Fartek Janoš pek 2, Zrim Marija 1 50, Zrim Marija 1-50, Ropoša Marija 150, Ropoša Cecilija 1-50, Ropoša Treza 2-10, Bokan Janoš 150, Škaper Marija 1, Ropoša Treza 1 50, Godar Ana 150, Špilak Jožefa 1-50, Špiiak Marija 150, Špi-lak Franc mesar 2, Lenarčič Karel 1 50, Lenarčič Treza 2, Zrim Marija 2, Rep Jula 2, Zrim Jožefa 5, 29. Roža 4 Din. 20 par, 79. Roža 13 Din. Šajt Klara, D. Slaveči 25, N. N. Beltinci 10, Kuhar Anton i žena, Ižekov-ci 100, Baligač Ivan, Lipovci 100, Melinčki darovniki, bivše kotrige kmečke zveze 40, na senji nabrala Žižek Kata i Horva Treza iz Žižkov 241*50, Bibel Lujza, Mačkovci 4, Julijana Lipič i Jerič Orša, Hrastje 100, Horvat Cecilija, Črensovci 80, Ftičar Kata, Hotiza 10, Dominko Marija Odranci 20, Smej Štefan, Beltinci 5, edna ženska z Lendavskih goric 150 (z temi njeni črep dovršen), Mujdrica Roza v Dugoveških bregaj nabrala 100, Blazina Šimon, Ljubljana 10, Bedek Vendelin, Martinje 50, Sukič Štefan, Martinje 15, N. N. 10 Din., 159. črep je kupo Kalamar Lajoš iz Martinje, 650 Din.
Oča sirot povrni vsem darovnikom obilno !	ODBOR.
Kristus ponižani — Kristuš odičeni.
Knjiga Ester nam predstavla v ponižanom i potem odičenom Mardo-keji ža'ostno i preveselo sliko ponižanoga i odičenoga Kristuša. Lepo nam prikažiije trplenj i bolečin pun Veliki petek, po šterom je hitro sledilo prelepo, zmagoslavno Vstajenje.
. (Židov Mardokej je zvedo kak mrzi Aman njegov narod. Aman bi se čiito za najsrečnejšega, če bi za eden den vido vse židove na gaugaj visiti. Mardokej je pa goro od liibezni za svoj narod i zato vse včino, da ga reši. Hudobni Aman vidi v Mardokeji najvekšega protivnika svojih čarnih, nisikih načrtov. On čuti, da Mardokej ne bo mogeo izprositi od krala Asvera pomiliivanje za sebe i za svoj narod, zato se pašči postaviti gau-ge za njega. Zaorio je glas smrtne obsodbe : na gauge z Mardokejom i njegovim narodom. Kda je Mardokej začiio to strašno obsodbo, izrečeno
nad njim i nad njegovim narodom, je raztrgao svojo navadno obleko, pa se je oblekeo v žalno i v znamenje velike žalosti si je glavo s pepelom potroso. Potem se je podao h krali vAsveri i ga je s posreduvanjem kralice Ester proso pomiliivanja za sebe i za svoj narod. Posrečilo se je njemi tak uveriti krala od hudobije Amana, da je krao spremeno svojo izrečeno obsodbo: Mardokeji i njegovomi narodi je dao pomiluvanje, namesto Mardokeja je pa dao obesiti hudobnoga Amana, a namesto toga je pa zvišo Mardokeja. Mardokej je na to sjekeo žalostno obleko, pa se ie oblekeo v slovesno, ar je tak bilo od krala odrejeno.
Kelika sprememba te kratek čas ! Kelika radost i veselje židovskoga naroda! „Celi varaš je vriskao i se je radiivao", — pravi sv. pismo.
V Mardokeji, kak v gledali vidimo našega najvzornejšega Jezuša Jezuša Kristuša : vidimo ga v Njegovom ponižanji i v Njegovoj slavi. Komaj pred tremi dnevi slavnoga Viizma neje bilo širom velikoga sveta niednoga stvorjenja na zemli, ki bi bilo tak zavrženo i zapuščeno, kak je bio Jezuš Kristuš, Sin božji. Prorok Izaija pravi od njega : „Vidili smo ga, a neje meo forme". Peklenski Amam, krao krnice, hudobni duh je tak zapelao narod, da je tč pripravljeni bio za voljo njega pravičnoga Jezuša na križ pribiti,
Ali mino je Veliki petek, minola je velika sobota i napočila je vii-zemska zorja zmagoslavne Aleluje! Peklenski Aman je bio premagan, njegova moč je bila strta, a Jezuš kak nekda Mardokej je bio povišan i odičen.
Premišlavanje trplenja našega gospoda Jezuša Kristuša, Sina božjega je na vse nas tak deliivalo, kak gola puščava puna trnja i nemih pečin. Ali Njegovo zmagoslovno vstajenje je za našo dušo z najlepšimi rožicami zasajeni piingrad Gospodov.
Kda zaori iz neštevilnih vust šfroin krščanskoga sveta veseli i zmagoslavni spev Aleluje, mi gledamo v diihi ruševine moči peklenskoga Amana i z globočine ponižanja v večno nebeško slavo povzdignjenoga Mardokeja — Jezuša Kristuša.
Jezuš Kristuš se je kak drag! cvet pokazao na tretji den iz svojega groba. Radiijmo se tomi mi, ki bomo ednok tiidi k Njemi spodobno v grob položeni. Prosimo ga, da nas podpira s svojov miiostjov, da zamo-remo tu na zetiili jakostno živlenje živeti, i da bomo ednok po Njem iz svojega zemelskoga groba vstali k večnoj ? slavi, k večnoj Aleluji!
BOGOSLAV.
Pošta,
Dravec Josefa, Bodonci; Miholič Leopold, Vadarci: Pintarič Marija, Gerlinci. Naročnino sprejeli z darom za sv. Očo. Hvala.
Na večne čase. Amen.	.
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja.
X.
t
Srce Jezušovo.
O kak žele Jezus našo ljubezen! — Neki den se njej je prikazao v popolnoj diki vstanenja i njej z globokim zdihajom to pravo: „Tak prosim kak kakši kodiš prosi: jaz sem kodiš ljubezni! Svojo deco po ed-nom zovem ... Z ljubeznostjov je gledam, če k meni pridejo . . . Čakam na nje. 1 zaistino kodiško podobo je meo, kda je z žalostjov pono-vo: »Ljubezen kodivam, ali še redovniških duš večina mi odpove ljubezen! . . . Hči moja, Ijiibi me, nego samo zavolo mene, ne gledaj ni na najem ni na kazen." Mislo je na našo sestro Margeto Marijo, ki jez svojim pogledom malo da ne požrla Jezušovo Srce, i njej je etak odgovoro : »Ona me je ljubila i njena ljubezen je bila samo za mene."
Sestra Marija Marta je poskusila, da ga z istov lubeznostjov Ijiibi. Najsvetejše Srce, kak goreče ognjišče, jo je vleklo z nedopovedljivov vro-činov. Z plamtečov ljubeznostjov je ljubila svojega Zaročnika, ki jo je to-ti potrošila, ali v njenom srci pa je ostavila božansko sladkočo ! Jezuš njej je pa etak pravo: „ Hči moja, če si jaz zvolim srce, ka bi me Ijiibi-bilo, i mojo voljo spunjavalo, te jaz v njem vužgim ogenj ljubezni. A jaz toga ognja ne netim neprestano, naj se lastna ljubezen ne povekšava v njem, i naj se moje milošče ne sprejemajo samo po navadi. — Včasi se nazaj potegnem, naj dušo prepustim njenim slabostim i če v kakšo falin-go spadne, jo ti spadaji samo potrdijo v ponižnosti . . . Zavoljo teh faling pa zato ne ostavim dušo, štero sem si odabrao ; vsikdar jo mam na skrbi. Ne sem tak občutljiv, odpustim i se povrnem." — Vsako ponižanje te tesnej združi mojim Srcom." — Ne zahtevam od vas velika dela, ednostavno samo ljubezen vaših src." —»Tesno se stisni k mojemi Srci, pa boš vidiia vso tisto ljubezen, z šterov je puno. Tu boš najšla ponižnost i ljubezen. Pridi moje dete, vrži se v moje Srce! To združenje je ne samo zavoljo tebe, nego za vse kotrige reda."	(Dale.)
Kristus je naš krao.
Zadnjo nedeljo okotobra meseca, letos 27. oktobra obhajamo god Kristuša kralja. Kristuš je laaš krao. Vsaki krao pa ma zakonodajno oblast i sme pokaštigati tiste, ki se ne podržejo njegovomi ravnanji, celo ma oblast, da tiste, ki se vu velikom pregrešijo proti njegovim zadovedam, je z smrtjov kaštiga. Takšo oblast ma zemelski krao. Dobo pa te to oblast od Kristuša kralja, kak lepo svedoči sv. Duh Bog po sv. Pavli apoš-toli: »Nega oblasti zviin od Boga, i štere so, so od Boga postavljene." (Rim. XIII.—1.). Če pa moremo zemeljskoga kralja bogati, ki ma oblast od nebeskoga kralja nad nami, keliko bolje smo zato dužni bogati i samoga nebeskoga kralja, ki ma v sebi vso oblast i jo deli komi jo šče.

Kristuša moremo bogati. Njegove zapovedi so pa zapopadene v ka-toličanskoj veri, ki nam jo razlaga sv. katoličanska Maticerkev. Punta se proti svojemi kralji zato, ki ne obdržava verno svoje svete katoličanske vere. Z toga je razvidno, kak veliki smrten greh je vsaka nevera i kriva vera. Ta ne boga Jezuša kralja, sama si postavlja zapovedi, da bi je
Ispunjavala na truc Kristuši kralji. Ar je vekšega sramotenja ne mogoče misliti, zato naznanja smtrno kaštigo za vse krivovernike i vse nevernike Kristuš krao večnosti rekoč: „Ki ne verje, je že obsojen(Jan. III. 18.) Ki ne verje ka je i kak je Kristuš krao včio, more večne smrti moke trpeti v pekli.
Kristuš je krao i njemi ide zato poštiivanje. Vsaka pokorščina je že toti poštiivanje, ali on poleg te žele i zapovedava tudi še posebno poštiivanje. Pred zemelskim kraljom so predpisani posebni čini oponašanja, šterih se more vsakši držati, ki pred njega stopi. Ne more se pred njim
f oponašati kak pred kakšim prijatelom, niti ne tak kak pred svojim očom ali materjov; pred kraljom se moremo ščista tak držati, kak je to posebno predpisano. Če pa zemeljski kralovje, ki so vso svojo čast od Kristuša kralja dobili, predpišujejo takše posebnosti poštiivanja ravno zavolo časti, štero majo od Boga, keliko bolje se more poštiivati Kristuš, ki je to oblast i čast delio, komi ide večna čast i slava. Poslušajte samo ka pravi, ka zapovedava njegov minister, sv. Janoš apoštol po sv. Diihi navdeh-njen: „Njemi, ki sedi na stoci i Agnjeci bodi hvala i čast i slava i oblast vekomaj i vekomaj." (Skriv. Raz. V. 13.) Daš pa ti to zapovedano čast Kristuši, ki bože ime brez potrebe neštetokrat imenuješ? Daš ti to zapovedano čast svojemi nebeskomi kralji, ki se drzneš ne ga samo po nepo-trebnom imeniivati, nego ki se drzneš — strah me je povedati — ki se drzneš ga celo prekunoti? Nesrečen, ki se drzneš pred njim samim njemi v obraz se režati, se ž njega norca napraviti, njegovo deco, verne diiše zaničavati, kda se v cerkvi slabo oponašaš 1 ?
Pa zemelski kralovje tudi sodijo. Vsaka sodba se pove v imeni kralja. V njegovom imeni jo prinese sodnik. Svojo sodno oblast majo od Kristuša kralja, ki je vseh sodeč. Nišče ne vujde njegovoj, Kristušovoj, sodbi. Zobston se skriva hudobija, ne more se skriti pred njim, on de jo sodo i tudi obsodo. Tii nega pomoči. Kakša tolažba za nedužne trpine, ki so od hudobnih preganjani i krivo sojeni. I kakši strah za božnjake, ki se postopijo svojega sodnika dražiti 1
Kristuš je krao. Na zemlji je noso trnjevo korono, zdaj ma korono dike kak je angeo naprej povedao njegovoj Prečistoj Materi, kda ga je poprijela: „1 kraljevstvi njegovomi ne bo konca." (Luk. I. 33.) Na zemlji so njemi podložniki te spodobni, te dobri njegovi podaniki, če radi nosijo njegovoga kraljiivanja znake: križ i trnjevo korono, to je če radi trpijo; v nebi do njemi pa spodobni, če dosegnejo po stanovitnom trpljenji nebeško korono, korono dike.
Pot je jasna, kak postanemo dobri državljani nebeškega kraljevstva, verni podaniki Kristuša Kralja. Le batrivno stopimo na njo!
Ljubljanski gospod hercegpušpek
med nami.
Dr. Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski knezoškof (hercegpiišpek), so bili naš gost preminoči mesec 17. i 18. Podpisani sem jih že davno zvao, da bi prišli i pogledali naš kraj, posebno, da bi si ogledali na Krajni tisto mesto, kde namenimo postaviti samostan sv. Družine, kak mamo že od nekdaj določeno. Obečali so Prezvišeni že meseca januara, da bodo ednok prišli, a posli njihove velike piišpekije so jih dozdaj zadržavali.
Prišli so v kiaj, za šteroga sloboščino, blaženost so se teliko mučili, v kraj, šteromi so od nekdaj bili naklonjeni, v kraj, šteroga so tolažili z svojim očinskim srcom, kda je te trpeo največ: pod boljševizmom. V tistih strašnih dnevaj so mi poslali brzojavko v Celje, kde sem se te mtidio z sledečov vsebinov: „Elevate capita vestra, appropinquat redemp-tin vestra", to je po slovensko: „zdignire svoje glave, bliža se vaše re-šenje". Še to leto so sprejeli brezplačno v svoj zavod pri Sv. Vidi vno-gotrpečega i preganjenoga dijaka, Jerič Ivana, zdajšnjega g. profizora v D. Lendavi. Pa v vseh desetih letaj ka smo v novoj državi, so nam kazali samo ljubezen, kak jasno posvedoči letošnje romanje na Brezje.
Zavolo očinske ljubezni, štero so kazali do Slovenske Krajine, so bili v Črensovcih soglasno zvoljeni med častne člane vodilnoga odbora za proslavo, štere pa zavolo svoje službe ne so se mogli vdeležiti, prišli so zato zdaj, kda so njim posli to dovolili. Sept. 17. na god ran sv. Frančiška je pripelao poldnešnji vlak za Kristušovo pravico od toga sovražnikov teiikokrat v srce ranjenoga nadpastira v Soboto. Tu sem jih pozdravo na »tistih tleh", za šterih slobodo so se teliko mučili i njim predstavo v pozdrav njim zbrane gospode, kakti glavara, „ g. Gašpara Li-povšeka, g. dr. Franca Bratino, vladnoga tajnika, Franca Čeha, sobočkoga podžupana, Krantz Jožefa, tišinskoga g. plebanoša, Milač Šimona, Sever Janka i Pavlič Alojzija, profesore, Kolenc Franca, sobočkoga kaplana i vrednika Novin, Radoha Jožefa, ravnatelja i Bakan Jožefa, prefekta Mar-tinišča, Bajlec Franca, pravnika, naše bogoslovce i dijake, ki so se v le-pom števili zbrali za sprejem. Ar so nam Prezvišeni javili, da samo kratek čas ostanejo med nami, smo jih vsi prosili, naj podugšajo svoje prebivanje med nami. A ar so meli obečano pri našem prezvišenom knezo-škofi v Maribori, da jih obiščejo že driigi den, so svojo reč mogli držati i zato so v sredo celi den ne mogli pri nas ostati. Tišinski gospod ple-banoš so jih povabili na obed i zato sva jih na Tišino pelala ž g. glava-rom i podglavarom.
Tu je Prezvišenoga pozdravo domači gospod plebanoš, za njim pa jaz. Za oba pozdrava so se zahvalili. Po obedi sva jih z g. plebanošom sprevodila na Krajno, kde je mela moja rojstna hiša, moja draga mati i vsa domača rodbina to srečo, da je dobila njihov sveti blagoslov. Vsa srečna je bila moja mati, da je dobila tak velikoga gosta, da se je mogla njim pohvaliti, ka že osemdeseto leto klači, a pristavila je k hvali tiidi tožbo : pa slaba sem. Nato so Prezvišeni še bliže k njej stopili i njej kak mladenec z dvajsetimi leti krepko odgovorili: jaz sem tiidi osemdeset let star. Pa vsi navzoči so se osvedočili, da ne so slabi, nego močni kak mož najlepših let, čemi so se ne mogli zadosta načiiditi. Z rojstne hiše

Dr. Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski knezoškof, ki so sept. 17—18. obiskali Slovensko Krajino.

smo se podali i si pogledali tisti prostor, ki je namenjen za samostan sv. Družine. Prostor se je dopao Prezvišenomi. Po ogledi, šteroga so peški opravili visoki gost, smo se podali nazaj v rojstno mojo hišo, kde so Prezvišeni vzeli malo južine k sebi, ar je mama tak želela. Jaz sem naj-mre odklono ponudbo, ar smo meli še dugo pot za te den, pa Prezvišeni naj dokažejo, kak se morejo Se žele starišov spuniti, kda so mogoče, so mi odgovorili: pa ostanimo, mama želejo.
Po molitvi v tišinskoj cerkvi smo se pelali na Krajno, potem pa v Soboto. Tu so si Prezvišeni ogledali cerkev, potem pa obiskali g. glava-ra, podglavara i župana, Benko Jožefa. Z Sobote smo se pelali v Martjan-ce, kde so z popolnim zadovoljstvom pokleknoli pred Plečnikov lepi marmornati oltar sv. Martina; zatem so obiskali g. plebanoša, Horvat Jožefa. Z Martjanec smo šli v Bogojino, da poglednejo interesantno zidavo Plečnikove cerkve. Ne nam trbe povdarjati, da so javno pohvalili arhitekta g. Plečnika za njegovo lepo delo. Kda smo njim kazali lepi torem, so nam odgovorili, da si ga od bliže poglednejo. Pa osemdesetletni starček so brez vsega utruienja pohodili visike stube i se divili lepotam našega kraja iz torma. Zatem so obiskali g. dekana Baša Ivana, ki so jih potem z menov i g. Krantznm sprevodili do Dolnje Lendave. Pred odhodom je Prezvišenoga z zbranimi sprevodniki fotografirao g. Bajlec. V Lendavi so se javili pri g. profizori Jerič Ivani, obiskali njegovo cerkev i se v družbi vseh lendavskih gospodov duhovnikov ljubeznivo razgovarjali. Genljivo jih je tii pozdravo g. Jerič, ki njim je to pot toplo priznao, ka se njim ma zahvalita da je v službi Gospodovo}, ar njihova roka ga je sprejela pod streho Št. vidskoga zavoda, kde je dovršo svoje srednje šole i se pripravo z dobrov zgojov za duhovniški stan.
V Lendavi so namenili Prezvišeni obiskati tudi glavara, a toga ne bilo domja. Kda je g. glavar, dr. Farčnik Anton zvedo, da so Prezvišeni prišli, se je zglaso pri njih v Črensovcih, kam so z Lendave prišli. V Črensovcih so obiskali g. plebanoša, Čačič Jožefa, potem smo se podali v cerkev na obisk Najsvetejšega. Iz cerkve so šli k podpisanomi na večerjo, kde sem jih pozdravo z g. glavarom. Njihov odgovor na pozdrava, kak i njihova pripomba v zgodovinskoj knjigi Slovenske Krajine svedočita, da so se med nami prav dobro počutili Prezvišeni.
Večerje so se z Prezvišenim vdeležili poleg g. dekana Bašo i domačih duhovnikov Krantz Jožef, tišinski plebanoš, dr. Farčnik Anton, glavar, provizor Jerič Ivan, HaukO Jožef i Herman Ferdinand, kaplana z Lendave, Lutar Štefan, črensovski nadvučiteo i Halas Daniel bogoslovec. Po večerji so se Prezvišeni pelali z menov i g. tišinskim plebanošom na Tišino, kde so prenočili i kde so drugi den meli sv. mešo. K svetoj meši je privrela cela fara. V posebno srečo si števa z g. plebanošom, da sva me-la priliko Prezvišenomi dvoriti pri sv. meši, Marijina družba i farniki pa, da so mogli dobiti od njih navuk. Marijinim hčeram so povedali, kak naj, častijo Marijo: ne z rečmi, nego z djanji, naj jo naslediijejo v njenih ja-kostih. Povedali so njim tudi plačo te službe : Marijino obrambo v življenji i smrti po zgledi, šteroga so oni sami svedok. Marja je rešila deklico nečistoga greha v najvekšoj nevarnosti, kda jo je zapeljivec, neki uradnik, meo že zaklenjeno i kda njej je v omari pokazao peneze na kupe za dar, če se njemi vda; pa dekla je zmagala, čista ostala, ar ie verno častila Marijo i to zvala na pomoč v nevarnosti. DrUga Marijina hči,.
štera bi mogla priti v mesto, kde ne bi mogla svoje verske dužnosti spunjavati, je zadobila od Marije miloščo srečne smrti prle kak bi se njoj trbelo odseliti v te nevaren kraj. — Vsem tišinskim farnikom so pa povedali, kak naj častijo presveto Srce Jezušovo: naj delo i trpljenje pa molitve darujejo na čast Srci Jezušovomi.
Po svetoj meši so potem dali blagoslov vsem navzočim; Marijina družba jih je sprevodila na farov, odked sva jih z g. plebanočom odpe-lala skoz Kapele, kde so obiskali še cerkev i staroga gospoda kanonika Meško Martina, v Maribor k našemi gospodi knezoškofi, ki so z najtoplejšim srcom čakali i sprejeli svojega miloga prijatelja. Tu sva se z zahvalnim srcom poslovila od blagoga nadpastira s tem vupanjom ka, kak so nam obečali, se bomo še vidili v Slovenskoj Krajini.
K toini obiski naj še nekaj pripomnim. Kda smo j;h v Soboti sprejeli, so jih pozdravili, kak sem više omeno, tudi naši bogoslovci med našim dijaštvom. Sledkar so me pitali, ka za ednih je to bilo v tistoj ču-pori? Sem odgovoro, da bogoslovci i dijaki. Bogoslovci ?— me pitajo začudeno ! ? Da, stm odgovoro, naši domači bogoslovci, ki so v Maribori v semenišči. Ne sem znao, zakaj so me to tak začudeno pitali. Sledkar mi je potem vse jnsno pc stalo, kda so se mi z žalostjov tožili, kak se širi že 1 Udi pri njih ,.kratki suknjič'1 pri duhovnikih, to je kratki kaput, šteroga nosijo nešterni duhovniki novejšega časa. Prle so najmre vsi duhovniki samo duge, d.i kolena segajoče kapute* nosili i te nosijo še vsi starejši pa nekaj mlajših. Ar so jih naši bogoslovci tudi v teh kratkih kaputekaj sprejeli, zato so se začudili. Ne pišem te reči, kak da bi šteo jaz pri naših bogoslovcaj kaj spremeniti, za to nemam oblasti, to spada v mil. g. pušpeka delokrog, omenim to samo kak en pripetljaj pri obiski, ki sega do duhovniških s>-c. Če Prezvišenoga sveta duša misli že na takše malenkosti kak ja obleka i žele popolnost v njih, kak žele te ta popolnost v čelom diihovniškom živlenji i dglavanji. Vsi smo jih občudiivali kak so friški i bistri. Nikdar v 80. leti takše bistrostl nesam vido. Odkod to? En duhovnik mi je etak razlagao to: ste jih ne vidili kak zmerno so jeli i pilil? I eden visoki civilni dostojanstvenik mi je malo sledkar dao izjavo: »ljubljanski knezoškof se svojemi prostorni, zmernomi jeli ma zahvaliti, ka je tak friški i jedrnati v toj starosti." Ta velika zmernost i pa gore, po šterih radi hodijo vsako leto kak mi je drugi gospod razle-gao, so zrok njihove krepkosti v teh letaj.
Vsaki den še zdaj stanejo ob štiraj, spat pa ido poldesetih. I to tak v zimi kak v leti. Ob petih so že v spovednici; majo najmre svoje spo-vedance, ki redno k njim hodijo k spovedi. Dobro znajo ti za njihovo spovednico. Kda smo pred dvema letoma v Rim hodili, se je romarom naznanilo, da se lehko spovejo pri domačih diihovnikah, vsi majo oblast tudi v Rimi spovedavati. Pa glejte, prvi, ki so šli spovedavat, so bili ravno prezvišeni g. knezoškof. Gorečnost, odločnost, svetost je v tom častit-ljivom starčki duma i naš kraj je srečen, da ga je smeo meti v svojoj sredini dva kratkiva, ne celiva dneva. Tisti mir, z šterim te starček nastopajo, je že iz ovoga sveta, kam se pripravljajo i kam so že pripravljeni i kam bi že tudi radi prišli. A mi prosimo Boga, kak so prosili sv. Martina njegovi duhovniki: „Oča, tvoja plača je zasigurana pri Bogi, ne ostavi nas, ka tvoje črede ne raztrgajo zgrablivi vucje." Tak prosimo tudi mi z
ljubljanskimi duhovniki i verniki, naj sunce njihovoga srca, ljubezen Pre-zvišenoga nadpastira, vrže svoje trake tudi — bar do postavitve samostana sv. Družine — na Slovensko Krajino. Obdrži nam jih dober Bog v te namen !
— KLEKL jOŽEF, vp. plebanoš. —
Plemeniti zgled, vreden naslediivanja.
Gospod Medvešček Alojz, uradnik v Maribori pri železnici, je čteo v M. Listi, kak bi mi radi za 25 letnico M. Lista položili vogelni kamen za sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih. Čteo je to dober gospod, a ne brez toga, ka ne bi si vtrgno dober i stoteri sad iz teh vrstic.
Gda je prečteo te naše vrstice, nam je pisao edno pismo, v šterom nam naznanja, da so ga naše reči jako genole i čeravno je v siromaštvi nan vendar kupi eden črep za „Dom". Njegova gospa je že pet let teško betezna v bolnišnici i mora za njov plačuvati bolniške stroške, dvoje dece se vči v zavodi i mora za njima plačuvati, za njega ne ostane skoro nika, to je, komaj teliko, da se prežive po siromaškom. Pa vendar si je iz toga svojega siromaštva znao odtrgati, naj pomore še vekšim siromakom Zaistino junaška ljubezen do sirot. Pa ta ljubezen je iznajdljiva. Ar naednok ne more plačati 650 din. za črep, se odloči, da bo v dvema letoma placuvao, na mesec 27 din. Pa ka da je ne misli nišče, ka se ide samo za obetanje, prosi g. Medvešček 24 položnic za plačuvanje obeča-mh rat i nam da obveznico od toga plačuvanja. Ta se etak glasi :
OBVEZNICA.
Podpisani se s tem obvezuje, da bode en črep v iznosi 650 Din. (šestopetdeset) placuvao v mesečnih obrokah po 27 (sedemindvajset) Dinarov mesečno in to v dobi dveh iet. Z tem naročam eden črep za zidanje sirotišnice v Čr nsovcih.
Maribor, 14. septembra 1929. leta.
VEKOSLAV MEDVEŠČEK uradnik in tajnik železniške delavnice v Maribori.
K toj iepoj obveznosti ne trbe nikše razlage, vsakoga srce, če je puno ljubezni do bližnjega i v smiljenosti do Jezusovih sirot, njemi pove, ka more včiniti za Dom sv. Frančiška.
Od „Doma sv. Frančiška".
Je mogoče v dvema letoma nabrati teliko, ka lehko začnemo z zidavov ?
To pitanje smo stavili preminoči mesec na smiljena srca. Odgovori se oglašajo. So toti redki, ali vidimo, da naše reči neso bile glas v puščavi kričečega. Prečtite odgovor g. Medveščeka, ki ga više objavljamo, prebrodite dare, štere najdete na zadnjoj strani lista, pa se osvedočite, da
od smiijenih src idejo odgovori. Gda nam že z siromaškoga Martinja po-šlejo na črep 650 din. te "je že dani tak lepi odgovor na naše pitanje, ka se ne moremo za njega dobromi Bogi z^dosta zahvaliti.
V dvema letoma je mogoče zato na te način vkup spraviti za zidanje potrebno svoto :
1.	Bogaci kupijo en črep i plačajo ga ali ednok, ali na rate, vsaki mesec 27 din.
2.	Srednji posestniki plačajo naednok 100 din, ali dajo vsaki mesec pet dinarov.
3.	Sirote dajo 10 dinarov naednok, ali plačajo vsaki mesec pol dinara.
To bi trpelo dve leti.
Prosimo bogatce, srednje kmete i sirote, naj se zglasijo za to vsmil-jeno delo pri nas. Mi vsakomi pošljemo edno tiskovino, ka jo podpiše i 24 čekov, vsaki frtao leti tri, ka obečano šumo lehko na pošto dajo.
Zglasite se, ki mate srce za sirote !
Kak bi pa Amerikanci pristopili k toj zvezi ! ? Ki neso šče poslali na kamen, naj vsaki mesec denejo v kaso pol dolara ali 50 centov pa v dvema letoma majo deo v ztatoj tabli na zemlji i v zlatoj plači v nebi. V poštansko posojilnico lehko taki denejo peneze na ime „Dom sv. Frančiška v Črensovcih" pa nam za dve leti samo knigo pošljejo. Morejo nas pa obvestiti taki, kda začnejo k strani devati. Novine so popisale kak se deva v Ameriki penez v poštansko kaso.
Gda začnemo zidati !? Kda bomo meli gotovčine petstojezer dinarov i potreben material zvožen. Prle nikak ne. Trne nam zato ešče štirikrat teliko, kak zdaj mamo. '
Ka se naj nabira zdaj meseca oktobra! ? V vsakoj vesi naj ido dvoja kola okoli. Na edni naj se pobirajo krumpli, na drugih pa zrnje. Vsaki naj da ka pr-evupa i premore. Vse ide za sirote. Dobrohotnim darovnikom i nabiratelom se že naprej zahvaljujemo za Ijiibav, štero skaže-jo Jezušovim sirotam.
Novi kamen je 89. i kupili so ga naši slovenski romarje iz Chicage, ki so hodili v Lemont na katoličanski shod.
Novi črep je 158. Kupo ga je Kalamar Lajoš iz Martinja.
Zahvalnost Baligač Ivan z Lipovec je meo nesrečo pri stvari. V ne-voli je obljubo dobromi Bogi, da če nesreča preneha, daruje 100 Din. na „Dom". Dober Bog ga je posliihno, zato je drage volje prineso svoj obe-čani dar za sirote.
Po 100 din. so dariivale sledeče hiše : Škaper Treze v Doliči, Kuhar Antona v Ižekovcih, Lipič Jule i Jerič Orše v Hrastji.
Gorečnost. Žižek Kata i Horvat Treza z Žižkov ste nabrale na senji v Črensovcih 241-50 din., Mujdrica Roza v Dugoj vesi 100 i Levašič Katica v Čentibi 150 din.
Sv. meša za darovnike. Vsaki tjeden se služi brezplačno edna sveta meša za vse darovnike i pomagače za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška."
Vsem darovnikam žele vsmiljenost Srca Jezušovoga i prosi vsmiljenost dobrih duš za sirote.
ODBOR za zidanje sirotišnice »Doma sv. Frančiška" v Črensovcih.
Dika Marijina.
Spisao: Sv. ALFONZ LIGURIO.
Marija je Mati spoftorni grešnikov.
V driigoj knjigi Kralov (Pogl. 14. i 22.) čtemo, ka je tista modra Teknanska žena etak pravila Davidi : Gospod, rnela sam dva sina in je na mojo nesrečo eden vmoro driigoga. Eden moj sin je že mro i zdaj mi ešče boža pravičnost odvzeti tudi driigoga, šteri mi je edini preostao. O, kralj, smiluj se meni i ne dopusti, ka se mi odvzeme tiidi drugi sin ! — David je meo smilenje s tov materjov i obečao je, ka morilci odpusti in ga da nazaj materi. Tak se vidi, kak če bi tudi Marija ravno tak delala.
Če Marija vidi, ka je Bog razsrjeni na grešnika, šteri se njoj priporača, se ona obrne k Bogi i pravi • Oj moj Bog, mela sam dva sina : Jezuša i človeka. Človek je vmoro Jezuša na križi, zdaj pa šče Tvoja pravičnost tiidi človeka obsoditi. O moj Bog, moj Jezuš je mro, smili se mi, pa ne dopusti, ka zgubim ešče driigoga sina, kda sam že prvoga zgubila. — Gviišno je, ka Bog ne obsodi tistoga grešnika, šteri pribeži k Mariji in za šteroga prosi Marija. Što bi mogeo zarazmiti, pravi pobožni Blazius, dobroto, smilenost, vernost i ljubezen, z šterov nas želi rešiti naša mati,
če jo prosimo za pomoč. Vržimo se zato pred to dobro Mater, pravi sv. Bernard, obimnimo njene svete noge in je ne zapustimo, dokeč nas ne blagoslovi in vzeme med svojo deco. (S. Bern. in Sic. in.) Što ne bi fnogeo zavtipati na smilenje takše Matere ? Sveti Bonaventura pravi : Čeravno bi me vmorila, bi vseedno zaviipao na njo. Želem z zaviipanjom mreti pred njenov podobov, ar bom po tom gvišno zveličani. — Tak mora govoriti vsakši grešnik, šteri pribeži k toj smilenoj Materi. O moja kralica i Mati Marija, za volo svoji grehov zaslužim, ka me za-vržeš i me kaštigaš, ali čeravno me zavržeš, itak ne zgubim zaviipanje do tebe, ka me ti rešiš. Na tebi je moje zaviipanje in če merjem samo pred ednov Tvojov podobov, če se ti bom v tistom hipi lehko priporačo, se viipam, ka ne bom pogiibleni, nego ka Te bodem v nebesaj poveliča-vao združeni z velkim številom Tvojih služabnikov, šteri so v svojoj smrtnoj vori Tebe zvžli na pomoč i šteri so po Tvojoj močnoj priprošnji postanoli blaženi.
Po sledečoj dogodbi vidimo, ka grešnik nikdar nesme meti nezavii-panja do Marije, če se k njoj obrne za priprošnjo.	(Dalje.)
Blagoslovitev znakov Srca Jezušovoga.
V septemberskom snopiči smo opisali pomen znakov Srca Jezušovoga i naznanili, da jih bomo dali blagosloviti. Kda naj se pa blagoslovijo ! ? Prvo slovesno blagoslovitev zvršimo v Črensovcih na god Kristuša Kralja, to je 27. oktobra.
Prav ponižno prosimo vse prečastite gospode duhovnike, naj to te den napravijo tudi po svojih faraj. Te den naj blagoslovijo te znake, ka sladko Srce Jezusovo, ki kraljuje nad našov kraji-nov, te den to posebno blagoslovi. Potem se pa lehko kdašteč blagoslovijo.
Na god Kristuša Kralja naj si vsaki sin i vsaka hči Slovenske krajine opiči te lepi znak na prsi i s tem posvedoči, ka priznava to Srce za kralja svojega srca i ka je šče ljubiti iz celoga svojega srca.
Vsakoj hiži, štera nam pokloni na „Dom sv. Frančiška" primeren dar, damo en znak brezplačno. Ostale kotrige družine si ga pa naj kupijo. Cena ednoga je 3 Din. Tri dinare na čast Srci Jezušovomi za njegove sirote naj vsaka duša zmore. Ka nam od stroškov više ostane pri znakaj, dobijo sirote. Pomagajte tem i zato si vsaka duša naj kupi znak Srca Jezušovoga.
Na god Kristuša Kralja se spoznajmo, da spadamo v edno versko družino po tom, ka bomo vsi nosili znak Srca Jezušovoga.
Znaki se dobijo na vredništvi M. Lista. Pišite sem po nje. Mi je pošljemo potem na vsako faro, da si je lehko doma kupite.
Pozlačeni znaki koštajo 10 din. ali 25 centov za naše Ame-rikance. Vsaki naš rojak, ki je v tujini, naj si kupi ednoga za
spomin na svoj mili rojstni kraj iz ljubezni do Jezušovoga Srca. Ti znaki naj nas vežejo vkup prek širokoga morja.
Delavci, naročite si en znak, ki de vas spominao na vaše domače, za štere se trudite v tujini. Po njem de vas čuvalo i blagoslavljalo tudi presveto Srce Jezušovo !
Na vsaka prsa znak Slovenske krajine, znak presvetoga Srca Jezušovoga 27. oktobra!
Blaženi Bosko Ivan, apostol.
Medtem pa v Ivanovom srci nej vgasnola želja po duhovniškom stani, nego je ešče vekša postanola. Kak pastir pri Moljevij je vsikdar meo sebov kakšo lepo knjigo, štero je na paši čteo. jako je bio Ivan vesel, gda je vujec prišeo po njega in njemi obliibo, ka de pa zahajao v šolo. Tak se je Ivan povrno v svojo rojstno ves Becchi (Beki), i začno je znova zahajati v šolo k g. kaplani Kaloso. Na velko žalost našega šolara so g. kaplan ešče v tistom leti vmrli in tak je on opet ostao brez vuči-tela in voditela. Tolažilo ga je trdno zavupanje v božo Previdnost ino velka liibezen do prebiažene Device Marije.
Ivan je bio že v petnajstom leti. Spoznao je, ka njegova leta idejo frisko naprej, nego včenje pa stoji. Zato je ' začno hoditi v gimnazijo v bližnji varašek Castelunovo, šteri je bio poltri vore daleč. Dečko je mogeo vsakši den po pet vor peški hoditi in to ga je preveč zmantralo. Zato njemi je mati preskrbela stanuvanje pri nekšem krojači (saboli) v Casteinuovo Ivan je zdaj meo dosta časa za včenje ; ar je pa bio bistre glave, zato njemi je ešče preči časa preostajalo. V prostom časi je rad pomagao krojači i že v kratkom časi se je navčio gumbe prišiti, obšiva-vati, hlače zašiti. Robert, tak je bilo krojači ime, je bio voditeo popeva-nja v farnoj cerkvi. Komaj je Robert spoznao, ka njegov dijak ma lepi g[as, včasi ga je začno voditi v popevanji. Ivan je v tom časi se začno včiti tudi na gosli i orgle, da bi tak mogeo popevanje sprevajati z orglami.
Boža previdnost je Ivana počasi pripravlala na njegovo bodoče živlenje. V dijaški] letaj je Ivan v prostom časi rad zahajao k vsakovrstnim meštrom. Kak dobroga, prijaznoga dečka, so ga vsi radi meli. Ivan je pa z bistrim okom tak spoznao kunšte vsej meštrij, ka če je prišeo v kovač-nico, je delao kovačko delo, kak dober kovački pomočnik, če je prišao k tišlari, je tomi dobro znao pomagati, če je prišeo k šoštari, je tudi te bio vesti njegove pomoči. Zato so pa tudi tej meštri Ivani radi pomagali, gda je bio potreben. Ivan je pa zn«o ešče na drugo čudovito formo priti do penez. Ednok, gda je bilo proščenje v vesi Montafiji, so tam postavili na sredi plača velki mlaj. — Na vrhi mlaja je visiljo lepo darilo za tistoga, šteri bi gor priplazo. Vnožina liidi je gledalo, kak so dečacje.iz bližnjij vesi se trudili eden za drugim, ka bi gor prišli, nego edni so dospeli komaj do tretine, drugi skoro do polovice mlaja, vsi so se pa prle spustili dol, kak so do vrha prišli. Ivan je tudi to gledao i sprevido je, ka so se v začetki vsi prenaglo zagnoli, potem pa včasi opešali. Nato je on probao srečo. Počasi je začno plaziti, od časa do časa se je z nogami dobro
oprijeo mlaja i malo počivao. Tak se je bližao proti vrhi ; mlaj se je majao sem pa ta, vse je kričalo okoli, nego Ivan je nevstrašeno prišeo do vrha, vzeo je bankaš z dvajsetimi lirami, druga menša darila je pa pusto gor, da bi se veselje nadaljuvalo. Ivan se je spiazo gor samo zato, da bi si spravo pomoč za knjige i obleko. Gda je gde bluzi bilo senje, je Ivan gvišno bio tam i je opaziivao komedijaše ; tak se je navado hoditi po vozi, izdirati zobe brez bolečine i druge prekšenije. Vse to njemi je dobro služilo, ka je po nedelaj k sebi privabo vrstnike i je zabavao. Med dijaki je te bolše vkup zbrao v edno društvo in imenovao „driištvo veselja", ar je vsaki član bio dužen čteti samo dobre knjige, hoditi na poštene igrače i biti pošteno vesel. Iz toga društva so zbrisali vsakoga ki je preklinjao ali nesramno gučao Ivan je bio poglavar toga driišUa. Na nekši svetek je prišeo ederi komedijaš i je po vsoj sili šteo meti svoje igre ravno med velkov mešov. Ivan ga je opomno, ka je to nej prav. nego komedijaš se zato ne brigo. Ivan je komedijaša nato pozvao, naj se z njim sproba v igri. Komedijaš je to sprijeo, nego Ivan. je zmagao i komedijaš, ar je za peneze vadlao, je zgiibo vse do zadnjega krajcara. Ivan je komedijaši nazaj dao zašpilane peneze, nego komedijaš je morao ohiubiti, ka med božov sliižbov ne bo več delao igre i vsem članom ..Društvo veselja" je moreo plačati malo južino. Ivan je s svojimi veselimi igrami znao pribaviti dečke, i z veseljem je vse znao navajati k izvršavanji verski dužnosti i k poštrnomi živlenji. Vnogi mladenci so zapustili božna društva i grešne navade, samo da bi mogli biti sprejeti v „Društvo veselja". Ivan je bio njihov prijateo i čuvar njiive nedužnosti. 1 dnesden, štirideset let po njegovoj smrti — salezijanci — ravnotak z veseljom vzgajajo i pridobivlejo mladino za lepo krščansko živlenje.	(Dale.)
Začetek 25. letnice Marijinoga Lista. Slavnost širitelska.
Segeštija Črensovske cerkve ! Kel>ko spominov nam budiš vu srci ! Koliko požrtvovalnoga dela za božo čast i zveličanje duš se je zvršilo v tebi! Ti si davala mesto tretjemi redi sv. Frančiška, bratovčinam Srca Jezušovoga, Rožnoga venca, Oltarskoga Svestva, Karmtlskoga škapulera ! Ti si posjušala nešteto dobrih navukov ! Ti si dala prostor vnoga leta i davaš še zmirom gorečim dušam, ki so kinčile i kinčijo za boži Ion Jezušovo cerkev! Ti si bila zavetie Marijinomi listi, ti, v šteroj se je teliko veneov splelo za cerkev sv. Križa! Venec si pošiljala na tabernakl, na oltare Srca jezušovoga, Marijinoga, s Jožefa, vence na podobe, na celo cerkev, o kelikokrat si jo oplela celo kak zaročnico za zdavanje ! V zahvalo ka bi ti drugo zaslužila, kak tiidi venec, venec, ki ne povehve ! I toga si dobila te den, na den petdvajsetletnice M. Lista, kda so ti v zahvalo venec splela Marijo ljubeča, za njeno čast goreča srca vernih širi-telov i širitelic. Ti so se zbrali okoli tebe i te obdali kak venec v zahvalo, ka si njim bila pomočnica skoz 25 let pri širjenji Marijinoga lista. Okoli tvoje stene so se zbrali, kde je nikda cvela i ocvela „roža bela" z teliki-mi cveti, keliko svetih, hoštij je pri njej razsipala hudobna roka brezbož-
Širitelje i širitelice Marijinoga Lista, ki so se 14. jula zbrali v Črensovcih na širitelskoj slavnosti. Ki nosijo trake na prsaj, so že 25 let v Marijinoj službi.
noga cerkvenoga ropara! I prišo je slikar, nastavo je svoj mašin i oveki-večo te je z širiteli i širitelicami Marijinoga lista, segeštija cerkve sv. Križa ! 1 kda te ovekivečimo, ti v zahvalo želemo, naj si do konca sveta zbirališče vseh i vsega, ki i ka išče čast božo i zveličanje duš ! Pri toj nam dragoj steni smo se zbrali, razvrstili za fotografiranje. Pred njim pa je vrednik M. Lista delior znamenja, trake za tiste širitele i širitelice, ki so že 25 let v brezplačnoj zemeljskoj službi M. Lista. Vsi ti majo na prsi opičen beli svilni trak z svetinjicov Brezmadežne, ki nosi ete napis: „Spo-min 25-letne Marijine službe*. O če bi njim obesili okoli šinjeka zlati lan-ček, i zlato medaljo, ne bi je bili tak veseli kak so bili veseli toga traka i te svetinjice ! Pa prav so meli, da 25 let služiti za Marijino čast presega vrednost ne samo zlatih lancekov i medajl, nego vrednost stoterih ino stoterih svetov, ki so stvorjeni i ki so mogoči za stvoritev. Služba Marijina se ne da plačati z zemeljskov vrednostjov, njo čaka plača tiste dežele, kde roža ne ocvete i mladost ne mine. Po fotografiranji je šlo širitelstvo na dom vrednika M. Lista, v našo »zgodovinsko hišo," kama so je g. urednik povabili na jiižino i da bi njim razdelili za spomin obečane Marijine podobe.
Puni veselja so prišli v ograd, si poseli kre stolov i posltihnoli pozdrav g. vrednika. V tom pozdravi so oni povdarjali složnost, štera je vkiipprinesla iz vseh delov Slovenske Krajine celo od austrijske i vogrske meje, hčeri i sine te na vredništvo v Črensovce. To složnost je napravila Marijina roka i jo povila z trakom stanovitne ljubezni. Pod njenim mater-nim plaščom smo edni, ki idemo za ednim cilom : odičiti Marijo i po njej dobroga Boga, sebe i svojega bližnjega pa po tom deli i teh triidaj zveličati. Bratje i sestre, glaso i zapro se je nadalje vrednikov pozdrav, Marija nas je vezala dozdaj vkup, ona naj bo i nadale naše vezalje, ki nas na zemlji vkup veže v širjenji njene slave, v nebi pa v živanji njene dike!
Pevski zbor je zatem spopevao Marijino pesem. Med južinov so bili vsi veselo razpoloženi, so popevali ali poslušali lepe pesmi pevskoga zbora. Med veselim razpoloženjom so se dali tudi fotografirati dvoji pes-marje. Edni, ki so pred desetimi leti začeli hoditi k vredniki M. Lista se včit štiriglasno spevat i novi pesmarji, ki so za slavnost M. Lista pristopili k novoustanovljenomi ali staromi povekšanomi pesmarskomi zbori. Gda nam prilike dovolijo, prinesemo sliko teva pesmarskiva zbora tudi. Zdaj je pač nemogoče, ar kliše košta do 300 din., samo od ednoga kepa. M. List z svojov 25 letnicov je postao te den zibelka novoga, lepoga spevanja cerkvenoga. Hvala bodi za to Nevtepenoj Devici Mariji 1
O kak genljivo je bilo viditi v bratskoj ljubezni združene širitele iz Goričkoga z Ravenci i našimi Dolenci ! Vsaki je gučao svoje narečje a vsi so se razumeli, ar je vseh bilo edno srce i edna duša, edna žela i edna miseo: vse naj ljubi Marijo, vsi naj so njeni na tom i ovom sveti. Edinost njihove diiše se je povekšala te, kda so vrednik M. Lista prečteli pozdrave, dobljene od širitelov, ki neso se mogli slavnosti vdeležiti. Pozdrav so poslali sledeči:	(Dale.)
(Vsa pisma objavimo v prihodnjoj številki.)
O	o	RKVEN 1 - G]	LAS J	1.3
J. rfO NTL6H
Blagoslavlanje Martinišča. Sept. 1. je mela Sobota veliki svetek. Prišli so prezvišeni gospod Dr. Karlin Andrej hercegpiišpek, da blagoslovijo Martinišče, štero se je do polovice dogradilo, da lehko sprejme 80 dijakov pod svojo streho. Do 5000 ljudi je privrelo te čas v Soboto. Večina teh je šla iz farne cerkve v procesiji k Martinišči, kde se je vršila obprvim blagoslovitev. Prezvišenomi so dvorili poleg provinciala salezi-janskoga i drugih salezijanskih duhovnikov v lepom broji tiidi svetci duhovniki pod vodstvom mil. g. kanonika Slepec Ivana, sobočkoga ešpereša.
Po zvršenoj blagoslovitvi so Prezvišeni držali kratko predgo, ar so mogli ob 2 že odpotiivati. V kratkom nagovori so se zahvalili darovnikom za dare, g. Radoha Jožefi, ravnatelji pa za triide i so oprosili vse stariše, naj dajo svojo deco pod varstvo sv. Martina i bi. Don Bosca v zavod Martinišča. Oni jih pa bodo, pravili so nadalje — drage volje sprejemali v seminišče v Maribori i jih pošiljali v Slovensko krajino, naj služijo med svojim ljudstvom. Po nagovori je bila tiha sv. meša, štero so služili Prezvišeni i pri šteroj je sobočki farni pesmarski zbor, šteroga je ustanovo g. Jerič Ivan, bivši sobočki kaplan, zdaj provizcr v D. Lendavi, lepo i pobožno popevao.
Pri oltari sv. Martina, šteroga so Prezvišeni blagoslovili, pa je služo prvo sv. mešo Klekl Jožef, vp. plebanoš driigi den.
Večne svete meše. Za žive i pokojne širitele i širitelice M. Lista je toga vredništvo plačalo 500 din. za večne meše v Celji pri sv. Jožefi. Za vnoge triide naj je tolažijo v žitki i po smrti te svete meše.
Patron duhovnih pastirov. Sveti 0?a so svetoga Vianey Janoša, arskoga plebanoša imeniivaii za patrona vsem plebanošom i dušnim pa-stirom celoga sveta. Njemi naj zročijo ovčice večkrat svoje duhovnike.
VSEBINA .
K Materi Mariji	Stran 1	Od „Doma sv. Frančiška"	. 8
Življenjepis Chambon Marije		Dika Marijina	„ 10
Marte, laične sestre reda		Blagoslovitev znakov Srca	
Marijinoga obiskavanja	n 2	Jezušovoga	„ H
Ljubljanski gospod herceg-		Blaženi Bosko Ivan, apoštol	12
piišpek med nami	« 4	Začetek 25. letnice Marijino-	
Plemeniti vzgled, vreden		ga Lista	„ 13
naslediivanja	8	Cerkveni glasi	„ 16