TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA- PTUJ. 12. novembra 1970 LETO XXin., št. 44 Cena 0,60 din SLOVENSKA BISTRICA Vse preveč je zamujenega Kdo nam bo pomagal, če si ne bomo sami v dneh, ko je prišel na svetlo mnogo obetajoči os- nutek zakona za pomoč ne- razvitim, je v nekaterih ob- činah postalo politično živ- ljenje precej bolj razgibano. Nimamo namena, da bi še enkrat načenjali razpravo, kdo je in kdo ni razvit ter katera občina je manj razvi- ta. Naši občinski predstavni- ki so pokazali dovolj truda in volje, da bi dokazali svoj prav, upravičeno in neupra- vičeno. V Slovenski Bistrici je bi- lo kmalu marsikomu jasno, da občina ne more računati na posebno pomoč, ki naj bi je bili deležni nerazviti. Raz- log je povsem jasen. Občina Slovenska Bistrica ne izpol- njuje niti enega izmed treh pogojev, ki jih prinaša os- nutek zakona. Verjetno do občutnih sprememb osnutka ne bo prišlo. Nekateri se si- cer zavzemajo, da bi morali podpreti celotna področja in ne samo posam^ne občine, kar bi bilo navsezadnje tudi logično. Zakon bo sprejet po hitrem postopku, to pa še ni vzrok .da bi tako potekale tudi razprave, nekatere so nas v to prepričale. Zanimalo pa nas je bolj, kje so pravzaprav vzroki, da se je občina znašla v nič kaj zavidljivem položaju. Sogo- vornikom smo postavili sa- mo dve vprašanji: kje so vzroki za nenehno relativno .padanje rasti gospodarstva in k;e iskati rešitve? Slevo Ebrl, dipl. pravnik tajnik SO Slovenska Bistri- ca: ^>Sama struktura gospodar- stva v občini je nehomoge- na. So podjetja, ki niso pre- več konjukturna. seveda pa s tem ne rečem, da pri ne- katerih ni obratno. Glavni vzrok pa je v pomanjkanju kadrov, sposobnih kadrov. Tista podjetja, ki so ta pro- blem spoznala pravočasno, so požela tudi prve uspehe. Tež- nja DO ekspanziji je vsaj vid- na. Kadrovski problem pa ie dovolj jasen, od gospodarskih organizacij pa do družbeno- političnih. Nekateri so mne- nja, da je kadrov dovolj, vendar niso dali ničesar od sebe, vsekakor pa ne morem soglašati, da bi jih bilo do- volj. Vprašanje pa je. kakšne možnosti imajo. Velik del problematike bi torej lahko rešili z načrtnim kadrova- njem. Ne vem kolikokrat smo že ugotavljali, da bi pri SO morali ustanoviti sklad za štipendiranje. Žalostna je namreč ugotovitev, da zara- di nenačrtne politike štipen- diranja mladi strokovnjaki ostajajo izven matične obči- ne.« Ernest Fluhar, načelnik od- delka za gospodarstvo: »Problem nastaja že v sa- mi strukturi. Glavni gospo- darski nosilec je težka indu- strija, ki pa seveda ne dela za široko potrošnjo. Mnogo vzrokov je subjektivne nara- ve. V zadnjih letih skoraj ni prišlo do odpiranja novih delovnih mest v malce več- jem obsegu, temu pa bomo morali v prihodnosti posve- titi veliko več pozornosti. Najti bomo morali partnerje, ki bodo pripravljeni odpira- ti obrate, seveda pa jim nu- diti tudi čim boljše pogoje.« Franc šift. inž. — direktor EMMI in predsednik sveta za gospodarstvo: »Naj omenim samo nekate- re najbolj pomembne vzroke za počasnejšo rast: nizka startna akumulativnost go- spodarstva, preveč sedežev matičnih podjetij izven ob- čine, razdrobljenost gospo- darskih organizacij (gradbe- ništvo) in prešibko poslovno sodelovanje, prevelika pasiv- nost na vseh drugih področ- jih ob gradnji nove valjarne v tovarni Tmpol in pomanj- kanje strokovnih kadrov. Ne bi se v celoti strinjal z mnenjem, da je kadrov do- voli ter da niso zaposleni na pravih delovnih mestih. Strokovnjakov še vedno pri- mankuje. predvsem nekate- rih poklicev kot ekonomi- stov, pravnikov, ki bi znali usmerjat; kadrovsko politiko v podjetjih.^ nadalje tehnič- nih strokovnjakov iz dejav- nosti Dodjetij itd. Nekaterih stvari ni mogo- če več n^domesMti ali spre- meniti. Sicer na moram tud: reč' da le pa v nekaterih go- spodarskih organizacijah zadnja leta viden razvoj in napredek, le tem pa bi mo- rali tudi pomagati (finanč- no). V kolikor bi izpolnjevali kriterije zakona nerazvitih, bi bilo precej drugače. Nam- reč, če bi dobili samo sred- stva za izdelavo razvojnih programov nekaterih panog in za izvršitev raziskav za gradnjo novih zmogljivosti, bi bil nadaljnji razvoj zago- tovljen. Najbolj racionalno pa bo- mo morali angažirati v§e de- javnike in obstoječe kadre v občini ter pogumno od be- sed preiti k izvajanjem. Pri tem pa ne bi smeli imeti glavno besedo tisti ljudje, ki so imeli dolga leta možnost nekaj narediti, naredili pa so bore malo. O vsem tem bomo prav gotovo še veliko razpravlja- li. V nekaterih ugotovitvah nas bo čas spet prehitel, ker smo premalo pripravljeni za nadaljnji 5-letni razvoj Slo- venije, ki bo DO mojem mne- nju prelomnica v nacional- nem gospodarstvu.« Miro Kolenko. predsednik SO Slovenska Bistrica: »Vzrokov je vsekakor več. Eden od njih je gibanje na tržišču, kjer se niso uresni- čila predvidevanja v izvozu, za kar pa obstojajo tudi ne- kateri objektivni razlogi. Dejstvo pa je tudi. da so na- ša podjetja na trgu premalo prisotna. Manjka koncept, kaj delati in kam se usmer- jati. V komercialnih službah se držimo vse preveč starih oblik, samo v primer pa naj povem, da reklamnih možno- sti sploh ne izkoriščamo. Rešitve moramo najti v občinskih mejah, pri neizko- riščenih možnostih in izbolj- šavah. Na nekaterih področ- jih že opažamo ugodne re- zultate, predvsem ori lesni industriji. Prav tako bo po- trebno izrabiti integracijske možnosti. Predvsem pa moramo najti ljudi, ki bodo delali pri iz- vedbah programov in jih tu- di . ealizirali.« Prihodnjič bomo objavili, kaj smo zabeležili v razgovo- rih s predsednikom občin- skega sindikalnega sveta Božom Strnadom. sekretar- jem občinske konference ZK Frnnjom Ivedinekom in di- rektorico banke Marijo Go- dec. ___■ D. Utenkar Kmetijstvo na razpotju Ce bi hoteli potegniti te- meljni zaključek prve kon- ference ZKJ v pogledu kme- tijske politike, bi lahko re- kli, da ta zahteva ustvaritev takšnih družbeno-ekonom- skih pogojev, v katerih bi delovne organizacije kmetij- stva razpolagale z večjim viškom svojega dela kot je to bilo doslej. To pravzaprav niti ni specifičnost kmetij- stva, ker se zahteve po zmanjšanju davčnih obvez- nosti Donavljajo povsod, kjer je govor o teh problemih. Družbeni in gospodarski rezultati kažejo poleg težav, kolebanj in drugega, da je bil temeljni kurz politike so- cialistične preobrazbe kme- tijstva pravilen. Soglasno pa je bila izražena misel, da je treba razširiti tudi na tem področju gospodarjenja ma- terialno bazo samoupravlja- nja in da je treba omogočiti združenim delovnim ljudem delitev po rezultatih dela, ki bi si zagotovili svojo gospo- darsko in socialno varnost. Glede na to. da imamo v državi različne narave, pro- izvodno-ekonomske in soci- alne pogoje za razvoj kme- tijstva v posameznih prede- lih, bi naj uporabljali v raz- nih predelih različne ukrepe. To pomeni večjo samostoj- nost, vlogo in odgovornost republik in pokrajin za raz- voj kmetijstva in sploh po- deželja. Na konferenci je bi- lo izrazito povedano, da ni m.ogoče uporabljati enakih ukrepov na primer v Vojvo- dini in na Kosovom. Federacija in kmetijstvo Predlogi za zmanjšanje kompetenc zveznih organov na področju gospodarstva ne morejo mimo kmetijstva in njegovega položaja v novih pogojih. Na nivoju zveze bi naj formulirali samo splošno jugoslovansko politiko o kmetijstvu, vse drugo pa bi prepustili republikam, ki bo- do glede na specifične pogo- je posameznih predelov iska- le najboljše rešitve. V tem vsekakor ne bi sme- li ukreniti ničesar, kar bi de- lovalo proti enotnosti jugo- slovanskega tržišča. Z nuj- nostjo funkcioniranja enot- nega našega tržišča pred oč- mi bi zveza skladno s svoji- mi funkcijami zagotavljala pogoje za vzdrževanje u- strezne paritete cen med kmetij-skimi in industrijski- mi proizvodi ter za realizaci- jo z odgovori določene poli- tike glede kmetijsko — indu- strijske proizvodnje. Nov položaj zasebnih proizvajalcev Konferenca je bila soglas- na v ugotovitvi, da morajo imeti ljudje na podeželju so- cialno in ekonomsko var- nost. V okvirih našega druž- beno-ekonomskega sistema naj enakopravno sodeluje- jo v različnih oblikah samo- upravljanja: v krajevni skup- nosti, občini, republiki in zvezi. Delovne organizacije in vse družbenopolitične skup- nosti se naj angažirajo pri u- stvarjanju pogojev, da bo za- sebni oroizvajalec lahko po- večal Droduktivnost svojega dela. če bo videl v tem svoj gospodarski interes. Opremljanje zasebnih kme- tijskih proizvajalcev z u- strezno mehanizacijo je se- stavni del povezovanja kme- tov z delovnimi organizacija- mi družbenega kmetijstva. V tem pogledu je treba zago- toviti ustrezne možnosti za kredite za zasebne kmete. Konferenca je odgovorila tudi na vprašanja o potre- bi spremembe agrarnega maksimuma. Ker povzroča sedanje stanje zasebnim kme- tom v hribovitih predelih določene težave, ker jim o- nemogoča zagotavljanje eksi- stence s svojim delom, bi na.1 to zadevo urejale republike v skladu s svojimi specifič- nimi potrebami. DR Svečanost v ptujskem gledališču Pod pokroviteljstvom ob- činske konference SZDL Ptuj je bila v petek 7.večer v ptuj- skem gledališču svečana predstava Finžgarjeve ljud- ske igre Razvalina življenja. Delo je režiral Peter Malec za svoj 35-letni gledališki ju- bilej. Po proslavi so slav- liencu čestitali predstavniki družbenopolitičnih organiza- cij Ptuja ter znani slovenski gledališki in kulturni delav- ci kot so prof. Mirko Mah- nič. Mira Danilova. Elvira Kraljeva in drugi. Režiser in igralec Peter Malec je ob svojem 35-letnem delu v službi Talije prejel tu- di številne brzojavke iz raz- ličnih krajev Jugoslavije in inozemstva. Lepo priznanje za delo, ki mu je Peter Ma- lec posvetil življenje. Gie- stitkam se pridružujemo tudi mi. Jr Vreme ioi nodelje, 22. novembra .1970. Polna luna bo v pe- tpk. 13. novembra, ob < 28 uri. Nanoved: SočJanjo vreme se bo rJr?^lo še vos Drihodnii (oden. Se nokoliko bo. AIoj/ Cestnik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 12. novembra IM Dolgo je že letia. ko so na- ši delavci in strokovnjaki naleteli na številne proble- me, če so se hoteli zaposliti v inozemstvu. Potem smo vso stvar legalizirali in odprli vrata, poudarjam — odprli preširoko. Kajti danes ugo- tavljamo, da se ie število ju- goslovanskih delavcev, zapo- slenih v inozemstvu, pribli- žalo milijonu. Poznamo še podatek, da je 11 odstotkov dela zmožnih Slovencev v tu- jini. Toliko v informacijo in premišljanje v začetku. Na vseh najrazličnejših ni- vojih pa smo pričeli ugotav- ljati, da smo naredili neod- pustljivo napako, ko smo ne kako I.ar z veseljem opaz^ vali »prodor« jugoslovanski! strokovnjakov v zahodn; tehnologijo. Mnoge domač( tovarne so ostale brez pre, potrebnih strokovnih mof; Poznamo primere, ko so j; Vojvodine iz posameznii] podjetij odšli strokovnjaki iz ene delovne organizacije kar skupinsko v »pečalbot, Včasih tudi polovica str& kovnjakov iz enega podjetj naenkrat. Med njimi pa ]\ bil večji del mladih, ki v or ganizaciji zaradi najrazlič nejših motivov niso mogli najti svojega mesta. Preselimo se ponovno r sedanjost. Vsakodneven po- jav le. ko slišimo, da mnoa delovne organizacije posku šajo pridobiti strokovnjaki nazaj. Kako jim to uspevs, zaenkrat še ne moremo gC' voriti, odziv pa niti ni tak velik. Nas najbolj zanima,; kakšnem trenutku in m kakšnimi pogoji se strokov^ njaki vračajo. Najbolj pogo. sto slišimo, da jim delovm organizacije ponujajo pra: tolikšen osebni dohodek, kc ga prejemajo v tujini, v kJ pitalistični gospodarski sft ri. Nudimo stanovanja i morda še kaj. Kljub tem odziv ni najboljši, vsaj v pr vi fazi ne. V dnevnem čase pisju pa smo lahko prebral da nekatera podjetja ponuja jo strokovnjakom celo več; prejemke, kot jih imajo n: sedanjih delovnitsih hmefJ Zvezni republiki Nemčiji. Švici in drugod. Razumemo stisko podjeti;. pa kljub temu vse skupaj ne zveni nič kaj socialistično. Je kdo morda pomislil, da va- bimo strokovnjake, ki so si navsezadnje osnovno izo- brazbo pridobili doma? pri ponujanju kdo pomisli!, v kakšen položaj postavljamo tiste domače strokovnjake, ki so ostali, se trudili za rast in razvoj s poprečnimi oseb- nimi dohodki, ne tako nizki- mi, pa tudi ne tako visoki', mi? V kakšen položaj bomo to- rej postavili domačega stro- kovnjaka, ki je ostal dom^: in ga sedaj ni potrebno va- biti ali prositi Zc. vrnitev? | Ne moremo mu obljubil i toliko osebnega dohodka, ko'1 ga obljubljamo tistemu, ki 2^ j vabimo. Torej bomo našeg' ; strokovnjaka prisilili, da b' i pomislil na tisto, kar so nje' ' govi kolegi pred leti, kajt ^ vrnil se bo lahko pod množ" i ugodnejšimi pogoji. i So vam ne zdi. da zahaj3' | mo v skrajnost? D. Utenkar , 1 GENERAL CHARLES DE bAULLE: VELIKI DRŽAVNIK IN VOJAK, KI JE VmUl FHmcm SAMOZAVEST IN TRDNOST - SIMlIOl ODPORNIŠKEGA GIBANJA r^ED BRUBO SVETOVilO VOJNO »Vse ima svoj konec, pa tudi jaz. Konec utegne nastopiti no- coj, čez šest ir.esecev ali čez šest let.« Tako je odgovori! pred ne- davnim nekdanji predsednik francoske republike gene^-al Charles de GauHe, ko so ga ča- snikarji vprašali, ali kdaj pouii- sli na smrt. Ta je prišla nenadoma, nepri- čakovano, sredi priprav najno- vejših memoarov, ki jih je še nameraval zapustiti potomcem Ugrabila je življenje ponosne, dominantne figure, navzoče v usodnih trenutkih medvojne in pov^ojne Francije. Svetovno pri- zorišče zapušča vojak in držav- nik, ki bo zavzel eno od najviš- jih mest ne le v francoski, tem- več tudi v svetovni zgodovmi, 20. stoletja, navdahnjen in sko- rajda bolezensko obseden z vizi- jo veličine Francije in združene Evrope. Več kot desetletje je slovel v Evropi ta avtokratski, včasih ce- lo arogantni kolos kot predsed- nik pete republike svoje de/ele. Franciji je dal trdnost in samo- zavest, Alžiriji pa neodvisnost. Nikoli- ni dvomil, da je izvolje- nec usode, najprej kot poo.seb- Ijenje svobodne Francije med drugo svetovno vojno, pozneje pa kot njen rešitelj pred politič- no zmedo Sam je sodil, da jc Zahodna Evropa pot-^ncialna tretja sila v povojni polarizaciji v Vzhod in Zahod, vendar v tej skupini ni videl nobene vloge za Veliko Britanijo. Bil je svojevrsten ve- likan v fizičnem in političnem pomenu. Svoje mišljenje o sebi je najbolje zgostil s pripombo, ki jo je izrekel britanskemu pr- vaka VVinstonu Churchillu v temnih vojnih dneh 1. 1940*. ».laz sem Francija ...« To je bilo v času, ko je gene- ral, ki je v mladosti nameraval postati misijonar, živel kot be- gunec v Veliki Britaniji, vendar je svoje srce in sile svobodne Francije posvetil boju proti Hi- tlerju. Ob koncu vojne je bil začasni predsednik francoske vlade, vendar jo 1. 1946 obrnil hrbet francoskim politikom četrte re- publike. Bil JG osamljena oseb- nost v politični divjini kar 12 let in je ta čas preživel v pisanju spominov. L. 1958 se je spet vr- nil na oblast kot predsednik in najmočnejši šef fiancoske drža- ve po Napoleonu III. Naslednjih 11 let je bil najbolj sporen državnik v Evropi. Vla- dal je samovoljno, vendar je o- pravil revolucijo v francoskih političnih ustanovah in v-.Kiil svojo deželo v smeri močne in General in vojak z razgibanim življenjem neodvisne mednarodne vloge. Izkoristih je svojo osebno oblast in vpliv in končal vojno v Alži- riji, ki je postala neodvisna. Dal je svoj »veto« zoper vstop An- glije v evropsko gospodarsko skupnost 1. 1963, priznal LR Ki- tajsko 1. 1964 in umaknil fran- coske sile iz združene strukture atlantskega pakta 1. 1966. Britanske in ameriške oblasti so v skrbeh gledale, kako odpira pot do Sovjetske zveze in iziaža podporo arabski stvari na Bliž- njem vzhodu, v nasprotju s po- litiko zahodnih zaveznikov. General de Gaulle je preživel mnoge notranje krize vključno z množičnim študentskim uporom 1. 1968 ter nekaj atentati. L. 1969 je nenadoma odstopil, ko je iz- gubil na referendumu o regio- nalni in senatni reformi. Rodil se .|e v Lillu 22. novembra 1 1S30 v družini profesorja fl!ozofi.ie na pariškem jezuitskem collegeu. Sam se je šolal v tej ustanovi. Leta 1910 je stopil v vojno akademijo, kjer je dobil zaradi velike višine (198 cm) vzdevek »veliki beluš«. O- cenili so ga za odličnega vojaka v prvi svetovni vojni. L. 1916 je bil hu. do ranjen in je prišel v nemško u.ietnlštvo Med dvema vojnama je predaval vojaško strategijo In pisal o tem. Propagiral je teorijo o uporabi oklepnih vozil v vojni — In to so 'pozneje uporabili Nemci v svojem »blitzkriegu- — v ofenzivah druge svetovne vojne. L. 1939 je ob izbru- hu vo.nie post-al poveljnik tankov- ske brigade v generala pa so ga po- višali na bojišču 1 1940. Ko je maršal Petain 17 lunija sporočil francosko kapitulacijo, je general de Gaulle odšel v Veliko Britanijo in dal po BBC znano iz- javo: "Francija je izgubila eno bit- ko ne pa tudi vojne!« Snoročil je, da bo gibanje svobodne Francije na- daljevalo boj proti Hitlerju. Postal je središče okrog katerega se le zbiralo odporniško gibanje predsed- nik francoskega komiteja za nacio- nalno osvoboditev in simbol odpora svole dp?ele. Churchil se .je 1.. I.IIO obrni) nanj kot na osebnost usorie, čeprav ,ie pozneje tudi iz.isvil. da ip bil naj- hujši križ. ki ga je moral nosili med voino »lorainrki križ- — sim- bol svobodnih Francozov in de Gaulla Od osvoboditve do januarja 1, 1946 je načeloval vladi, sestavljeni iz predstavnikov vseh strank Nalo se je umaknil, čeprav nI nikoli priznal poraza L. 19.58 je znova prevzel oblast na poziv narodne skupščine zaradi položaja v Alžiriji: dobiJ ie položaj premiera in tudi poob^a.stiio, da spremeni ustavo Tako se ie 30. septembra 1, inss rodila peta repu- blika, de Gaulle pa je bil izvoljen 28. decembra za njenega prf^dsednl- ka. Končal je vojno v Alžiriji ob- vladal upor generalov in nasil.le or- ganizacije OAS Nekdanjim koloni- jam v Afriki je dal neodvisnost, vendar jih je obdržal v tesni zvezi z metropolo. Pospešil je razvoj atomske energije in izdelavo atom- ske bombe, L. 196.1 je bil znova izvoljen za predsednika republike za naslednjih osem let Študentski in delavski nemiri so vplivali na predsednika, da je razpustil skupščino in razpisal nove volitve, še poprej pa amnesti- ral znane desničarske politike v iz- gnanstvu Na volitvah so premočno zmagali desolisti. Vendar predsed- nik ni uspel z osebnim referendu- mom v zvezi s senatno in regional- no reformo 1. 1969. pa je odstopil in od tedaj dalje je živel na sv-ojem posestvu Colombey-les-deux-Eglises, kjer je tudi umrl. TEDNIK — ČETRTEK, 12. novembra 1970 STRAN 3 Dolgoročni razvoj Slovenije Naloge je treba poveza ti z dolgorcčtiimi cilji v tem času v Sloveniji in v Jugoslaviji razpravljamo, razmišljamo in snujemo predloge za srednjeročne in dolgoročne programe druž- benega razvoja. Razprave ne potekajo samo v družbeno- političnih organizacijah, tem- več tudi v strokovnih in znanstvenih združenjih, na različnih posvetovanjih itd. Cilji, h katerim težimo, in naloge, ki jih sprejemamo, lahko postanejo nerealni, če ne bi upoštevali današnje resničnosti razmer, v kate- rih snujemfl prihodnost. Ta resničnost so družbeni pro- cesi doma in po svetu. Zla- sti pomembna razsežnost da- našnje stvarnosti je znan- stveno tehnološki razvoj s posledicami, ki nastajajo na vseh družbenih področiih. Kažejo se v nastajanju novih potreb in nalog, političnih, gospodarskih. znanstvenih, izobraževalnih. Zaostajanje na erp?m področju povzroča negativne posledice v razvoju na vseh drugih področjih in družbe kot celote. Programi- ranje naših ciljev in politič- nega delovanja mora s temi razmerami in spremembami računati. Nekatere spremem- be je mogoče predvideti, ne- katere samo domnevati ali pričakovati. Eno pa je go- tovo: neupoštevanje današ- nje razvojne dinamike, ki je bistvena novost in značilnost tes tvarnosti. lahko resno o- groža temeljno in dolgoročno razvojno usmeritev, ki je in mora biti opredeljena kot u- resniče vanje zgodovinskih interesov delavsl<:ega razreda. Vsi dolgoročni cilji, naloge in interesi postanejo lahko samo sanjarjenje o neki ču- doviti prihodnosti, če ne bo- mo sposobni vzpostaviti zve- ze, oziroma najti poti med današnjimi realnimi interesi in dolgoročnimi cilji in nalo- gami. Se zlast za sindikat je Domembno, da ima pred oč- mi tudi današnje interese, in da se v politični akciji osre- dotoči predvsem na stimuli- ranje današnjih materialnih in moralnih interesov ljudi - vseh dejavnikov družbene- ga napredka. Ko snujemo in oblikujemo dolgoročni program razvoja slovenske družbe, tega ne de- lamo le zato, da ne bi zaosta- iali za razvitejšimi, ali mor- ia le zato. ker bi hoteli tek- fiovati z njimi. To delamo iredvs&m zaradi nas samih, ^radi družbe, v kateri živi- jo, zaradi vseh in vsakogar. Ji hoče živeti boljše in lepše loma in ne na tujem pa tu- li že danes in ne šele jutri. Sindikat kot organizacija lelavcev ni in ne more biti )rez ambicij vplivati na sno- vanje bodočnosti slovenske Iružbe in na oblikovanje 'jenih razvojnih ciljev. Kakšno družbo želimo? Nikakor ne zapostavljamo 1 zanemarjamo potrebe po hitrejšem materialnem raz- voju družbe, čeprav bi bili — najlaže rečeno — enostran- ski, če bi snovanja Sloven- cev podrejali le materialnim ciljem. Težimo k materialno bogati družbi, toda nič manj k družbi kulturnega bogast- va, bogastva zdravja, zado- voljstva v delu in ustvarja- nja. Takšna družba bo mno- go laže premagovala notra- nja nasprotja. Z drugimi be- sedami: hočemo večjo socia-i lizacijo družbe. Cilj. ki jeza-j stavljen — to je socializacija] družbe — pa terja premago-J vanje današnje socialne dife- renciacije, o kateri pri nas zadnje čase veliko govorimo. Velikokrat pa vse poenosta- vimo in mislimo, da gre le za razliko v osebnih dohod- kih in v materialnem položa- ju posameznikov in družbe- nih slojev v družbi. Razlike v materialnem položaju so posledice razlik v sposobno- sti in možnosti ustvarjanja razlik v znanju in v kultur- ni raz.gledanosti, prepada med fizičnim in umskim delom itd. Socialne razlike moramo reševati pri koreninah in vzrokih in ne le pri posle- dicah. Torej moramo postop- no ustvarjati bolj izenačene možnosti za ustvarjalno delo. V politiko družbenega raz- voja je treba vgrajevati ele- mente socialistične solidarno- sti. Katere prvine solidarno- sti, kako kdaj, in kje jili vgrajevati v naš ekonomski in družbeni sistem, to pa je stvar realne ocene naših zmožnosti pa tudi stvar po- litike oziroma ciljev, ki jih zasledujemo trenutno in dol- goročno. Eno je gotovo: soli- darnosti ne smemo in ne mo- remo pojmovati le kot poli- tično devizo ali parolo manj razvitih in socialno ogrože- nih. Zato solidarnost tudi ne more biti le sestavljenka takšnih ali drugačnih, boljših ali slabših ukrepov, ki us- merjajo distribucijo ustvarje- nega bogastva. Ko se zavzemamo za hi- trejše spreminjanje socialne strukture mislimo, da bo ma- terialne cilje, ki jih progra- miramo, možno doseči tudi s pospešenim in premišljenim zaposlovanjem vseh za delo sposobnih na produktivnih mestih. 2e danes v Sloveniji neka- terim pomembnim gospodar- skim dejavnostim zlasti pa nekaterim območjem pri- manjkuje delavcev. Ni jih lahko dobiti tudi s tistih ob- močij, ki so manj razvite in kjer v statistikah prikazuje- mo nezaposlenost. Iluzorno je misliti in pričakovati, da bo- mo problem zaposlovanja lju- di s teh območii lahko reše- vali le z odpiranjem delov- nih mest tam, kjer prebiva- jo. Tehnologija bo v prihod- nosti tudi znatno večjo pro- storsko mobilnost delavcev. Tudi zaposlovanja v tujini ne moremo prepuščati stihi- ji. Danes že lahko in mora- mo voditi politiko na tem področju. Povečati je treba stimulacijo za kvalificirano delo in tako zajeziti odhod kvalificiranih delavcev na tuje. Ena od temeljnih nalog v bitki za strateške cilje, kijih programiramo in pri kate- rih se bomo sindikati še po- sebej angažirali, je povezo- vanje in združevanje celotne- ga izobraževanja in znanosti je še zlasti pereča, zaradi po- treb družbenega razvoja v razmerah znanstveno-tehnič- nega napredka. Ta integraci- ja pomeni enega najvažnej- ših pogojev za razvijanje produkti^mih sil. Osnovni izobraževalni si- stem naravnost kliče po spre- membah. Danes se ne more- mo odločiti, da bi zaposlovali le tiste mlade ljudi, ki uspeš- no končajo osemletno šola- nje, saj bi s tem zaprli per- spektivo velikemu delu mlade generacije. Torej treba je po- praviti osnovno šolo. Zaman se je prepirati o tem, kdo je dolžan popravljati stare gre- he osnovnega šolanja. Znan- stveno tehnični razvoj terja, da pospešimo tudi reformo ostalega šolanja in da zgra- dimo sistem izpopolnjevanja znanja vseh zaposlenih tudi na višjih ravneh. Ali ni vse bolj očitno, da izgubljamo velike delovne in ustvarjalne potenciale, ko ti- sti, ki končajo šolanje, zapu- ščajo šolske prostore v sta- rosti komaj 30 let, njihovo znanje pa potem večkrat o- staja le takšno, kot so si ga pridobili v šoli. čeprav se na področju njihovih strok do- gajajo iz dneva v dan revo- lucionarne spremembe. To je naloga celotne družbe! O njej pa morajo še posebej razmišljati tisti, ki delajo na področju izobraževanja, da bi tako prišli do sodobnih re- šitev. mmtl BREZ LUČI v Ormožu v Novakovi ulici se je pripetila prometna ne- sreča zaradi vinjenosti in do- kvarjenosti kolesa. Kolesar Franc Meško. dela- vec pri GP »Ograd« Ormož, doma iz vasi Drakšl pri Ve- liki Nedelji, se je peljal s kolesom brez luči. Ko se je v temnem delu ulice peljal po klancu navzdol, je zadel pešca Jožeta Sevra. upoko- jenca iz Hajndla pri V. Ne- delji, ki je šel po skrajno de- sni strani ceste in ob sebi pe- ljal kolo. Oba sta padla in dobila telesne poškodbe. Me- ška so odpeljali v bolnišnico v Ptuj. Sever pa ni iskal zdravniške pomoči. ir Nekatera vprašanja Gorišničanov in kdo jih bo dal? 29. oktobra t. I. so imeli v Gorišnici sestanek krajevne organizacije Socialistične zveze. Zbralo se je 43 va- ščanov, na programu pa je bila razprava o zdravstve- nem zavarovanju kmetov. Ker je gorišniško območje kmečkega značaja je razum- ljivo, da je vprašanje za nje zelo pomembno. Statut skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja kme- tov in pravilnik o uveljavit- pravic iz zdravstvenega za- varovanja kmetov sta vzbu- dila m-id navzočimi vrsto vprašanj, na katera ne naj- dejo ustreznih odgovorov. Vprašanja so padala drugo za drugim. Glasila so se: — Kdaj bo dosegel kmet pokojnino? S 75 letom staro- sti? — "Zakaj smo kmetje za- postavljeni? Ali nismo v NOB sodelovali in žrtvovali, kolikor smo mogli? — Nismo tudi kmetje de- lavci? — Kaj bi rekli delavci, če bi jim ponudili pokojnino s 75 leti starosti? — Kje so kmečki žulji, ki so ostali v nekdanji goriš- niški kmetijski zadrugi v ob- liki obsežnega strojnega par- ka? Danes smo zopet odvisni od posameznih lastnikov traktorjev in drugih s-trojev. — Zakaj industrija ne vra- ča kmetijstvu, kar je od nje- ga dobila v prvih povojnih letih? — Kako je mogoče, da se zbirajo v predelavi kmetij- skih proizvodov tako velika sredstva na račun predelo- valca — kmeta in potrošnika — delavca? — Zakaj družba dopušča, da imajo posamezniki toliko denarja, da ne vedo kam z njim (vile. avtomobili, viken-« di, luksus)? — Zakaj ne prispeva V sklad kmečkega zavarovanja tudi predelovalna industrija kmetijskih proizvodov, ki ko^ piči velikanska sredstva? — Kako je mogoče, da si trgovina kroji cene. kakor ji ustrezajo in si deli dobičke, čeprav ničesar ab ustvarja? Vprašanj je bila še cela vrsta in so se dotikala pred- stavništva kmetov v skup- ščinah, reševanja splošno kmetijskih vprašanj, splošne enakopravnosti, prevelikega administrativnega aparata itd., itd. Vprašanja so torej tu, z od- govori pa ne bi smeli pre- dolgo odlašati. Uspeh Zi¥Š občina Ormož Zveza rezervnih vojaških starešin občine Varaždin je na Vinici organizirala med- občin.ske taktične vaje za re- zervne vojaške starešine ob- čin Ormož in Varaždin. Prvi del vaje je obsegal preverjanje znanja iz celotne narodne obrambe, kjer so bi- la vprašanja iz vojaške tak- tike, oborožitve, ABH, zvez, risanja taktičnih in topo- grafskih znakov, kar je težje od spoznavanja teh znakov. Zraven teh 125 testnih vpra- šanj so rezervni oficirji, ude- leženci vaje, morali skupin- sko reševati taktične naloge in narisati določene karte ter zapisati pravilne odgovo- re. Večji uspeh je pri tem do- segla gostujoča 15-članska ekipa iz Ormoža, ki je zma- gala v skupin: komandirjev čet in posameznikov, med- tem ko je Varaždin zmagal v skupini komandirjev vodov. Izredno tesno sodelovanje, ki je med Ormožom in Va- raždinom na tem področju že tradicionalno, se je s tem še poglobilo. Organizatorjem gre vse priznanje za izredno dobro pripravo vaje in po- sebno prisrčen sprejem. Republiški opazovalec Hr- vaške iz Zagreba in pred- stavnik regijskega odbora ZRVS iz Reke sta izrazila iz- redno zadovoljstvo ob tem uspehu rezervnih starešin. O tem je poročal tudi radio Zagreb. Tovarišlci popoldan je mi- nil v lepem in pristojnem vzdušju in v znamenju na- daljnjega sodelovanja na tem področju. jr • PREKRATKA V^RMOST- Uh RAZDALJA V Cvetkovcih se je prejš- nji teden pripetila prometna nesreča zaradi prekratke var- nostne razdalje. Ferdo Horvat iz Ptuja je peljal z osebnim avtomobilom iz Ptuja proti Ormožu. V Cvetkovcih je nameraval za- vijati v levo, zato je ustavil. Za njim je medtem pripeljal Janez Dovečar iz Vičanecpri Veliki Nedelji zaposlen v Nemčiji. Po vsej verjetno- sti je hotel Dovečar prebite-^ ti Horvata po desni strani in pri tem zadel v Horvatov av- tomobil. Pri nesreči sta bila poško- dovana Janez Dovečar in nje- gova sopotnica Anica Petek iz Sardinja in so ju prepe- ljali v bolnišnico v Ptuj. Ma- terialne škode na obeh vo- zilih je za 5000 din. k 1 STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 12. novombra 1970 Zdravstveno zavarovaiije Bistvene spremembe Zvezna skupščina ie v ma- ju leta 1969 sprejela splošni zakon o zdravstvenem zava- rovanju o obveznih oblikah zdravstvenega varstva pre- bivalstva, ki je postavil pravne temelje za bodočo u- redit^ zdravstvenega zava- rovanja v Jugoslaviji; Juli- ja letos pa je skupščina Slo- venije sprejela še republiški zakon o zdravstvenem zava- rovanju in obveznih oblikah varstva. Ker bo 31, decem- bra prenehal veljati sedanji temeljni zakon, je nujna u- strezna ureditev odnosov, ki so bistvenega pomena za no- vi sistem zdravstvenega za- varovanja, tudi s statutom skupnosti. Za razliko od sedanjega si- stema zdravstvenega zava- rovanja, ki je bil več ali manj enoten na vsem jugo- slovanskem ozemlju, ker je bilo prepuščeno republiškim in komunalnim skupnostim socialnega zavarovanja de- lavcev sorazmerno ozko pod- ročje za samoupravno ure- janje nravic, je zlasti bistve- nega pomena za novi sistem ravno samoupravno odloča- nje zavarovancev o njihovih pravicah. Eno od temeljnih načel bodočega sistema zdravstvenega zavarovanja je namreč načelo samouprav- nosti in avtonomnosti zava- rovancev pri urejanju pravic in dolžnosti '.z zavarovanja. S tem, da je zakon uveljavil sistem zdravstvenega zava- rovanja skupaj s sistemom obveznih oblik vsem občanom zagotovljenega zdravstvene- ga varstva, je tudi storjen pomemben korak na področ- ju vpeljave zdravstvenega zavarovanja vsega prebival- stva. Delavci in osebe, ki oprav- ljajo samostojno poklicno delavnost, določajo kot za- varovanci samostojno v svo- jih samoupravnih skupnostih zase , in za svoje družinske člane zdravstveno varstvo in druge pravice ter obveznosti, obseg in raven pravic, kakor tudi način njihove uporabe in sredstva, potrebna za nji- hovo uveljavljanje. Pri tem morajo skupnosti zdravstve- nega zavarovanja upoštevati tisti najmanjši obseg var- stva, ki ga zakon določa pri takoimenovanih obveznih ob- likah, pri delavcih pa še ob- veznosti, ki izhajajo iz med- narodnih konvencij. Tako pride do veljave avtonomno in samoupravno urejanje in odločanje zavarovancev o nji- hovih pravicah. To pa po- meni, da bo celovit sistem zdravstvenega z^avarovanja s celotnim obsegom pravic in obveznosti uveljavljen, ko bodo novoustanovljene skup- nosti zdravstvenega zavaro- vanja sprejele svoie statute in druge splošne akte. Ce hočemo uresničiti na- čela samoupravnega ureja- nja zdravstvenega zavarova- nja, se nam zdi nujno, da s temeljno listino skupnosti zdravstvenega zavarovanja, to ie z njenim statutom, ki neposredno zagotavlja zava- rovanim osebam pravice iz zavarovanja, seznani čim- večji krog prizadetih zava- rovancev. Zato je skupščina komunalne skupnosti social- nega 7.avarovanja delavcev Maribor v svojem akcijskem programu predvidela, da naj javna razprava o osnutku statuta oziroma pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, traja dlje kot ie bilo to pr- votno pred\'Jdeno. S tem je želela doseči, da bi poleg samoupravnih orga- nov skupnosti zavarovanja, to ie skupščine, njenega iz- vršilnega odbora in komisij, svetov in odborov zavaro- vancev, kakor tudi družbe- nopolitičnih organizacij, zla- sti sindikatov in SZDL. vse- stransko razpravljali o pred- loženih dokumentih. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Mari- bor so ustanovili delavci 7 območja občin Lenart, Ma- ribor. Ormož. Ptuj in Sloven- ska Bistrica. Prihodnjič: Statutarne po- drobnosti. V ponedeMek zvečer je bilo v piufski kino- dvorci?!! XXI nagradno žrebanje vlagKteijev, ki vcsčujelo pri KB Pluj S šk§do se bo vozil Konrad ¥eia Varčevalci, ki nalagajo svoje prihranke pri Kreditni banki Ptuj. so v ponedeljek do zadnjega sedeža napolnili dvorano mestnega kina Ptuj in s precejšnjo mero nestrp- nosti čakali, kdaj se bo za- vrtel boben sreče. Varčevalce vezanih hranilnih vlog in de- viznih žiro računov je čakal avtomobil škoda in 80 dru- gih lepih nagrad. Sreča se je nasmehnila cestnemu nad- zorniku Konradu Vela iz Ro- goznice 19 pri Ptuju. Avto- mobilu, s katerim se je že do sedaj vozil po razritih ce- stah v naši občini, je torej dodal še enega. Svečanost je začel direk- tor KB Ptuj Viktor Cvirn, vse do začetka žrebanja pa so jo nadaljevali fantje an- sambla Toneta Kmetca iz Ptuja in humoristi iz Ptuja in humoristi iz SNG Maribor Arnold Tovornik. Franjo Vi- čar in Jože Samec. Napočil je težko pričakova- ni trenutek, ko je zasedla svoja mesta komisija za žre- banje. Zrebne lističe sta iz- vlekla naimlaiša udeleženca te prireditve Janko in Gabri- elca iz Ptuja. Ob vsakem li- stiču so bile vse oči uprte v napovedovalca radia Ptuj Marjana Snebergerja, ki je uspešno vodil prireditev. V dvorani so se slišali prese- nečeni vzkliki: »Moja števil- ka hranilne knjižice je bila izžrebana!« Najbolj napeto je bilo seveda pri zadnjem li- stiču, ko ie bila izžrebana »škoda«. Žal je čakal vlaga- telje samo en avtomobil, s katerim se bo odslej vozil, morda ga bo tudi prodal — cestni nadzornik Konrad Ve- la iz Rogoznice, ki je v raz- govoru v šali pripomnil, da ga je k varčevanju »prisili- la« žena. Temu ie sledilo še žreba- nju sedežev v dvorani. Neka- tera ptujska in mariborska podjetja so presenetila obi- skovalce z lenimi darili. Pri- reditev je bila s tem konča- na. Vlagatelji pa bodo potr- pežlMvo čakali do na,slednje- ga žrebanja. -dar ZOPET POLOMLJENE ZAPOHNiCE Voznik osebnega avtomo- bila Zlatan Jandrovič, štu- dent iz Zagreba je vozil 0- sebni avtomobil znamke Mer- cedes iz Ptuja proti Orm.o- žu. Ko je pripeljal do želez- niškega prehoda pri Veliki Nedelji, le na približni raz- dalji petih metrov opazil, da so zapornice spuščene. Zaradi kratke razdalje, vozila ni mogel več ustaviti. Pri trče- nju je zlomil prvo zapornico ter zapeljal prek proge in pod drugo zapornico, ki jo ie z avtomobilom dvignil, za- del v stoječi avtomobil Jan- ka Grdiča iz Ptuja ter tu ob- stal. Pri nesreči je bil - telesno poškodovan železniški usluž- benec Avgust Zemljak iz Mi- hovec, medtem ko so trije potniki v Mercedpsu ostali nepoškodovani. Materialne škode je za 13.C00 din. jr Tedni k, vaš list Seznam izžrebanih številk hranilnih knjižic in deviznih računov na XXI. nagradnem žrebanju dne 9.11.1970, ki ga fe priredila v Mestnem kinu v Ptuju Kre- ditna banka Ptuj 1. električna blazina št. hran. knjižice 33319 2. električna blazina št. hran. knjižice 35067 3. električna blazina št. deviznega rač. 105.S 4. električna blazina št. hran. knjižice 1200;- 5. električna blazina št. hran. knjižice 1360- 6. električna blazina št. hran. knjižice 2303:-! 7. električna blazina št. hran. knji žice 1300 8. električna blazina št. hran. knjižice 10826 9. električna blazina št. hran. knjižice 9715 10. električna blazina št. hran. knjižice 11680 11. jedilni pribor št. hran. knjižice 5035 12. jedilni pribor .št. hran. knjižice 10466 - 13. jedilni pribor št. deviznega rač. 1713 14. jedilni pribor št. hran. knji žice 12373 14. jedilni pribor št. hran. knjižice 36082 16. stenska bater. ura št. hran. knjižice 689 PK 17. stenska bater. ura št. hran. knjižice 9340 18. stenska bater. ura št. hran. knjižice 4930 19. stenska bater. ura št. hran. knjižice 8562 20. stenska bater. ura št. hran.^-knjižice 9320 21. stenska bater. ura št. hran. knjižice 10569 22. stenska bater. ura št. hran. knjižice 13168 23. stenska bater. ura št. hran. knjižice 11768 24. stenska bater. ura št. deviznega rač. 903 25. stenska bater. ura št. hran. knjižice 4938 26. stenska bater. ura št. deviznega rač. 1017 27. stenska bater. ura št. hran. knjižice 23189 28. stenska bater. ura ' št. deviznega rač. 273 29. stenska bater. ura št. hran.' knjižice 2215 30. stenska bater. ura št. hran. knji žice 9786 I 31. stenska bater. ura št. deviznega rač. 416 32. stenska bater. ura št. hran. knjižice 10820 33. stenska bater. ura št. hran. knjižice 5160 34. stenska bater. ura št. hran. knjižice 8382 35. stenska bater. ura št. deviznega rač. 831 36. ura Poljot št. hran. knjižice 8535 37. ura Poljot št. hran. knjižice 5901 38. ura Poljot št. hran. knjižice 40015 39. ura Poljot št. hran. knjižice 4911 40. ura Poljot št. hran. knjižice 40006 41. tranzistor Auritore št. hran. knjižice 8934 42. tranzistor Auritore št. hran. knjižice 2495 43. tranzistor Auritore št. deviznega rač. 1737 44. tranzistor Auritore št. hran. knjižice 5798 45. tranzistor Auritore št. hran. knjižice 9497 46. tranzistor Auritore št. hran. knjižice 5025 47. tranzistor Auritore št. hran. knjižice 10931 48. tranzistor Auritore št. deviznega rač. 1252 49. tranzistor Auritore št. hran. knjižice 13599 50. tranzistor Auritore št. hran. knjižice 32008 51. fotoaparat Bereta št. hran. knjižice 24086 52. fotoaparat Bereta št. hran. knjižice 9828 53. fotoaparat Bereta št. hran. knjižice 35064 54. fotoaparat Bereta št. hran. knjižice 7711 55. fotoaparat Bereta št. hran. knjižice 165 MH 56. fotoaparat Bereta št. hran. knjižice 36140 57. fotoaparat Bereta št. hran. knjižice 1349 PK 58. fotoaparat Bereta št. hran. knjižice 4346 59. fotoaparat Bereta št. deviznega rač. 785 60. fotoaparat Bereta št. hran. knjižice 11494 61. ura Darwill št. hran. knjižice 9559 62. ura Darwill št. deviznega rač. 442 63. ura Darwill št. hran. knjižice 82475 64. ura Darwill št. hran. knjižice 11157 6o. ura Darwill št. hran. knjižice 141 PX 66. jedilni servis — poljski št. hran. knjižice 11732 67. jedilni servis — poljski št. hran. knjižice 8421 A 68. jedilni servis — poljski št. hran. knjižice 12325 69. jedilni servis — poljski št. deviznega rač. 1435 70. jedilni servis — gol j ski št. hran. knjižice 2677 71. sesalec za prah št. hran. knjižice 8029 72. sesalec za prah št. hran. knjižice 1082 MH 73. sesalec za prah št. hran. knjižice 33782 74. sesalec za prah Št. hran. knjižice 3068 75. sesalec za prah št. hran. knjižice 855 76. električni gramofon št. deviznega rač. 786 77. bojler 80-literski št. hran. knjižice 33C44 78. bojler 80-literski št. hran. knjižice 7267 79. električni gramofon št. deviznega rač. 30 80. pralni stroj št. hran. knjižice 7422 81. osebni avtomobil Škoda 100 L št. deviznega rač. 1257 TEDNIK — ČETRTEK, 12. novembra 1970 STRAN 5 »Ko se grozdje v klet pospravi, dobro sprešo, odcedi, s cufirom zme- ša in osladi, svet' Martin le nain iiiti.« Martinov krst ¥ Ormožu Veselo martinovanje, ki je bilo v soboto v Ormožu, je prineslo v to. sicer po do- godkih te vrste pusto — me- sto nekaj vedrine in smeha. Organizacija je glede na u- vod v tradicionalno prazno- vanje martinove sobote iz- redno lepo uspela in tu gre veliko priznanje DPD Svo- bodi Ormož v celoti in še po- sebej njenemu vodstvu. Številni Ormožani in gostje od vsepovsod so se zbrali ob štirih popoldne v Mestnem trgu, da bi bili priča čudežu, ko iz mošta nastane vino. Martin se je z gosko pod pazduho pripeljal v improvi- zirani kleti na tovornjaku. Spremljal ga je mladinski pihalni orkester in pihal ve- selo koračnico, medtem ko so številni obiskovalci in brači pošteno kričali in »aufbiksa- li«, pozneje pa ubrano zape- li nekaj pivskih pesmi. Osrednji del svečanosti na Mestnem trgu je predstav- ljala kronika, ki vam iz nje posredujemo nekaj odlom- kov: »Ko se grozdje v klet po- spravi, / dobro spreša, odce- di. / cukrom zmeša in osla- di, / svet' Martin k nam hiti. / Svet' Martin je družben Bik / pa čeravno je svetnik. / Nič naj to ne moti nas, / saj gre za davek ne za špas. / Sladko vince, naša paša, / vsem veselje nam prinaša / ali druga je resnica, / pravi ljudska govorica. / Ta, ki ce- lo leto dela, koplje, šprica se peha. / pa v jesen prav mast- no kolne, / ko v klet' mošt počen proda.« »Vince rujno, vince zlato, / ki Martin ga vsem. bo dal, / ene delalo bogate, / drugi re- vež bo ostal. / Tak tudi z na- šo komuno, / ki o njej vse govori, / v vodi kažejo ji lu- no, / sama ceste naj gradi. / Sama zdaj naj tu se zvija,/ v mrzel pust finančni čas, / a Ljubljana se razvija, / sem in tja, kakor za špas.« Martinek v improvizirani kleti na tovornjaku Potem je legendarni Mar- tinek — predstavljal ga je domačin Franček Pucko, kr- stil mošt in ga spremenil v vino ter povabil vse prisot- ne na veselo martinovanje v kinodvorano, kjer so pili sta- rega in nove^ra, jedli marti- novo gos in nlesali ob zvokih ansambla Frančeka Zibreta vse do meglenega in dežev- nega nedeljslcega jutra. J. R. Go.s in rešeto je Martinek potreboval pri spremembi mošta v vino Ptuj potrebuje savno Kot vemo, v Ptuju še dol- go ne bomo imeli letnega ko- pališča, kjer bi se lahko v poletnih mesecih hladili v sodobno urejenem bazenu. Kopališče v Kidričevem pa je že zdavnaj premajhno, da bi lahko v vročih dnevih spre- jelo vse, ki se želijo ohladiti po trudapolnem delu. Prav tako bi 'kazalo, da bi vsaj v nečem Ptuj prehitel druga slovenska mesta, ki si prizadevajo za napredek, zlasti pa še za zdravje svo- jih meščanov. Zato bi kaza- lo, da bi naj v Ptuju čim- prej zbrali potreben denar za gradnjo večje saune, to je suhe kopeli, ki po izkušnjah naših severnjakov tako bla- godejno vpliva na počutje, zlasti še starejših ljudi kot tudi ŠDOrtnikov. Omenimo naj, da imajo v skandinav- skih državah, zlasti še na Finskem že skorajda v vsaki družini svojo sauno. Suha kopel, kot se sauna tudi imenuje, ima tudi z zdravniškega stališča, zlasti v preventivni kot tudi kura- tivi vse večji pomen. Po tak- šnih konelih postane človek bolj odporen proti vsem vre- menskim spremembam ter ni tako Dodvržen prehladom, zlasti pa še revmatičnim obo- lenjem, ker se človeški or- ganizem po takšnih kopelih utrdi, debelejši pa tudi iz- gubijo nekaj odvečnih teles- nih zalog, kar si še posebej želijo naše boljše polovice (žene), ki tudi v poznejših letih želijo ohraniti svoj mla- dostni videz.. Menimo, da investicija za gradnjo takšnega »bazena« za suho kopel ne bi bila preve- liko breme za ptujsko kra- jevno oziroma stanovanjsko skupnost ter bi se prav go- tovo hitro in bogato obresto- vala, še zlasti iz zdravstve- nih vidikov. Kazalo pa bi tu- di, naj bi projektanti ter iz- vajalci gradbenih del že pri gradnji stanovanj pomislili na posebne prostore za sau- ne. -fk Tednik, iraš iist Večje pravice za lastnike gozdov Pred dnevi se je na gozd- nem obratu v Ptuju sestal svet gozdnih predstavnikov, ki je obravnaval statuarna določila, ki urejajo samou- pravljanje kmetov — lastni- kov gozdov za območje ma- riborskega gozdnega gospo- darstva, kamor spadajo tudi gozdovi na območju ptujske občine. Kot znano, gospodari z goz- dovi občanov, ki so jih od- dale v gospodarjenje Gozd- nemu gospodarstvu Maribor skupščine občin Maribor. Lenart, Slovensika Bistrica, Radlje, Ormož in Ptuj, zno- traj gospodarskega območja z enakimi dolžnostmi, kot go- spodari z družbenimi (SLP) gozdovi, kar zagotavlja z dolžnostjo gospodarjenja po določbah temeljnega zakona o gozdovih. To gospodarsko območje tvori naravno in gospodarsko celoto in podaja ekonomsko osnovo za pospeševanje gozd- ne proizvodnje tako glede iz- boljšanja biološkega stanja gozdov kot tudi tehnične o- premljenosti in gradnje gozdnega prometnega omrež- ja, s čimer se doseže optima- len ekonomski učinek teko- čega, zlasti pa še dolgoroč- nega gospodarjenja, ki hkra- ti zagotavlja njihovo obnovo, povečanje prirastka kot tudi smotrno izkoriščanje lesa in njenih proizvodov. Ce bi želeli navesti vse pravice kmetov pa tudi dolž- nosti podjetja kot organa, ki upravlja z gozdovi, bi pora- bili preveč prostora. Zato se bomo omejili le na najvaž- nejše, zlasti pa še na pravi- ce, ki jih imajo kmetje. No- silec upravljanja je sedaj de- lovna skupnost, ki kot celo- ta upravlja podjetje. Gle- de pravic kmetov — last- nikov gozdov pa je nosilec upravljanja skupnost kme- tov, ki svojo voljo izražajo potom svetov kmetov lastni- kov gozdov in prek central- nega sveta podjetja kmetov lastnikov gozdov. Pri tem velja poudariti, da se bo svet kmetov lastnikov gozdov, na gozdnem obratu v Ptuju po- večal od sedanjih 9 na 15 članov, ki jih bodo kmetje v kratkem izvolili po sedežih krajevnih skupnosti za posa- mezna gozdnogospodarska ob- močja v ptujski občini. Prav tako pa tudi v drugih obči- nah, kot sta Slovenska Bi- strica in Ormož. Omeniti velja, da so se čla- ni sveta gozdnih posestnikov na zadnji seji zavzeli, da se naj statuarna določila do- polnijo tako. da bi imel pra- vico voliti in biti voljen kmet — lastnik gozda, četudi ne proda vsako leto lesa gozd- nemu obratu. Mnogi kmetje namreč prodajajo les samo vsako drugo leto. Ker je na ptujskem ob- močju že dalj časa čutiti po- trebo po organizaciji, ki bi bila sposobna za razrez hlo- dovine za kmete oziroma lastno uporabo v kmečkem gospodarstvu, so člani sve- ta izrazili mnenje, da bi se naj to čimprej uredilo. Ka- ko bo to urejeno, bomo po- ročali v eni izmed nasled- njih številk Tednika. Vsekakor lahko zapišemo, da samoupravne pravice kmetov — lastnikov gozdov vse bolj prihajajo do velja- ve. Vsebina samoupravnega odločanja je odvisna tudi od možnosti lastnikov gozdov, da razpolagajo z rezultati svojega dela in v tej smeri dobivajo kmetje vse večje pravice pri soodločanju in upravljanju z gozdovi kot tu- di ustvarjenimi sredstvi, zla- sti pa še načinom oblikova- nja, združevanja in upora- be sredstev za obnovo goz- dov. Velja še omeniti, da lah- ko dajejo kmetje nredloge v zvezi z izboljšanjem dela in medsebojnih proizvodnih od- nosov s podjetjem s ciljem povečanega učinka dela in vsklajevanie nalog gospodar- jenja z gozdovi. -Ih STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 12. novembra \% Tudi tiiko je bilo Ob dneva mrtvih smo pov- sod po mestih lahko sreča- vali ljudi, ki so hiteli na gro- bove z velikimi in lepimi šop- ki ali košaricami krizantem. Veliko denarja je bilo izda- nega, včasih pa se mimogre- de vprašamo, če je vse to po- trebno. Res, da je to star o- bičaj in spoštljiv poklon naj- bližjim, res pa je tudi, da vse skupaj nemalokrat izpade kot tekma sorodnikov kdo bo prinesel lepše cvetje na grob. Nekje na Pohorju pa smo srečali ženico. Ki teh proble- mov prav gotovo nima. Na hrbet si je nadela koš, vzela v roke motiko in se podala na uro ali dve oddaljeno po- kopališče. »Krizantemice« so se pozibavale nad njeno gla- vo, takšne z domačega vrta in še pohorske povrhu vsega. Grob je bil urejen, ženica pa se je zagotovo zadovoljna vr- nila k vsakdanjim opravilom. set otrok. Nekateri starši pa nočejo pošiljati otrok v to šolo, ker smatrajo, da je nji- hov otrok dovolj pameten že zato, ker je njihov in pri tem prezirajo mnenje strokovnja- kov, ki so otroke izbrali po skrbni analizi in z namenom, da bi jim pomagali. Tov. Branka je posebej poudari- la in sam se s tem popolno- ma strinjam, da namreč po- sebna šola ni manj vredna od redne osnovne šole, kot ne- kateri mislijo. Ta in vse tak- šne šole nudijo veliko pomoč otrokom, ki so po naravi ali kako drugače moteni v svo- jem razvoju in bodo s po- močjo takšne šole dosegli po- trebno izobrazbo in lahko ko- ristno in uspešno v življenju delali v prid sebi in družbi. Med razgovorom sem opa- zil, da obe tovarišici učite- ljici izredno dobro poznata vsakega otroka posebej. Tov. Danica je povedala, da je to osnovni pogoj za uspešen po- uk. Otroka je treba najprej dobro spoznati in tudi raz- mere v katerih živi. so veli- kega pomena za uspešno de- 4o. Pouk sam poteka v veli- ki večini ob praktičnem de- lu. Teorije imajo malo ali pa je otrokom posredovana na tako konkreten in praktičen način, da jo lahko razume. Pri tem je treba imeti mno- go potrpljenja in z vsakim otrokom posebej delati. Šo- la je tudi dobro opremljena z vsem in še posebej z učni- mi pripomočki. Te skromne začetke po- sebnega šolstva v Ormožu lahko ocenimo kot izredno uspešne. Začetne težave niso tako velike, da bi lahko bi- le zaskrbljujoče. Tudi starši prizadetih otrok bodo prej ali slej spoznali vrednost te šole, ki ni postavljena v po- smeh njim in njihovim otro- kom, ampak gre za resno in skrbno prizadevanje družbe za lepšo bodočnost najmlaj- ših. Vsem, ki so kakorkoli bili udeleženi pri organizaci- ji te šole. gre veliko prizna- nje. Tovarišicama se zahvalju- jem za prijazen sprejem in razgovor, otrokom na posebni šoli v Ormožu pa želimo ve- liko uspehov. ir OKROGLA IZ IMPOLA Med dobre poslovne odno. se sodijo tudi obiski poslov, nih partnerjev. Tako so s{ nedavno v Impolu v Slovon, ski Bistrici oglasili tudi gost. je iz Bolgarije. Oglasili sj se tudi v Impolovem obratu Montal na Ljubljanski cesti, kjer jim je obratovodja po- skušal pokazati del njihove proizvodnje. Prišli so tudi d« sušilne peči, tam pa jih j{ čakalo presenečenje. V pejj so si namreč svoj kotiček na. šli učenci v gospodarstvu menda so bili kar trije, i rokah vsak s svojo stekleni- co piva. Slišali smo, da se fantiče pogrešali še prej, na. šli pa so jih menda ravno j »pravem« trenutku. Verjetne gostje niso mislili, da je to eden izmed delovnih proce- sov. V tovarniškem glasilu »Me, talurg« pa lahko kaj pogos; prebiramo probleme o alkc holizmu, ki si jih posebno ra; v svojem kotičku privošči Js. ka Drog. Nekajkrat pa sm lahko opazili tudi karikature ki dovolj jasno pojasnjujejo da sta bife in gostilna v ne posredni bližini tovarne, pri zorišče stalnih obiskov »ile- galcev«. TV spored NEDELJA, 15. november 9.25 Poročila, 9.30 Po do- mače s podpeškim triom Burnik, 10.00 Kmetijska od- daja, 10.45 Mozaik, 10.50 O- troška matineja, 11.55 TV kažipot, 13.30 Radost Evro- pe... Športno popoldne 18.30 Mestece Peyton 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mejaši, 21.30 Videofon, 21.45 Športni pregled, 22.15 Poročila. PONEDELJEK, 16, november 9.35 TV v šoli, 10.30 Nem- ščina. 10.45 Angleščina, 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 14.45 TV v šoli, 15.40 Nem- ščina, 15.55 Angleščina, 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled. 18.00 Zgodbe o Tuktuju, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik, 19.05 Zabavno glasbena oddaja, 19.50 Cik- cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Vsak dan en do- lar, 21.40 Blejski bolnik, 22.10 Poročila. TOREK. 17. november 9.35 TV v šoli. 10.40 Rušči- na, 11.00 Osnove splošne izo- brazbe 14.45 TV v šoli, 15.35 Ruščina, 15.55 TV vrtec, 16.10 Angleščina, 17.15 Beet- hoven: druga simfonija, 18.00 Kako sta si mački kupili te- levizor. 18.15 Obzornik, 18.30 Srečanje v studiu 14: aka- demski plesni orkester. 19.00 Mozaik. 19.05 Ce osedlate ti- gra, 19.30 Lepotne maske in make-up, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 In vse drugo je tišina, 22.20 Poročila. SREDA, 18, november 9.35 TV v šoli, 11.00 Osno- ve splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV spored. 17.48 Napoved sporeda, 17.50 Veli- ki in majhni. 18.30 Obzornik. 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik, 19.05 Narodna in za- bavna glasba. 19.20 Kalejdo- skop, 19.50 Cikcak. 20.00 tv dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Monitor. Bobby Hutcherson — Hrold Land, Poročila. Četrtek, 19. november 9.35 tv v šoli, 10.30 Nem- ščina. 10.45 Angleščina 11.00 Francoščina, 14.45 tv v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angle- ščina, 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski tv pregled, 17.45 Zapojte z nami, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik. 18.30 Izbrali smo v Kranju, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Doktor v hiši, 19.50 Cikcak, 20.00 tv dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 A. J. Cronin: Primeri dr. Fin- laya, 21.25 Kulturne diago- nale. 22.05 Beethoven: Peta simfonija, 22.55 Poročila, 23.00 Boks: Frazier — Fo- ster. petek, 20. november 9.30 tv v šoli, 11.00 An- gleščina. 14.40 tv v šoli. 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski tv pregled, 17.45 Bratovščina Sinjega ga- leba. 18.15 Obzornik, 18.30 Mladinski klub. 19.00 Moza- ik. 19.05 Svet na zaslonu, 19.45 Cikcak. 20.00 tv dnev- nik, 20.30 3-2-1. 20.35 Semi- nole, 22.00 Plošča Evrope, Poročila. SOBOTA, 21. november 9.35 tv v šoli, 11.00 Osno- ve splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce, 16.55 Obzornik, 17.00 Po do- mače z ansamblom Mihe Dovžana, 17.25 Ivanhoe, 17.50 Državno prvenstvo v košar- ki, 18.30 Mozaik, 18.40 Nada- ljevanje košarkarskega pre- nosa. 19.20 Po poti slovenske državnosti, 19.45 Cikcak, 20.00 tv dnevnik. 20.30 3-2-1, 20.35 Zabavno glasbena od- daja, 21.35 3-2-1, 21.40 v svetu gora, 22.20 Nepremag- ljivi, 23.10 tv kažipot. 23.30 Poročila, Še tretji poraz v zadnjem kolu inter lif v j udu so judoisti Impo'. nastopili v Mariboru in izgi bili srečanje s tesnim rezu tatom 10:9. To je že tretji za poredni poraz Bistričanov inter ligi, kjer so lansko let osvojili prvo mesto. Srečan: je bilo zanimivo, realno pa! se moralo končati neodločen: Pristranski domači sodnik : Bistričane oškodoval v zao njem srečanju, ko sta se po merila A. Štern m Lazbahe: S tem porazom pa so judo- isti Impola tudi ob drugo mesto v končni uvrstitvi. Ns' slov prvaka si je že prej pri- borila ekipa ASKO iz Grad- ca, dru.gi pa je Maribor. -.---1 Bistrica : Lendava 5:3 Šahisti iz Slovenske Bi- strice so v zadnjem kolu H' slovenske lige gostovali v Lendavi in premagali doma- čine s 5:3. Bistričani imajo po končanem prvenstvu tako 27,5 točk in so si priborila prvo mesto, s tem pa tui nastop v I. slovenski ligi. U- speh šahistov je prav gotovo velik in jim moramo ob uvr- stitvi v slovensko ligo cesti' tati. Še o starem mardu v naš sestavek pod nasIO' vom »Stari marof« (Tedni^ 42/70 z dne 29. oktobra t. 1' se nam je v drugi stav«' tretjega odstavka vtepla foi mulacija, ki je lovskega pa? nika, o katerem je govo: predstavila v nekoliko nf; ustrezni luči. Paznik je ^■ namreč velik prijatelj narS' ve in gojitelj divjadi, kc tak pa ni mogel biti prijs tel j divjih lovcev. Prosimo bralce, da upoštf vajo to naše opravičilo. Uredništvo Posebna šola v Ormožu; Pomembna pridobitev Prejšnji teden je v Ormo- žu pričela z delom težko pri- čakovana posebna šola. Pro- stori za pouk so v osnovni šoli ra Hardeku pri Ormožu. Tovarišici Branka Dogša in Danica Prapotnik, ki pou- čujeta na tej šoli, sta že pred mojim prihodom končali s poukom za tisti dan, zato smo se imeli čas pogovarjati. O- troci so pridno zlagali kocke in čakali na odhode avtobu- sov, da jih odpeljejo na nji- ove domove: na Kng, v anjkovce, k Tomažu, v Podgorce in k Veliki Nede- lji. Najprej je stekla beseda o- krog začetnih težav, ki pa so prehodnega značaja, kot je povedala tov. Branka. Učen- ce morata pričakati pri avto- busih in jih pripeljati v šo- lo. Po pouku pa jih morata spet odpeljati na avtobusno postajo. To bo seveda traja- lo samo tako dolgo, dokler se otroci ne privadijo. Pouk traja 3 do 4 šolske u- re. Otroci so stari od 8 do 11 let. Vsak razred šteje de- TEDNIK — ČETRTEK, 12. novembra 1970 STRAN 7 Katoporočenca Marija in Jože Ačko iz Ptuja Zvestoba, dolga 50 let Redek, vendar toliko bolj svečan je zlatoporočni jubi- lej, ki sta ga praznovala v soboto Marija in Jože Ačko iz Ptuja, Ljutomerska cesta 7. Na matičnem uradu v Ptu- ju ali bolje povedano v le- pi poročni dvorani se je zbra- la kar čedna svatovska dru- ščina. Poročni priči sta bila jubilantova sinova Jože in Adolf, ki sta pripeljala s se- boj tudi svoji boljši polovici in naraščaj, ki je ostarelima zakoncema še v posebno za- dovoljstvo. Zlato zakonsko zvezo sta sklenila Franc To- manič, odbornik občinske skupščine Ptuj in matičar Ernest Perkovič. Še posebno svečano obeležje so dali sve- čanosti člani gasilskega dru- štva Ptuj, ki so prišli česti- tat jubilantoma. Jože je nam- reč dolgoletni gasilec in do- bitnik mnogih gasilskih od- likovanj. Sicer pa, naj vam jubilan- ta nekoliko bolj podrobno predstavimo: Najbrž nam ni treba posebej poudarjati, da sta oba že dokaj »priletna« — pod težo osmega življenj- skega križa. Nevesta je stara 75. ženin pa »komaj« 73 let. Poročila sta se 3. novembra 1920. leta. Jože si je zaslužil penzijo pri železnici, kjer je bil vrsto let finančni usluž- benec. Tudi v pokoju ne mo- re mirovati in je honoranio zaposlen pri Stanovanjskem podjetju Ptuj, goji čebele in je vnet gasilec. Na požare seveda več ne hodi, saj so noge že precej šibke, vendar je med gasilci še vedno do- brodošel in aktiven gost. Marija je vseskozi »zapo- slena« doma pri družini, kjer je bilo vedno dovolj dela in družins'kih skrbi. Sin Jože je bil v partizanih. Najhujše je bilo takrat, ko sta dobila ob- vestilo, da je ranjen in poz- neje pogrešan, najbolj vese- la pa takrat, ko se ie spet oglasil in vrnil domov. Ko sem pobrskal po nju- nih spominih in s-itnaril z ra- dovednimi vprašanji, sta si- cer nekoliko sramežljivo pri- znala, da bi se še enkrat vzela, če bi se čas pomaknil naz.aj in bi bila spet mlada, kot sta bila pred 50 leti. V šali sta nam povedala, da je 50 let zakonskega jarma rav- no »dovolj«, da se zakonca dodobra navadita drug na drugega in spoznata v dno duše, kot temu pravimo. Zakonca Ačko sta torej redki zakonski par, ki nosi na rokah skupaj šest prsta- nov ali vsak tri na levi ro- ki. Prvega sta si nataknila pred 50 leti kot mladoporo- čenca, drugega, ko sta praz- novala srebrno poroko in tretjega v soboto na zlatopo- Jubilanta v krogu svojih najbližjih sorodnikov. Foto: S. Kosi ročni svečanosti. Oba sta še dokaj pri močeh in kdo ve. če se za 10 let ne bo pridru- žil trem prstanom še četrti — biserni. »Bomo videlii ALUMINIJ — DRAVA. Ljubitelji nogometa, vabi eni! stran 8 tednik - Četrtek, 12. novembra 1970 Prišel je čas prehladov Ker so prehladi in njihove posledice skoraj obvezno po- vezani z neugodnimi vre- menskimi pogoji, lahko ob takem vremenu to nevarnost že pričakujemo in se ji izog- nemo. Prepih in vlaga sta najpogostejši vzrok, neutrje- no in zmehkuženo telo pa povod, da zbolimo. K temu precej lahko pripomore še slaba obleka in obutev, zla- sti, če nas skozi njo premo- či. Kdo ne pozna neprijet- nega občutka mrzlih in vlaž- nih nog? Tudi v roke ali hrbet nas ne sme zebsti, ali ne? Ce pa pomislimo še na to. da so izčrpani zaradi pre- obilice dela, bolezni ali du- ševnih naporov skrbi — pa včasih zaradi alkohola — bi lahko naštevali še različne pogoje in vzroke. Kako, naj okrepimo svoje telo? Poleti, ob vodi. na soncu in svežem zraku si na- beremo moči in zdravja za zimski čas, dokler nam ga spet ne da smuka na soncu in svežem zraku. Tudi vsa- kodneven, čeprav kratek sprehod ohranja našo sploš- no kondicijo. Urejeno živ- ljenje s smotrnim dnevnim redom, ki dopušča tudi čas za oddih in rekreacijo, bo vključevalo tudi jutranje u- mivanje do pasu, večerno kopel s toplo, nato pa prha- nje z mrzlo vodo ter pogum- no frotiranje vsega telesa. Prenekateri že poznajo bla- godejni učinek parne kopeli ali celo saune, ki nam poma- ga, da se preznojimo in izlo- čimo marsikatero strupeno snov iz telesa. Ce že tega ni- mamo, pa se vsaj odločimo in vsak dan vsaj deset mi- nut hodimo ali delamo nekaj tatko hitro, da se pričnemo znojiti. Takoj ali čimprej nato pa se moramo seveda dobro zbrisati, pa celo pre- obleči, da se ne prehladimo. Dosti ljudi greši tudi v tem, da ne pusti v svoje de- lovne prostore ali spalnice dovolj svežega zraka. Ce ta- ko netrenirani in pomehku- ženi še spe v zatohlih, cesto močno prekurjenih in z vla- go prenasičenih prostorih. se ne smemo čuditi, da jih že vsaka sapica podre. Slaba prilagodljivost še pomaga pri padcu splošne odporno- sti organizma in do obolenja ni več daleč. Se nekaj besed o zdravlje- nju. Bolnika že vročina in mrzlica prisilita, da leže v posteljo. Dostikrat se začne sam potiti, če se ne. mu pa lahko damo kak prašek. Na- hod in kašelj ublažimo z zdravili iz apoteke ali pa do- mače lekarne: čaj z medom in mlekom, mlačen ovitek okoli prsnega koša; pot zbri- šemo s frotirko, namočeno v mlačni kisovi vodi, le paziti moramo, da ne prehladimo bolnika! Ce ni huje. niti ne bo treba po zdravnika. Ni- kakor pa ne dajemo sami zdravil, če nam to ne svetu- je zdravnik. Sodobna zdra- vila sicer res preprečijo, da bi prišlo do hujšega poslab- šanja* ali ponovne oz. nove okužbe, a pravšnjo mero in vrsto bo svetoval lahko le zdravnik. Bolnikova soba naj ne bo prevroča in preveč vlažna, zlasti za malega bol- nika je dovolj že to, da se mi: stanje poslabša, da dob: drisko ipd. Dokler traja temperatura, mora bolnik ostati v postelji. Ce pa kašlja še naprej, dlje kot tri tedne, mora na kon- trolo, kjer ga bo specialist pregledal z rentgenom, da izključi morebitno kompli- kacijo po prehladu. V zad- njem času je namreč vse več neznačilnih virusnih pljuč- nic, ki nezdravljene lahko pustijo kaj hude posledice. Blagodejni učinek domačih zdravil lahko podpremo še z vitaminskimi pijačami: sadnimi sokovi, limonado, vi- taminom. C, pa tudi z ustre- zno lahko prebavljivo pre- hrano. Ce pa se stanje ka- korkoli poslabša, brž kliče- mo zdravnika. Predvsem storimo to vselej, kadar se pridruži suh, dušeč kašelj, zbadanje v prsih in »težka« sapa, saj nas ta znamenja opozarjajo na nevarnost pljučnice ali vnetja rebrne mrene. Prva zmaga Osankarice v SCNL-vzhod so v nede- ljo igrali predzadnje kolo jesenskega dela prvenstva. Nogometaši bistriške Osanka- rice so gostovali v Rušah, kjer so presenetljivo, toda zasluženo premagali domače Pohorje. Tega uspeha se prav gotovo niso nadejali. To pot so zaigrali odlično, obe toč- ki pa sta zasluga prizadevanj vseh nogometašev. Pri rezultatu 0:0, je vratar Osankarice sijajno ubranil prestrogo dosojeno enajstme- trovko. Skoraj večji del igre so bi- li Bistričani boljši nasprot- nik, prvi zadetek pa je do- segel Zelenic. Na 2:0 je po streljanju kornerja povišal Vasic in zagotovil Osankari- ci zanesljivo zmago. Gostje so imeli še nekaj odličnih priložnosti, vendar so napa- dalci v odločilnih trenutkih oklevali, nekajkrat pa je imel domači vratar pri močno streljanih udarcih srečo. To je bila prva zmaga O- sankarice v letošniem prven- stvu in imajo sedaj štiri toč- ke. Spet je posijalo sonce. Bistričani pa menijo, da do Osankarica: ob koncu sezone druga zmaga konca prvenstva §e ni vse izgubljeno, posebno, če bi za- igrali tako, kot so v nedeljo v Rušah. V zadnjem srečanju jesen- skega dela prvenstva bodo v Slovenski Bistrici gostovali nogometaši Rudarja iz Vele- nja, ti dve točki pa so jim nujno potrebni ter bo zato treba zmagati. Del pomembne odločitve pa je še v rokah tekmovalne komisije, ki bi morala razso- diti, ali sta bila protesta O- sankarice (pritožila se je za- radi tekme s Fužinarjem in Slivnico, zaradi nepravilne registracije) upravičena ali ne. Nekakor pa se ne more- mo znebiti vtisa, da v Ljub- ljani omenjenih protestov »nočejo« obravnavati, čeprav sta bila pravilno . vložena. Vodstvo Osankarice bi prav gotovo moralo zahtevati pis- meno pojasnilo, saj gre na koncu za tri pomembne toč- ke. -d Oefo m iiočrti Planinskega društva nu ESŠ Ptuj V okviru mladinske organi- zacije na ekonomski šoli v Ptuju deluje med številnimi krožki in sekcijami tudi Pla- ninsko društvo, ki je eno najbolj delavnih; posebno v zadnjih dveh letih, ko je or- ganiziralo dva tridnevna iz- leta v gore. Tako smo v juli- ju bili na Razorju. Tudi za naslednji izlet smo pot že določili: 1. dan — Ptuj — Bohinj — Koča pri Savici — Dom na Komni (prenočišče) 2. dan — Dam na Komni — Koča pri Triglavskih jezerih — Zasavska koča na Preho- davcih — Tržaška koča na Doliču (prenočišče) 3. dan — Tržaška koča na Doliču — Triglav — Planika — Vodnikov dom na Velem polju (prenočišče) 4. dan — Vodnikov dom na Velem polju — Uskovniča — Bohinj — Ptuj. Za štiridnevni izlet smo se odločili zato, da bomo lahko več videli. Naši načrti pa se bodo uresničili, če vam bo šola Sipet pomagala z manjšo vsoto denarja, kot nam je letos, za kar se ji lepo za- hvaljujemo in upamo, da tu- di v bodoče ne bo na nas pozabila. Vse skupaj pa je še daleč pred nami in naša naloga je, da se prej dobro učimo, da bomo potem čim brezskrbne- je zakoračili na našega oča- ka, na Triglav. Silva Nemec Delo v gospodinjstvu NI SAMO ZA ŽENSKE Večina mož še vedno misli, da je gospodinjstvo izključ- no žensko delo. Po končani službi jim je prav malo mar, kdo bo opral perilo, kdo skuha! in pomil ter pospra- vil stanovanje. Po večerji pa še celo predlagajo, da bi šli v kino ali na obisk k znan- cem. Velikokrat je tega omalo- važevanja kriva žena. Mož sam reclko uvidi, da je edino pravilno, če si delo doma de- lita. Taka obzirnost ie priro- jena le malokateremu mo- škemu in je zato ženina na- loga, da mu jo privzgoji. Le- pa beseda, smeh na obrazu, ne preveč pritičen pogled — to bo kmalu pripravilo mo- ža, da bo sam od sebe prijel za sesalnik,_ kuhinjsko krpo ali krtačo. 2eni ne bo treba nič več opozarjati, godrnjati in cele dneve »kuhati mulo«, kar navadno napetost še sa- mo poslabša in zburli v mo- škem skrajjii odpor do vsa- kega gospodinjskega opra- vila. Po skupno opravljenem delu bo prosti čas v dvoje dvakrat več vreden, saj ga bosta uživala oba — spro- ščena in dobre volje. PODOBE NAŠEGA ČASA Kot znano, je po predpisih določeno, da morajo naše go- spodarske organizacije po preteku mandatne dobe vo- dilnih članov kolektiva raz^ pisati natečaj za vodilna de- lovna mesta. V večini prime- rov pa je namen razpisa sa- mo formalnost, saj tisto de- lovno mesto že itak zaseda — vodilni človek — in ga tudi v naprej bo. Cemu je torej STJloh še potreben tak razpis? Ce drugega ne, zato, da vo- dilni človek ve, koliko inte- resentov je za njegov stol- ček in kdo so tisti interesen- ti, da se jih zna čuvati... ? Dajmo mladim možnosti za udejstvovanje Večkrat slišimo, da se mla- di ljudje zlasti v nekaterih kolektivih pritožujejo, da ni- majo možnosti, da bi se u- dejstvovali v družbenopoli- tičnem življenju, zlasti še v organih samoupravljanja, sindikatih in drugod. Imamo namreč precei mladih ljudi, ki si želijo, da bi bili volje- ni v organe samoupravljanja, ki so sicer že dokazali s svo- jim delom, zgledi in aktiv- nostjo, da bi morali postati nanje pozorni, še zlasti, ker sami svoje usluge pač nera- di ponujajo. Treba jih je to- rej opaziti, jim ponuditi, da lx>do lahko s svojim znanjem koristili družbeni skupnosti tudi na političnih toriščih. Zs angažiranje mladih ljudi bi se zlasti morali za- vzemati člani zveze komu- nistov kot nosilci naprednih idej. To pa pomeni, da mo- rajo pomisliti na jutrišnji dan, dan, ko bodo njihove moči opešale, ko bodo njiho- vo ddo morali prevzeti mlaj- ši ljudje, ki pa si morajo iz- kušnje šele pridobiti. Prav mladina pa je tista, ki lahko že danes s svojo gorečnostjo, poletom in znanjem, ki so si ga pridobili v šolah, že mno- go prispeva za razreševanje perečih družbenih in gospo- darskih problemov znotraj kolektiva pa tudi v občin- skem merilu in še kje. Nesreča pri odsiranjeviiiiju ostrešja v torek. 3. novembra se je pri Stanku Praprotniku na Humu pripetila delovna ne- sreča, pri kateri se je posest- nik Ivan Kovačič s Huma težje poškodoval. Poleg tež- je poškodovane noge je Ivan dobil tudi lažje poškodbe po telesu v obliki prask in ure- zov s steklom. Dobil je tu- di lažje po.škodbe prsnega koša. Ivan, ki je pomagal odstra- njevati od snega polomljeno ostrešje pri gospodarju Pra- protniku, je izpulil tram iz polomljenega ogrodja, ki je popustilo in je Ivan s tra- mom, na katerem je stal. pa- del na tla in se poškodoval. tednik — Četrtek, i2. novembra 1970 stran 9 Alkoholizem - naš sovražnik ab programu rep. sekretariata za zdrav- stvo za boj proti aikoliolizmu Kdo se spomni, koliko družbenih akcij in posegov pa tudi besednega dvoboja proti »sovražniku številka 1« naše družbe — alkoholizmu — smo že podvzeli. Koliko je bilo v ta namen prelitega ti- skarskega črnila, koliko ježe bilo zavoljo preveč zaužite- ga alkohola prelite človeške krvi na naših cestah? Spo- prijemali smo se z njim na vsemogoče načine in vendar je žal še danes v vse prešte- vilnih družinah, zlasti še na podeželju in v tistih slojih ljudi, ki imajo že itak zelo nizke osebne dohodke, še marsikje gospodar vsega, kar se v družinah dogaja. Po nekaterih ocenah je v Sloveniji okrog 40 tisoč alko- holikov in kar je še huje, vedno več je mladih, ki se podajajo na pot počasnega propadanja, ko se naposled nočejo več zdraviti ter so vedno bolj pod vplivom al- koholnih hlapov, da o njihovi bedi niti ne govorimo. Naj- huje pa je prav gotovo v pri- merih, ko imajo takšni vin- siki bratci po navadi precej številne družine, ki marsi- kdaj nimajo doma niti osnov- nih živil. Dokaz za to so številni, pre- številni podatki iz na.ših os- novnih šol, ko so otroci pod- hranjeni, ko jim je edini tOT?^ li obrok dnevno tisti, ki ga prejmejo v šoli. Ali je k te- mu še sploh potreben ko- mentar? Zdravniški izvidi po- vedo več kot dovolj. Torej je res odveč naštevati vse to dr-užbeno zlo, ki ga pri nas povzroča prav alkohol. Ome- ndmo naj samo propadle družine, prometne nesreče pa tudi številna prestopni- štva in ne nazadnje tudi u- boje. Morda bo osnutek akcij- skega programa boja proti alkoholizmu, ki ga je pred kratkim pripravil republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo, začetek več- jih uspehov v boju proti temu zlu. V osnutku je jas- no zastavljenih nekaj zahtev, ki naj bi zavrli preveliko po- trošnjo alkohola, predvsem naj bi obveljal strožji režim pri reklamiranju alkoholnih pijač, predvsem pa tudi pro- daje umetnih vin, umetnih žgan'h pijač in podobno. Me- nimo, da bi se naj industri- ja, ki še danes proizvaja raz- ne umetne alkoholne pijače, preusmerila na drugo, zlasti živilsko proizvodnjo (kot znano, se ptujska Petovia že preusmerja, kar je vsekakor treba pozdraviti). Vendar se bojimo, da bo tudi ta program ostal le po- božna želja vse dotlej, dokler ne bomo med drugim bolj e- nergično reševali vT;>rašanj zdravljenja alkoholikov. ck MPQl ne gre no kvoliflkocile v Slovenski Bistrici so se sestali člani upravnega od- kateri tekmovalci, da bi se pomenili o morebitnem na- stopa na kvalifikacijah za jevezno ligo. Predsednik klu- ba Jože Ajd je v kratkih ob- risih povedal, da ima klub pravico do kvalifikacij, ki bodo izvedene ponovno, ker večina klubov v predpisanem roku ni vplačala zahtevane tekmovalne kavcije in takse. Drugih kvalifikacij se lahko torej udeležijo klubi ne glede na uvrstitve na posameznih republiških tekmovan''h. V nadaljevanje so udele- ženci ugotavljali, da bi v pri- meru, če bi se uvrstili v zvezno ligo, potrebovali do- datnih 15.000 dinarjev, sploh pa je še vprašljivo, če tek- movanje v zvezni ligi sploh bo. Kvalifikacije bi morale biti 8. novembra, dan prej Pa se prične tekmovanje v slovenski ligi. Pripetilo bi se lahko, da Tmpol ne bi na- stopil v prvem kolu sloven- skega prvenstva, kot smo že Povedali pa obstaja tudi bo- jazen, da zvezne lige ne bo. Trener Pliberšel:. ki je ,tudi sekretar judoistjčne zveze Slovenije, je povedal, da tur- nirja prvega kola, ko bosta v Slovenski Bistrici gostovali moštvi Maribora in Jesenic, ne morejo preložiti, tako se lahko pripeti, da Irhpol oba dvoboja izgubi. Del razprave so nato posvetili vprašanju, ali je mogoče v kratkem ča- su zagotoviti zadostna sred- stva za tekmovanje v zvez- nem razredu, mišljenja pa so bila" deljena. Nekateri so omenjali možnost, da bi za- radi tega morali zanemariti mnoga druga tekmovanja po- sameznikov, kar pa ni v in- teresu kluba. Ker ni popolnoma verjet- no, da bo tekmovanje v zvez- ni ligi realizirano, so se po- tem odločili, da bodo tudi le- tošnjo sezono nastopali v slo- venski ligi. Niso i^a izklju- čili možnosti nastopa v naj*- višjem razredu prihodnje le- to, seveda če bi dosegli ustrezne rezultate, in če bo zvezna^ liga obstajala. Ob koncu naj še zabeleži- mo, da JK Impol snet prire- ja tečai za najmlajše, poskr- beli pa so še za novost, saj bodo v kratkf^m oričela s tre- ningi tudi dekleta. or. V.sakdanja podoba današn.iih dni Fritz MoegHch Vlomilec i mehkim srcem Ko so oknice zaškripale, se Tobias Mazač še zmenil še zmenil ni. Samo ozrl se je in rekel temni postavi, ki se je nagnila čez okensko poli- co: »Kar noter, kar noter, in zaprite okno. Mraz je. Pazite samo. da se n^ zaletite v sli- karsko stojalo tam na levi.« Mož s črno krinko na o- braizu je prekobalil okensko polico, se spustil v sobo in se bližal postelji. »Zakaj pa ne vpijete?« ga je vprašal začudeno. Mož v postelji se je tiho zahihital. »Cemu neki bi vpil? Kjer nič ni, še vrag ne more ni- česar vzeti. Ne hrane ni, ne cigarete — samo dva nepla- čana računa za elektriko. Se luči vam ne morem prižgati. Edino, s čimer vam lahko postrežem, je — razgovor.« Vlomilec se je ozrl nao- krog in položil svetilko na komodo, da se Je svetloba odbijala od stropa. »Je pa to res?« je vprašal vlomilec nezaupljivo. »Vi ste prvi, ki o tem dvo- mi,« je rekel Tobias porog- ljivo. »Takoj se pozna, da ne prihajate od davkarije. — Saj vam ni neljubo, da o- stanem kar v postelji. Peč je že dva dni kot ledena plo- šča. Ce pa mislite, da so v moji postelji skriti zakladi, potem pa kar nadnje!« Mož s krinko je požrl sli- no. Segel je po svetilki in stožec svetlobe je drsel po ateljeju. »Hm,« je menil, »slikar, u- metnik? Dandanes ni niko- mur z rožicami postlano, to- da z vami bi že zamenjal. Mar gredo posli res tako sla- bo ali, oprostite, je kaj na- robe z vašim talentom?« Tobias je izvlekel svojo mršavo roko izpod odeje in pokazal proti kotu. »Dajte mi sem blok in ri- salno oglje! — Tako, hvala! Zdaj pa odložite za nekaj ča- sa to trapasto krinko in u- smerite svetilko na svoj pro- fil. V desetih minutah vam bo jasno, ali sem svojega bankrota sam kriv.« Maskirani mož je snel krinko in prikazal se je do- brodušen, debeloličen obraz. V očeh so se mu za i skrile solze. Tedaj je odbila ura v zvo- niku polnoč. »Cas za zajtrk,« je rekel vlomilec in se zaman oziral po stolu. Ni ga bilo. »Saj do- volite?« Tobias se je uslužno od- maknil k steni. Mož je sedel na rob poste- lje, izvlekel iz žepa zavoj- ček obloženih kruhkov in si vzel enega. Druge je polo- žil na odejo. »Najprej malo prigriznite. saj ste suhi, da se skoraj skozi vas vidi.« »Zelo ste ljubeznivi,« je rekel Tobias in se spravil nad kruhke. Medtem, ko je naslonil blok na kolena in mlel kruh- ke, mu je že črtalo v desni- ci kot obsedeno begalo po papirju. »Mar veste, da se vaš ob- raz prav nič ne uiema z va- šim poklicem?« Možu z žepno svetilko je bilo malce nerodno. »Ze mogoče, izučen klju- čavničar sem, strokovnjak za blagajne, že tri leta brezpo- seln. Imam ženo in tri o- troke.« Skušal je poškiliti prek roba bloka. »Ne bodite tako neučaka- ni.« ga je opomnil Tobias. »Se dve minuti, pa lahko pojdete in me pustite spati.« Z nekaj krepkimi potezami je dokončal risbo, brizgnil čez njo še fiksativ in obrnil risalni blok. »No?« Vlomilec je žmeril in si drgnil oči. »Strela božja,« je zamomljal ves zavzet. »Ču- dovito! Oprostite, da sem dvomil o vašem talentu.« Tobias je segel še po zad- njem kruhku in ga hlastno pospravil. Nato se je z zav- zdihom olajšanja spet zlek- nil. »Vas smem zdaj prosit, da me zapustite?« Vlomilec se je počehljal s palcem po glavi in v njegov obraz se je začrtala zadrega.- »Kaj pa z onim — s tisto risbo? A tako — vražje na- brit lisjak ste. Zdaj sem kar prisiljen, da sliko odkupim. Svoje tiralice res ne morem pustiti za sabo. Upajmo, da se moja stara doma zaradi tega ne bo ujedala. Tako, tu imate dvajset mark, bo to dovolj?« Položil je dva zmečkana bankovca na posteljo in.pre- vidno odtrgal iz bloka list s sliko. ;>Na svidenje pa vam raj- ši ne rečem,« je zabrundal dobrodušno, medtem ko je odhajal. Takih obiskov si ne morem privoščiti pogostoma. — Talent pa imate, talent, gospod ... « »Mazač,« mu je pomagal Tobias, medtem ko se je za- sanjano poigraval z bankov- cema. »Tobias Mazač. In ko ne boste imeli česa drugega v načrtu, se kar mirno lahko oglasite še kdaj pri meni.« Ko je slišal, kako je vlo- milec ob koncu požarnih stopnic skočil na cesto, je od- rinil odejo, odhitel k oknu in zp.klical za senco, ki se je izgubljala za vogalom: »Pa da ne pozabim, prija- telj, bodite tako dobri in me priporočite, prosim, še dru- gim svojim cenjenim kole- gom!« In namesto, da bi okno 7.a- prl. jo je samo narahlo nri- prl. Noč traja dolgo in člo- vek nikoli ne v* STRA f 19 TEI>NIK — ČETRTEK, 12. n»vemlwa 1970 Skozi viharne dni narodnoosvobodil- nega boja v starem delu mesta Ptu- ja, v Prešernovi ulici živi, sedal že upokojeni Jože Tud- ja. ki je bil nazadnje zapo- slen v tovarni glinice in alu- mimja »Boris Kidrič« v Ki- dričevem. Tudja sem obiskal na njegovem domu in čeprav ne rad, kajti ne išče popu- larnosti, meni pa tudi, da se je za časa okupacije, ko je že marca 1943. leta odšel v partizane, odzval samo klicu domovine in svojega naroda. Sicer pa je tovariš Tudja že pred tem deloval s parti- zani, oziroma z zavednimi domoljubi. Tako se je že le- ta 1941 povezal z Antonom Kambičem ter z njim sode- loval vse do svojega odhoda v partizane. Najpreje je bil v Prekomorski brigadi, nato v šesti liški proleterski di- vi^ii, ki je bila nekakšna zaščitna divizija Vrhovnega i štaba NOV in POJ, kjer je- bil več kot leto [n pol. Torej • kar precej dolgo z doma, zla- sti če upoštevamo, da je prav ta divizija bojevala vse- skozi težje boje s sovražni- kom, na vseh svojih pohodih in izbojevala nešteto zmag. Pri tem pa tudi sama utrpela precej žrtev, ko so padali najboljši sinovi naše zasuž- njene domovine. Kot borec za lepši jutriš- nji dan, je prekrižaril celo Jugoslavijo, zlasti pa še Sr- bijo in Bosno. Boril se je tu- di na srems>ki fronti. Ze leta 1943 je bil ranjen v desno stran trebuha In večkrat mu je trda predla in je samo za las manjkalo, da je ušel so- vražnikovim kroglam ali da se je rešil iz sovražnikovega obroča. Pogovor je kmalu nanesel tudi na desant na Drvar, kjer je bil Vrhovni štab s tovari- šem Titom na čelu. Tedaj so bili Nemci že povsem pre- pričani, da bodo zajeli, bodi- si živega ali mrtvega našega vrhovnega komandanta. Pri tem se je nekoliko zresnil, kajti verjetno se je takoj spomnil, da je tedaj padlo nekaj nad 2000 tisoč njegovih soborcev in tovarišev, da je tudi on komaj ostal pri živ- ljenju, kajti sovražnik ni varčeval z vsemogočim stre- livom, niti z vojaki. Njegov cilj je bil, da bi pač zajeli Tita in njegov štab ne me- neč »e za lastne žrtve. Tudja se spominja mnogih svojih soborcev, kako so ju- rišali na smrt, samo da bi so- vražniku preprečili njegove namene. Še na smrt ranje- ni so streljali na sovražne položaje, vse dotlej, da niso padli v nezavest ali da jim ni zmanjkalo streliva ali da jih m ponovno zadelo ... Rad se tudi spominja, ko je bil kot borec večkrat v bližini svojega priljubljenega ko- mandanta tovariša Tita, Kar- delja, Moše Pijade, Koče Po- poviča in drugih. Spominja se svojega neustrašnega ko- mandanta Jova Djokiča. Spominja se tudi vseh tistih, ki so obležali v svoji krvi in s katerimi je še nekaj ur pred napadi kovač načrte za ju- trijšnji dan, ko bo sovražnik za vedno pregnan iz naše do- movine. Ni mi pozabil povedati, ka- ko je bila morala v njihovih enotah odlična, zlasti še med- sebojno tovarištvo, ko je ena sama cigareta potovala iz ro- ke v roko, da o poštenem vdihu cigaretnega dima niti ne govorimo, da so tako radi pomagali, zlasti na dol- gih pohodih svojim slabot- nejšim borcem, jih po po- trebi naložiti na svoja ple- ča in kolona je šla dalje, v dežju, snegu, vetru novim borbam naproti! Ob koncu je še rekel, da ima še eno samo željo in sicer, da bi se na- ša mladina bolje seznanila z zgodovino narodno osvobo- dilnega boja. ok Šolarji na mrazu Šolarji, ki se vozijo iz: Ivanjkovec v Ormož, morajo po navadi dolgo časa čakati na avtobusnih postajah, da pripelje avtobus — večkrat z zamudo. Sedaj v jeseni še nekako gre, toda kaj bo ta- krat, ko se bo pri nas »u- stavila« zima? Takrat ne sa- mo, da bodo otroci čakali na avtobus, ki sedaj še nekam ob pravem času pripelje, ampak bodo morali čakati tudi po dve uri ali več. ker vsled po- sledice avtobus ne bo mogel pripeljati pravočasno. Za naše šolarje, torej za mladino, v kateri je bodoč- nost, smo res veliko storili, vendar ne samo za njohovo izobrazbo, nikakor pa ne tu- di za ohranitev njihovega zdravja. Smatram, da bi pri- stojni organi morali pomisli- ti na šolarje — vozače, da bi jim bilo čakanje na av- tobus omogočeno v zavetju pred ostrim zimskim mra- zom. Potem se pa čudimo in sprašujemo, zakaj so usj>ehi vozačev pozimi občutno niž- ji, kakor poleti. Odgovor je na dlani. Otroci, ki so pre- mrzli od mraza, pridejo še poleg tega pozneje k pouku in niso spo.sobnii takoj ob vstopu v razred dojemati snovi, ki jo morebiti učitalj razlaga tisto uro. Ugotov- ljeno pa je, da snov. ki jo učitelj učencem razloži, uče- nec tudi veliko lažje dojame, kakor pa sinov, ki se jo uči iz knjige brez razlage. Mislim, da bi morali mi- sliti tudi na to, da bi šolar- jem ne samo omogočili kva- litetno poučevanje in izpo- polnjevanje, kakor tudi pre- voz v šolo, temveč tudi, da jim pripomoremo k ohranit- vi njihovega tako prepotreb- nega zdravja. Kaj pomaga, če bodo ti otroci nekoč v naši družbi zasedli pomemb- na mesta in postali iskani delavci in pomočniki pri gradnji naše socialistične domovine, pa jim bo obenem poleg vsega blagostanja in imetja manjkalo največje bogastvo, to je zdravje. F. Kelemina Posnetek s svečanosti v gledališču. Foto: S. Kosi. NESREČA NA LOVU Prejšnji teden se je na lo- vu pripetila nesreča, pri ka- teri je italijanski lovec ob- strelil Alojza Janežiča iz Kr- čevine pri Ormožu. Italijan je streljal na srno, ki je te- kla proti ponesrečenemu. Pri tem je srno zgrešil in za- del Janežiča v noge. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico v Ptuj in je sedaj že okreval. Od Italijana je dobil primer- no odškodnino. ~ jr Naša pisma Hrepenenje po domu Bila je sobota, lep sončen dan. Po nebu so se podili beli oblaki in hiteli v dalja- ve. Sedela sem v čakalnici zdravstvenega doma in ča- kala zdravnika. Strah me je bilo in moje oči so nemirno begale po belem prostoru. Končno sem prišla na vrsto in zdravnik je ugotovil, da imam nalezljivo bolezen. Mo- rala sem v bolnišnico. Z napotnico sva se z ma- mo napotili v ptujsko bol- nišnico. Sprejela me Je me- dicinska sestra in odpeljala v sobo. Jokala sem. ko sem se morala posloviti od dobre mame. Tudi njej je bilo hu- do, pa ni smela pokazati. V bolnišnici je bilo iz dne- va v dan več samote. Dnevi so postajali vedno daljši, hrepenenje po domu pa ved- no močnejše. Skozi okno me je vabilo toplo sonce, petje ptičk in zategel pisk vlaka, ki je oznanjal svoj prihod in odhod. Spomnila sem se svo- jih najdražjih, ki so kljub trdemu kmečkemu delu do- življali lepote poletne nara- ve, jaz pa sem morala leža- ti v tako strašnem prostoru. Bala sem se zdravnika. Ni mi bilo ne za jed ne za igro. Tudi spati nisem mogla, ker sem mislila samo na starše, brata in staro mamo. Vsak dan je bilo hrepenenje moč- nejše in vse bolj boleče. V isti sobi je ležal dveletni o- trok naže sosede, ki je ne- nehno jokal. Tudi ta mi ni mogel delati družbe. Naposled so se iztekli ti nesrečni dnevi. Ko mi je zdravnik dejal, da lahko grem domov, sem se od ve- selja kar zazibala na poste- lji. Nestrpno sem čakala ma- mo, ki je vse prepočasi pri- šla, kajti hrepenenju ni bilo ne konca ne kraja. Kristina Tomažič, VII. a, osnovna šola v Gorišnici Trgoirfe koruze Po zajtrku smo se nekega jutra odpravili na polje. Od- peljali smo se z avtomobi- lom. Ko smo prišli na polje smo začeli trgati koruzo. Potem so prišli tudi sosedovi, zaži- vel je živahen pogovor. Nji- va je bila zelo velika. Ko je prišel čas kosila smo posedli in z užitkom pričeli po- spravljati jed. Po kosilu smo se začeli pogovarjati o kva- liteti koruze, nato pa začeli zopet trgati. Trgali smo do poznega popoldneva. Imeli smo že tri vrste kupov. Te- daj je prišel ded z vozom. Zelo lepo je bilo nabiranje kupov v košare. Ko je bil voz poln sem ga peljal do- mov. Deda je bolela noga. Vso dolgo pot do doma sem veselo žvižgal. Doma smo odložili koruzo. Ob kožuhanju smo se veselo pogovarjali o trganju koru- ze in si pripovedovali šale. Daniel Kozoderc, učenec 4. razreda osnovne šole Lovrenc na Dr. polju Kino GORISNICA 15. novembra ameriški film SODOl^A IN GOMORA; LJUTOMER 14. in 15. novembra angle- ški film SAMO DVAKRAT SE ŽIVI; 18. novembra it.-šp. film SEDEM HRABRIH ŽE- NA; 21. in 22. novembra ameriški film GRAND PRIX; ORMOŽ 14. novembra film PRE- ROK; 15. novembra ameriški film KRVAVI PLEN; PTUJ 12. in 13. novembra fran- coski film MISSISIPSKA SI- RENA; 13. novembra (ob 19. uri) italijanski film LAHKA ŽENSKA; 14. in 15. novem- bra ameriški film SESTA- NEK S SMRTJO; 15. novem- bra (ob 10. in ob 15. uri) ame- riški fjlm SLAVNI REVOL- VERAŠ: 16. novembra ame- riški film SICILIJANSKA BR.\TA; 17. novembra mehi- ški film NEMIRNO SRCE; 18. novembra ameriški film PROFESIONALCI; 19. in 20. novembra nemški film PRI- SEGA INKOV; TOMAŽ PRI ORMOŽU 15. novembra ameriški film MU&miA;___.________ VELIKA NEDELJA 14. novembra ameriški film KRVAVI PLEN; 15. no- vembra film JPREROK; ZAVRC 15. novembra angleški film TRAPER. TESNO PREHITEVANJE v Cvelkovcih se je pripeti- la prometna nesreča zaradi pretesnega prehitevanja. Marta Peršak, babica iz Ormoža, je v Cvetkovcih na glavni cesti hotela stopiti na kolo s pomožnim motorjem. Ko vozilo še ni bilo povsem obrnjeno v smeri vožnje, je pripeljal iz smeri Ptuja o- sebni avto, ki ga je oprav- ljal Drago Kramar iz Mari- bora in zaradi tesnega prehi- tevanja zadel s sprednjim desnim delom avtomobila v zadnji del kolesa s pomož- nim motorjem. Pri trčenju je Peršakovo vrglo na desno bankino. Voznik osebnega avtomo- bila nesreče ni prijavil in tu- di ni počakal na kraju ne- sreče, temveč je odpeljal na- prej z izgovorom, da se mu zelo mudi. Marta Peršak je pri nesre- či dobila telesne poškodbe. Odpeljali so jo v ZD Ormož, nato"pa v ptujsko bolnišnico. Materialne škode je za 500 din. jr TEDNIK — ČETRTEK, 12. novembra 1970 oTRAN 11 Iz zgodovine tiskarstva Narodi starega in srednjega veka so sestavljali črke iz najrazličnejših snovi. Upo- rabljali so kamen, bron. de- ščice iz ilovice, papirus in pergament. Na Daljnem vzhodu so Ki- tajci dolgo časa pisali na svi- lene trakove. Toda, visoka cena svile jih je silila, da so iskali cenejši nadomestek. Znašli so izdelavo klobuče- vine in okoli leta 105 so po- skušali najti novo sredstvo za pisavo s tem, da so razre- zali na drobne krpice odpad- ke tkanine, jo obvlažili in spremenili v kašo. To so dali v poseben mlin, kjer se je naredilo testo in z nadaljnjo predelavo postalo papir. To svojo iznajdbo so skrivali 5 do 6 stoletij. Vendar je skriv- nost prinicala v Azijo in od- tod so jo Arabci v XII. sto- letju prinesli v Španijo. Pr- vi mlin za papir se je vrtel v Franciji 1190, v Heraultu. Lažji, bolj pripraven in ce- nejši kot pergament. se je papir naglo uveljavil. Druga iznajdba, ki je zagotovila njegov hitri uspeh, je bilo ti- skarstvo. Se pred tem pa so — zopet Kitajci — poznali ksilografijo. Vrezali so tekst ali risbo v ravne ploščice in nato v vdolbinice vlili črnilo ali barve in na ploščico po- ložili list papirja. Ksilogra- fijo so v Evropo vpeljali Turki. Rabila je predvsem za širjenje svetlih podob in igralnih kart. Njena tehnika je bila še vedno na bazi vre- zavanja na les. Tiskarstvo je zaznamovalo važen napredek v primeri s ksilografijo. ker se z vstav- ljanjem ločenih črk tekst lahko oblikuje. Tudi to je izumil Kitajec, po poklicu kovač v XL stoletju, ki je iz- delal svoje, črke z mešanico ilovice in tekoče smole. Ta se je na ognju strdila. Izre- den razvoj pa je dosegla teh- nika tipografije na Koreji v XIIL stoletju. Korejski kralj Htai-tjong je izdal leta 1403 odlok s sle- dečo vsebino: »Za vlado je potrebno širiti poznanje za- konika in branje knjig. Na ta način se izbistri razum in narede poštena in pravična človeška srca ter ustvari red j in mir. Naša dežela leži naj vzhodu, za morjem. Knjige iz Kitajske so redke. Gravi- rane ploščice se lahko upo- rabljajo, vendar bi bilo tež- ko in skoraj nemogoče vre- za ti vse knjige sveta. Ho- čem, da se iz bakra izdelajo črke, ki bodo rabile za ti- skanje knjig. To bo napredek neizmerne vrednosti. Sred- stva za izvedbo tega velikega načrta ne bodo bremenila ljudstva, marveč kraljevsko zakladnico.« 20 let pred tem dogodkom je neki cerkovnik iz Harle- ma na Nizozemskem z ime- nom Laurent Coster izrezal pregibne črke iz lesa in na- tisnil z njimi več šolskih knjig. Crke iz lesa pa niso vedno odporne in so se v sti- skalnici večkrat strle ali so se okrušile na robovih. Tako je Johann Gutenberg iz Mainza namesto lesa za- čel uporabljati kovine. Se- stavil je spojino antimona in svinca, ki je bila zelo trda in odporna. Iznajdba tiskarstva spo- četka ni imela revolucionar- nega značaja, kot bi bilo pri- čakovati. V prvi polovici XV. stoletja so prepisovali na sto- tine rokopisov, najbolj zna- nih in iskanih. Gutenbergovo iznajdbo pa so imeli le za tehnično novotarijo v tiskar- stvu. Tudi so bili teksti religi- ozni ali posvetni zelo znani, ker so bili večkrat prepisani ali prevedeni in prilagojeni. Izobrazba tistega časa zato ni kazala dosti sprememb. Toda knjige so bile nekako, kritje, bile so kvas in že v XVI. stoletju so dosegle iz- reden vzpon, posebno knjige velikih humanistov: Thoma- sa Moora, Erazma, Rabelaisa, Budeja in drugih. Dediščina srednjega veka je počasi iz- gubljala svojo veljavo. Nove ideje niso ostale zaprte po knjižnicah v redkih in dragih rokopisih, marveč so krožile v tisočerih izvodih. Kristjani niso več spoznavali biblije samo iz pridig svojih duhov- nikov in s slik cerkva; sedaj so jih lahko sami brali v ce- lotnem tekstu. In tisti, ki so nameravali .<;premeniti lice zemlje, so tedaj vedeli, ka- tera sredstva morajo uporab- ljati za širjenje svojih idej. Ta teden v naši 13. novembra 1928 — je bil na Golovcu v Ljubljani tajen zbor komunistov, ki se ga je udeležilo okrog 40 članov KP,I in simpatizerjev. O ok- tobrski revoluciji sta govori- la Josip Senica in Ivan Zver. Istega dne je bila v Ljubljani ulična demonstracija komu- nistične mladine, ki je v po- častitev 11-letnice oktobrske revoluciae nosila po mestu rdečo zastavo. Demonstrante je policija na cesti napadla in razgnala. 1942 — so čete britanske- ga maršala Montgomeryja zavzele Tobruk 1944 — so enote NOV z zavzetjem Skopja končale boj za osvoboditev Makedo- 14. novembra 1931 — je bi- la pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogra- du razprava proti 12 komu- nistom iz Maribora in Ljub- ljane, 9 od njih je sodišče obsodilo na "-^oor od 6 mese- cev do treh let. Obsojeni so bili zaradi širjenja komuni- stičnih letakov in brošur. 1935 — je policija v Zagre- bu aretirala člane državnega biroja KPJ in zasegla njegov arhiv; zato so se začele "šte- vilne aretacije komunistov po vsej državi, ki so trajale do marca 1936. 15. novembra 1933 — je so- dišče za zaščito države v Beogradu obsodilo šest štu- dentov iz Ljubljane na robijo od 6 mesecev do 5 leta zaradi komunističnega delovanja. Borisa Kidriča so zaradi po- manjkanja dokazov oprostili. 1941 — so okupatorji v Mariboru kot talce ustrelili 36 ljudi. 1942 — je v Ljubljani iz- šla prva številka Delavske enotnosti, glasila Glavnega odbora Delavske enotnosti. 1943 — so na zasedanju ljudskih predstavnikov v Ko- lašinu ustanovili Protifaši- stični svet narodne osvobo- ditve Črne gore in Boke Ko- torske. 1944 (v noči na 16.) — so partizani osvobodili iz nem- ških zaporov v Celju (iz Sta- rega piskra) 300 ujetnikov, ki so bili določeni za streljanje. 16. novembra 1936 — je v rudniku Stanovsko pri Polj- čanah začelo stavkati 118 rudarjev, ker je uprava od- pustila pobudnike za ustano- vitev strokovne organizacije. Rudarje so podprli tudi štu- dentje. 17. novembra 1941 — so v Užicu ustanovili Glavni na- rodnoosvobodilni odbor Sr- bije, vrhovni organ ljudske oblasti. 18. novembra 1933 — je v Gorici oblast ukinila sloven- sko Trgovsko-obrtno zadru- go, ki je delovala od leta 1897. Poslopje zadruge Trgov- ski dom je postalo sedež fa- šistične stranke. 1940 — so trboveljski ru- darji poslali ministrskemu predsedniku Dragiši Cvetko- viču protestno resolucijo v zvezi s povečano nevarnostjo agresije po nemški zasedbi Romunije. Zahtevali so, da Jugoslavija sklene vojaško obrambno pogodbo s SZ. 19. novembra 1922 — je bil v Trbovljah prvi kongres Zveze rudarskih delavcev. 1936 — je varnostni rav- natelj za Koroško naročil uredništvu glasila slovenske manjšine Koroški Slovenec uporabljati izključno le nem- ške oblike slovenskih kra- jevnih imen. 1942 (od 19. do 21.) — sta sovjetski armadi donske in stalingrajske fronte obkolili Nemce pri Stalingradu. 1957 — je bila v Ljubljani plenarna seja CK ZK Slove- nije, na kateri so obravnava- li delo komunistov v sindi- kalnih organizacijah. Referat o tem je imel član CK ZKS in predsednik sindikatov Slo- venije Janko Rudolf. Oesetfetriicci mladinskega planinskecia ortseko v Poponah Pred kratkim so se sestali v Poljčanah mladi in naj- mlajši ljubitelji planin, ki jim je planinski dom na Bo- ču drugi dom. Ni namreč le- pega dne, posebno sobote in nedelje, da se tam ne bi zbralo večje število poljčan- skih planincev. Kako se tudi ne bi, saj lahko najhitrejši pridejo do doma v dobre pol ure. Da ne bi bilo dvomov: poljčanski mladi planinci ne usmerjajo svoje pozornosti izključno Boču, temveč sode- lujejo tudi na številnih repu- bliških in medobčinskih tek- movanjih, odkoder se nikdar ne vračajo praznih rok. Ker se vneto pripravljajo na desetletnico svojega od- seka, ki jo bodo slavil: pri- hodnje leto, je pomembno nrikazati njihovo že oprav- ljeno in za bodoče planirano delo. kakor so ga obravnava- li na svojem zboru ob ude- ležbi okrog 160 mladih pla- nincev iz Poljčan in Loč. Go- sta na njihovem zboru sta bila predsednik PD Poljčane Jože Težak in predstavnik ZMS Slov. Bistrica. Trenutno šteje mladinski odsek 169 pionirjev in okrog 20 mladincev. Z ustanovitvi- jo planin.ske skupine v pre- teklem septembru v Lpčah se je povečalo število članov za 55. V zadnjem obdobju so iz- vedli 22 enodnevnih, 14 dvo- dnevnih in en šestdnevni iz- let, ki se jih je udeležilo skupno 782 mladih planincev. Težišče izletov je bilo na pri- dobitvi značke pionir-plani- nec. To značko je osvojilo le- tos 20 mladincev (bronasto) in 5 mladincev (srebrno). Mladi planinci iz Poljčan, ki veljajo po številu vključe- nih članov kot po izvedenih akcijah za najaktivnejše v republiki, so s temi uspehi potrdili pridobljena prizna- nja. Organizirali so tudi dve delovni akciji ter se udeleže- vali sej in sestankov v repu- bliškem merilu. Mnogo se- stankov so organizirali v ok- viru planinske šole, ki jo pri- reiajo vsako leto v Poljča- nah. Organizirali so tudi re- publiško tekmovanje v ori- entaciji za pionirje ter dva tečaja RK. Dejavnost odseka vodi enajstčlanski odbor, v katerem so najagilneiši Dra- gica Onič. Franc Onič. Franc Mali. Damian Porko itd. Vseh teh uspehov ne bi rnogli doseči, če ne bi imeli velike podpore v vodstvu os- novne šole v Poljčanah, po- sebno pri ravnatelju Alojzu Mesariču, pri obč. konf. ZMS ter pri obč. skupščini. Zlasti pa je pomemben program dejavnosti za na- slednje leto, ko bo slavil od- sek desetletnico. Temu jubi- leju bodo posvečene vse ak- cije odseka v 1971. letu. VH Objestneži na pokopališčih Prvi november. Dan mrt- vih, je za nami. Vendar pa niso pozabljena dejanja ne- katerih objestnežev, ki so na večer Dneva mrtvih sknmili grobove v Svetinjah, Miklav- žu in Ormožu. Na pokopali- ščih v omenjenih krajih so kradli z grobov sveče, okras- ne košarice, vence in celo svečnike in cvetlice z vaza- mi. Res je sicer, da se po- zneje vse skupaj pobere z grobov in zažge, toda s kakš- no pravico si lahko nekdo la- sti pravico »čiščenja« grobov in to že na večei Dneva mrt- vih, ko še ne mislimo na to, da bi okrasno cvetje in po- dobno že odstranili. Objest- neži so odnašali predvsem še nedogorele in ugasle sve- če. Iz okrasnih košaric so pu- lili plastične rože in snemali okrasne trakove z ročajev košaric. Iz objestnosti je bilo razbitih tudi nekaj slik na spomenikih, prav tako pa so bile razbite tudi nagrobne marmorne plošče na nekate- rih grobovih. Podirali so ce- lo nagrobnike in jih pulili. Taki in podobni incidenti se dogajajo vsako leto, ven- dar pa se mi zdi, da je to letos doseglo višek. Nekateri niti mrtvih ne morejo pusti- ti pri miru. Ca Debeli z« ločne v neki mali župniji v Ka- nadi si je duhovnik Mauri- ce Durand v želji, da bi ne- kaj prispeval v kampanji proti gladu na svetu, izmi- slil originalni način prispev- kov svojih ovčic v korist lač- nih v nerazvitih deželah. Nji- hovi prispevki bi naj bili v skladu z njihovimi trebuhi. Vsak izmed njegovih žup- Ijanov si mora izrneriti ob- seg trebuha in prispevati na vsakih deset centimetrov ob- sega deset centov prisipevka za lačne. Tako najdebelejSi pomagajo najbolj suhim. TajfiGsl Atlantide (»red razkritjem? Razi.skovalec morskih glo- bin Ribikof in arheolog Man- son sta odkrila v bližini oto- ka Bimini, enem izmed Ba- hamskih otokov, potopljeno mesto. V globini šestih metrov je kompleks zidov, dolg več sto metrov. Bloki, iz katerih so zgrajeni zidovi, so dolgi po pet metrov. Ekipa znanstvenikov z u- niverze Miami na Floridi je ugotovila, da .so zidovi sta- ri okrog 10 tisoč let. j STRA V 12 TEDNIK — ČETRTEK, 12. novembra 1970 Deset zapovedi za avtomobil iste 1. Tvoj bog naj bo avto: Ljubi ga z vsem srcem, z vso močjo, bolj kot samega sebe. Ce te kdo užali, če te kdo pretepe, prenašaj strp- no; če bi pa le malo opra- sikal tvoj avto, ga takoj na- padi — oborožen s franco- skim ključem. Tvoj avto naj bo vedno lep in bleščeč, tudi če bi si po- zabil umiti zobe in bi zmanj- kalo vode za vrt, zapomni si, da je za avto čistoča najpo- membnejša. Kot pravi avto- mobilski človek moraš Imeti avto za svojo boljšo polovi- co. 2. Tip, znamka in proizva- jalec tvojega avtomobila naj ti bodo sveti; drugih bogov zate ne sme biti; vedno in povsod jih moraš zagovarja- ti in braniti s sveto vnemo in fanatizmom. 3. Nedelje in prazniki naj ti postanejo posvečeni dnevi; polasti se cest sveta, opevaj božanskost boga in matere zemlje s hropečim motor- jem, spoznavaj svet. ljudi in bogastvo kulture in narave, pri 150 km na uro. Ko se vr- neš govori samo o cestah in pripoveduj, kako si v naj- bolj rekordnem času prišel do najbolj skrite koče in na najvišji vrh. Tako te bodo občudovali kot alpinista in prijatelja narave. 4. Pusti vedno doma očka in mamo, da bosta dolgo zdravo živela. 5. Ce se pred teboj znajde pešec, poženi ga na z'ob ce- ste z vreščečim hupanjem, da bi ti ne prišel pod kolesa; priti-sni kar se da na plin, da bo kratko njegovo trpljenje, pokrij ga s prahom in bla- tom, da ne bo videl, kaj se mu dogaja, potem ga po- zdravi in se mu zahvali, ko v dimu in trušču uideš. Ko- nec koncev: kaj počne pešec na cesti? Naj se vrne v goz- dove od koder izvira. Prehiti vse avte, kolikor jih najdeš; če vsak prehiti, pridejo vsi hkrati. Trobi brez prestanka. da bo vsa pokrajina vedela, da si na poti in da se ti mora vsakdo umakniti. Na strmih in ovinkastih gorskih cestah sproisti svoj strah s pogostim vijuganjem med luknjami; kdor ti prihaja nasproti v svoji hrupni škatli, te tako ne sliši in ne vidi in samot- ni sprehajalec bo končno iz- gubil voljo 00 teh krajih. Ponoči divjaj po mestih in vaseh z nadzvočno hitrostjo in spravljaj prijatelje in de- kleta s strokovno naravnano huno; ko parkiraš avto. spu- sti iz motorja še kakšen za- viiaioč glas in močno udari z vrati. Mnogi živčni bolniki tako ali tako ne morejo spa- ti in takšna teraniia akustič- nega šoka jim gotovo ne bo škodila. Pusti teči motor v prostem teku cele ure: benzinski hla- pi, ogljikov monoksid in saje so dobri za- pljuča in moder- ni človek ne sme vedeti, kaj sta mir in tišina, ki ju niti ne prenaša. Zapomni si, da moraš ved- no imeti odprt radio na ves glas. tudi kadar nisi v avtu; tako napraviš dve stvari: ni- koli ti ga ni treba ugasniti in ljudje so vedno obveščeni o dnevnih novicah, raznih navodilih in poslušajo dra- goceno kričanje. Cvetoči vrtovi so namenje- ni parkiranju; z radiom in prenosnim televizorjem nepo- pisno bolj uživaš bogastvo in lepoto narave; v znak hva- ležnosti osreči lastnika zem- ljišča s praznimi steklenica- mi, konservnimi škatlami, kostmi in papirjem. Napadaj, uničuj drevesa, dokler se občina ne bo odlo- čila, da bo končno vendar posekala vsa drevesa v bliži- ni ulic in trgov. 6. Morilska in samomoril- ska dirka je učinkovito zdra- vilo proti občutkom manj- vrednosti, ljubezenskim bo- lečinam in erotičnim popad- kom; seksualni kompleksi in druge tako imenovane ubi- jajoče misli se na ta način čudovito pomirjajo, oziroma se sploh ne pojavijo. Ce te gledajo dekleta, poženi svoj Ferrari, Porsche ali Jaguar kolikor mogoče glasno; ob- stale bodo polne občudova- nja, zate in za tvojo raketo. Ce dekle sede poleg tebe. do- kazi, dč. znaš voziti tudi brez rok, objemi jo in pozabi na vse: skupna smrt vaju bo re- šila poznejših ljubezenskih muk. Ce imaš nočni zmenek, naj zanj zvedo vsi: hrupno pre- bombardiraj skrite ulice in poti, saj ljubezen ni nobena skrivnost; če bi se zmenek sprevrgel v razočaranje, pre- pričaj sebe in druge o na- sprotnem; vračaj se z nad- zvočno hitrostjo in veselo po- skakujočim motorjem. Ce pa imaš samo motor ali moped — ne ženi si k srcu; še toliko močneje in vztrajneje naj po- je, skače »mopedina« ščege- te tvoja Parilla, Motto Mari- ni ali Zundapp. 7. Prav imaš, ko se prito- žuješ, da je svet prenati-pan z avtomobili: najlepši razgled je uničen — parki in trgi so se spremenili v parkirišča. Storiš torej dobro delo, če kdaj odpelješ kakšen avto. Ce pa to ni mogoče, potem protestiraj zoper to navlako tako. da prerežeš ali odneseš rezervno gumo, razbiješ šipo ter vzameš foto in radioapa- rate. 8. V primeru nesreče si za- pom^ni, samo zaradi ljubezni do resnice, nikoli nisi kriv ti niti tvoj avto, ampak vedno drugi, ali cesta ali vreme, drevesa, sonce ali luna. 9. Pogosto potuj z drugimi ženskami, vozi noro divje, izigravaj nevarnosti in se iim smej: tvoja žena ne bo ne občudovala ne cenila takšnih čednosti. 10. Tvoj prvi cilj naj bo, da presegaš soseda po veli- kostii, kubaturi, razredu in dodatni opremi, samo tako se boš lahko imel za uglednega člana moderne motorizirane družbe. Predvsem pa ti bi ob kon- cu z najboljšim namenom dal tale nasvet: ne hodi ni- koli peš na sprehod, na de- lovno mesto, v pisarno ne ho- di peš, temveč z avtom. Na- mesto da bi hodil peš 10 ki- lometrov, jih lahko »požreš« 700, to je udobneje in bolj zdravo: noge so zato, da pri- tiskajo na plin, ne zato, da bi hodile. Dantejev človek z »dolgim počasnim in zamiš- ljenim korakom« je danes stvar davnih, ozabljenih ča- sov. Franz Tappeiner STRELSTVO V Podgorcih v nedeljo so strelske dru- žine ormoške občine organi- zirale v Podgorcih pregled- no tekmovanje v streljanju z zračno in malokalibrsko pu- ško in Drulow pištolo. Za- radi slabega vremena so se tekmovanja udeležile le e- kioe strelskih družin iz Sre- dišča. Podgorc, Kovinar.ja Ormoža in Miklavža. Namen tekmovanja je bil, izbrati najboljše strelce vseh kate- gorij za JLA. Pri streljanju z zračno pu- ško so bili doseženi nasled- nji rezultati: Člani: 1. Janko Zidarič, Središče. 330 krogov. 2. Jan- ko Prejac, Podgorci. 313 kro- gov. Franc Tkalec. Kovinar, Ormož. 311 krogov. Mladinci: 1. Toni Prosnik, Središče 306 krogov, 2. Mar- jan Sladnjak, Podgorci. 298 krogov. 3. Leon Žerjav, Sre- dišče. 275 krogov. Pionirji: 1. Bojan Mlakar, Središče, 110 krogov (od 200 možnih). Članice 1. Justina Zidarič, Središče, 302 kroga. Z malokalibrsko puško je med člani zasedel 1. mesto Franc Lah, Podgorci, 151 krogov, 2. Anton Fištravec, Podgorci, 150 krogov, 3. Franc Tkalec, Kovinar, Ormož, 149 krogov. Mladinci: 1. Toni Prosnik, Središče, 151 krogov, 2. Milan Pintarič, Podgorci. 140 kro- gov, 3. Mirko Sladnjak, Pod- gorci. 125 krogov. Članice: 1. mesto ie zasedla Justina Zidarič s 126 krogi od 200 možnih. jr Kako sem postal in ostal esperantist Do leta 1923 nisem nič sli- šal o esperantu. Tuji jeziki pa so me vedno zanimali in sem se nameraval učiti ra- zen italijanščine še franco- sko in angleško. Moj prija- telj, ki je prišel iz Argenti- ne, pa mi je priporočal špan- ščino. No, takrat pa sem za- sledil v socialističnem glasi- lu »NAPREJ« obširen članek o potrebi mednarodnega ie- zika esperanto, ki da je lah- ko priučljiv in katerega ide- ja združuje srca vsega člo- veštva. Ta plemenita ideja me je takoj navdušila kot tudi člane »rdečega konsu- ma« v Lovrencu na Pohor- ju, kjer sem bil takrat v službi. Leta 1924 sem dobil neveščega učitelja iz Ljub- ljane in še ta ni redno pri- hajal, tako da smo se nauči- li le nekaj slovnice. Po enem letu sem dobil esperantski učbenik iz Hrvatske ter v treh mesecih predelal vso snov, nato pa odprl tečaj. Po končanem tečaju smo usta- novili ESPERANTSKI KLUB, v imenu katerega sem maja 1926 pozdravil III. JUGOSLOVANSKI ESPE- RANTSKI KONGRES v Ma- riboru. Tam sem se seznanil z našimi in nekaterimi tuji- mi esperantistti, s kaiterimi sem si začel dopisovati. Po- tem sem dobil zvezo s parla- mentarcem iz Stockholma. bančnim uradnikom iz Am- sterdama in študentom iz Tokija. Prva žal ne živita več, zadnji pa je na visokem položaju na Japonskem. Pristopil sem k SVETOV- NI DELAVSKI ESPERANT- SKI ORGANIZACIJI SAT, katere član sem še danes. Prejemal sem razen naše »LA ČUDA ŠTELO« še tu- je esperantske liste (Franci- je, Holandske, Brazilije in Japonske). Ves prosti čas sem posvetil ESPERANTU. PrelDivalce Lovrenca je presenetila esperantska pri- reditev z igro in predava- njem zdaj žal že pokojnega dr. Winterhalterja. Prvič je na zgradbi hotela »Jelen« vihrala velika esperantska zastava. Tako v Dravogradu, kamor sem bil lOta 1928 pre- meščen in od leta 1931 v Ptuju smo imeli tečaje in ustanovili klub. Vsi vpisani sicer niso vztrajali, kajti če- tudi esperanto ni bil prepo- vedan, so v nas videli komu- niste, to pa je bilo takrat nevarno. Zato nisem dobil potnega lista za Leipzig in Budimpešto, na esperantski kongres. Okrajni glavar je v Preval j ah dejal: »j a, radi bi se sestali s komunisti«. No, po končanih kongresih so mi potno dovoljenje le izdali za vse države le za Sovjetsko zvezo ne. Poslano pismo he- rojskim borcem za svobodo v Španijo, od koder smo dobili »POPOLA FRONTO« je bU dokaz za zvezo s tujimi ko- munisti. Pisanje v »komuni- stični list«, bila je »Delav- ska enotnost«, bile so še hu- de obtožbe, kar bi me spra- vilo v glavnjačo, da me ni branil moj šef, takratni ma- gistralni ravnatelj Zavadlav, kateremu gre hvala, da je državni tožilec ustavil posto- pek po »zakonu o zaščiti dr- žave«. Ostalo je le pri pre- iskavah. Mestni župan mi je dal strog opomin in me opo- zoril, naj se z esperantom več ne bavim. Kajpada se te- ga nisem držal. Z dovolje- njem banake uprave sera smel voditi esperantski te- čaj, toda le v gimnaziji, ne pa pri »SVOBODI«, kamor sem hodil le na predavanja. Ob okupaciji leta 1941 so me kot učitelja »judovskega« je- zika zaprli, pretepali na Bor- lu in Rajhenburgu ter s celo družino izgnali v Srbijo. Tod sem v teku štirilet- nega izgnanstva lahko le sa- njal o esperantu, vendar mi je, razen v domačem krogu, usipelo enkrat govoriti espe- ranto v neki vasi blizu Sta- lača z nekim srbskim kme- tom, drugič na postaji Kra- ljevo, kamor sem se vozil v službo, z nekim italijanskim vojakom in tam bi skoraj padel v roke gestapovcem. Teden pozneje pa sem le za las ušel smrti, ko so me čet- niki na postaji Lipovo poteg- nili iz vlaka, me vlekli k vo- di, kjer so me nc.meravali za- klat! kot partizanskega člo- veka. Poldrugo leto še doma niso smeli izvedeti, kaj se je zgodilo z menoj, ker bi si- cer ubili celo družino, tako so mi zagrozili. Veliko je bilo moje vese- lje, ko sem 1945 že v osvo- bojeni Srbiji slišal iz Sofije Po radiu poročilo v esperan- tu s pozdravi somišljenikom vseh dežel. Poslal sem jim pismo in ob vrnitvi v Ptuj me je čakal odgovor. 16. 7. 1945 sem nastopil službo pri MLO. Med obilico dela .je bila moja skrb zbrati nekda- nje esperantlste. Začeli smo s tečajem ter naslednje leto ustanovili esperantsko dru- štvo, ki je zdaj sekcija DPD »Svobode«. Ob obletnici 1966 smo že lahko prikazali uspe- he našega dela, nastopi in iz- piti itd. Naročili smo espe- ran^tske liste ter se spet po- vezali z esperantisti raznih držav. Osebna srečanja na esperantskih kongresih tako doma kot v tujini: Pari.^u. Nancyju, Linzu, Haagu in Budimpešti so mi vlila vero, da bo ESPERANTO v borbi za MIR in MEDSEBOJNO RAZUMEVANJE MED VSE- MI NARODI SVETA prej aM slej tudi zmagal. Zato sem osital esperantist. Josip Domajnko tednik — Četrtek, 12. novembra 1970 STRAN 13 Hornnontkeir Matija Miško iz Pavlovec Harmonikar, pevec in še kaj Kdo ne pozna Mati.ie Mi- ška iiz Pavlovec? Večina ga zelo dobro pozna kot dobre- ga harmonikarja. Kot harmo- nikar je nastopal na Radiu Ormož januarja letos, poz- neje pa še enkrat kot pe- vec v sestavi kvarteta Or- moški fantje. Sicer ga pa ta- ko poznamo kot prizadevnega delavca na polju glasbe. Dve leti poje v Ptujskem kvar- tetu pri ansamblu Toneta Kmetca iz Ptuja. Tako je po- stal znan tudi s plošč. Prvo ploščo, ki jo je posnel z o- menjenim ansamblom pred dvemi leti, je imela naslov »Novoletno voščilo«. Takoj za tem so se vrstile druge, kot je »Stara domačija«, »Naš stari Ptuj« in druge. Sedaj pa sodeluje tudi kot pevec pri pevskem zboru »DPD Svoboda« iz Ormoža. Torej lahko vidimo, da se ta mož poleg svojega dela tudi vsestransko udejstvuje, kar je danes na vasi velika red- kost. Večkrat je stekla beseda o njegovem prizadevnem delu v različnih društvih in do- stikrat sem mu zastavljal vprašanja, na katera je rad odgovoril. »Tovariš Miško, kaj vas je navedlo, da ste se začeli glasbeno udejstvovati?« »Prav gotovo zato, ker je tudi moj pokojni oče bil mu- zikant. Igrati sem pričel na harmoniko že zelo zgodaj. Danes pa imam bolj veselje do petja, kakor do igranja. Harmoniko le še tu in tam vzamem v roke.« »Kako to, da ste se odločili za petje?« »Tovariš Kmetec nas ie prosil, da bi pri njegovem ansamblu peli. Takrat smo bili še Ormoški kvartet, ki pa se je pozneje zaradi od- hoda nekaterih članov raz- formiral. Od vseh članov sem ostal še samo jaz. Takrat so prišli še novi pevci in se je zato naš OiTnoški kvartet preimenoval v Ptujski kvar- tet.« »Ce bi vas kdo vprašal, za kaj bi se odločili: za petje ali za igranje?« »Na to vprašanje je zelo težko dati odgovor, ker imam veselje do enega kakor do drugega.« »In kakšni so vaši načrti?« »Ja, načrti so veliki, toda ne vem, če jih bom uspel u- resničiti. Zato pa bi to raje zadržal za se.« »Pa še to: kako uspevate poleg dela na posestvu dela- ti še v službi in poleg tega se še glasbeno udejstvova- ti?« »Težko gre, vendar, če je človek požrtvovalen in če ima do nečesa veselje, lahko premosti vse ovire!« F. K. Vcirše zdravfe iirzle roke in noge Mrzle reke in noge, bledi- ca na obrazu, bolečine v gla- vi, občutek onemoglosti in iz- črpanosti, večna utrujenost — vsi ti pojavi imajo svoje globoke vzroke, ki iih mora prizadeta oseba dobro pre- misliti, in če je le mogoče, čimprej odpraviti. A kaj je poglavitni vzrok teh neugo- dij? Nič drugega kakor to, da možgani in koža niso do- volj prekrvljeni. Tega vzro- ka pa ni mogoče ugotoviti samo s kratkim, površnim zdravniškim pregledom. Tre- ba si je vzeti čas ih stvar do- bro preučiti, kajti po sredi so včasih tudi druge, težje stvari. Največkrat pa gre, kakor rečeno, za slabo in le- no pretakanje krvi. ki je je v žilah premalo, zaradi česar Prevzema človeka drema- vost. Pot krvi od celic do možganov je počasna in šib- ka, ker vsebuje kri prema- lo Vjcjka. Kri je pravzaprav brez- barvna .s-nov kakor voda, rde- ^a pa se nam vidi zategadelj, ker plava v njenem toku petindvajset bilijonov »drob- cenih kroglic, napolnjenih z rdečilcm. Ta krvna telesca so podobna plavajočim čol- ničkom, ki so neutrudno na poti od pljuč k celicam. Pre- mikajo in pretekajo se skozi sistem kanalov po človeko- vem telesu sem in tja. U- stavljajo pa se ob celicah, kjer na povratni poti odlaga- jo izrabljeni kisik, ki so ga zajele v pljučih. Ta izrablje- ni kisik se mora očistiti, presvežiti in obnoviti, da po- stane zopet uporaben za na- daljnje delo. Kadar celice ne dobe do- volj svežega kisika, sta te- mu krivi dve okolnosti: zna- biti ni na razpolago dovolj »transportnih sredstev«, že zgoraj navedenih čolničkov, ki skrbe za zvezo med celica- mi in pljuči. V drugi vrsti pa krvi lahko primanjkuje barvila. Rdeče barvilo hemo- globin namreč veže kisik na zelo preprost način. Ker vse- buje malenkosten dodatek železa, katerega navzočnost cenijo v vseh delih telesa na pet in pol gramov, se dogaja z žele7X)m po.seben proces od- dajanja železove rje, pri če- mer se kri čisti in osvobaja neustreznih sestavin. Zdaj si lahko predstavlja- mo, čemu zdravniki cesto predpisujejo »utrujenim« pa- cientom zdravila v obliki že- leza. S tem pripomočkom se kri razvname, regenerira, prerodi ter začne spet proiz- vajati več barvila. Ce pa šte- vilo krvnih celic pade pod določeno mero, ,e to znak, da je na voljo premalo tran- sportnih sredstev, ki jdh ve- lja izvleči iz rezerv v hrbte- ničnem mozgu. Tam čaka na vstop v službo vsak dan do bilijon čolničkov. Potrebe po teh transportnih pomagalih so stalno velike, včasih na- ravnost žgoče, kajti vsako »vozilo« ima omejeno živ- ljenjsko dobo, namreč borih petindvajset dni. Mozeg mo- ra potemtakem proizvajati- vsak dan blizu bilijon krvnih telesc. Takšna preiskava nam tudi pokaže, ali gre pri bol- niku za anemijo ali za kaj drugega. Do nedavna je bila človeškemu zdravju smrtno nevarna samo ena oblika a- nemije — »perniciozna« ane- mija. Pri tej bolezni zapusti veliko število krvnih telesc hrbtni mozeg v nedozorelem stanju, kar povzroča razne tegobe. Število krvnih telesc se krči bolj, kakor bi se to smelo zgoditi. Pri tej pomanj- kljivosti predpisujemo bol- niku vitamin B-12. S tem si- cer ne odstranimo vseh vzro- kov bolezni, vendar se zava- rujemo in dosežemo, da se izoblikuje sproti dovolj krv- nih telesc, ki oskrbujejo pro- met med celicama in pljuči. Širok tok glavne žile dovod- nice se cepi na vrsto manjših arterij, ki pristajajo v sklo- pu majcenih krvnih telesc, ki ogrožajo bolnikovo živ- ljenje. Včasih so si zdravniki pri tovrstnih pojavih poma- gali z operativnimi posegi. Danes so ta način opustili. Zadnji čas pa je prišlo v ra- bo odstranjevanje delov žil in žilic ter nadom.eščanje z umetnimi pripravki. Ta pra- ksa se širi in zaznamuje us- pehe. Vzrok! za hladne roke, no- ge in glave so torej zelo zelo različni, kar je treba pri bo- lezenskih pojavih te vrste na- tanko upoštevati. Z laiškim Žilice, ki posredujejo to iz- menjavo, pa so zelo tanke, tanj še od žen.skega lasu. Pri zdravem človeku se ta postopek izvaja normalno, ker koža sama ne zaliteva tako intenzivnega prekrvlje- nja. Proces se nekoliko opo- časni. Celice se sicer polni- jo, kljub temu pa ostajajo hladne. V tem položaju jame- jo slabeti in veneti. Pravimo, da starajo. Kaj je vzrok te- mu? Fine krvničke so sko- raj do kraja zaprle svoje od- prtine, dovode in izhode, skozi katere še komajda stru- ji tok krvi. Kri ne pelje, ka- mor bi bilo treba, temveč zastaja v večjih žilah ali ka- nalih. Proti pojavom te vr- ste je na mestu samo boj v obliki gibnaja. telovadbe, sprehodov, športov vseh vrst, a tudi plavanje in masaža. Važno je tudi, da dobiva ko- ža pobudo, iz notranjosti te- lesa, ne samo od zunaj. Sa- mo takšen način prekrvav- Ijenja lahko izdatno pomaga bolniku. Ce krvničke nim.ajo priložnosti, da odpahnejo svoje čepke, začno nagajati, kar zelo moti. V letih mene se pri žen- skah marsikaj spremeni v or- ganizmu. Koža jim nekako pobledi, zvodeni, prsti odmi- rajo, postanejo beli, v rokah in nogah se pojavijo občutki nekakšnega gomazenja in mravdjinci. Tudi srbečica ni redek pojav. V takšnih pri- merih si pomagamo s kopel- mi. vendar samo pod zdrav- niškim nadzorstvom! Upošte- vati moramo namreč možnost poapnenja žil, ki se obdajajo z oblogo apnenca, a tudi raz- nih maščob. Tai<:o žile zade- belijo, nabreknejo, postanejo trde in se celo deloma ali po- polnoma zapro. Normalni proces prekrvavljenja je iz- podrezan. Nastanejo zastoji, znanjem tu ne opravimo ni- česar, potrebna je res skrbna zdravniška izvedenost in po- moč. Krvni obtok je nadvse važen faktor pri vrednotenju človekovega zdravja, kajti kjer ni dovolj krvi na razpo- lago, nastane hlad. občutek mraza jn človek jame zdrav- stveno propadati. Neprekrv- Ijeni možgani ne m.orejo več opravljati svojih funkcij. Človek peša in peša. dokler ga ne pokosi bleda smrt. dr. Marcus Weber iMl:wku nogometna liga V nedeljo je bilo odigrano predzadnje oziroma zadnje kolo jesenskega dela tekmo- vanja v občinski ligi. V zahodni skupini so bili naslednji izidi: Kidričevo — Leskovec 11:1, Videm — Kungota 4:2 sta rezultata, ki smo jih pričakovali, Maj- šperk — Skorba 4:3 je prvi poraz Skorbe. ki . je morala na vroča tla v Makole. vse- kakor pa je presenečenje iz Hajdine, kjer je novinec Ge- rečja vas premagala sicer nepopolno ekipo Haidine z visokim rezultatom 8:3. V tej skupini še vedno vo- di Videm pred Majšperkom, Kidričevim, Skorbo itd. V zadnjem kolu se v nedeljo srečajo v Hajdini Skorba — Videm, v Kungoti Kungota — Kidričevo, v Leskovgu Leskovec — Hajdina in v Gerečji vas Gerečja vas —i Lovrenc; Majšperk je prost. V vzhodni skupini je tek- movanje končano. V nedeljo so bili doseženi naslednji re- zultati: Rogoznica — Mar- kove! 7:2. Stojnci — Dester- nik in Prvenci — Cirku'.ane 3:0 p. f. Stanje na lestvici je na- slednje: Roguznica 7 7 O O 42:9 14 Gorišnica 7 6 0 1 36:12 12 Zavrč 7 5 0 2 21:12 10 Markovci 7 4 O 3 30:27 8 Stojnci 7 3 O 4 25:35 6 Desternik 7 1 0 6 18:23 2 Prvenci 7 1 O 6 12:38 2 Cirkulane 7 1 0 6 9:37 2 Tekmovanje v tei skupini bi lahko razdelili v dve ka- tegoriji in to nedvomno naj- močnejše so ekipe, ki zase- dajo p;va štiri mesta in bo- do medsebojni dvoboji odlo- čali spomladi o prvaku, do- čim so ostale ekipe slabše, ni pa rečeno, da katera od njih spomladi ne bo delala komu preglavic. Disciplina v tem tekmovanju je bila bvezhibna, tekmovanje se je odvijalo brez prekrškov in protestov in se je to tekmo- vanje že ustalilo. Tekme si je ogledalo lepo število gle- dalcev iz nedelje v nedeljo, nedvomno pa je s tem bilo zajetih nad 200 mladincev, ki na športnem polju krepijo svoje sposobnosti in moči. -nc Rt^jska osebna kronika RODILE SO: Jožefa Hren, Gorca 13 — Bojana; Katica Zamuda, For- min 58 — Robija; Anica Pra- protnik, Pragersko 102 — Marjano; Marija Arnuš, Bu- kovci 173 — Janka; Ana Pe- tek, .Draženci 72 — deklico; Marija Sužnik, GrajenTJčak 30 — dečka; Ljudmila Sel. Ju- rovci 28 a — deklico; Ljud- mila Florjanič. Strejanci 3 — dečka; Roza Dolinšek. Sp. Hajdina 123 — dečka. POROKE: Jožef Cvetko. Kicar 29 ia Jožica Anžel, Kicar 55; Sto- jan Požar, Majšperk 30 in Marija Vtič, Ljubljana, So- sterska 12 b; Valentin Koro- šec, Zadružni trg 9 in Mari- ja Rebernik. Krempljeva ul. 2; Peter Jamnik. Form in 60 in Alojzija Haužar, Naselje bratov Reš 34; Alojz Gregi, Ormož. Vrazova 1 in Fran- čiška Svigelj. Hajndl 31. UMRLI SO: Maks Taciga, Stoperce 9^ roj. 1905, umrl 28. 10. 1970; Neža Bnžičko. Podlože 52. roj. 1896. umrla 5. 11. 1970; Katarina Zavec, Vareja 15, roj. 1920.. umrla 5. 11. 1970. Rokomet Drava : Petrovče 26:73 V zadnji tekmi jesenskega dela tekmovanja je Drfiva premagala borbeno ekipo iz Petrovč pri Celju. Domačini so si v prvih mi- nutah igre pridobili rahlo prednost v vodstvu in je ni- iso do konca tekme izgubili. Gostje so se prikazali kot borbeno moštvo, tako je bila tekma hitra in borbena, gle- dalci pa so lahko videli lepo število zadetkov. Uspešni so bili: Grame 8, Križe 5, Rozman 4. Gašperšič 3. Jurkovič in Bezjak 2. Cu- cek in G?brovec po 1 gol: za goste pa Randl 7, Herman in Verlič 4, Grešnk in Pfajfer 3 teij^ulk 1 gol. STRA ti 14 TEDNIK — ČETRTEK, 12. novembra 1970 Človek postane človek samo s pomočjo vzgoje starši so otrokovi prvi vzgrojitelji, naravni vzgojite- lji. Vsi pa dobro vemo, da so za vzgajanje najpomemb- nejša in najodločilnejša pr- va otroška leta in da se o- trok do desetega leta prav- zaprav že izoblikuje. V ka- snejših letih poklicni vzgoji- telji lahko samo še dopol- njujejo, izboljšujejo in ko- rigirajo pomanjkljivosti pri vzgoji. Družinska vzgoja je torej najpomembnejša, ne pa edina, pri formiranju mlade osebnosti. Družina predstavlja otro- ku svet v malem, v njej spo- zna prve medčloveške odno- se. Ce so ti odnosi med za- koncema in otroki lepi in topli, je to sreča za družino in najboljša garancija za o- trokovo zdravo osebnost. Sa- mo telesno in duševno zdra- va družina, le dom, v kate- rem vlada ozračje pravega človeškega dostojanstva, bo lahko trden temelj telesno in duševno zdrave človeške družbe. Danes pa se je prav tu marsikaj zrahljalo. Vse drvi za zaslužkom, vse stremi sa- mo za telesnimi dobrinami. Oče nima več časa za dru- žino, mati je nervozna in utrujena, ko se vrne iz služ- be. Oba sta s svojimi misli- mi vse drugje, samo doma ne. Misel in skrb z vsemi čustvi ni več osredotočena na dom in njegove prebival- ce, ampak nekam izven do- mačega ognjišča. Znajdemo se pred čudnim nasprotjem: bolj ko oba garata za druži- no, bolj se od nje oddaljuje- ta. To stanje je že marsikje prešlo v pravo zakonsko sti- sko, ker se z garanjem stop- njuje človekova utrujenost in izčrpanost, zato postajajo vedno bolj sitni, živčni in manj sposobni za skupno življenje. Niso več sposobni dati drugim osebnega živ- ljenja in jih osrečevati. Čim manj se doma srečujejo, tem manj sreče prinesejo v svoj dom. S pogosto odsotnostjo ra- ste tudi nepoznavanje doma- čih družinskih potreb, skrbi In zahtev, hkrati pa se krha ljubezen, ki mora ožarjati vsak dom. Mož in žena se odtujujeta; še bolj pa to ve- lja za razmerje staršev do otrok. To pa postaja usodno za vse otrokovo življenje. Ti otroci se čutijo vedno bolj zapu.ščeni. navadijo se po- hajkovanja in popolne neod- visnosti. Ce se v taki osam- ljenosti in žeji po ljubezni naveže na sebi enake sovrst- nike (razumljivo je, da se prav ti med seboj privlaču- jejo), se kaj rado zgodi, da take skupine mladostnikov zaživi,io svoje življenje, živ- ljenje ob katerega se spoti- kamo. In kdo je kriv, da so ti otroci površni, domišljavi, samo zabave, avantur in plesa željni? Kdo je kriv? Vsaka posledica ima svoj vzrok. Iščemo ga. Vsi ga iščimo. Vsak najprej sam pri sebi. Vzgoja je filigransko delo. Ena sama drobna nitka nam je ušla iz rok ali smo jo ne- rodno prijeli in že se je utr- gala. Posledice naše nerod- nosti, nevednosti in neodgo- vornosti pa so lahko usodne. Kako bodo ljudje stanovali čez petdeset let? O tem raz- mišljamo marsikje, odgovor na vprašanje so iskali tudi arhitekti iz 17 dežel, zbrani na strokovnem posvetu na Bahams!kih otokih. Udele- ženci razprav so poročali o vplivTJ okolja in še posebej stanovanja na človeško u- stvarjalnost. Kdor je poslu- šal vse to, se ni mogel otre- sti občutka, da sedanja sta- novanja v tem smislu sploh niso primerna za človeka. Dnevi četverokotnih pro- storov so šteti, se je glasila ena izmed izjav. Prihodnje stoletje bo pomenilo konec sob v sedanji podobi in obli- ki, ker bo človek končno spoznal, da bivanje v ogla- tih, nezaokroženih prostorih neugodno vpliva na njegov duhovni razvoj in umsko de- javnost. V prihodnjem stoletju bo- do ljudje živeli v okroglih ali ovalnih prostorih, ki bodo po možnosti prehajali drug v drugega. Udeleženci sestan- ka so strmeli ob pogledu na modele okroglih stanovanj- skih hiš. bivališč v obliki valjev in gobam podobnih nebotičnikov, kakršne bodo delno že v tem desetletju za- čeli graditi v Severni Ame- riki, na Japonskem in v Av- straliji, bržkone pa tudi dru- god. Naprti predvidevajo, da bodo gradili iz jekla in umet- nih snovi stonadstropne ne- botičnike in da bodo prej kot v treh mesecih pričarali iz tal okrogle hiše s 50 okrog- limi stanovanji, katerih vsa- ko bo merilo okoli 180 kva- dratnih metrov. Stene bodo iz steklenih vlaken, zato jih ne bo treba niti barvati niti ob- lagati s tapetami ali sicer vzdrževati. Obložene bodo s plastmi, ki odbijajo svetlo- bo, tako da se bo zdelo biva- lišče še večje in bo imel sta- novalec vtis, kakor da živi nekje v prostranosti. Stanovanjske opreme ne bo več, vsa.j takšne ne, da bi jo bilo treba ob selitvi vlači- ti s seboj. Vse bo vgrajeno in seveda izdelano iz umet- nih snovi. Stanovalec bo po potrebi napihnil blazine, les kot surovina za pohištvo ne bo več prihajal v poštev. K udobju v večnadstropnih kro- glasitih hišah bodo razen dvi- gal prispevale tudi premične stopnice iz umetnih snovi. Po mnenju psihologov, ki. so sodelovali na zborovanju, človek v dobi izumov, odkri- tij in sploh izredno razširje- nega obzorja ne more več ži- veti v četverooglatih prosto- rih, ki mu v svoji omejeno- sti no dajejo spodbud za no- vo ustvarjalnost. Mnogi na- povedujejo, da bo spremenje- na stanovanjska kultura pri- hodnjega stoletja zagotovila nove možnosti za ustvarjal- no delo. Mesec in mesečnost Na kliniko je prišla raz- burjena žen.ska. S seboj je privedla desetletnega sina, da ^^i povprašala zdravnika za nasvet. — Hudo je s fantom. Neke čudne stvari se dogajajo z njim. Zdaj govori v spanju, zdaj sedi na postelji, ne da bi se zbudil, včasih celo ho- di po sobi. Oči ima odprte, vendar nikogar ne opazi... Očitno je šlo za znamenje mesečnosti — precej hude o- bolelosti. O tem, kako so zdravili dečka, pozneje. Naj- prej o sami mesečnosti. Ruski učenjak Ilja Mečni- kov, Nobelov nagrajenec, je odkril, da se človeški orga- nizem dalje razvija, da se izpopolnjuje, vendar ohra- njuje v sebi več preostankov okrnjenih organov in skritih nagonov, ki jih je podedo- val od davnih prednikov — od člov^eku podobnih opic. K tem prišteva Močnikov tudi nekatere pojave mesečnosti, ki se v znanosti imenujejo somnambulizem. To obolelost je treba pre- sojati kot svojevrstno okva- ro vloge, ki jo ima spanje. Prav tako pa je v zvezi tudi s takimi boleznimi, kakor je na primer histerija in epi- lepsija. Pojavi somnambulizma so raznovrstni. V nekaterih pri- merih počne človek marsi- kaj, ne da bi vstajal iz po- stelje, v drugih — »se spre- haja« po stanovanju, včasih opravlja čisto pametne po- sle, na primer pripravlja hrano, pospravlja po stano- vanju. Značilno je, da sočlo- vek vseh takih »poslov« prav nič ne spominja. Zato lahko razumemo njegovo presene- čenje, ko vidi zjutraj, ko se kot po navadi zbudi, oprav- ljeno delo. Mesečnik povpra- šuje domače za pojasnilo, to- da le-ti pogosto ne vedo ni- česar. Nekaterim mesečnikom je »tesno« v stanovanju. Od- pravljajo sena ulico in počno včasih prave pravcate ekvi- libristične »čarovnije« — ho- dijo, na primer, po robu stre- he. Kako neki razlaga zna- nost take »zmožnosti«? Pri mesečnikih se na po- vršini speče (zavrte) skorje velikih možganov zaustavi ali prebudi delovanje tistih pvod- ročij možganov, ki upravlja- jo z gibi. To so področja mo- tornega območja možganske skorje. Od tod izvira avto- matičnost mesečnikovih de- janj, ki so brez potrebnega nadzorstva možganske skor- je kot celote. Po besedah akademika Iva- na Pavlova. Nobelovega na- grajenca, delujejo pri živa- lih in pri človeku posebni mehanizmi s poznavanjem obdajajoče resničnosti, tako imenovani signalni spleti. Pri živalih deluje samo en tak splet. Veliki učenjak ga je imenoval prvi signalni splet. Njegova osnova so čutila. Človek pa ima poleg te os- nove še drugi signalni splet. Ta sprejema in sporoča ne samo zaznavanja čutil, mar- več tudi njihove simbole, ki se izražajo v govoru. Med na- padi mesečnosti je prav ta splet včasih v takem negib- nem stanju, da ne more v dovoljni meri upravljati gib- nih mehanizmov motornega področja možganske skorje. Neredko se vprašujemo, kako naj si razložimo pojav, da hodi mesečnik po robu strehe lahko prosto kakor po pločniku? Pomislite, kako lahko in prosto stopa človek v budnem stanju po široki trdni deski, ki drži čez nizki potoček. Ničesar se ne boji. Zdaj pa si zamislite, da je prav ta deska vržena s skale na skalo precej visoko, da se je potoček spremenil v viso- ko gorsko reko. Vnaprej lah- ko rečemo: le malokateri se bo odločil, da bi stopil na morda sicer čisto trden mo- st iček. Toda zakaj neki? V napoto mu je strah. Budnemu člove- ku je prirojen. Mesečnik pa ga med svojo hojo v spanju ne pozna. Od tod tudi izvira pogumnost, dejavnost, odloč- nost. Vse to, pomnoženo z vrojenimi gib ni mi mehaniz- mi, pojasnjuje tisto presenet- ljivo gibčnost, ki je včas«h lastna mesečnikom. Upoštevati moramo to in zato ne smemo poklicati me- sečnika, kadar je na svojem mračnem popotovanju, ne smemo ga prebuditi. Ne sme- mo ga poklicati, bolje je, da ga primemo za roko in ga pK>časi od vedemo domov. In še eno vprašanje: z/akaj imenujejo take ljudi meseč- nike? In kakšno vlogo ima pri tem luna ali mesec? Nekdaj so mislili, da člo- veka nosi luna. Taksno miš- ljenje se je povezovalo z dvemao koliščinama. Prvič, v mesečni noči človeka, ki ta- va po dvorišču ali se spreha- ja, denimo, po strehi, poseb- no lahko vidimo. V temi pa ga seveda ne moreš videti. Drugič, predniki so verjeli, da luna silno vpliva na do- godke na zemlji. Razen tega so opazili, da je lunina svetloba, ki je pa- dala na človekov obraz, ko je spal s priprtimi vekami, vča- sih povzročila napad meseč- nosti. Toda danes je ugotov- ljeno, da povzročijo take na- pade različni dražljaji, na primer ropot predmeta, ki pade v sosedni sobi. Nagnjenje do sprehajanja v spanju mine pri otrocih navadno brez manjših posle- dic. Tako je bilo tudi z ma- lim pacientom, ki smo ga o- menili na začetku. Fant je popolnom-a opustil svoje ne- navadno početje. Predvsem mu je pomagalo pravilno nadzorstvo zdravnika in star- šev: natanko določene ure u- čenja, odmora in spanja, nor- malno hranjenje, telovadba. Uporabljali so pomirjevalna zdravila, ki krepi,jo živčni se- stav. Ce pa je ugotovljeno, da je mesečnost posledica kake druge obolelosti, je potrebno daljše vztrajno zdravljenje. Vsekakor pa ni treba zdraviti »mesečevega učinka« — me- sec nima tu nič opraviti. Dr. Suhareb.>ki P rev. S. J. Stanovanjskega problema ni TEDNIK — ČETRTEK, 12. novembra 1970 STRAN 15 Ni važno zmagati... Ni važno zmagali, važno ie sodelovati. To je načelo športnikov in to je bilo tudi naše geslo, ko smo se v so- boto, 31. oktobra, z avtobu- som namenili proti Ljublja- ni. Namen našega potovanja je bilo tekmovanje v oddaji Spoznavajmo svet in domo- vino, ki jo je letos ponovno začel predvajati ljubljanski radio. V avtobusu si lahko videl resne obraze, ki so pri- čali, da je pred nami nekaj še vse bolj važnega kot je šola. Nekateri so prebirali najnovejše novice iz časopi- sov, drugi so listali po turi- stični enciklopediji Jugosla- vije in spet tretji zamišljeno zrli skozi okno in opazovali čudovito razstavo na pro- stem, ki jo vsako leto prireja nepremagljiva umetnica Je- sen. Oddajo že vsi dobro pozna- te iz prejšnjih let. zato ji ne bi posvečala preveč pozor- nosti z natančnim opisova- njem. Omenila bi le to, da je v poteku prišlo do nekaterih bistvenih sprememb, ki so oddajo spremenile iz prej monotonega 75-minutnega poslušanja vprašanj in odgo- vorov, v pestro in zanimivo družabno igro. Najbolje bo, če se hočete o kvaliteti od- daje sami prepričati, da ji prisluhnete v soboto, 14. no- vembra, ko bo ponovno na sporedu. Med petimi ekipami, ki so bile na vrsti v soboto, smo bili tudi mi. Glavna tema od- daje je bila: Vse o Hrvatski danes. Priznati moram, da smo se iz prej zavednih Slo- vencev prelevili v Hrvate in z zanimanjem spremljali vse novice iz kulturnega, gospo- darskega in političnega živ- ljenja naših sosedov. Iskali smo gradivo in se živčno pri- pravljali ter včasih kar med odmori prirejali razredne se- stanke o tem. koliko in kaj kdo že zna. Nekaj časa je bolj slabo kazalo, a zadnje dni smo prijeli, kot rečemo, s polno paro. Iz vseh kotov smo privlekli šolske knjige, nanosili na kup vse mogoče enciklopedije in turistične vodiče, prebirali vsi vprek novice iz športnega življenja in zavzeto spremljali poroči- la. Končno je prišel dan, ki smo ga vsi pričakovali, ne- kateri bolj. drugi manj ne- strpno, vsi pa smo se želeli čim bolje pripraviti. Vsak, ki je zvedel za naše priprave, nas je od začetima bolj po strani gledal, potem pa so nas začeli vsi bodriti, da naj se čim bolje pripravim.o ter nam želeli srečno roko pri izbiri vprašanj. Oddaja se je pričela in na- povedovalec Zvone Modrej je predstavil ekipe. Naši na- sprotniki so bili iz Begunj na Gorenjskem, Črnomlja, Nove Gorice in Slovenske Bistrice. V primerjavi z nami so bili pravi optimisti, oboro- ženi s celim kupom časopisov in zvezkov. (Gradivo smo si lahko namreč prinesli s se- boj. Kapetan vsake ekipe je moral v spremstvu dveh predstavnikov na oder, kjer so najprej izžrebali barve. Naša skupina je dobila oran- žno barvo. Od začetka smo bili bolj med skromnimi po številu točk, proti koncu od- daje pa se nam je nasmehni- la sreča in v končni razvr- stitvi smo pristali na drugem mestu. Skoraj nismo mogli verjeti, ko smo na tabeli za- gledali končno razvrstitev, ki jo je napovedovalka Bavco- nova le še potrdJa. Skoda, da je bilo to izločilno tekrr^- vanje, sicer bi morda imeli še kaj možnosti za nadaljnje tekmovanje. Končni finalist, ki bo šel, kot pravijo na ra- diu »v ligo«, je ekipa iz Slo- venske Bistrice, ki ie zbrala največ točk. Pred oddajo smo bili pesimisti in prav je tako. Bolje je malo pričako- vati in biti presenečen, če ti več uspe, kakor pa po opti- mističnih napovedih razoča- rano povešati glavo. V polfi- nale se res nismo uvrstili, vendar mislim, da tudi zaslu- ženo drugo mesto ni najslab- še. Izkoristili bi to priložnost in se javno zahvalili vsem, ki so nam priskočili na pomoč ob iskanju gradiva in nam pomagali pri prinravah. IsTaj- več zaslug je imel tov. profe- sor Jože Maučec mL. mentor mladinske organizacije na šoli in tov. Zvone Kralj z os- novne šole Tone Znidarič. Obema se dijaki tretjega raz- reda ekonomske šole naj- iskreneje zahvaljujemo. vaš list Reiervirano za Lojieka Dober den drogi Prleki no fsa rezervirana ?Jnhid z mo- jega rezerviranejra kota! MARTiN MI .IE CiSTA GLAVO ZMES A Jojmene pomogajte, kak mi v glovi brni. Zdi se mi glih tak. da bi meja motor- ske dirke v možgonih. Pa vete. kaj se mi je zgodilo? Martin se je zmota no je namesto vina mene krstija. Saj rečen, človek! se pač vse zgodi na toten pregreš- nen _veti. Martin je mošt spremina v vino, mene pa v ožmekjeno coto. Saj ven, ke se .mi smejete. Pa le priznaj- te, ke je tudi med vami do- sti tokih, ki so van na Mar- tinovo večer transportna sredstva odpovedala no ste dobili žiipo v kolena. Sam. bog van grehe dopusti, tudi meni jih je, le moja Mica mi neje htela odveze dati. Kdo me je najšla pri sosidovih tak v vodoravnen položoji pod mizo no z motorskimi dirkami v možgonih, me je pogrobla za pete no me kak močka miš prta dum! plaho- drala, Nič neje pomogalo, lepo sen jo prosa, ji obeča, ke nemo več nikol vina po- skiisa, da mo se pobojša ... Kak ksmen trdo žensko srce se neje omehčalo. Vlekla me je doj po vrateh, po cesti, prek krez jorek — tak dugo, ke mi je rekla: »Vse kaj po štireh hodi, spoda v stalo.« Pozobla pa mi je povedati, kak se naj obnošan kak kra- va, bik ali jiinec. Stisna sen se k liski, ki me je lubeznivo obleznola no z repon pobo- žala po nosi. Sladko sen zo- spa no meja strašne seje. Najč van jih nemo poveda, saj bi van vsen lasje z glov poskokali. seveda tistin ke- ri mate tak kak jas že na glovi aerodrum za muhe, se to ne bi moglo zgoditi. Naj- bolj hec ba zarana, gdo sen se že malo strežna no zbii- di. Hčer, ki je prišla v sta- lo dojit, se ie orestrošla no se na ves glos zadrla: »Joj, mati. liska je tele skotnola.c Jebal ga na motkin štil. ne- sen veda, bi se smeja ali bi jo s podojecon stolec za do- jiti) po keblači fčesna. No, vidite tak se mi je godilo. Sveti Martin — vinski pa- trun me je najpret pri sosi- di nazodjo pa še v krovji stali krstija. Kak pa se je kaj van godilo? Ce je keri doživeja rodobne pripetlije, mi naj prosin napiše pismo, ke mo veda, če ba keri na Martinovo na podoben način kršeni kak jas. Prafzaprav še sen meja srečo, ke sen se ga pri sosidi nažlajfa. saj bi mi drgačik Mica celo leto sponošala, ke sen domočo klet sprozna. HČER MI JE TELE-VIZIJO POSLALA Premoj krščeni diiši, zaj pa se mi moj življenjski štandart naenkrat poveča. Moja ta starša hčer, ki je v letošji turistični sezoni ob jadranski obali seksologijo štundirala, mi je to pred por dnevi televizijo poslala. Prafzapraf smo meli tele fsoko leto pri hišd. edino še nan je vizija falila. No, zaj pa te momo pri hiši dve te- leti no eno vizijo. Da van rečen, kak je tota zadeva praktična! Sediš v koči ho gledaš, no kak se že reče ti- stemi filmi, ki ga pre misli- jo dve leti prevojati — Me- stece Pejton. Vete, to je ena joko teresantna no zamota- na štorija; jas to že precek dugo gledan pa še za.j' praf ne ven. kdo si je s kon v žlohti no keri je v koga za- treskani. Ven samo to, ke so lidje čista zmešani v toto tele-vizijsko nadaljevanko, glih tak, kak kdo je pred enin ali dvema letoma tisti »Svetnik« igra. Premoj diiši, fse babe so ble zalublene v tistega deda, no so si tak po tihen neke pa celo na glos mislile: »Toti pa bi bija gre- ha vreden!« Ja. pa tiidi tiste zogrebške Mejoše rad gledan. »Po tom pitajnju«. se večkrot na ves glos rezin no si poleg mi- slin, ke bi lehko kokšno toko smejašnico tudi v prlešken guči napisali no na televizi- ji predvojali. Nekak pa se mi zdi, ke Slovenci »po tom pitajnju« nesmo glih preveč smešni, no rajši na tele-vi- ziji v enen tjedni en film tu- di po dvakrat zasiičemo. Ve- te, jas nesen glih te]e-vizi.i- 5ki kritik. Tele še že ven o- ceniti kejko približno voga, na vizijo pa se boj rnalo vQn spoznan. Srečno! Vaš Lujzi STRANJ 16 TEDNIK — ČETRTEK. 12. novembra 1970 Po 2. odstavku 60. člena pravilnika o samo- upravljanju in delovnih razmerjih v upravnih or- ganih skupščine občine Ormož razpisuje razpisna komisija prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA OBCO UPRAVO 2. REFERENTA ZA REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL 3. §EFA KRAJEVNEGA URADA PODGORCI 4. FIGURANTA Kandidati morajo imeti poleg splošnih še na- slednje posebne pogoje: — pod 1, 2 in 3 — upravno-administrativna srednja šola ali ekonomska srednja šola in nad 2 leti delovnih izkušenj. — Kandidat pod točko 3 mora imeti še tečaj za matičarja. Prednost pri tem delovnem mestu imajo ob enakih ostalih pogojih prosilci s stalnim pre- bivališčem v krajevni skupnosti Podgorci. — pod 4 — nekvalificirani delavec, sezonska za- poslitev od 1. 4. do 15. 11. v letu. Kandidati, ki še nimajo strokovnega izpita, ga morajo opraviti v predpisanem roku. Kandidate, ki imajo splošne in posebne pogoje, nimajo pa delovnih izkušenj, sprejmemo na razpi- sana delovna mesta kot pripravnike. Kandidati naj vložijo ponudbo z dokazili o splošnih in posebnih pogojih najkasneje 15 dni po ob- javi na naslov: Razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Ormož. Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32/69), ter 186. členu statuta občine Ptuj je svet krajevne skup- nosti Hajdina na seji dne 6. novembra 1970 sprejel SKLEP o razpisu referenduma o odcepitvi naselja Kungota pri Ptuju od krajevne skupnosti Hajdina in pri- pojitvi h Krajevni skupnosti Kidričevo ter o uved- bi krajevnega samoprispevka za območje naselja Kungota pri Ptuju 1. člen Svet krajevne skupnosti Hajdina razpisuje re- ferendum (glasovanje) o odcepitvi naselja Kungota pri Ptuju od krajevne skupnosti Hajdina in pripo- jitvi h krajevni skupnosti Kidričevo na podlagi sklepa sprejetega na zboru voliv^cev naselja Kun- gota pri Ptuju z dne 16. avgusta 1970. 2. člen Svet krajevne skupnosti Hajdina razpisuje re- ferendum (glasovanje) za uvedbo krajevnega samo- prispevka za dobo petih let (1971 do 1975) za nase- lje Kungota pri Ptuj^j v višini; — 3 "/o od skupnega katastrskega dohodka zasebnih kmetijskih zem- ljišč; — 2 •'/o od ugotovljenega čistega dohodka obrt- nikov in svobodnih poklicev; — 1,5 "/o od meseč- nega neto osebnega dohodka delavcev v delovnem razmerju in — 0,5 "/o od pokojnin upokojencev, če ta presega 500 din mesečno. Krajevni samoprispevek je namenjen za asfal- :;iranje ceste in za sofinansiranje vzdrževanja poko- pališča v Hajdini. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 22. novembra 1970 po postopku, ki velja za izvedbo volitev od- bornikov zbora skupščine občine Ptuj. Hajdina. dne 6. novembra 1970 Predsednik sveta krajevne skupnosti Hajdina Franc Zupanič. 1. r. Radijski program NEDELJA, 15. novembra 6.00—3.00 Dobro jutro — vmes ob 6.05 Poročila 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.20 Infor- mativna oddaja 7.30 Za kme- tijske proizvajalce 7.50 In- formativna oddaja 8.00 Po- ročila — Radijski in TV spo- red 8.05 Radijska igra za , otroke 8.30 Glasba za naj- mlajše 9.00 Poročila 9.05 Sre- čanje v studiu 14 10.00 Po- ročila 10.05 Se pomnite, to- variši ... 10.25 Pesmi borbe in dela 10.40 EP 10.45—13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila 11.50 —12.00 Pogovor s poslušalci 12.00—12.10 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Repor- taža 13.50 Domači ansambli 14.00 Poročila 14.05 Vedri zvoki 14.30 Humoreska 14.50 Orkester Kookie Freeman 15.00 Poročila 15.05—17.00 Športno popoldne — vmes ob 16.00 EP 17.00 Poročila 17.05 Iz operetnega sveta 17.30 Radijska igra 18.22 Pisan koncert 19.00 I^hko noč, otroci 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poroči- la 22.20 Zaplešite z nami 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Jazz 24.00 Poro- čila. VSAK DAN RAZEN V NEDELJO: 4.30—8.00 Dobro jutro! po- ročila — vmes ob 5.00 Poro- čila 5.30 Danes za vas 5.45 Informativna oddaja 6.00 Ju- tranji koledar 6.30 Informa- tivna oddaja 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 Informa- tivna oddaja 7.25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 16. novembra 14.00 Poročila 14.10 I^hka glasba 14.30 EP 14.35 Poslu- šalci čestitajo 14.55 Pet mi- nut za EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Poje oktet »Gal- lus« 16.00 Propagandni vrti- ljak 16.40 Iz operetnega sve- ta 17.00 Poročila 17.10 Glas- beno popoldne 18.00 Poroči- la 18.15 »Signali« 18.35 »In- terna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19,10 Obvestila 19.15 Slovenski instrumentalni kvintet 19.25 EP 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00 Operni koncert 21.00 »Kdor prodre v bistvo moje umetnosti, bo rešen bede ...« 22.00 Poroči- la 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Igrajo znani orkestri 24.00 Poročila. TOREK. 17. novembra 14.00 Poročila 14.10 »Moj svet je glasba« 14.30 Orke- ster Andre Kostelanetz 14.40 Mladinska oddaja: »Na potki s kitaro« 14.55 Ljubljanske banke 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Odskočna deska 16.00 Propagandni vrtiljak 16.40 »Rad imam glasbo« 17.00 Poročila 17.10 Simfo- nični koncert 18.00 Poročila 18.15 V torek nasvidenje! 18.45 Sodobna medicina 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Ansambel Loj- zeta Slaka 19.25 EP 19.30 Ra- dijski dnevnil< 20.00 Proda- jalna melodij 20.30 Radijska igra 21.15 Lahka glasba 22.00 Poročila 22.15 Skladbe An- tonina Dvofaka 23.00 Poroči- la 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Poročila. SREDA, 18. n3vembra 14.00 Poročila 14.10 Za raz- vedrilo 14.30 EP 14.35 Poslu- šalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Emil Adamič: »Tatarska sui- ta« 16.00 Propagandni vrti- ljak 16.40 Na obisku v studiu 14 17.00 Poročila 17.10 Jezi- kovni pogovori 17.25 Glasbe- na galerija 18.00 Poročila 18.15 Čajkovski: prizor iz opere »Pikova dama« 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Glasbeni večeri« — vmes v odmoru: »Kulturna kronika« 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Popevke 24.00 Poročila. ČETRTEK, 19. novembra 14.00 Poročila 14.10 »Pesem mladih grl« 14.30 Ansambel Franca Puharja 14.40 »Me- hurčki« 14.55 Kreditna ban- ka Maribor in Ptuj 15.00 Do- godki in odmevi 15.30 Glas- beni intermezzo 15.40 Kon- cert madžarskega zbora »Zol- tan Kodaly« 16.00 Propagand- ni vrtiljak 16.40 Zabavna glasba 17.00 Poročila 17.10 Operni koncert 18.00 Poročila 18.15 Popevke 18.45 Kulturni globus 19.00 Lahko noč. otro- ci! 19.10 Obvestila 19,15 Trio Silva Stingla 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Do- mače pesmi 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni noktur- no 22.00 Poročila 22.15 Iz li- terature Igorja Stravinskega in Bele Bartoka 23.00 Poro- čila 23.05 Pri tujih radijskih postajah 23.30 Popevke 24.00 Poročila. PETEK. 20. novembra 14.00 Poročila 14.10 Sklad- be za mladino 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.40 Strauss: Burleska za klavir in orkester v d- molu 16.00 Propagandni vrtiljak 16.40 »Rad imam glasbo« 17.00 Po- ročila 17.10 Človek in zdrav- je 17.20 Po željah poslušalcev 18.00 Poročila 18.15 Pianista Wilhelm Backhaus in Wil- helm Kempff 18.50 Ogledalo časa 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Borisa Franka 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana 20.30 »Top- pops 13« 21.15 Oddaja o po- morščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz logov domačih 23.00 Poro- čila 23.15 Literarni nokturno 23.35 Jazz 24.00 Poročila SOBOTA, 21. novembra 14.00 Poročila 14.10 Glas, bena pravljica 14.30 Igramo za vas 14.55 Kreditna banka Celje 15.00 Dogodki in odme, vi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje Dietrich Fischer- Dieskau 16.00 Propagandni vrtiljak 16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila 17.10 Gremo v kino 17.50 Pevka Elda Viler 18.00 Poročila 18.15 Z ljub- ljanskega baletnega odra 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Ansambel Mihe Dovžana 19.25 EP 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00 »Nove melodije« 21.15 Zabavna Oddaja za izseljance 23.00 Poročila 23.05—01.00 S pe- smijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila 01.00 Poročila. Mali oglasi PROSTOR za lokal, obrt ali skladišče oddam. Naslov v upravi. ODDAM sobo in kuhinjo. Vprašajte na pošti Polenšak. FANTA sprejmem na stano- vanje. Naslov v upravi. DOBRO ohranjeno motorno kolo znamke MZ 125 cm', re- gistrirano, vozno, teh. pre- gled do junija 1971, poceni prodam. Marin. Kramberger. jeva pot 4. ZA GOSPODINJSKO po- močnico ali čistilko grem za 8 ur dnevno. Terezija Kor-| per. Slovenski trg 11, Ptuj. KUPIM enodružinsko hišo v dobrem stanju z vrtom, vse- Ijivo, v Ptuju ali okolici, v bližini cerkve ali zamenjam lepo hišo z lepim vrtom v centru Ponikve 56 pri Gro- belnem (organist). PRODAM ugodno dobro o- hranjen moped tomos — av- tomatik. Cerne. Sp. Hajdina 141 a (pri postaji). LIGUSTROVE sadike pro- dam. Mihael Guček, Budina. DEKLE vzamem na stanova- nje. Nežka Forstnerič. Pre- šernova 18 — pritličje. SPREJMEM žensko sredajih let za varstvo otrok Ln gospodinj- stvo. Zadravec, Pobreška' c. 38 ali pri vratarju tiska^rne. ELEKTRIČNI štedilnik To- bi prodam. Vlado Jankovič, Ptuj. Trubarjeva 5 c. PRODAM gradbene parcele ob asfaltni cesti z vodovo- dom, elektriko in lokacnstcim dovoljenjem. Stanko Bogi- na. Brstje 31 a. DVE ŽENSKI, stari do 20 let. dobita stalno zaposlitev v kuhinji hotela v Avstriji. Pišite na naslov Nežika Ka- ro, Vitomarci 19, p. Dester- nik. ISCEMO trgovskega pomoč- nika-ico za samostojno vode- nje trgovino. Informacije TOBAK, Ptuj, Ormoška c Stcrger. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik je Anton Bauman - Izha- ja vsak četrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj, §t 524-3-^72. — Tiska časoi>isno podjetje Mariborski tisk. Maribor, Svetozarevska ulica 14.