Rat«ra4 •»coad-alMa (a»U«r, !)•« 6 1M7. »t t h« pust ottiaS • t CM«*** 111 U«d.» ih« Aoi of • Vtmtr««• of %Ureh trd l«»7» r. (No.) 59. Jfflef: Sd7 Ho. (Mm Ave. .....'jfli "Delavci vseh dežela, združit.* we" Chicago, III., 27. ok obra (October). 1908. ■■ Ji,1 . LBi wrjffji .. u . • - :.-. — - —...... Leto (Vol.) 111 je naša zadnja beseda volitvami. 3. novembra, da-ku izide prihodnja »te-"proletarea", bo volilni boj — odločena bo usoda >v mezdnih sužnjev jh» sir-državah za nadaljna štiri iki delavci-državljani! danes teden korakali na zavedajte se, da je volilni ledniskih volitev za vrni delavstvo v Zed. državah pomena. Ko bodete »vniee v roke, zavedaj* vam je s tem dana v roke moč, mož, proti kteri Glasujte za svojo Eugone Delavci za delaven! tovariša-delavca, Debsa! Živel naš 'Gene! ki zna svoj glas obrniti sebi v prid in s tem dokaže, da je vredna volilnega prava, ki pa ima na razpolago. Kolikrat se je že volilo predsednika in zastopnike v kongres in senat v Zed. državah, tolikrat. žal. so Sli delavci na volišča, ne kot možje samostojnih misli, ne kot EUGENE V. DEBS. Kandidat za predsednika. ^pravijo nič vsi kanoni in vse mašine, kar jih imamo v . Z glasovnico je v vaših vlada Zed. držav. Kakor vi site kakor odločijo delav-tao večina volilcev - tako se Bodalo pri nas bodoča štiri le-volilni dan ste vi gospodar-Spebri washingtonske vlade, ^ni prvaki, kapitalisti, vsi ti-in vasi tlačitelji se morajo dsn tresti pred vami. In tresli bedo v resnici pred vami, ako bote, delavci, na volišču z gla-v roki res tudi zavedali velikanske moči; ako bote Jf na volišče kot možje samo-ih misli, kot masa volilcev, državljani, zavedajoči se svojih pravic in velike moči — temveč ili so kot čreda ovac, ki jo vodi pes in ktero tirajo gonjači, za svojimi bossi in pred svojimi tirani, in glasovali so tako, kakor so hoteli tirani in njihovi bossi. Že desetletja glasujejo delavci za kapitalistične stranke — za kapitalizem. Zato pa je tako! V kakšnih razmerah se nahajajo delavci že od nekdaj, kako se jih tlači, izkorišča, preganja "in kako se jim pije kri in mozeg, to že veste, net Mislimo, da bi bilo na tem mestu odveč se enkrat odkrivati vse rane mukotrpnega ameriškega delavstva: saj pišemo o tem v vsaki SOCIALIST Party Ticket Naredite krti v etoroftsu nad napiaom "Socialist »arty Ticket" številki našega lista. A kdo je tega kriv? Vi sami — delavstvo samo je krivo! Dokler boste glasovali za kapitalista, tako dolgo vhm bodo kapitalisti tepli. Kajti vi sami hočete tako, in kapitalisti si mislijo, da ste s tem zadovoljni, ko le glasujete £a nje. Ali se naj to ie ponavljat Bodo-li delavci danes osem dni ponovno capljali na volilne za svojimi bossi kot čreda ovpet Kapitalisti sajedaj spet na de- an£ Vafl "prijatelj". To vrjamerao! Kapitalisti so "veliki prijatelji" delavcev kadar jih rabijo — zlaati pa Še pred volitvami. Ponuja se vam kapitalistična republikanska stranka; program te stranke je Taft; njeni principi so pa kapitalizem. Ponuja se vam kapitalistična demokratična sranka; program te stranke je Bryan; njeni principi so pa kapitalizem. Ponuja se vam še več kapitalističnih strančic, kterih pa ni vredno omenjati. Kvečjemu če omenimo takozvano "Independent Party"; lastnik te stranke je W. H. Hearst, njen program je Hearst in njeni principi so Hearst. Delavci 1 Žalostna izkušnja preteklih let vas lahko uči, da vsaka teh kapitalističnih strank s svojimi poosebljenimi programi bo storila toliko za delavski razred kakor je do sedaj: nič! Delavski razred nima ničesar več pričakovati od kapitalističnih strank. Republikanci mn nečejo niti ne morejo pomagati. Demokrati mu nečejo niti ne morejo pomagati. Delavstvo se mora postaviti na lastne noge! Delavstvo mora za-upati samo sebi — nikomur drugemu ne! Delavstvo si mora Samo pomagati! Delavci, ki bodo danes teden glasovali sa socialistični tiket, glasovali bodo — ne za kapitaliste, ne za svoje bosse, ne za svoje izkoriščevalce — glasovali bodo za svoje interese, za svoje pravice, za svoje zahteve, za svoj lastni itan. Socialistična stranka je samo- stojna delavska si ranks, ki nima bossov niti diktatorjev; pri tej stranki odločujejo delavci sami. Kapitalisti lahko vsak dan kupijo republikansko ali demokratično stranko — kar se je tudi neštetokrat že zgodilo — ne morejo pa knpiti socialistične stranke. Kajti, ako bi hoteli to storiti, ja. Oba sta unijska delavca; l)ebs je bivši železniški kitrjač in lian-ford je tiskar. Najsvetejša dolžnost vsakega delavca v Zed. državah je torej da glasuje za ta dva moža, oziroma, sa ves socialistični tiket. Slovenski delavci, pokažite svojo delavsko solidarnost. Vsak glaa za socialistične kandidate je glas za delavske pravice, za unioni-sem. Vsak delavski glas za Taf-ta ali Brvana je pa skabski glas. Ne bodite skabje na volilni dan! Končno' I/berite si dvoje; Ako želite, da se ohranijo in poostrijo danažnji slabi časi, brezposel- BEN HANFORD. Kandidat za podpredsednika. kupiti bi mogli vseh 40,000 članov te stranke, vsakega posebej, kar je pa absolutno nemogoče. Pri kapitalističnih strankah pa je dovolj, da kupijo strankinega bos-sa, in s tem je kupljena vsa stranka. Socialistična stranka je torej e-dina stranka v Zed. državah, pri kteri kapitalisti ne opravijo nič. Pred vami sta sliki naših dveh kandidatov, Eugene V. Debsa za predsednika in Ben. Hanforda za podpredsednika. Ta dvn moža so nominirali razredno zavedni delavci in postavili ra čelo delavskega volilnega bo- nost, znižane plače, persekncija linijskih delavcev in gospodarska krisa, tedaj le glasujte za Tafta ali Bryana. Če pa želite resničnih boljih časov, stalno delo, odločilno besedo v postavodajah in popolno plačilo aa svoje delo, — česar se gotovo ne branite — tedaj je vaša delavska dolžnost, da glasujete za d*-lavsko stranko in delavske kandidate Eugene V. Debsa in Ben Hanforda oziroma, za ves socialistični tiket. GLASUJTE ZA SOCIALISTE! PRuLJSTAREC PROLITARKC UST ZA 1NTKKKSE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lutnik ta iadsJaUIJ. Jufotlovaatka dela v tka t it ko v aa drutba v Chicago, III. Nirotelu: Za Amcrico $1 50 sa c«lo lato, Tie ta pol leta. Za Evropo U >a cslo Isto, $1 u pol leta. iMjlaii po dmtoooru tri iprtminM hirali i fm J* polu motfa manMHiti t ud» STARI n—lov. PROLETARIAN Owned and published Kvssv Tuesday by South Sla*k Workmen's Publishing Compaay Chicafo, Illinois. John CaiLac, President; John Pstnič, Secretary; Anton Psk*srn, Treasurer. BiiaacRimoN matkss United Stale* and Canada, fl.SO a year, TSc lor half year. Foreign countries S3 a year, $1 lor half yew. aovkrtisinc maths on sgreeincnt. NASLOV eb»a in stranko delavcev je na Za|iadu v najlepšem tiru. Oregon je sicer dane« Ae demokrataka država — lastijo ai jo tudi republikanci — vendar pustimo demokratom za nekaj času Ae to veselje. Ampak značilno pa je, kar dane« pišejo tukajšnji detnokra-tični listi, ki nikakor nečejo niti ne tjlorejo preboleti moralnega udara, ai jim ga je zadal "Bed Special". Pravijo, da vse je pravilno in resnično, kar je govoril I>e>im, — vendar pa Debs baje ne more [»omagati delavcefn. Kajne, sodrugi, kakšna demokratična oslarija je to! Zakaj pa imajo delavci glasovati icef Morda li zato, da bodo ua volilni dan vanje zavijali lunclif Seveda, noben socialist ni tako vsegamogočen. da bi kar na svojo |test reševal delavske probleme, in tudi Debs ni, — - ako ei delavci santi nečejo [»omagati in ako z glasovnicami v rokah ne glasujejo za svoje lastne koristi. Delavsko ljudstvo — rekel je Debs — je treba šele podučiti, zakaj da ae gre, in kakšna sred-stva je treba rabiti v doeego delavske zmage, in potem si bo delavetvo že analo pomagati. Koliko jih je le, ki verujejo, da hočejo socialisti vaako aoboto nekaj — deliti. Revčki, ki to trdijo, ne vedo, da ae ravno dane«, pod kapitalizmom deli in kako! N. pr. ti ai delal v j»a-pirnici; delati ai moral po 12 ur, zato ai pa narodil itapirjn več, kakor se ga pa potrebuje. Nekega lepega dne so pa uprli tvonnieo in ti si moral domov. Sedaj bi rad pisal svojcem v staro do movino, rt nimaš par centov, da bi si kupil pismenega papirja. Kaj pa je s tistim papirjem, ki je nagroimtden v skladiščih in ki se ne more apraviti v denarf Zakaj ga ne vzameš, kar ga po trebuječ, *n | si ga vendar ti i zdela M Praviš, da je to neumnost — saj aem bil vendar plačan /a delo in papir ni več moj. Plačan f Kako p« f Ti si pro duciral papirja vsak dan za h dobil *i lamo ktern ti je |>odaril kapitalist od rečene svote. Vidiš, tuko delijo kapitalist i! Delijo tako, da ima jo vse, a ti nič! Vsak socialist lahko pridobi nekaj delavcev zn našo stranka, ako le hoče. Vsak postane prrjalislcj socialist, če se le vglohi v življenje delavčevo in v današnji vladajoči sistem. Pomislite samo, koliko denarja in krvnega davka stane nepotrebno vojaštvo in vojna mornarica. Prijatelj, ali bi ne bik) lepše, če bi od tega d« narja dobil na svoje stare dni upravičeno pokojnino f Ja' — boš rekel — kaj bomo p« napravili č« pride do vojne s sosednjo državo? Lah«k odgovor! Ako imajo kronane glare in vladajoči sloji kaj med sabo, naj se «Mt tepejo in koljejo sami — ni treba, aa'N&i se zanje klali in prelivali kri drugi a» pr. peoletarci, ki nimajo nobenih koristi od vojne. Sal. da se na*.i proletarski sloji nesejo poglobiti v1 taka razmišljevanja. Napiši kako neiunnset n. pr. kako sta se župnik in njegova -kuharica pri belem dnevu skregala in ttepla, in istoli to z debelimi [leovkami, takoj ti bodo ploskali in slavo peli, d* zfffcš "fajn" pisat. Delavski časopisi pa roSutjo lepo na polico, in če vprašaš, zakaj "jih ne čitajo, dobiš odgovor, da ne rasu^ejo vsega. In vendar se mora čitati tofH(o De Pue, III., 9. okt. — Cen. uredništvo " Proletarca"! —• Kolikor mi je znano, iz naše naselbine še ni bilo nobenega ilopifMi v delavskem nam listu " ProletarecNaj torej za dane« za dostuje to moje kratko poročilo: Preteklih 7 mesecev smo imeli tukajlni delavci veliko krizo, kakor tuahuie po vaod v Ameriki. Beda j smo prisiljeni, delati za znižano plačo. Kapitaliati so nit to merili že dolgo. Mislili so si: Ko IkhIo delavci v stiskah, delali bodo za vst»ao ceno. Taki so kapitaliati! Povsod brezobzirno |>o«topauje z dela.ci, Slovenski delavci, glejte kako bote na kapitalistično aamopašuofit odgovorili 3. novembra. 7. oktobra naa je obiskal organiza tor socialistične stranke sodr. Patemon. Priredil jc shod, na Iftorcm nam je v svojem govoru izvrstno očrtal današ nji gos|Midarski in politični položaj napram delavstvu; nadaljeval je o trust i h, o brcziKiselnosti, o Kooseveltu, pobau in Haywoodu, o čudovito na glem razvoju »trojev, ki tudi [Mtvzro-čajo brezposelnost med delavci itd. V sličnem tonu je govoril tudi sodr. John llelmer od tu. Končno je svetoval Pa-terson, da si ustanovimo krajevno ma eialistično organizacijo — kar se je tudi tak«»j zgodilo. Izvolili sm-o iwlbor in določili, navljak> vedno hujše vso jeeen in aiato v letu 1907 in 190H pod «lavno vlado republikanske stranke in njenega predsednika Roosevelt a, kteri "je vedno skrbel za blagor državlja nov zlaati pa za blagor delavstva" kar bo nadaljeval tiub njegov naslednik William H. Taft.HPeri je v dneh iste republikanske krize postal nesmrten a tem, ko je rekel, da stradajočemu delavcu " zamore pomagati samo bog. " Kriza, ki je [»osledica divjega kapitalističnega gos|M»<|«r*t va, ktero ščitita republikanska in demokratična stranka, je oplazil« milijone delavcev v Zed. državah, med njimi tudi mnogo, mnogo naših rojakov. In obletnice te kapitalistične anarhije naj s«* prizadeti delavci sjMiminjajo s tem. da 3. novembra glasu j« jo za socialističnega kandidata Debsa. "Gla« Svobode ' dela reklame za demokrate. Soeialistično delavski "Glas Svobode" dela reklamo za kandidate kapitalistične demokratične stranke. Reklamo dela za kandiilate one stranke, kteri na čeln je oni žalostni Brvan. ki je dejal, «1« so vsi ameriški delavci. Javni berači — one stranke, ktere pristaš je governor v Alabami, oni governor, ki je milici ukazal streljati na štrajkujoče rudarje — one demokratične stranke, kojc t*i«*i tit»dijo z roko v roki s trustom olja. Standard OiJ Co. "(Jlus Svobode je v svoji zadnji (43.f številki [M»svetil skoro celo kolono A. E. Htevenaonu, demokratičnemu kandidatu zjt go vem or ja v državi Illinois, in teg;t kandidata Krvanovc stranke priporoča slovenskim delavcem, da glasujejo za nJega. Damn druzega ne re četno; kot.štat iramo samo, nc|»obitno dejstvo, da socialistični 'filas Svobode' dela reklamo za kandidate demokratične stranke. . ■ , ------- . ~ - —mu tolstemu srcu. .vit dobro vemo za časa, da se razume in potem »e premK Tafl#>. .-dobra ^i, HI>ornniti B<. Aljevat, o tem kar ae čita. trel>n nft puIlrnanov gt7™W Tovariši delavci! Moja srčna ieha __ w „„.„ rv-i____: _ r , mo kje smo. Delavci bi morali pogle dati malo nazaj v Taftovo resnično pročloel (injunction, injunction, i n-j u-n f t-k-n!) in potvsn sodili ter za brusili par poltenih besed vsem kuplje nim listom (a agitatorjem s Franeelj nora na čelu. " H Na volilni dan, 3. nov., glasujte vsi » a«M!rnga Debsa' Kapitalisti naj volijo kapitalista, delavci pa deiavra Debsa in zmaga bo nala — delavska. Pozdrav zavednim rojakom. BSkomičan. Blue Creek. Waak., 19. okt. — Dragi ureslnik " Proletarea"! Vač naslov aem našel v angleškem lista "Appml U Reason" in prosil bi Vas, da mi po šlete Vaš list; če mi bo ugajal, si ga pozor chikafiki delni Carji ! (f lasom sklepa izvrševalnegft od bo ni "Jugoslovanske delavsko tiskovne družbe" se vrši 31. oktobra ob 8 uri zveeer pri Frank Mladiču, 587 So. Centre ave., občni zbor chic&ikih delničarjev s dnevnim redom: 1. Nominacija kandidatov za noii izvra. odbor, kteri se ima voliti v decembru. 2. Slučajnosti. Ker bi ae imel ta zbor vršiti že zadnjo nedeljo, a je prišlo premalo delničarjev, se opazarjajo vsi chicaaki delničarji, da zbor 31. oktobra bo sklepčen bez obzira na število došlih delničarjev. Toliko na znanje, da no bo kdo pozneje ugovarjal. POZOR SLOVENCI V O ALU METU, MICH.! Slovenski socialistični klub it. 14 v Calumet u, Mieh., priredi 31. oktobra 1908 v oliki politični shod v Wilmersovi dvorani ns 6. cesti. Govorili bosk>: Slovensko: Leopold Junko. Hrvatsko: Frank Japič. Angleiko: A. M. Stlrtoa, V. F. King. Po shodu zabava ■ petjem ia plesom. Igrala bo orkestra. Slovenski rudarji v Calumetu, vel na ta shod!- Listu v podporo. Jos Zalokar 25c, John Zaletel 5c, Fr. Cerne 20c, vsi u Cleveluudu, O. John Gantar nabral v Waukeganu, 111., $5.43. Strup v zdravilih. v Novi zakon zahteva, da morajo izdelovalci svojih zdravil, označiti na vsaki steklenici strupeno vaebino iatih. Drugs prepay m zamorejo prodajati edin* * voljenjciu vlade kot lik-rjj, /4, vilo, ki ne potrebuj« nobene vi^ označbe in ktero ae lahko pr«>cU brez vladnega dovoljenja Je ij nerjevo zdravilno grenko vi, Vsebuje najbolja zeliSč* kil zdravniški vedi znana kot IHJi žn o sredstvo za bolezni v pre^g 1 jatiih organih. Mi ga pripo^ mo vsem, ki trpijo na nervozgj krvnih boleznih valed neprt^ Ijanja, nespanju, utrujeno»ti i lesni slabosti in na vsih želodjU in črevnih boleznih. Zdri»nj| nasveti zastonj, ako opišete si2 bolezen. Xa prodaj v leksij •Juh. Triner, 61«—1>2'2 So, Ashlu ave., Chicago, IU. Zabava! Ples! Zabava!! Društvo "Slovenski Dom", št. 86, S. N. P. J. j priredi , j V SOBOTO 7. NOVEMBRA 1908 veliko plesno veselico r ROTHIS HALLI, vdgel (irand Ave. k Sangamon st. na severni straai j Northsi li 1 Ckieage. Začetek ob 7 uri svečer. Vstopnina _:»<•; ieaakt* v s|>remstvu moških proste. Chikaiki Slovenci In Slovenke, vabimo vas najuljudneje, da vdeleilte te naAe veselice. Opomba: Rojaki z zapadnega »lela mesta (Westside) se naj peljfj*1 s Center Ave. karo do Austin Ave. Tam jih bo čakal naš vodnik 1 gli- ] T »ilom S. N. P. J. v roki, kteri jim jtokaže pod do »vorane. ! V ODB0B dobrov in vedno preskrblji z najboljšimi pijačami, unij. skimi smodkami in prostim prigrizkom. GOSTILNA, Hvnranp za Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL Spomin na ženitvanjski dan, L Sezona ženinov in nevest prihaja. Cs »e tonite, jo vaiao sa M da si omislite dobro sliko kot spomin na val »enitvanjaki dan. Dobre sliko, da boljie ne morete dobiti, vam isdela izkušen fotograf, 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO- Ima večletno skuinjo ia iadsluje najfinsjče fotografijo po Od nrsdnlfttra. Sodr, Ivan ftolar:( Oprostite, prišlo je prepozno. TELEFON CANAL 887. U8TA NO VLJBN0 I«. tska kuga na Filipinih. •lik« li življenja In delovanja rlmsko-katoliSke duhovščina na flllplneklh otokih. ~ "fr1** 86 ke1fW dri.v. priobčenih v «18. itev. A|»i»f»l to Heuo n«1' poslovenil Ivan Moiak. (Nadaljevanje.) sploSua bojaaeu M mlada in to bo j a* en j« gojil naj ti je bil tudi prijatelj kajti bil j« prepričan, da Ae duhovnik samo po glada ali hčer in ako m mu bri vzrok sovraitva napram je bil, da so ovirali iao-Ijudstvom Dalje njihova farni iupniki so drli ljud1, b« jie, »da groza. Za po oke, krste in druge cerkvene so zahtevali velikanske svo se je branil plačati, tega »•> »i frsmazonstva ali pun fk> 11 to glavni vzroki duhovnikov, ktere ste na* duhovniki se v reaniei filipinskemu ljudstvu kot ineevf »d; ravno tako je. In ko bi ne bikt ničesar li jih tudi sama nemorala ljudeh f lila bi jih, in to vsled t« pobotnottti pri iensksh so fe ni bilo drugače, z naj-■Ue. Pri dekletu ali ieni, t takoj udala, ni bib no če se je pa sirota brani-morala vse kruto posledice ae samo ona temveč vi* — Kongresni dokument, spričo te svedočbe je Ta ft govoru 21. maja 1D08 He. Tenn., izustil sledeče, katollika cerkev j« vedno napredek filipinskega generalnega brigadi-zvezine armade P. Hugh-st. polkovnik stalne, zve-feaermtnt častnik pro driav. j« bil na Fili Služil je kot mar&al .I.Manili, ko je bilo mesto Mte, in poaneje kot voja-na otokih Leyte, Bohol, in Panav. Z ozirom na me«l ljudstvom in .in Filipinih, izpovedal je Hn- ! komisija: Ali »te kedaj pri Ika, kaj je dalo povod ra napram duhovnikom? sem dovolj prilike, da naW vzroke. Dva glavna poznam ljudi in du Višava« h, sta: prvič so ko-rodbine svojih iupljanov, pa bili veliki pohlepneii za Fr.: Da govorku odkrito, sodnik, pri njih ni morale; niti trohice ne. Vrhu tega so pa ie kvartopirei; v svojih fa-roviih Igrajo za denar, in tjakaj silijo tudi svoje iupljane, da igrajo s njimi. Pri njih ni morale. — Kongresni dokument, stran 178—177, (Iw spričo te evedočbe j« Taft v svojem govoru 21. maja 1U08 v Naah vlile, Tenn., izustil sledeč«: "Eim ako-katoliika cerkev j« vedno prva sa napredek fUlpinakega ljudstva.") Svedočba generalnega pravdni-ka na otokih. (Ploreulino Torres, generalni pravd nik aa Filipinakih otokih pod militari-stično vlado Zed. driav, j© poslal Taf tovi preiskovalni komisiji sledečo spi sano svedočbo:) Duhovniiko nasilje na teh otokih je imelo svoj koren v neznanju in pomau kanju kulture pri preteini večini oto čauov. 4 >u ho v ni Id so z uajvečjo skrbjo veilno gojili etrah med ljudmi, da jib zamorejo vsak čas izobčiti iz eerkve, ua kar jih nadeve straAna kazen iz ne' bes in '[Migubi v globočine pekla. Druiabne razmere, kakorftne eo u •tvarili duhovniki na Filipinih, so a prav neznosne in nasprotne kulturi, morali ter napredku vseh otoSkih pre bivsleev. Učitelji tiste vete, ktere is-nsjditelj je proglaail uiiloartnoat, samo zatajevanje in enakost med ljudmi, učili so ravno naaprotno; s besedo in dejanjem sejali so sovraitvo med ple meni; tlačili in latirali vsako gibanje, veako idejo fUlpinakega naroda. Fill pinee mora ostati neveden in zabit! Vsled tega so nasprotovali, kjerkoli sc le mogli, učenju španskega jezika FlOItlTAllO lniee, ugleden Filipiaee (ipanski me-•tiso), star 00 let la velepoaeetaik v Novi Eeiji. Celo pisiuu je prevedeno v angleški jeaik in natisnjeno v originalnem dokumentu itev. llk)j) "Med ostalimi, ikandaloanimi nemoralnimi čini španskih duhovnikov aa otokih, naj navedem tudi Jepo raz-vad« Fathra Cienfuegos a, dominikanskega duhovnika v Tayugu v letih 1384 -1883, kterega se še dobijo sporni njaui. Ta duhovnik se je zelo zanimal «» "petticoat" in imel je navado, da je v faroviu s svojo mistreao in dru ginii osebami is bliiine igral "monte". Ko ga je nekega dne vprašal neki Apa nee, zakaj da dopušča to grdo igro v svojem stanovanju, odgovoril mu je do-bri duhovnik, da je treba njegovi "le ni" ra a vedri I a, in ta igra baš najbolje razvedri človeka: Duhovniki v tem kraju so bili »kmopašni, neomejeno n* z uzda ni in kruti, in vsled tega jih je ljudstvo tudi silno sovraiilo." —- Koa gromi dokument, stran 197—198. (In spričo te svedočbe j« Taft v svojem govoru 21. maja I9<)8 v Nash ville, Tenn., izustil sledeče: "Blm sko katoliška cerkev je vedno prva u napredek fUlpinakega ljudstva," (Dalje prih.) ■ I Delavstvo producira vse boga-»tvo; bogastvo torej pripada delavstvu. CHIKAfiKI SLOVENSKI LAVCI NA PLANI : Kakšno politično moč, kaj govorili z ljudmi, ao ■Uevmlif da bi izvrševali kak-I; kvečjemu če so to delaii Bih župljanih. Vem pa, hneli velik politični upliv. 8o-li bili di^iovniki zve-vladif l, de so bili zvesti *amo t In Španska je bila nji-»ti je; ipanska vlada je bila »t. Delali ao samo zase. Bekli ste, da ao korum-Da li se to tiče njihove Ali imate kaj dokazov I m splošno pritožujejo, ■ti oaramoču je jo njih hčere, hi dva; jeden je v Tallsay u Nngros, a drugi na otoku krji ima domačinko za svo Kakšnega značaja so ■wale, domači duhovniki f ■ii svoje sluftbe na otokih fck sahtevo in pijano v pre It dva domača duhovnika, Ijadstv.v vraiilo. Da sem •em oba spodil proč. ! V čem je obetojala njiju 1st __» In pijančevanje, ffce.: Povejte na kratko: ali duhovniki kaj bolji od špan- m prvotnih šolah. V cerkvah in na svojih misijah so prekleli vsak nov korak kulture in civilizacije in nasprotovali vsaki dobri določbi madridske vlade ali podvlade na otokih, ktera bi morda koristila FHipmeem bodisi v izobftabi ali na ekonomskem polju. Prisvajali so »i izključno oblast nad ljudstvom, in nameato da bi ga učili dostojnega in poštenega iivljenja, kakorino žive civilizirani narodi, ao ga s svojo očitno propadlostjo moralno popolnoma popa čUi kar se lahko opazi v velikanski mnoiini zlasti med sloji, ki »o še danes na najniiji stopinji izobrazbe. Upravičeno se sme trditi, da so bUi duhovniki in so te strašna, moralna in materijal-na kasen sa te otoke, to pa zato, ker ao pritiskali ljudstvo v taki temi ne veda, kakor da bi ilvelo v srednjem veku. 8 svojim nemoralnim življenjem •o podivjali prosto ljudstvo; s svojo zajamčeno, neomejeno cerkveno močjo eo pa strahovali civilne oblasti, od guvernerja do najniijega uradnika, kt«r-re so naposled pod železno duhovniiko pestjo bili le še orodje hierarhije. ftpan-»ki duhovniki ao bili agentje silnega teokratlčnega fevdalizma, ki je vladal na teh otolyh že stoletja nazaj brez vsake odgovornosti napram civilnim ali militarističnim uradnikom, ktere je postavila španska vlada. Katoliška eer kev na Filipinih je bila in je še mono pol španskih duhovnikov; vselej je veljala in velja še danes za nje posebna pred pravica, ktero sta jim poklonila Madrid in Rim, da mora namreč večina nadškofov in škofov na Filipinih biti Špancev. V zadnjih 40 letih so španski duhovniki celo dobili moč, da so degra dirali domače, filipinske duhovnike, če «l*dnji bili hladni napram španske mu patrijetizmu, kterega so s hinavsko vnemo širili prvi. Is vsega tega, kar sem navedel, je lahko spoznati, kakšne razmere so vladale meti Filvpinci in duhovniki. _ Kongresni dokument, stran 202 — 209 — 210. (In spričo te svedoAbe j® Taft v svojem govoru 21. maja 1908 v Naah ville, Tenn,, izustil sledeče: "Rim ako-katoliika cerkev je bila vedno u napredek fUlpinakega ljud ) 1. novembra t. 1. se vrne v Chi-eago social ratični posebni vlak a sodrugom Debaom in obenem se ta dan zaključi socialistična volilna kampanja. Pri tej priliki se vrsi ta dan velikanski delavski poulični obhod po glavnem deln mesta, kterega se bodo vdeležili delavci vsih narodnosti. Obhod se prične ob .'J uri popoldne na Lake Frontu in se ra-zide preti Armory Hall, 34, cesta in Wentworth ave., največjo dvo-ranov mestu, kjer se potem vrši volilni shod, na kterem bo aodr. Debs glavni govornik. Slovenski delavci! Naša dolžnost je, da se tudi mi vdeležimo te parade in tega shoda, in se tako pokažemo solidarne z delavci drugih narodnosti. Slov. socialistični klub se vdeleži polnoštevilno in povabljena so tudi vsa slovenska podp. društva v Chicagu, iz med kterih se je društvo "Slavija" že odzvalo, da se vdeleži. Nase zbirališče je pri Fr. Mladiču .387 So. Centre ave., in vsakdo mora biti tamkaj najzadnje ob 1. uri popoludne. Delavci na plan! Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete "a Dr. R. Mlelke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejša in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI *a popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni* pa naj bode ista akutna ali za«-tarela (kronična), kakor: KoU,«i b0!eZn/ na »V*uUh> Želodcu, črevah, jetrah, bolezn, mehurju, vse bolezni v trebušni votlini, -'potem trea ts? ^ Krlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni kMi \ ' prt;hlad' dihanje, bronhialni, prsni in pljučni ^U. bljuvanje krv, nepravilno prebavo, neuralg.o, reumatizem, giht, trganje ,n bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline aU ^^ n^0in0,t v s^em Sevanju polar,jo, poslediceonanije, šumenje v oŠesih in tok iz ušes gluhost lezn?naJeJfS' TL^*,' .8urbe6ino' hraste in rane vse l^ £iŠ£eni!* Z I*?1 UStr°jih' n,redno mesečno čiščenje, beli tok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.^^ Qn edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spblno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ■ ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdrav-ruške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč na-tanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: TKE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. Sodr. Jakob Dolenc, Willock. Pa., je naš zastopnik za državo Pennsylvania. Pooblaščen je, pobirati staro in novo naročnino za "Proletarca" in druga naročila (Qglasi, tiskovine), ki so v zvezi z listom. Sodrugom in ostalim rojakom v Pennsylvania ga toplo priporočamo. NAROČNIKOM Kadar se preaelit«, je potrebno, da naznanite poleg novega naslova tndi st ar naalov. "Petticoat"*) in ' Monti". Svedočba Franco Gonzalesa. (Naslednje vrstice so poviete iz pis ma na Taftovo preiskovalno komisijo, kterega je piaal senor Francisco Oon •) "Pettieoat" = spodaja suknja, •podnja srajca ali spodnje krilo. OPOMIN. Tem potom uljudno prosim vse tiste, ki mi kaj dolgujejo, bodisi i* tako mn-lo, in to na stanovanju in hrani ali na pijači ali v gotovini, , by Upton Sinclair.) (Nadaljevanje ) Habiea je morala za trenotek prenehati, ker ji je zmanjkalo sape; in Marija, kije videla na Jurgiaovctti čelu debele zitojae kapljice in čutila, da se trrse po vnem telesu, upraaa z globokim glasom: "Kako gre Oni?" "Kako ji gret" ponovi babica Haupt. "Kako ji pač naj gre, ako jo puatite tako umirati. Saj sem Vam že vendar rekla, ko ste poslali po duhovnika. Mlada je, in lahko bi vzdržala in zopet po|Hilnoma o-zdravela ter postala močna, ako bi ae z njo le pravilno ravnalo. Hranila se je junaško, — ni ae popolnoma mrtva." •lurgis zažene divji krik: "Mrtvat" "Seveda, lunrla bo," reče babica razjarjeno. "Otrok je že mrtev." Tla je rszsvetljivala na deski pritrjena sveča, ki je skoro že dogorela; plamen je prasketal in se dimil, ko je Jurgis kakor vihar plezal po leatvi. Mogel je nejasno videti le kup raznih cunj, ki ao ležale tam v kotu na podstresju; v vznožju je stal kjriž in poleg je klečal duhovnik ter mrmral molitve za umirajoče. V drugem kotu je sklju-čeno čepela Klzbieta, glasno jokajoč in tarnajoč. Na cunjah je ležala Ona. — Pokrita je bila z odejo, a videl je njene rame in gole roke; shujšala je v toliki meri, da bi je skoro ne spoznal, — izgledala je kakor kostenjak in bila bleda ko stena. Oči je imela zaprte in ležala je mirno kakor mrtva. Opotekel se je proti nji in se sesedel poleg nje z obupnim krikom na kolena: "Ona! Ona!" Ni se ganila. Prijel jo je za roko in krčevito stiskal in klical: "Poglej me! Odgovori mi! Jaz sem Jurgis, spet »eni pri Tebi — ali me čuješ?" Trepalnice so se premaknile čisto nalahko, skoro neopazno, in on je spi't zakričal kakor blazen: "Ona! Ona!" Zdaj se ji neiia&una odprejo oči — toda samo za hip. LTprla je za trenotek svoj pogled vanj — v očeh se ji je /abliskalo kakor spoznanje — videl jo je kakor v daljni daljini, samotno in zapuščeno, kakor prikazen. Stegnil je roke za njo in jo klical v divjem obupu; vroče hrepenenje je zaplalo v njem, mučno koprnenje po njej. neko popolnoma novo, vroče hrepenenje, ki ga je skelelo in inu trgalo srce. Toda vse zaman, — izginila mu je, in ni je več. Za-plakal je onemoglo kakor dete, presilen jok mu je stresal telo, vroče solze so mu curljale po licih in kapale na njo. Pograbil je njene roke, strt-sal jih, vzel jo v naročje in jo stiskal k sebi, toda ležala je tu mrzla in tiho — ni je vee — mrtva je! T« misli ho mu preftinile kosti in mozeg, odmevsle mu v najglob-jih globinah srca, porajali so se v duši davno pozabljeni sladki spomini. a tudi temni oblaki žalosti — bojazen pred Črno bodočnostjo, pred vi.iko praznoto, strah pred poginom! Mrtva! Mrtva! Nikdar več je ne vidi, nikoli več je ne sliži! Prevzelo ga je mrzlo, strahotno čustvo zapuščenosti; videl se je samotnega in zapuščenega na tem velikem svetu, vse mu je izginjalo izpred oči — svet bežečih senc. neizpol-i.jenih nad. Dozdeval se je v svoji bolesti in strahu samemu sebi kot mal. slaboten otrok; klical je in klical, a odgovora ni, in njegov o-I up-.i stok se je razlegal po vsej hiši. tako da so se ženske spodaj še bolj bojazljivo skupaj stiskale. Ni se dal utolažiti, bil je ves iz sebe, prišel je k njemu duhovnik, položil mu roko na ramo in mu govoril tolažljive besede, toda ni ga čul — njegov duh se je mudil drugje: splaval je /a Onino dušo v zračne višave, kamor je zbežala. Tako je ležal. Jutrajna zora je posvetila na podstrešje. Duhovnik je odšel, odšle so ženske, in ostal je sam s tiho, belo postavo — nekoliko mirnejši, toda že vedno stokajoč in trepetajoč, boreč se s črno, at rasno poaaatjo. Zdaj pa zdaj se je dvignil in strmel na belo obličje, ki je ležalo pred njim; potem si je spet zakril oči z rokami, ker m mogel pogleda prenesti. Mrtva! Mrtva! In bila je še skoro otrok, slara jedva osemnajst let! Pričela je komaj živeti, — in zdaj leži tukaj nepremično, umorjena — strta, mučena do smrti! Bilo je jutro, ko je vstal in odšel doli v kuhinjo — z udrtimi očmi iti bled, opotekajoč ae in napol omamljen. Prišlo je še nekaj sosedov. ki so ga ogledovali nemo, ko se je spustil na stol ob mizi in si obraz skril v roke. Kmalu nato se odpro vrata: reka ledeno-mrzlega zraka in vrtinec sneženih kosmiČev je udaril v sobo, in z njim je vatopila mala Kotrina. brez sape vsled hitrega tekanja in višnjeva od mrazu. MTu>-kaj sem spet!" je zaklicala. "Komaj sem mogla---" 1'zrla je Jurgisa. Nakrat je umolknila z glasnim krikom. Oči so ji begale z enega obraza na drugega in spoznala je. da se je nekaj pripetilo. "Kaj pa je?" upraša s tihim glasom. Predno je se mogel kdo odgovoriti, skoči Jurgis pokonci; približal se ji je z negotovimi koraki. "Kje si bila?" jo vpraša. "Prodajala sem s fanti vred časopise," reče, — "sneg---" "Ali imaš denar?" upraša Jurgis. "Da." "Koliko?" "Skoro tri dolarje, Jurgis." "Daj sem!" Kotrina se je prestrašila njegovega glasu in se bojazljivo ozrla po pričujočih. "Daj sem!" je zagrmel nad njo vnovič, in posegla je v žep in izvlekla cunjo, v katerej je imela zavit denar. Jurgis ga vzame. in ne spregovorivši besede, zapusti hišo in odide na cesto. (Nadaljevanje.) M. A. Weisskopt, M, D, Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—U predpoldne in od fr—9 zvečer. 886 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna aa voglu Center Ave., in 18. ulica Prodaja konj i konjakih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL. Aka hoč.i dobro luravn+afa oglaai ao pri JOS. BERNARI 620 Blue Island A* Tole ton Canal N41 Pri njeni n dobig najbolj* • aka in importiraa* I. STRAUI URAR S3« W. 18th St., o^ Ima večjo zalogo ur, rtritff nov in drugih dragotia. Isf2| vsakovrstna popravila v tej «2 i zelo nizki ceni. Obiičite gat . § POZOR! SLOVENCU POZOR! 8 A L O O N s modern I m kerljftfei Sveto pivo v sodčkih in buteljkah in druge rasno viet no pijače ter uaijake smodke. Potniki dobe čedno prenočišče aa nizko ceno. Postrežba točna in iz borna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom oo toplo priporoča MARTIN POTOK AR, 564 BO. CENTER AVE., CHICAGO Dr. W. C. Ohlendorf, M. D John Krika, slovenski BRIVEC v Chicagu, 111. 570 So. Centro Ave. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, ost tndi za pristnost vina jaafl JOSIP ZALO! 899 Etflsoi Road N. E.f