Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah« Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

List Slovenskih delavcev v o4meriki
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
CXLEPON PISARNE: 1270 EEOTO&.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.	TELEPON PISARNE: 1279	msojoa,
NO, 82. — ŠTEV. 82. t	NEW YORK, TUESDAY, APRIL 7, 1908. — V TOREK, 7. MAL. TRAVNA, 1908.	VOLUME XVI. — LETNIK	XVL
Gospodarski položaj. Znižanja plače.
V	PREDILNICAH IN TKALNICAH NOVE ANGLIJE JE POSTALO ZNIŽANJE PRA-
VOMOČNO.
V	nekterih tovarnah v Connecticut^
se zopet dela, kakor pred krizo.
BREZPOSELNOST.
Boston, Ma»s., 7. aprila. V predilnicah in tkalnicah Nove Anglije je včeraj postalo desetodstotno znižanje plače pravomočno in to velja za 30 tisoč delavcev. Že v minolem tednu so 60,000 delavcem tovarn te vrste znižali plačo in prihodnji ponedeljek bodo znižali zaslužek nadaljnim 35,000 delavcem, tako, da se bode moralo 125,000 delavcev zadovoljiti z manjšim zaslužkom.
Plainfield, Conn., 7. aprila. Lawton Cotton Mills, V kterih je delalo 2500 delavcev in ktera tovarna je bila dalj časa zaprta, je včeraj pričela zopet z delom. Dela se sedaj tako, kakor pred krizo, kajti tovarna ima za nekaj časa dovolj naročil. V Naugatucku je pričela Goodyear Rubber Glove Co. in razne druge tovarne zopet z delom, vsled česar je dobilo 2500 delavcev delo.
Bristol, R. L, 7. aprila. Po tri tedne trajajočem počivanju so včeraj pričeli v tovarni-India Rubber Works zopet z delom. V nadalje se bode delalo v tej tovarni le po i»et dni v tednu.
Sharon, Pa., 7. aprila. V Wheatland Mill, ktera tovarna je last She-nango Iron & Steel Co., je včeraj pričelo 1000 delavoev z delom. Tovarna ima za par tednov naroČil.
Saeo, Me., 7. aprila. Uslužbenci York Cotton Mills, kterim so znižali plačo za deset odstotkov, so včeraj prenehali z delom. Vsled tega so tovarno, v kterej dela 2000 delavcev za-prli. —
Philadelphia. Pa., 7. aprila. Včeraj so imeli tukajšnji brezposelni delavci, kterih je na tisoče v mestu, veliko zborovanje in so naprosili mestno upravo, da Se ta teden razdeli med rodbine brezposelnih &>0,000, da si zamorejo nabaviti najpotrebnejšo hrano. V tukajšnjem mestu je najmanj 200,000 brezposelnih delavcev in imenovana evota bode jedva zadostovala, da se preskrbi njihovim ženam in otrokom potrebna hrana.
UMOR RADI PESMI.
Oče je moral plačati veselje svojih hčerk s svojim življenjem.
St. Louis, Mo., 6. aprila. Ko je tel včeraj zjutraj ob 2. uri Ries Speal s svojo ženo in dvema hčerkama od neke zabave proti svojemu domu na Lafayette Ave., ga je nek nepoznan zločinec na Cboutteau Ave. ustrelil. Morilec in dve ženski, kteri sta šli z njim. so takoj bežali in dosedaj jih Že ni bilo mogoče najti.
Morilec'in njegovi spremljevalki so peli neko pesem in Spealovi hčerki sta potem pričeli tudi prepevati isto pesem. To je pa spremljevalca obeh žensk tako ujezilo, da je vzel iz žepa revolver in ustrelil očeta deklet. Nesrečnega moža je pogodil v glavo, tako, da je na mestu obležal mrtev.
R^t™ požari.
Winthrop, Mass., 6. aprila. Včeraj zjutraj je pričelo goreti v hotelu Cwsal Hall, ki je največji v tukajš-a niWri mestu. V onem delu hotela, k;er ^ je nastal požar, je stanovalo 40 gostov, ki co morali v nočaej opravi bežati. Nekega James Flanagana so zaprli, ker je na sumu, da je hotel za-žgal.
Bath, Me., 6. aprila V tukajšnje j eericvi univerzaliatov je včeraj pričelo goreti malo prodno se je pričela služba božja. Požar je opazila organisti-aja Mary Morse, kterej se je tudi posrečilo ogenj pogasiti. Ako hi ne opa-aHa ognja, tri prišlo bai med božjo službo do grozne katastrofe. Tukaj ss srfrjajs, dm js ogenj zanetil nek ds-JavM, kteri js
niba
Policaji kot tatovi. IV Philadelphia
V IMENOVANEM MESTU SO NAŠLI M-P.n POLICIJO TOLPO TATOV, KI SO KRADLI PO VSEM MESTU.
Aretovali so itiri policaje, kteri so plen medsebojno delili.
PREISKAVA.
Philadelphia, Pa., 7. aprila. Tukaj so zaprli štiri policaje postaje na 5. ulici in Race St., ker so obtoženi, da so izvršili vse polno tatvin in vlomov, .nakar so si svoto, ki so jo dobili za ukradeno blago, medsebojno delili. •Jutri bodo policijske tatove v prvič zaslišali. Ukradeno blago so prodajali nekemu W. A. Frostu, kteri je priznal, da je blago dalje prodal. Te dni bodo zaprli še dva policaja, ker sta tudi kradla, kar jima je prišlo pred <K*i. Frost je povedal oblastim tudi naslove, kje je ukradeno blago.
Včeraj popoiudne so policijskega poročnika Jeremiah Burkeja suspen dirali iz službe, ker je tudi na sumu, da je kradel. Policaj Sithens je včeraj že priznal tatvino in je dejal, da ako zapro vsakega policaja, ki je zajedno tudi tat. da morajo zapreti najmanj polovico policajev.
Obravnava se prične proti policajem v četrtek.
Južne republike.
Ustaja na Haiti.
POLOŽAJ V REPUBLIKI HAITI JE ŠE VEDNO SLAB; POLITIČNI BEGUNI PRIHAJAJO ŠE VEDNO V POSLANIŠTVA.
Jetnike v novejšem času več ne stre Ijajo, temveč jim sekajo glave.
IZVOZ SALPETRA IZ CHILE, o
Port au Prinee, Haiti, G. aprila. Tukaj še neprestano nadaljujejo z areta eijami ljudi, kteri so sumljivi, da so ('■lani zarote proti sedanjej vladi. Koliko ljudi so tekom zadnjih*par tednov zaprli, do sedaj še ni bilo mogoče dognati, kajti vlada o vsem tem noče vedeti in vse taji. Sedaj se z vso trdnostjo zatrjuje, da vlada jetnike ne da več ustreliti, temveč da vsem takim obsojencem odsekajo glave. Pri Fort National so včeraj našli truplo nekega mcža, ktero je bilo brez glave.
V francosko in nemško poslaništvo je pribežalo vse polno novih begunov, tako, da za nje sedaj skoraj že primanjkuje prostora.
Valparaiso, Chile, 6. aprila. Tekom meseca marca se je iz Chile izvozilo v Zjedinjene države 536,000 stotov sal petra, in v Evropo nad dva milijona stotov.
' ROPARSKI UMOR.
Roparji so umorili pismonošo, nakar so njegovo truplo položili na železniški tir.
Blizo Morris tow na. N. J., so mi-nolo nedeljo našli na železničnem tiru grozno razmesarjeno truplo pismo-noše James Flynna. Policija je prepričana, da je bil pismonoša nedaleč od svoje hiše umorjen in oropan. Morilci so nato, da prikrijejo svoj zločin, odnesli njegovo truplo na bližnji železnični tir, kjer je šlo več vlakov preko trupla nesrečnika, tako, da je bilo razkosano in razrezano na več komadov. Posamezne kosce njegovega trupla so morali vsakega posebej pobrati, nakar so ostanke odnesli v mrtvašnico. Pokojnikova mati je spoznala uro kasneje svojega sina in tako se je dognalo, kedo je umorjenee. žepi umorjen ca so bili prazni, dasi-ravno je imel pri sebi, ko je odlel od doma, devetdeset dolarjev. Truplo nesrečnika sta naila malo pred pohi-nočjo dva zamorea imenom Sylas Babbit in James Riley.
Dogodki na Portugalskem Oblegana cerkev.
KRVAVI DOGODKI KROG CERKVE S AN DOMINIQUE V LIS-BONI NA PORTUGAL-S K E M.
Pri izgredih povodom volitev v parlament je bilo sedem ljudi ubitih in sto ranjenih.
STRELJANJE IZ CERKVE.
Lisbona, Portugalska, 7. aprila. Izgredi, o kterih se je včeraj poročalo, so bili bolj krvavi in večji, nego se je prvotno domnevalo. Kakor znano, je prišlo do izgredov radi volitev v novi parlament in tem povodom je vojaštvo na množico streljalo. Pri tem je bilo sedem osob ustreljenih in nad sto ranjenih. Nemiri so se vršili po vsem mestu in največji pretepi so se vršili na municipalnem vrtu. Najlepše pri vsem tem je bilo, da je vojaštvo zamenjalo mestno gardo z množico in pričelo na njo streljati. Trije vojaki so vsled tega obležali mrtvi na zemlji.
Nemiri so se vršili vso noč. Vse mesto je bilo polno oboroženih ljudi in povsodi je bilo slišati streljanje. Na tisoče mirnih meščanov je bežalo v svoje hiše baš kakor v onej noči, ko so nezadovoljni ih izkoriščani državljani ustrelili kralja in njegovega sina.
Največji izgredi so nastali med republikanci in monarhisti radi Štetja irlasov. Republikanci, kteri so vedeli, <la bodo prevarani, so prišli v cerkev San Dominique, kajti na Portugalskem se vrše volitve v cerkvah. Ko so bile volitve končane, so monarhisti izjavili, da je prekasno za štetje glasov in so predlagali, naj se glasovnice puste v cerkvi in naj se štetje vrši drugo jutro. Republikanci .so pa zahtevali <la se glasovi takoj preštejejo. Nesoglasje med uradniki se je razširilo tu di na volilee in pretep se je takoj pričel. Municipalna garda je bila takoj na licu mesta in je z bajoneti pregnala množico iz cerkve. Medtem je mno žica pred cerkvijo narasla in pričela s kamenjem cerkev bombardirati, tako, Ja so morali gardisti bežati. Na be^ru so ustrelili in več osob je obležalo mrtvih in ranjenih na tleh. Množica je še bolj narasla in cerkev je bila kmalo o-bkoljena. Gardisti *šo se skrili v cerkev in so streljali skozi vrata na množico. Kljub temu se pa množica ni umaknila. Več gardistov je bilo ranjenih, kajti boj je trajal tri ure. Končno je prišlo na lice mesta vojaštvo z jednim topom, in množica je morala bežati.
Med tem se je pa zmračilo in na ulicah je nastal boj mož proti možu. Množica je rabila kamen od trotoarja in je s tem napadala vojaštvo.
RUSIJA IN ZJED. DRŽAVE.
Ruska vlada protestu je radi nastopa
ameriškega' konzula v Harbinu.
Petrograd, 6. aprila. Tukajšnje časopisje še vedno objavlja ostre proteste proti nastopu konzula Zjed. držav v Harbinu, Fisherja, kteri v imenovanem mestu ni hotel pripoznati rusko gospodstvo. List "Novoje Vremja" izjavlja, da ne sme niti Rusija niti Japonska dovoliti, da bi se Zjed. države vmeševale v koristi in pravice Rusije in Japonske v Man-džuru. "Birževija Vjedomosti" naznanjajo, da bode sedaj tudi Japonska na isti način v Washingtonu pro-testovala proti nastopu ameriškega konzula, da na ta način dokaže, da se povsem strinja z Rusijo.
GLADYS VANDERBILTOVA JE DO VEDLA KUPLJENEGA "GROFA" NA NJEGOV DOM.
Sprejeli so jo cigani in Madjari v ostarelem in na pol podrtem gradu zadolženega "grofa".
Budimpešta, 6. aprila. Vanderbil-tova Gladys iz New Yorka, ktera si je kupila ciganskega "grofa" Ladislava Szechenyija, je včeraj popoiudne ostavila tukajšnje mesto in odpeljala svoj "bargain" domov na njegov na pol razpadli in zadolženi grad v Ormezo.
Tekom včerajšnjega dneva je Gladys dobila več nego sto pisem, v kterih jo siromašni cigani prosijo za denarno podporo, na ktero sedaj za-trdno upajo, da jo dobe, ker je Gladys tako bogata, da si je zamogla kupiti njihovega rojaka, dasiravno je slednji vzvišen in več vreden, nego navaden cigan, kajti Liszlo Szechenyi je "grof*', tako, da več odvaga, nego navaden cigan.
Sedaj se njen "grof" pritožuje, ker so v Budimpešti njegovo ženo, oziroma lastnico, še bolj nadlegovali, kakor fje drugod in ker jo niso tako častili, kakor je pričakoval "grof", kterega dosedaj tudi niso preveč častili.
Yanderbiltova Gladys je izjavila, da čuti sedaj, ko je* prišla na Madja-re, tako, kakor da bi prišla med barbare, kterim je civilizacija nepozna na in to potrjuje tudi njen mož. Včeraj j° je nek fotograf skušal fotografirati, ko je sedela v kočiji in pri tem so splašili konji, tako da je bila Gladys v smrtnej nevarnosti.
Ko se je pripeljala z možem na njegovo zadolženo posestvo, je nepopisno deževalo, vendar so jo pa sprejeli ciganje, ki so igrali na gosle, in Madjari, ki so jahali na slabih konjih okrog njene kočije, kar je na pravilo na njo vtis, kakor da bi prisostvovala kakemu indijanskemu napadu, kakoršnje prireja Buffalo Bill. Xa dvorišču na pol podrtega gradu je pričakovala deca Vanderbiltovo Deklice so nekaj zapele v mongolskem jeziku in Vanderbiltova je potem razdelila med deklice vsakej po dve kroui. Ako je pa kako kaj vprašala. so se siromašne deklice tako prestrašile, da so ušle iz umazanega dvorišča.
"Grofov" grad bodo sedaj prenovili tako, da bode v njem mogoče živeti po civilizovanem načinu. Za Vanderbiltovo so priredili štiri sobe, ktere so opremili z novim pohištvom, dočim so ostale opremljene s starim pohištvom, ktero ni mnogo vredno in je k večjem sposobno za starinarje. V vsem gradu so imeli dosedaj le jedno leseno banjo za kopanje, vendar so pa sedaj napravili moderno kopel j, tako, da se bode Vanderbiltova lahko umivala in kopala, kakor se koplje v Ameriki žena vsacega navadnega dninarja v svojej kopal-nej sobi. Grad bodo baje sedaj pričeli popravljati, in sicer bode potrebni denar dala Vanderbiltova, ker njen "grof" nima ničesar.
Štirikrat stara mati v jednem dnevu.
Rutland, Vt., 6. aprila. Gospa Belle Dnrkee iz Faystona je tekom jedne-ga dneva postala Štirikrat stara mati. Gospa Pearl Bonnette iz Waitfielda ;ie dobila včeraj dvojčke; uro kasneje sta gospa John Hoffman ova in gospa ^Arthur Maxhamova povili vsaka po lednega dečka. Vse tri matere so hčerke gospe Dnrkee. Vse maters kakor tudi otroci as prav dobro počutijo m mnogditevilna stara mati js sedaj najponosnejia lanska ▼
ILLINOIS POSTANE TEMPIJ-RENČNA DRŽAVA.
Obe stranki sta na vse načine agiti-rali in obe računita na zmago.
Chicago, HI., 6. aprila. Jutri se bode po vsej Illinois glasovalo, naj-li postane Illinois temperenčna država, ali pa naj še v nadalje ljudje pijejo kaj druzega nego vodo. Jutri se bode skoraj v 2000 mestih in občinah vršilo tozadevno glasovanje. Tozadevna agitacija je bila tako živahna, kakor že dolgo ne in se je včeraj zaključila. Povsem naravno jet da se je v neštetih cerkvah prepovedovalo mesto o božjej besedi o škodljivosti opojnih pijač in vsi pastirji so svoje kozle in ovčice pozvali, naj glasujejo za vodo, ne pa za vino, ker tega je pil Noah, potem ko je prenehal voziti barko.
Obe stranki sta prepričani, da bo-deta zmagali. Vodje organizacij, katere so energično nastopile proti neumnim temperenčnikom, zatrjujejo, da bodo prav gotovo zmagali, dočim so tudi prohibieijonisti overjeni, da jim js zmaga zagotovljena. Ako fanatiki zmagajo, potem bodo zaprli najmanj 4000 saloonov samo ▼ tukajšnjem
Vesti iz Rusije. Zmaga gosudar. dume.
POMOŽNI MINISTER ALEKSE-
JEV JE ODSTOPIL; V KOLIKO SO MINISTRI OD-GOVORNI.
Duma je Aleksejeva prisilila, da je odstopil, ker inače bi ne potrdila proračuna.
AMURSKA ŽELEZNICA. -o-
Petrograd, 7. aprila. Gosudarstvena duma je dosegla veliko zmago s tem, da je izposlovala, da mora pomožni trgovinski minister Aleksejev odstopiti, ker njegovi posli niso bili nikdar v redu. Proračunska komisija je za-pretila, da ne bode priporočila proračuna, ako Aleksejev ne odstopi. Trgovinski minister Šipov je v to privolil. Ta dogodek se smatra prvim korakom do odgovornosti ministrov.
Včeraj se je pričela v dumi debata o amurskej železnici. Prometni minister je naznanil proračun za imenovano železnico, po kterej bode vozilo vsaki dan devet vlakov. Veljala bode $120,000,000. Prvi del te železnice bode vodil od Stretinska v Pokrovskajo in bode dolg 240 milj. Železnica 'bode s početka jednotirna, nakar jo bodo pa spremenili v dvotirno.
Mukden, Mandžur, 7. aprila. Včeraj so prišli štirje Japonci v tukajšnji ameriški konzulat, kjer so napadli kitajske uslužbence, da se jim osvetijo radi osobnih afer. Kitajska policija je potem Japonce aretovala in jih odvedla v japonski konzulat. Najbrže pride vsled tega dogodka do diploma tičnih neprilik.
Iz Avstro-Ogrske. Wahrmundova afera.
VSLED BREZTAKTNOSTI ZALAGA T E L J A WAHRMUNDO-VIH SPISOV, IZGUBLJA TA APERA SIM-P A TIJ E.
Založnik je izdal posebno izd an je imenovanih spisov, ktere je poslal papežu.
KONGRES MEDICINCEV.
ROOSEVELT POSTANE GLAVNI RAVNATELJ PANAMSKEGA PREKOPA.
Na zapadu se zatrjuje, da bode Taft, ako bode izvoljen predsednikom, imenoval Roosevelta ravnateljem prekopa.
St. Louis, Mo., 6. aprila. Bivši pod-governer John B. O'Meara naznanja, da bode vojni tajnik Taft, ako bode izvoljen predsednikom Zjed. držav, imenoval sedanjega predsednika Roosevelta glavnim ravnateljem panamskega prekopa. Imenovani bivši pod-governer je ravnokar prišel iz panamskega ozemlja, kjer se" splošno zatrjuje, da postane predsednik Roosevelt glavni ravnatelj prekopove družbe ktera ideja se tudi iz Washingtona podpira. Ako se to v resnici zgodi, po tem bode polkovnik Goethals pomočnik Roosevelta, kteri želi, da bi se prekop pod njegovim vodstvom dogo-tovil in otvoril, ko postane zopet on predsednik.
Nočni jezdeci.
Lexington, Ky., 5. aprila. Včeraj po noči so nočni jezdeci obiskali farmo gospe Lizie Gaysove, 5 milj daleč od Winchestra, ktero ima A. Thomas najemu. Tu so uničili pet velikih njiv tobaka. To je bil prvi nastop nočnih jezdecev v Clark countyju.
Denarje v staro domovino
za 10.35 ............ 60 Lna.
» 80.45 ............ 100
» 40.90 ............ 800 tam
n 102.00 ............ 500 kron.
za 204.00 ............ 1000 knm.
za 1017.00 ..
Poštarina j« vštsta pri teh Doma se izplačajo htm vinarja sdbltka.
Fiie denarne poiflja*?* bpla£njs c. kr. poitei hranilni urad r 11. io 12. -ash. m
h
neJs ds $85.00 ▼
•H »
Ordsr aH pa Www York Bank Bnfl
nui^iAxmoo,
lit	»t, Www To*
«M	3. &
Dunaj, 7. aprila. Dr. Ljudevit Wahrmund, profesor cerkvenega prava v Inomostu, čegar ime se je tekom zadnjih tednov neštevilnokrat imenovalo, je sedaj po krivdi njegovega založnika zgubil dokaj simpatij. Njegov založnik je namreč izdal posebno iz-danje Wahrmundovega spisa imenom "Katoliški svetovni nazori in svobodna veda z ozirom na syllabus Pija X. in na encikliko Pascendi Dominici Gregis.5' Imenovano brošuro je založnik tiskal posebno in je to izdanje namenil v počast šestdesetletnice cesarjevega vladanja, kar seveda ni bas taktno. Nadalje je dal tudi tiskati na prvo stran, da je brošura namenjena papeževemu poslaniku v Avstriji Gra-nito di Belmonte Pignatelliju, nakar je najlepši iztis brošure poslal papežu v fiim.
Dimaj, 7. aprila. Tukaj se je včeraj pričel 251etni kongres avstrijskih me-dicincev, kterih je prišlo vse polno na Dunaj.
Nadvojvoda Leopold Salvator je odpotoval v Essen v Nemčiji, kjer bode ogledal Kruppovo livarno topov. \
Hazne novosti
iz inozemstva.
VOJVODA ABRUŠKI JE DOSPEL IZ AMERIKE DOMOV V ITALIJO, KJER SE JE POSVETOVAL RADI ŽENITVE S KRALJEM
Bojkot proti japonskemu blagu na Kitajskem vedno bolj narašča.
NESREČA V LONDONU.
POLITIČEN POLOŽAJ TUCKYJU.
V KEN-
Sedanji governer zahteva, da se mu izroči prejšnjega governerja.
Lexington, Ky., 6. aprila. Tukaj se zatrjuje, da bodo razni državljani še tekom tega tedna med zasedanjem okrožnega sodišča v Franklinu naprosili governerja Willsona, naj zahteva od governerja države Indiane, da mu izroči prejšnjega governerja Kentuckyja, Taylorja, ker le na ta način je mogoče proti njemu nastopiti sodnim potom radi umora Goebel-ja. Nadalje se bode tudi predlagalo, da se zahteva izročitev Chas. Fin-leya, kteri je tudi v zvezi z imenovanim političnim umorom bežal iz Kentuckyja na varno. Taylor živi v In-dianapolisu in kakor se zatrjuje, bode skušal zopet bežati, ako bode treba.
Dosedaj je Taylor trdil, da v Ken-tuckyju ne more pričakovati nepristranske obravnave, in sicer radi tega, ker so bili v državi demokratje na krmilu. Kak izgovor bode našel sedaj, ko so prišli republikanci na krmilo, še ni znano. Governerji države Indiane dosedaj radi tega niso hoteli poslati beguna nazaj v Kentucky. Ako pride sedaj Taylor nazaj v Kentucky, tudi ni izključeno, da ga bode sedanji governer pomilostil.
Vihar na morju.
Halifax, N. S., 6. april n. Ham-burški parnik Pretoria je na svojem potu iz Hamburga v New York moral dospeti v tukajšnjo luko, ker mu je na poti zmanjkalo premoga. Na vsem potu od Hamburga dalje se je parnik moral boriti z velikanskimi valovi in neprestanim viharjem, kteri je parnik tudi nekoliko poškodoval. Na vsem svojem potu parnik ni ni-jeden dan prevozil več, nego 250 milj na dan.
Prvi dan potem, ko je parnik osta-vil hamburško luko, je neka deklica, ki se je vozila v drugi kajiti, odšla na gorenji krov in je v pričo vseh potnikov, ki so bili na krovu, skočila v morje. Parnik so takoj ustavili, toda njenega trupla niso našli.
Pretoria se je usidrala v karan-tenskej postaji, kjer se je izkrcalo 100 potnikov, kteri so namenjeni v razne kraje v Canado. Na parniku ; e nakreanih tudi mnogo divjih živali, med temi par levov in tigrov, mnogo opie in nad 1000 ptic. Na parnik so tukaj ukreali 300 ton premoga, nakar se je napotil dalje proti New Yorka.
Rim, 6. aprila. Iz Turina je dospel semkaj vojvoda Abruški, kteri je takoj odšel k svojemu bratrancu, italijanskemu kralju v Quirinal. kjer >e je s kraljem dolgo ča>a posvetoval. Takoj na to je kralj Viktor Emanuel |>o-slal doljro brzojavko senatorju Elkin-su v Ameriko, oziroma očetu ljubice vojvode A b ruskega. Vsi večerni listi v Rimu so objavili sliko Elkinsove hčerke.
Canton, Kitajska, 7. aprila. Bojkot, kterega so uprizorili Kitajci proti Japoncem radi prepira, ki je nastal radi afere Taitsu Maru, postaja vedno večji in se vedno bolj razširja. Povsodi se vrše ljudski shodi, pri kterih se ljudstvu pojasnjuje, da je treba boj-kotovati japonsko blago. Včeraj se je tukaj kljub slabemu vremenu vršil tak ljudski shod, h kteremu je pripo nad desettisoč, v znak žalosti v belo oblečenih žensk. Tu se je sklenilo, da se bojkotuje vse, kar pride iz Japonske. —
London, 7. aprila. Včeraj zjutraj sta se podrli dve stari tenementni hiši na Castle in Oxford St. Iz razvalin s4» do poludneva prinesli na površje osem trupelj ubitih ljudi, toda v razvalinaik je še več trupelj. V hišah so stanovali večinoma nemški natakarji. Dvajset osob so še živih prinesli iz razvalin ia med temi ni nijeden nevarno ranjen.
London, 6. aprila. Uradoma se naznanja, da je angleški državni tajnik Sir Henry Campbell podal kralju svojo odstavko, ktero je kralj sprejeL Odstop Sir Campbella ni nikogar iz-nenadil, kajti že več tednov se je zatrjevalo, da bode radi slabega zdravja prisiljen odstopiti. Njegovim naslednikom bode najbrže imenovan Sir As^ quith, kterega je kralj Edward že pozval v Biarritz na Francoskem, kjer se sedaj mudi.
Pariz, 6. aprila. Tukajšnjemu lista Matin se brzojavlja iz Carigrada, da so v sultanovem haremu našli 22 funtov težko bombo. Več sultanovih žea in par zamorcev je neznano kam zgi-nolo.
-o-
PRODAJA NIČVREDNIH DELNIC.
Prodajalci delnic so na zapadu prs-varili mnogo ljudi.
San Francisco, CaL, 6. aprila. Potom oglasov, kteri so bili objavljeni v raznih časopisih, se je nekej Co* Investment Co. ter Manhattan Merger Miner Co. posrečilo prodati vse polno delnic in na ta način pridobiti na stotisoee dolarjev denarja, kterega so dali lahkoverni ljudje imenovanisi družbam v nadi, da bodo na ta način kmalo obogateli. Obe družbi sta tudi na iztoku dobili mnogo odjemalcev ia samo v Philadelphiji, Pa., je nek mo£ na ta način zgubil $150,000.
Manhattan Merger Miner Co. je potom velikih oglasov naznanjala, da js združila razne rudarske družbe v jedno in da zamore vsakdo, ki nalosi svoje premoženje v to podjetje, kmals zabogateti, oziroma svoj denar podvojiti. Oni ljudje, ki so šli na lim, svojega denarja niso več videli in na vprašanja niso dobili nikacih odgovorov. Sedaj je policija v tukajšnjem mestu napadla pisarno goljufov, in pronašla, da Manhattan Merger Co. nima nikake kontrole nad o-menjenimi rudniki. Glavni goljufi sa že preje zginoli.
Sodjalist Silberstein je baje umrl Iz bolnice Bellevue v New York« se poroča, da je včeraj umrl socijalist Selig Silberstein, ki je v soboto teden pri socialističnih demonstracijah na Union Square vrgel bombo in rani sebe ter ubil nekega nedolžnega delavca, ki se je slučajno mudil v 1)3-. fini lopova.
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)	*
FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addressee of above officers: 109Greenwich Street. Borough of Manhattan, New York Oity, N- Y.
leto velja Canado
pol leta........
leto xa mesto New York . .
Ell leta za maeto New York vropo za vse leto ' .
„ pol leta . . . . četrt leta
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.60 2.50 1.75
jj m ".. *1	• • • v ■
v Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
•»OLAS^NARODA«
{"Voice of the People") Iarae»l every day, except Sundays and Holidays. .Subscription yearly $3.00.
• (^Advertisement onfagreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne ■stisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri fprenaembi kraja naročnikov proeimo, <lt se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poeiljatvam naredite naslov: ' . "GLAS^NAkODA"
10t Greenwich Street, New York City. Telefon; lr#8 Kector.
Prodaja železnic.
V našem mestu s« je dogodilo, da je družba ulične železnice Metropolitan neko le na papirju obstoječo ulie-ao železnico kupila za $900.000, nakar je $700.000 4'kupnine" razdelila med par članov upravnega odbora.
O tem se je nekaj časa pisalo in govorilo, kakor o povsem navadnem ropu napram delničarjem in onim, ki imajo obligacije; kajti plen so si lopovi razdelili medsebojno, oziroma med člane sindikata.
Stokratni milijonar Tliomas F. Ryan ,]e to zadevo j»od prisego pojasnil pr«-d veliko poroto in tu je dokazal, da >e ni šlo za povsem navadno tatvino, temveč le za politično zadevo. Kot dobrim patrijotom "fn še boljšim državljanom se je za član$ sindikata spodobilo storiti vse. kar je v njihove j moči. da postane William MeKinley predsednik Zjedinjenih držav. Med člaui sindikata so bili tudi demokratje, h kterim spada sam Ryan in mnogo drugih. Toda njihov patrijotizem je bil večji, nego so njihovi principi in radi tega so žrtvovali na oltar patrijotizma vsaki"\po $100.(mK). in sicer pod izrecnim pogojem. da se jim ti zneski vb prvej priliki povrnejo zajedno s petodstotnimi •brestu;i. Tako je Ryan sam povedal. in sicer pod prisego.
"frva prilika'7 je potem kmalo prišla. Dražba Metropolitan je potem. kakor rečeno, kupila železnico, ktere sploh ni bilo in ktere še sedaj ni. Za to železnico je dala $250,000. Tej svoti je pripisala zgoraj imenovane patrijotične zneske za volitve Zajed no s petodstotnimi obrestmi, nakar je vknjižila skupno svoto kot kupnino za "železnico" in potem je plačala vsakemu patrijotu polno svoto "in cash money".
Na ta način je Ryan priznal pod prisego, da so delničarje bankerotne družbe Metropolitan javno goljufali, ne da bi slednji vedeli, da podpirajo ▼olitve v prid bivšega predsednika MeKinleya. Že fco je samo po sebi velik zločin.
Stvar je pa sedaj postala še bolj zanimiva, kajti politični manager pokojnega predsednika MeKinleya, Mr. Bliss, je tudi pod prisego izjavil, da od Ryana ni dobil niti centa za volitve v letu 1900. Kam je torej prišel ves denar f Odgovor na to je prav lahek: v žepe članov sindikata. Ryan je ped prisego priznal, da so ponarejali knjige in da so ogoljufali družbo in delničarje — vse to radi tega, da prikrijejo še večji zločin, v kterem so si člani sindikata naropani denar razdelili. In vsi člani sindikata so milijonarji! In ni jeden se dosedaj Še ni zagovarjal pred sodiščem! In brez kazni zamore stokratni milijonar položiti krivo prisego!
In končno so sedaj pri nas pričeli preganjati anarhiste, ne da bi uvaže-vali. da jih dogodek, kakoršen je zgo-rajšen, na tisoče vzgaja...
Kriza v Canadi.
Kriza, ki je r^stala v Zjedinjenih državah, se je sedaj razširila tudi na Canado, kjer jo še bolj čutijo, nego pri nas, in sicer radi tega, ker ta-mošnja obrt še ni tako razvita, kakor naša. Medtem, ko pri nas odslov-ljeni delavci kolikortoli še zaslužijo nekoliko pri druzih poklicih, za ca-nadske delavce, ki zgube delo, ni nikjer več pomoči.
Dasiravno so razmere take, temu za nekaj časa ni odpomoči. Vendar pa medtem, ko so za krizo pri nas v prvej vrsti odgovorni podjetniki sami in z njimi zajedno tudi špeku-lantje, je za krizo v Canadi odgovorna v prvej vrsti tamošnja vlada, kte-ra vabi ljudi iz vsega sveta v Canado, in sicer s tem, da jim daje take obljube, koje vsaj v sedanjem položaju ne more izpolniti.
Canadska vlada je v desetletju med 1897—1907 izdala $5,832,537 za reklamo, s ktero je v Angliji in v drugih deželah vabila naseljence v svoje le redko obljudene pokrajine. Kljub temu pa. da občutijo letos tamkaj še hujšo krizo, kakor pri nas, je vlada zopet dovolila v iste svrhe $925,000. Vse to se je zgodilo kljub temu, da je v Canadi že od davna vse polno ljudi brez dela, ne da bi se k tem prištevalo one delavce, kteri so v novejšem času izgubili svoj vsakdanji kruh. Beda med tamošnjimi brezposelnimi delavci je zelo velika in oblasti, ktere ponekoliko skrbe za te ljudi, imajo toliko dela, kakor še nikdar poprej e.
V l)ogatem mestu Toronto so porabili že vsa sredstva, ki so bila namenjena za podporo brezposelnim ljudem in časopisje sedaj objavlja po-i žive. s kterimi prosi ljudi za male prispevke, s kterimi se bode pomagalo brezposelnim. Zelo žalostna je «i sod a prebivalcev nekega predmestja imenovanega mesta, kteri so se šele nedavno naselili, in sicer vsled vabil, koja pošilja vlada v vse kraje sveta. Tu je kacih 750 rodbin, ktere^stanu-jejo v kočah, koje so si same zgradile. Te koče niso nič druzega, nego štirje v zemljo zabili koli, ki so »obdani in pokriti s kairanovim papirjem. Ljudje so se nastanili v teh kočah, ker jim na nikak način ni mo-goče plačevati veliko stanarino, ko jo zahtevajo hišni posestniki v mestu. Z onim predmestjem pa baje mestne oblast iN nimajo kaj opraviti in tako so prebivalci ostali odvisni le od svoje o sode. to tembolj, ker ima m^sto itak dovolj opraviti s svojimi brezposelnimi delavci.
Možki, ženske in otroci so morali mnogo prestati, kajti med njimi in nepopisnim eanadskim mrazom ni bilo druzega, nego tenak papir, dočim kurjave niso imeli na razpolago, kar velja naravno tudi o hrani. Dobili so le ono, kar so jim zasebniki podarili in od te malenkostne pomoči so bili odvisni.
Jednako se godi v drugih canad-skih mestih. Večina naseljencev, ki so Škot je in Angleži, je odvisna le od dobrodelnosti domačinov. — Mesto Chatham je o tem poslalo natančno poročilo vladi, kterej so svetovali, da mora sedaj kaj storiti za ljudi, koje je sama izvabila v deželo- • Jednake razmere vladajo v Montrealu in Que-becu. kjer so delodajalci vrhu tega še onim ljudem, ki delajo, pomanjšali plačo, in sicer do 50%.
HA PRODAJ j* krasna izdaja VALVAZORJA v itirih debelih zvezkih, ki obsegajo ■kupno 3000 atrani m mnogimi kraa-mmi slikami. Knjige so vezane t trdo nanje. Valvasor je pisan ▼ nem-jesiku in je objednem najboljii ta kranjsko zgodovino. Stane $18.00 s poštnino vred. Hfte pravnifttvo
"(Has JTaroda*\
8t* Hew Točit, V. H
veuxovoOri
(HUKDHZOB
M
»Miti psi
DOPISI.
Charleston, W. Va. Spoštovani g. urednik:—
Tukaj nas je 20 Slovencev s tremi družinami. Delamo v sekirovm, večina nas brusi sekire. Kakor povsod, tudi pri nas čutimo vpliv krize. Pred tremi meseci so nam skrajšali delavni čas; delamo 4—5 dni na teden ;^pred 14. dnevi so nam pa še plačo zmanjšali za 25 odstotkov; vendar tožiti ne smemo, ker se drugje še slabše godi. Ker so nam plačo utrgali, so pa kakor v odškodnino prirejali še en delavni dan, da bodemo od sedaj naprej delali šest dni v tednu. Če ravno kak rojak v bližini nima dela, v našem mestu ga še dobi, dasi je plača bolj mala; a nekaj je boljše kot niž.
Pri nas imamo tudi društvo, ki je podružnica sv. Barbare v Forest City, Pa. Društvo bolj slabo napreduje, ker med našimi l^ndmi ni pravega zanimanja za društveno življenje. Vsak zaveden Slovenec bi moral biti vsaj pri enem društva, ki so tako koristna in potrebna. Rojaki v Charles-tonu, pristopite k našemu društvu sv. Barbare; v slučaju bolezni imate bratovsko podporo in po smrti dobe vaši sorodniki lepo svoto denarja, vse to za {far centov na mesec, ki jih plačate društvu. Na noge za društveno delovanje 1
V nedeljo 22. marca sta nesla g Anton Koprivnikar in njegova so-
črno in belo. Črna je bila zamorskih starišev, bela pa slovenskih.
Kbnečno pozdravljam vse rojake po širni' Ameriki.
Frank Bozich.
South Lorain, Ohio. Cenjeni g. urednik:—
Sprejmite nekaj vrstic v nam priljubljeni list "Glas Naroda".
Z delom gre tukaj slabo, da ne svetujem nikomur sem hoditi. K večjem delamo po 7 dni j na mesec; delajo samo stari delavci, ki imajo številke pri družbi.
Kljub slabim časom pa na društvenem polju dobro .napredujemo. Imamo pet podpornih društev in dve pevski. Eno pevsko društvo "Prešeren " se je ustanovilo šele pred kratkim, a vrlo napreduje pod vodstvom pevovodje Ivan Boljka.
K sklepu pozdravljam vse rojake širom Amerike.
Lorainski Slovenec.
Port Washington, Wis.
Cenjeno uredništvo:—
Večkrat čitam v listih, kake se po vseh naših naselbinah slabo godi; tudi pri nas ni nič bolje; delamo le nekaj dni v tednu, vrhu tega so nam pa še plačo odtrgali za deset odstotkov; dne 6. aprila nam zopet prikrajšajo pri plači, tako da pridemo ko-nečno na psa. Zatorej ne svetujem rojakom, da bi sem hodili. Mnogo rojakov je že odpotovalo v staro domovino in če bode šlo tako naprej, bodemo naposled vsi zginili domov.
Ob sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov.	Josip Hudernik.
Kansas City, Kansas.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim, da priobčite ta dopis iz našega mesta. Društvo Vitezi sv. Jurija št. 49 J. S. K. Jednote je imelo 30. marca glavno sfcjo, pri kteri se je sklenilo, da se zniža pristopnina k društvu za polovico, in sicer za dobo treh mesecev, april, maj in junij. Rojaki, sedaj imate lepo priliko za pristop k društvu. Pristopnino smo znižali, ker je zadnje čase takt) slab zaslužek v Kansas City. Pristopajte torej k društvom, rojaki, ker nihče ne ve, kjer ga čaka nesreča in smrt. Za majhen denar na mesec ste pa preskrbljeni v bolezni in po vaši smrti je marsiktera solza žalosti obrisana z zavarovalnino.
Zdaj pa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa brate in sestre Jugoslovanske Jednote.
Marko Guštin, tajnik.
Chicopee, Kansas.
Cenjeni gospod urednik:—
Poročati imam par vrstic o tukajšnji slovenski naselbini, o kterej se prav malo ali nič ne sliši. Žal, da nimam nič dobrega poročati. V tukajšnjih premogovih rovih se je do zdaj delalo vsaj nekoliko, toda s L aprilom se je pričela stavka, ker se ni moglo doseči sporazumljenje med lastniki premogovih rovov in premo-garji. Z omenjenim dne mnamreč je potekla pogodba, ki je bila veljavna zadnjih par let. Zatorej rojakom ne svetujem oglašati se tukaj, dokler se razmere ne zboljšajo, kar bodem še poročal; do tedaj pa bodemo tukajšnji premogarji suho žvižgali, brez dela in s praznimi žepi, toda npajmo, da bodo tudi za nas prišli boljši časi, vsaj upajmo...
Končno pozdravljam vse cenj. rojake po Z jed. državah, tebi cenj. nam list "Glas Naroda" pa želim obilo uspeha.	Tony Shuller.
Lewisburg, Ala.
Cenjeni g. urednik:—
Sprejmite teh par vrstic v priljubljeni nam list "Glas Naroda", ker se le redko kdaj bere kak dopis iz Alabame. Rojaki in znanci po Ameriki mi večkrat pišejo, naj jim sporočim, kako je z delom v Alabami. Za svojo dolžnost torej smatram, da sporočim, kako se nam v Alabami godi.
Štiriindvajset let že prebivam v Ameriki in vendar tako slabih časov še nisem doživel. Od dela se ne da se govoriti ne, ker ga ni, zaslužka pa še manj. O krizi ne pišem, ker je že naša dobra znanka postala. Dva meseca pred novim letom so v tukajšnjih krajih zaprli vse topilnice za železno rudo, ob jednem tudi vse pre-roogove rove in rudokope, sploh vse kraje, kjer se je prej delalo. Na ta način je bilo na tisoče delavcev vrženih na cesto, M še zdaj ne delajo, objednem pa trpe veliko pomanjkanje. Po novem letu so res tupatam pričeli odpirati tovarne; sedaj so pa nektere zopet zaprli^drugje pa delajo po dva-tii dni v tednu pri znižani plači.
Kjerkoli se pojavi kako delo, pritisnejo ljudje o<f vseh strani ter se stepejo pred tovarno. V Birming-hamu je priSlo pielečeni teden do javnega pretepanja na cesti, da je
je ženejo za košček kruha, ki ga že zmanjkuje.
Tudi unije so v velikej nevarnosti, in v nekterih krajih jih bodo popolnoma zatrli, drugje jo pa še držijo za rep in plačo za vrat. Dne 1. julija poteče pogodba med premogarsko unijo in lastniki rovov. Ti gospodje so v nekterih krajih pogodbe že prelomili, drugi je pa ne bodo marali več podpisati, ker imajo ravno zdaj dobro priliko in izgovor.
Položaj je čimdalje slabši. Vse rojake svarim, naj ne hodijo v Alabamo — stradat.
Imam še mnogo novic, a za danes naj zadostuje.
Srčni pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo uspeha.
Matija Poznič.
Crockett, CaL
Spoštovani g. urednik:—
Malokdaj berem kak dopis iz Cali-fornije, zato sem se jaz namenil napisati nekaj novic.
Od zadnjega zborovanja v La Salle, 111., sem prehodil mnogo držav naše republike, videl sem Minnesoto, Colorado, Mexico, Arizono in Oregon, ven dar nikjer se mi tako ne dopade kot v Californiji. Je to lepa dežela in plače so dobre. Krize v našem mestu ne poznamo. Tukaj v Crockettu je najmanjša plača $2.25 na dan; delamo kakor druga leta; le novi delavci težko dobijo delo. Naša sladkorna tovarna dobro napreduje; vsak teden pripeljejo iz Hawaii Islands cel parnik surovega sladkorja. Tukajšnja družba dela nove hiše, novo banko in tudi park dobimo v kratkem. da se bodemo ob nedeljah v njem sprehajali in v vročih dnevih poletja.
Pri nas imamo tudi podporno društvo sv. Jožefa, ki' se je ustanovilo 23. julija 1899 z 11 udi. a danes šteje 57 udov. Društvo plačuje $8 tedenske podpore. Dasi imamo vedno mnogo bolnikov, vendar imamo v blagajni čez $600. Vljudno vabimo rojake, ki še niso pri društvu, da kmalo pristopijo. Zborovanje imamo vsako tretjo nedeljo v mesecu v Hanlon Hali.
Pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki.
Marko Dragovan, Box 43.
%L, Hew TsHe, M. H proga krstit dve deklici, in sicer eno morala policija miriti. Tako se ljud-
Klavir.
Spisal Ferdo Plemič.
Poznate morda že mojega tovariša Tilha? Ne! Blagor vam, ker tako ne pogrešate par kronic v žepu, ki bi jih sicer pogrešali. Ali s tem še nisem rekel, da bi bil moj tovariš Til-ho — tat. Oj ne! On je umetnik, ženij, najslavnejši mož bodočega stoletja in še mnogo več, kar bi vam znal on posebno dobro povedati. Samo na suši trpi malce, in sicer v gol-tancu in v žepu. Jaz, njegov veren pajdaš, mu tudi v tem ne zaostajam in sem uverjen o njegovej ženijalno-sti kakor on o moji. V tej svoji uverjenosti sva si sedela nasproti na-slanjaje si ženijalni glavi.
"Temu treba narediti konec!" "Da, Tilho, konec treba narediti."
f 1 Iz hiše mora!'' "Iz hiše!" "Klavir!" "Klavir!"
Vidite, da sva se ujemala ne samo z mislimi, nego celo z besedami. A z nama se ni ujemala že bolj priletna gospica Dragomila, ki je redno ves popoldan in večer neusmiljeno pobijala po neusmiljeno razglašenem klavirju, in sicer oni raztolčeni "Gebet einer-Jungfrau". Da naju ni tešilo to pobijanje v najinih ženijalnih mislih, niti dalo istim nadzemskega vzleta, lahko sodite, če ste količkaj miteikalni. Vse sva že skušala. Jaz peti, grozno napačno peti, kakor v svečanih hipih le jaz, Tilho trobiti na star rog v idealno zabavo najinih sosedov, — pomagalo ni nič. A uprav sedaj bi rabila mir in tihoto, ker sva bila vglobljena vsak v svoje že-nijalno delo, jaz v desetdejanjsko krvavo dramo, Tilho v dva metra dolgo, 50 cm široko Afrodito. Delala sva tudi marljivo, ali ko se je spodaj o-glasil prokleti klavir, je prijel mene vrtinec v možganih, Tilha pa delirium tremens v prstih. Kaj početi f
"Treba je, da poskusiva skrajno, Tilho!"
'' Da, najskrajneje!'' "Jeden naju se mora zaljubiti s spremljevanjem vsega orkestra v Dragomilo."
"Da, jeden se mora." "Tebe je več kavalirja, daj ti!" "Brrr... 1" Tilho. je omahnil na oguljen počivalnik. "Raje tL" "Brrr..." Padel sem jas poleg Tilha v omedlevico. "Pa najina slava!" "Da, najina slava I" "Treba m žrtvovati." "Dajva se oba!"
Krepko sva si stisnila roki ter poklicala Apolona in vse Muze za priče in na pomoč, nato sva skicirala načrt. —
Gospica Dragomila ni sprejela že vseh štirideset let, kar je tlačila naš cenjeni mestni tlak, toliko zaljubljenih in tako gorečih lističev kakor sedaj. Sklep vsemu je bil, da je nama kaj kmalo določila sestanek ž njo, seveda vsakemu posebej. Prvi na vrsti je bil Tilho, ki si je pokrepil poprej svoje živce s par kozarci, in sicer s tolikimi, dokler pri najboljši volji ni več ločil svoje Afrodite od moje drame, kar priča jasno, da sta si slikarstvo in pesništvo zelo sorodni umetnosti. Kako je šlo Tilhu pri njegovem prvem podjetju, raje zamolči m. Glavna reč je, da se ves popoldan in večer ni oglasil klavir in jaz sem dokončal svoje drame šesto dejanje, kar mi ni zameril še nihče, ker je ni še nobeden čital. Drugega dne sem hodil jaz trnjevo in kri-žpvo pot in je Tilho izvršil na svoji Afroditi štorkljasto bedro. Tretjega dne sva zbežala oba oba iz doma, ker se je oglasil klavir zopet, in sicer s podvojeno silo — nobeden naju namreč ni imel sestanka z gospico Drago-milo.
Po tem redu so se vrstili sedaj dnevi ves mesec prav prijetno in lepo, dokler ni jela siliti Dragomila kaj korenito v vsakega posebej glede — ženi t ve. Polom je bil tu, a najini deli kolikor toliko že dovršeni. • Sedaj ni kazalo drugega, nego spraviti vrat dostojno iz zanjke. Jaz sem se rešil s tem, da sem nekdaj "slučajno" zalotil Tilha z Dragomilo. To je bil balo! Prepir, groženje in — prost sem bil.
Pa Tilho? Njemu je predla sedaj še huja nego-li prej. Že je klel mene in sebe, mojo dramo in svojo Afrodito, kar je zopet eklartinten dokaz sorodstva obeh umetnosti. V tem elegit nem stanju pa ga ni zapustila njegova pametna butica. Našel je rešilno misel.
Zvečer je bilo iu Tilho se je šetal po mračnem drevoredu s samomorilnimi mislimi v srcu in z Dragomilo ob strani.
"Ah Tilho!"
"Ah moj klavir!"
"Kaj si rekel f"
"Ej nič. nič, zareklo se mi je. Pa to ni nikako čudo, da se mi zapleta danes jezik, ker sem pijan, to je — ne! — ker sem žalosten, žalosten noter do svojih raztrganih nogovig. < Grozno mi nekaj leži na želodcu, to je na srcu. Oj leži, leži — in teži, teži! Oj, oj, oj!"
"Sladki Tilho, kaj te težit" "Ah, sedaj mi skažeš svojo ljubezen, Dragomila, sedaj ali nikdar več!" "Aaah!"
"Če me ljubiš..." "Saj te!"
"Če mi hočeš res vse posvetiti..." "Oj vse, vse tebi, Tilho!" '' Če tvoje srce bije za-me..." "In kako!"
"Če je tvoja božanstvena duša moja, če, če, če... oh klavir, oh Afrodita, — posodi mi petsto goldinarjev stare avstrijske veljave!''
Jedva je izrekel, že je ni bilo več in tudi kasneje ne. Klavir se je sicer zopet oglašal, a kaj to, ko je mojo dramo že imel špehar, Tilhovo Afrodito pa podstrešne miši. Pa recite, da moj Tilho ni ženij!
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam jaz kakor moja žena vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa sorodnike in prijatelje v Sheboyganu, Wis. Zdravi do videnja l New York, 6. mal. travna, 1908.
Martin Kerhin in žena.
Povodom mojega odhoda v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno pa mojo mater, brate in sestro v Fayette City. Z Bogom! New York, 6. mal. travna, 1908.
Fran Trentelj.
Pri odhodu v sta*-© domovino pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno mojega brata, kakor tudi Karla Korošca in njegovo soprogo v Eveleth, Minn., kakor tudi one, ki so me spremili na kolodvor. Vsem skuapj želim vesele velikonočne praznike.
New York, 6. mal. travna, 1908.
Fran Hribernik.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse rojake, prijateljem znance Sirom Amerike, posebno pa one v La Salle, 111., ki so nas spremili na kolodvor.
New York, 6. maL travna, 1908.
Ivan Rozoršek.
Martin Barlič.
Fran Zajec.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Ame* rike, posebno moja brata Anton in Fran BarliSa.
New York, 6. maL travna, 1908.
Haitian Barli«.
Slovensko katoliško
svete Barbare
111 njene, države Severne Amerik«.
Sedež: Forest City, Pa.
)dn«eu ianuar|al90a v drtavl PennayH
-O—O-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,'Kana . L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik Dadzornega odbora, Forest City, P«. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenne, Bral-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, ILL nadzornik, 50 Mill St„ Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P O Box WT Forest City, Pa.
DruStveno glasilo je "GLAS NARODA".
(f
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, pri jateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v
gotovem denarju, kar pa najhitreje, naj-vestneje in najceneje preskrbi
frank sakser CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica s 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
x Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
poštnino vred.
Na obali Atlantika pozdravljava vse rojake po širni Ameriki ter kli-čeva vsem, posebno pa onim v Virden, 111., in Milwaukee, Wis.: Na zdar!
New York, 6. mal. travna, 1908.
Alojzij Urbaneič.
Anton Golob.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam	prijatelje in znance po Zjedinjenih državah, posebno pa
moje dve sestri v Lloydellu, Pa.
New York, 6. mal. travna, 1908.
Fran Balj.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse rojake po širnej Ameriki, posebno pa naše sorodnike in prijatelje v Milwaukee in Racine, Wis., in kličemo: Bilo srečno!
New York, 6. mal. travn^, 1908.
Alojzij Florjančič.
Martin Krivic.
Fran Bale.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljava vse rojake, prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa one, ki so naju spremili na kolodvor.
New York, 6. mal. travna, 1908.
Louis Bonač.
Josip UrbiČ.
Predno se bodem podal na parnik, prav lepo pozdravim vse znance in prijatelje po širni Ameriki, posebno pa mojega brata, sestro in njenega moža. Z Bogom!
New York, 6. mal. travna, 1908.
Josip Lebar.
- -- -- -- -- -- -- -- -- - -------1 -| nj-uuuui
Pozor Roiaki!
QNovoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order polil jati,
Jakob Wahcic,
P- O. Box 69 * CUEVeUAND, OHIO.
VSEM BOLNIM SLOVENCEM
v
Zjedinjenih Državah,
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bolievali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnotna odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TAJNE MOZKE [N ŽENSKE — BOLEZNI —
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem slavnim društvom naznanjamo, da smo vsled oddaljenosti slovenskih naselbin odprli
ŠE JEDNO IZDELOVALNICO za izdelovanje vsakovrstnih zastav, znakov, regalij, gumbov, slik, čepic (kap) itd.
Nova izdelovalniea se nahaja na: 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Slavna društva in cenj. naročniki v Pennsylvaniji in sosednih državah naj blagovolijo sledeče vzeti v na-znanje. Sedaj se nahajamo v njih središču, od kjer nam bode mogoče hitreje in ceneje vsako naročilo izvršiti in dostaviti.
Za, nadaljna naročila se toplo priporočamo.
JOHN N. GO SAR CO.,
318 E. 89th St., New York, N. Y. 5312 Butler St^ Pittslrarg, Pa.
(3, 7 A 10 — 4)
Mm vmUso tujih ogUaov M edgo-
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli naj po volj nej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi ^.do} kakega zdravnika ali zdrav-nilnegg/'zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od
THEH NAJUČENEJŠIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate.
Eno Pismo in Konec Je Vaše
Bolezni.
ZATO RAJ SLOVENCI ako se slab^ , počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem jeziku in pošiljajte pisma na:
AKADEflUČNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
DR. ROOF
Specijalist za spolne bolezni. DR. KNIGHT Specijalist za notranje bolezni. DR. SPILLINGER Specijalist za diagnostiko.
> AMERIKI EUROPE CO.
2128 Broadvay, New Y«t
Jugoslovanska
Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
-o—o-
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-doek, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
*POROTNI ODBOR:
MI&AEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, HL porotnik, 719 ffigh St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IYEC, 711 North Chicago Street, Joliet, HL
Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pofiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
DruStveno glasilo je "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Hrvatov in Srbov. S ponovnim razpuščanjem hrvatskega sabora v zvezi
z močnim pritiskom vlade pri novih volitvah, se nasprotstvo med Hrvati in Madjari le še bolj poostruje ter do-Umrla je nenadoma Marija Rovšek, vaja srbo-hrvatskim stremljenjem po eoproga fotografa in hišnega posest- >amostojnosH le nove hrane. Nadejati m Davorina Kovčka v LjpbJjani, sta- pa da se ^ da se ogrski yM
ra sele 27 let.	- )Ja dovede znosljivega stanja s Hr-
Zanimiv travnik. Kake pol ure od vati Nikakor ni precenjavati nevar-Spodnjih Gamelj na desno pod hribom I no,ti. ki je v tem, da se Srbi in Hr-je vas Rašica, poleg ktere se nahaja vatje družijo v eno ljudsko skupino, travnik, na kterem ra^te vsako leto, Xa nevarnost obstoja v možnosti srbo-takoj ko sneg skopni, trava rumen- j hrvatske države bodočnosti, ktere za-kaste barv?, in jo lastnik Ivan Aleš * snovanj€ bi morala habsburška mo-lahko, ker zelo hitro raste, na vsake j narhija pobijati z vsemi sredstvi, ozi-
tri tedne pokosi. Skozi travnik teče iz hriba studenec, kteremu pripisujejo rast čudne trave, ktera pa tudi ugaja kot krma živini.
Nesreča vsled padca. -Na sv. Jožefa dan je pred hišo svojega stanovanja v Streliških ulicah št. 5 v Ljubljani hči umrlega davkarja. Ana Hren, tako, nesrečno padla na tla, da si je zlomila in spahnila nogo ter so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico.
Pogorela jfe hiša in hlev posestniku Mlakarju pri St. Rupertu. Ostal je zraven ste ječi kozolec * slamo krit, dočim je bila hiša in hlev z opeko.
Kako je ogenj nastal, se ne ve. Zavarovan je bil samo za 800 kron.
PRIMORSKE NOVICE.
Zasačena tatova. Ko sta se Josip
Visentini in njegova soproga v Trstu vrnila domov, sta našla v svojem stanovanju dva nepoznana gosta. Bila sta dva tatova, ki sta^ za časa njiju odsotnosti vlomila v stanovanje zakonskih Visentini. Zakonska Visentini sta pa takoj stanovanje zaklenila, in dočim je ostal mož na straži pred vrati, je Sla žena po redarje. In ko so prišli redarji, so našli v stanovanju le še enega samega vlomilca; bil je Renato Belil, doma iz Belluno v Italiji, ki je izgnan iz Trsta. Njegov tovariš je bil pa pobegnil; skočil je bil ricozi okno na neko bližnjo streho in potem dalje.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Prijeli so v Mariboru 301etnega glu-mača Karla Povšeta in gimnastieno umetnico Marijo Premru, ki ju je iskala žandarmerija v Spodnji Šiški zaradi tatvine.
Smrtonosen sunek. 261etni Alojzij Puklič iz Spodnjega Prevorkarja na Štajerskem je sunil posestnika Jožefa Serbinka iz Kovače tako, da je padel t **lavo na kamen in se ubil.
HRVATSKE NOVICE.
Srbo-hrvatska nevarnost. Berolin-ska "Kreuzzeitung" pokazuje v nekem članku na srbsko-hrvatsko nevarnost (!!) v Avstro-Ogrski in pravi, da je naloga vodilnih krogov habsburške monarhije, da preprečijo taka stremljenja veliki srbo-hrvatski dr-l»vi v prilog. Zelo da je obžalovati, da ja ogrska vlada opustila to modro da js s svojimi poskusi ma-gnala Hrvata v opozicijo
roma bi jo zamogla dovoliti le v mejah nje razvrstitve. Celo v tem zadnjem slučaju bi bila celota habsburške monarhije zelo omajana. — Glede tega alarma v nemškem listu velja znani rek, da ima strah velike oči. Zanimivo pa je priznanje, ki zveni iz te jeremi-jade, da v tem slučaju prihaja strah od slabe vesti, iz zavesti, da se je in se res .srreši proti Jugoslovanom. Od tod proseči opomin na adreso Madja-rov: ne bodite taki, bodite pametni, odnehajte! Strah, ki se izraža v klicu nemškega lista, pa prinaša pouk, ki naj bi ga Jugoslovani uvaževali in njeiflu primerno urejali vse svoje postopanje. Nemci se boje sporazumlje-nja med Hrvati in Srbi. — Ali naj pišemo morale, ki prihaja za nas iz tega strahu T S par besedami je vse povedano, česar se sovražnik boj^ to je brez vsacega dvoma dobro za nas! Če nemški list kliče Madjarom, naj bodo pametni, pa kličemo tudi mi Hrvatom in Srbom: bodite pametni in združite se vsi v eno falango v ob-ramVo skupneg«a prava, skupnih interesov, skupne bodočnosti! Strah sovražnikov nam napoveduje zoro boljših •dni. —
RAZNOTEROSTI.
Koliko znocijo čebele. Pri zadnjem štetju so našteli v Avstriji 995,281 panjev, iz kterih se dobi v enem letu 56,881 meterskih stotov medu in 3293 m^terskih stotov voska. Ako se računi med povprečno po 1 K, vosek pa po ? K pri kilogramu, znaša to skupno vrednost 6,666,500 K. Ako bi se hotelo odpeljati ves vosek in med ene letine, bi potrebovali 602 železniška voza, ako bi naložili v vsakega 10,000 kilogramov. Ker pa tovorni vlak navadno nima več kakor po 20 polnih voz, bi potrebovali 30 tovornih vlakov. Čebelice so vse to znosile v praških in kapljicah.
Za 600,000 mark vrednostnih papirjev ukradenih. Nekemu gospodu iz
Giessena je bila, ko je na kolinskem kolodvoru za nekoliko trenotkov izstopil iz vlaka, ukradena torbica, v kteri je bilo za 600,000 mark vrednostnih papirjev. O tatu ni duha ni sluha.
Nemška obsodba nemške protipolj-ske politika Da niso nosi tel j i panger-manske, po zatrotju druzih narodov stfemeče politike tako ofcamenelega srca in zakrnjene#du8e, strezniti bi jih moralo le dejstvo, da obsojajo to
vljala zbližan je pangermansko politiko najizbraneji in
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. janu valja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
o o
GLAVNI ODBOR:
John Bedene, predsednik, P. o. Box 154, Frontenac, Kansas. Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kansas. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, F«"—* Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenae, Kansas.
» i.
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovi«, Fr0ntenae, Kansas. Leo Krušic, Box 18 g^ Frontenac, Kansas. Frank Prem k, Cheroke€> Frank Buchman, R»dley, Kansas Anton Lesjak, Chicopee> Kansas.
najprosvitlenejši duhovi iz vseh civi-lizovanih narodov. Ali oglašajo se proti tej politiki tudi vsi trezneji in dostojneji elementi v narodu nemškem samem, ki odkrito izjavljajo, di se nemški narod s svojo akcijo za uničenje oljakov s sramoto pokriva pred vsem svetom. Tako piše "Germania" povodom parlamentarne rešitve proti-poljske politike: Jedna obžalovanja vrednih epizod v pruski zakonodaji je prišla do formalnega zaključka. Ustvarjen je zakon, na kterem se nikdo, razun hakatistov, ne \eseli, zakon, ki se opravičuje z "narodnimi" razlogi, ki ga pa velika večina naroda nemškega občuti kakor krivico, kakor kršenje ustave, kakor brutalro odredbo, ki nikdar ne izgubi odija v zakonodajno obliko povitega programa "moe gre pred pravico", ki pa tudi nikda>* ne uim prijateljem bi bilo seveda jako ugodno, ako bi veliki manjšini poslan-iloseže svojega namena. Hakatisti/-->ke in gosposke zbornice, ki je odklonila ta zakon, mogli očitati ''protina-rodno" postopanje. Ali, kakor stoje stvari, to nikakor ne gre, ako se pomisli, da proti razlastitvi niso glasovale le stranke svobodomiselnega bloka poslanske zbornice, ampak tudi konservativni krogi gospocU-ke zbor-niee, možje, ki so ee.-;arju osebno jako blizo, ali so ž njim celo v sorodstvu. Moralni poraz, ki «ra je doživela vlada, s kouei-nim vzprejetjem predloge, nikakor ni popravljen.
Nove italijanske vojne ladije. Itali-lijanski minister vojne mornarice namerava. kakor javljajo iz Rima. predložiti zbornici zakonski načrt, tičoč se gradjnje štirih novih bojnih ladij s stolpi, vsaka po 20,000 tonelat,; potem štiri brze križarje po 4000 tonelat in deset torpedovk za visoko morje po 300 tonelat. Skupni stroški so prora-čunjeni na 265 lir. Vsaka bojna ladija bo stala 50 milijonov lir. Ladije bi morale biti dograjene do leta 1912. Tega leta bo imela bojno floto, ki bo sestojala iz 10 modernih ladij med 13.000 in 20,000 tonelat, dveh nekoliko starejih bojnih ladij po 9806 tonelat, treh dobro oboroženih, toda slabih ladij s stolpi po 10,300 tonelat, deset močnih križarjev od 7500 do 14,800 tonelat in štirih brzih križarjev. Tor-pedna flotila bo štela 42 rušilcev, 17 torpedovk za visoko morje, 77 torpedovk in 11 podvodnih čolnov. — Avstrijsko brodovje bo imelo tedaj dvanajst bojnih ladij, tri srednje oklopne križarje, 20 rušilcev, 30 torpedovk za visoko morje, 12 modernih in 24 stare-jih torpedovk in šest podmorskih čolnov. —
Statistika nevest. Na Pruskem se je leta 1906 poročilo 309,922 žen in deklet, med njimi je bilo 68,468 služkinj, torej 22 odstotkov vseh nevest. Šivilj se je poročilo le 30,109, torej pet od sto, prodajalk, trgovskih uslužbenk, kontoa^istinj itd. pa le en odstotek.
Ko se je nekdaj Rothschild sprehajal po Dunaju, je stopila preden j trojica, da mu prekrčijo pot ter. mu vik-nejo: Baron! ti imaš do 40 milijonov, a mi nimamo niti večerje! E, treba, da se to silno blago razdeli med narod! — Prav, prav! je odgovoril baron; vzemimo, da je 40 milijonov Nemcev; na vsakega pride torej po en frank. — To govoreč, je dal vsakemu en frank.
Streljal je na socijalno-demokratič-nega državnega poslanca Pernerstor-ferja v veži uredništva '' Arbeitrzeit'' na Dunaju nek bivši trgovec z dragim kamenjem, Pollak. Mož je ustrelil trikrat na Pernerstorferja, končno pa še sam sebe v sence. Težko ranjenega Pollaka so prepeljali v bolnišnico. Pollak je nekoliko zmešan.
Samomor v družbi enajst oseb. V
Budimpešti se je ustrelil agent Toth v £kupni spalnici, kjer je spalo §e enajst oseb. Samomorilec je sin ogrskega dramatika Edvarda Totha, ki mu je zapustil veliko premoženje, ki ga je pa njegov sin kmalu zapravil.
Izseljevanje. Lvov, 21. marca. V sredo se je iz Lvova s posebnim vlakom odpeljalo 600 delavcev, ktere je v Braziliji nastanjeni grof Le Hon na-jel za železniška dela v Braziliji. V Trzebinji se je tem delavcem priklo-pilo še 400 drugih. Grof Le Hon je delavcem preskrbel zastonj vožne listke in jim obljubil 5 K plače, rokodelcem pa 10 K na dan.
Politična nesloga na Ogrskem. Budimpešta, 23. marca. "V ogrski ljudski stranki vre zopet opasno. Večina v stranki, ki sicer ni številna, vendar pa isrra v Odrski važno vlogo, je že davno nezadovoljna s koalicijski politika. ker ji minister grof Andrassy ne tta niti eneira velikega župana. In vendar je ljudska stranka edini parlamentarni faktor, ki bi v sedanjih razmerah niojrla voditi uspešno agitacijo v nemadjarskih delih dežele. Za uemadjarske narodnosti so ti prepiri le ugodni. Po novi volilni reformi se hoče razdeliti deželo mesto v dosedanjih 413 v 500 volilnih okrajev, a jih tako prikrojiti, da bi ljudska stranka dobila čim manj mandatov. Ker so ti okraji po večini nemadjarski, bo za nemadjarske narodnosti zopet pričakovat* le u^peh. Zaradi tega je ljudska stranka sklenila, da izstopi iz koalicije ter preide v opozicijo, ker upa na ta način pridobiti kakih 60 mandatov, dočim jih ima sedaj le 32.
Najtoplejši kraj v Evropi je špansko mesto Malaga. Srednja letna toplota znaša 19 stop. C. dnevno. Naj toplejši mesec avgust ima 27 stop. toplote. Dežuje le povprečno 48krat na leto. Maksimalna temperatura znaša 43 stop. toplote, a v najhujši zimi pade kvečjemu na 0. Zato pa rodi v Ma-lagi sadje, kakršno ne uspeva nikjer drugod, niti v Afriki ne.
Ali je Bolnce trdno telo? Dosedaj so
znani rezultati glede tega vprašanja sledeči: Naša atmosfera je požrla toplo ozračje, da se moč solnčnih žarkov dviga od 5500 do 5800 stop. Celzija. »V solncu samem ima gjrkota moči za 6590 stop. C. Potemtakem je solnpe v taki vročini, da bi moralo vsako telo pretvoriti takoj v žareči plin. Zato je videti na soLnčni površini vedno množine takih razžaljenih plinov. Tudi jedro solnca je takšna materija.
;Fp. Sakser CoTI
109 Greenwich St,	NEW YORK.
ima v zalogi jpoleg raznih druzih tudi sledeh
NOVE KNJIGE:
Mir božji, brošir......$1.00
Zlatorog, planiflfi prav-Ijica, eleg. vezana z zlato obrezo.........$1.25
Zmaj iz Bosne......—.60
Vohun (Spion)........—.80
Tri povesti grofa Leva
Tolstoja.............—.40
Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00
Ob Zori broš.........—.70
Rodbina Polanefikih
cela izdaja broš......$2.50
Ruska Japonska
ska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Bncek v strahu, fiftlo-'T igra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti z*^$1.00.
Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven-
NaroČilom ]e priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
FRANK SAKSER CO.
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKAliVINA
Dobro črno \n belo vino od 35 do
45 centov gaiona. t
Staro belo ali črno vino 50 centov gaiona.
Reesling 55 centov gaiona. , Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po, $2.50 gaiona. Slivovica po $3.00 gaiona. _Pri večjem naroČilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN JAE&E, Crockett, Contra Costa Co., CaL
r^ Veil lea
asaloga vina In žganja.
Marija drill
Prodaja belo vino po........70c. gallon
„ črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone xa____.......$11.00
Brinjevec 12 steklenic xa....... .$12.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00
5308 St Clair At«., N. E*
Marija Grill,
Ohio.
JOHN (CRACKER
o.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
se zastou j razdeli med Slovence.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono.	,
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 gaiona. DROŽNIK $2.75 gaiona. — Najmanje posode za žganje so 4^2 galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Ohio.
"ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi t najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža fn ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 16o strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko
niti, kam
v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojald, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK, H. T.
prečitate to knjigo, Vam bode lahko uga-se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-
TP* v
lisoce
Slovencev prsni vedno: nikjer nisem bil v denarnem poslu tako hitro in ceno postrezen kakor pri FJL SAKSER CO., 109 Greemrich St., New York.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega čeSkega hmela. I^adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
LeLay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Are. N.W. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Za vsebino tujih oglaeov ni odgovorno ne apravniitvo na uredništva.
AVSTR0-AMER1KANSKA ČRTA
(preje bratje Cosullch.)
->/12 NajpripramejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
\
t	Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
regularna vožnja med new yorkom, trstom in reko.
Vai spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični breojav:
AUCfe, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA.
Y meaeoih maju in jnnijn se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila le dva droga nova potaiifika panika.
Cene voznih listkov iz NEW YORKA za III. razred so do:
TRSTA..............................................$26.—
LJUBLJANE................../.....................$26.60
REKE....................................................
ZAGREBA..........................................$27.10
KARLOVCA...................................... $27.26
n. RAZRED do
TRSTA ali REKE.
Parobrod 'ALICE" odpluje 18. aprila 1908. Parobrod "ATLANTA" odpluje 22. aprila 1908.
Phelps	Co., Gen. Agente,
- .r- ;

v
• 'L.

Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
PRVA KNJIGA. — PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
"Ker prerok pravi: 'Glas ženske je kakor žvrgolenje slavčka, toda njen jezik je poln strupa, kot jezik modrasa.' Ali nisi tega eitalt" "Da, bral sem."
Povesil je glavo; pobil sem ga namreč z besedami lastnega preroka. Nato me ze manj zaupljivo vpraša:	§
"Toda kljub temu je naša zvelieavnost vabljiva! Saj ti ni treba gledati hurisk!"
"Jaz ostanem kristjan!"
"Pa vendar ni težko reči: La ilia, ilia Allah, ve Mubamed resul Allah!' "Ali je težje moliti: 'In abaia Iledsi, si 's — semavati, jata — had-deso "smoka' f "
Pogleda me z jeznimi očmi.
"Vem, da vas je Isa ben Marijam, kterega vi imenujete Jezus, naučil to molitev: imenujete jo očenaš. Hočeš me k svoji veri pregovoriti, toda iz mene ne boš naredil odpadnika!"
Večkrat sem že poskušal ga spreobrniti, kot je on mene skušal. Sicer sem bil prepričan, da mečem bob ob steno, toda v molk sem ga pa le pripravil. To se je tudi sedaj skazalo.
"Pusti torej mojo vero, kot pustim jaz tvojo!" Zagodrnja! je nekaj v svojo brado, potem pa še nadalje momljal: "Toda spreobrnil te bom vseeno, boš videl. Kar jaz hočem, hočem, ker jaz sem hadži Halff Omar. ben hadži Abbul Abbas ibn hadži, Davud al Go-sara!" (Hadži je častilen priimek vseh onih mosleminov, ki so bili enkrat že v svetem mestu Meka.)
"Torej si ti sin Abul Abbasa, ki je bil sin Davud al Gosara?" "Da."
"In oba »ta bila hadžija?" "Da."
"Tudi ti si hadži f" "Da."
"Torej ste bili vsi trije v Meki in ste videli sveto kabo?"
"Davud al Gosara ne."
"Ah! in vendar mu praviš hadži?"
"Da. ker je bil. Bival je v džebel Šur-Šum, in se je že kot mladenič odpravil na pot. Srečno je prišel čez el Džuf, kterega imenujejo truplo puščave; potem pa je zbolel in moral ostati pri vodnjaku Trasa. Tu se je oženil in umrl. ko je Še videl svojega sina Abul Abbasa. Ali ni torej hadži, potnik?"
"Hm! Pa Abul Abbas je bil v Meki?"
"Ne."
"Pa ga imenuješ hadžija?"
"Da. Nastopil je potovanje in prišel do Admarja, kjer je moral za-ostati."
"Zakaj?"
" Zagledal je Amaro, biser Džuneta in se zaljubil. Amara je postala njegova žena in mu rodila Halef Omarja, kterega vidiš poleg sebe. Nato je umrl. Ali ni bil hadži?"
"Hm! Toda ti sam si bil v Meki?" "Ne."
"In vendar se imenuješ potnika!"
"Da. Ko je bila moja mati mrtva, podal sem se na potovanje. Sel sem od vzhoda do zahoda; spoznal sem vse egiptovske oaze in celo puščavo; eicer še nisem bil v samej Meki, vendar tja gotovo dospem. Ali nisem torej hadži?"
"Hm! Jaz mislim, da le.oni. ki je bil v Meki, se sme imenovati hadži?' " Pravzaprav! Toda jaz sem že na potu tja!"
"Mogoče. Mogoče boš pa tudi ti med petjo se zagledal v kako lepo devico in obtičal; ista bo s tvojim sinom, ker meni se zdi, da je to vaš kismet in čez sto let bo rekel tvoj pravnuk: "Jaz sem hadži Mustafa ben hadži Ali Assabet, ibn hadži Said al Hamza, ben hadži Shehab Tofail, ibn hadži Halef Omar ben hadži Abul Abbas, ibn hadži Davud al Gosara, in nobeden teh potomcev ni videl Meke in postal resnični, pravi hadži. Ali ni tako?"
Kakor je bil sicer resen, vendar se je iuoral smejati tej primeri. Med mohamedanci jih je zelo veliko, ki se bahajo, da so hadžiji, ne da bi v Meki poljubili >veto kabo, ne da bi tekli med Ssaso in Merveh in ne da bi bili v Minah obriti. Moj dobri Halef je bil sicer pobit, vendar tega ni kazal na obrazu.	•
"Sidi." reče malodušno, "ne povej nikomur, da nisem bil v Meki I'' "Govoril bom o tem le tedaj, ko me zopet začneš spreobračati k islamu; sicer bom molčal. Pa glej, kaki sledovi so tu v pesku?"
Že precej časa sva tavala po soteski Tarfaui; prišla sva na mesto, kamor je puščavski veter nanosil cele grnde peska. V tem pesku sem zelo dobro zapazil odtise žival>kih nog.
"Tu so ljudje jezdili," reče Halef malomarno. "Torej bova razsedlala in sled preiskala." Pogleda me vprašujoče.
"Sidi, to ni potrebno. Dosti je, ee vemo, da so tu ljudje jezdili. Zakaj vendar hočeš te sledove preiskati?"
"Vedno je dobro vedeti, kakšne ljudi imamo pred seboj." "Če boš hotel preiskati vse sledove, na ktere boš naletel, tedaj ne prideš v dveh mesecih v Seddado. Kaj te brigajo možje, ki so pred nami?"
"Bil sem v daljnih deželah, kjer je vse divje in kjer je mnogokrat življenje od tega odvisno, če se natančno preišče vse stopnje in sledove, da se prepriča, ima li človek opraviti s prijateljem ali sovražnikom." "Tu ne boš srečal sovražnika, efendi." "Kdo ve?"
Razjaham. V pesku razločim stopinje treh živalij, ene kamele in dveh. konj. Prva je bila gotova jahalna kamela, kot spoznam iz nežnosti njenih odtisov. Pri natančnejem opazovanju dobim neko posebnost sledi, iz ktere sem sklepal, da je moral en konj šepati. To je vzbudilo moje začudenje, ker sem se nahajal v deželi, kjer se radi obilice dobrih konj nikdar ne uporablja taka žival. Lastnik živali ni bil Arabec, ali pa zelo siromašen.
Halef se smeje nad skrbnostjo, s ktero sem preiskoval pesek; ko zopet za j aha m konja, mi reče: "Kaj si videl, sidi?" "Bila sta dva konja in ena kamela."
"Dva konja in ena džemel! Alah moj blagoslovi tvoje oči; videl sem isto stvar, ne da bi stopil s konja. Ti hoeeš biti taleb, učenjak, in vendar počenjaš take stvari, radi kterih se mora smejati vsak hamar, oslovski pri-ganjač. Kaj ti pomaga zaklad znanosti, kterega si sedaj dvignil?"
"Najp^o vem, da so tu mimo jezdili približno pred štirimi urami trije jezdeci."	,
"Kdo se bo oziral na tvojo modrost? Vi možje iz belader rami, iz Evrope, ste pravi čudaki!"
Pri teh besedah neredi obraz, iz kterega sem zamogel brati globoko pomilovanje ; molče nadaljujem svojo pot.
Sledila sva sledu dobro uro, dokler nisva na kraj-u, kjer soteska zavija, nehote ustavila konje. Zagledava namreč tri jastrebe, ki preže na peščenini. Ko naju zagledajo, se z glasnim krikom dvignejo v zrak.
"El bidy, brkasti jastreb," zine Halef. "Kjer se ta žival klati, je gotovo mrhovina blizn."
"Gotovo je poginila kaka žival," odvrnem in sledim Halefu. Poganjal je hitreje svojega konja, da sem nekoliko zaostal za njim. Komaj pa dospe do peSčenine, nam ah ustavi konja in strahoma zakriči: "Maž Alah, čudež božji! Kaj je to?. Ali ni to človek, sidi, ki leži tu?" Vsekakor sem mu moral potrditi. Bil je res človek, ki je ležal v pesku, in na kterem so že začeli jastrebi svojo pojedino. Hitro skočim s konja in pokleknem poleg njega. Njegova obleka je bila že od jastrebov strgana v Vendar nesrečnik še ni mogel biti dolgo mrtev; to opazim takoj, ko fdotaknem.
^ (Daljo priH.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNTKI
v
francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamlrarg-ameriška proga,
kteri odplujejo iz Netw Torka v Evropo kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE odpluje 9. aprila ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 16. aprila ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 23. aprila ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje dne 30. apr. ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE i odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. uri dopoL
LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopol.
V BREMEN (severonemiU Lloyd):
KRONPRINZESSIN CECTLTE odpluje dne 14. aprila.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 21. aprila.
^KAISER WILHELM II. odpluje 28. aprila. TTATRV.R WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. maja. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 19. maja.
KAISER WILHELM XL odpluje dne 26. aprila.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 9. junija.
KRONPRINZ WILHELM
odpluje 16. junija. KAISER WILHELM IL odpluje 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 30. junija.
V HAMBURG (kamburško-ameriška proga) :
DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija.
Ca vsa pobliina ali nitinflii pojasnila glede potovanja plHto pravočasno na:
FRANK HAKITKR OO., 109 Greenwich 8L, No« Tut, kteri vam bodo točno odgovoril ta vas podučil o potovanja.
Daljo so is krasni pota! na razpolago, kteri odplnjejo
V BREMEN (severonemiki Uoyd):
BARBAROSSA odpluje dne 9. aprila.
GROSSER KTJRFUERST odpluje 7. maja.
MAIN odpluje dne 14. maja.
BARBAROSSA •dpluje dno ZL maja.
NECKAR ^dpluje dne 30. maja.
GROSSER KURFUERST odpluje 11. junija.
BREMEN odpluje. 18. junija.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 20. junija.
PRTNZ FRIEDRICH WILHELM sdplnje 25. junija.
BARBAROSSA odpluje 27. junija.
▼ HAMBURG (kamlmriko-ameriika noga):
AMERUJA odpluje dne D. aprila.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 23. aprila.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 25.'aprila.
PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja.
AMERIKA odpluje dne 7. maja.
BLUE CHER odpluje dne 14. maja.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 21. maja.
A lfERTK A odplaje dno 4. jnnija.
BLUECHER * odpluje dne 10. junija. PRESIDENT GRANT odpluje dne 13. junija.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 18. junija.
V	TRST ali; reko (Anstro-American Una):
ALICE odpluje 18. aprila.
ATLANTA odpluje dne 22. aprila. * MARTHA WASHINGTON odpluje dne 29. aprila.
ARGENTINA odpluje dne 6. maja.
LAURA odpluje dne 20. maja.
ALICE odpluje dne 3. junija. MARTHA WASHINGTON
odpluje dne 17. junija.
»
V	ROTTERDAM (Holland-American Lino):
NOORDAM	5
odpluje dne 15. apri. ob 4. uri zjutraj.
STATENDAM odpluje 22. aprila ob 10.- uri dopoL
N1EUW AMSTERDAM odpluje 29. aprila ob 4. uri zjutraj.
RYNDAM odpluje dne 6. maja ob 9. uri dopol.
POTSDAM odpluje 13. maja ob 2. uri popoldne.
NOORDAM odpluje dne 20. maja ob 8. uri dopoL
STATENDAM odpluje 27. maja ob 10. uri' dopoldne.
NTEUW AMSTERDAM 'odpluje 3. junija ob 8. uri zjutraj.
RYNDAM . odpluje 10. junija ob 1. uri popoldne.
POTSDAM odpluje 17. jnnija ob 7. uri zjutraj.
NOORDAM odpluje 24. junija ob 2. uri popoldne.
V	ANTWERP EN (Rad Star Line):
FINLAND odpluje dne 11. apr.
VADERLAND odpluje 18. aprila.
ZEELAND odpluje 25. aprila.
KROONLAND odpluje 2. maja.
FINLAND odpluje dne 9. maja.
VADERLAND odpluje dne 16. maja.
ZEELAND odpluje dne 23. maja.
KROONLAND odpluje dne 30. maja.
FINLAND odpluje dne 6. junija.
VADERLAND odpluje dne 13. jnnija.
ZEELAND odpluje 20. junija. KROONLAND odpluje dne 27. junija. -
V	SOUTHAMPTON (American Line):
ST. P^UL odpluje dne 11. aprila.
NEW YORK odpluje dne 18. aprila.
ST. LOUIS odpluje dne 25. aprila.
PHILADELPHIA odpluje dne 2. maja.
ST. PAUL odpluje dne 9. maia.
NEW YORK - odpluje dne 16. maja.
ST. LOUIS odpluje dne 23. maja.
PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja.
Vožnje listke za navedeno pamike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKBKR CO., 109 Greenwich St. Nov York.
Unpagnle Generale Transadamigue.
(Francoska parobrodna družba.)
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotol,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu.
Na Čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na Stanovanje. — Evropejska kablajal
Za obilen poset se priporočam udani Božo Oojaovlč, Johnstovo, Pa.

M
ji I
biti r
......12,000
................12,000
...............icr,ooo
................ 8,000
................ 8,000
25,000 25,000 12,000 9,000 9,000
ton}! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini " IMPORTIRANI TOBAK za cigarete in pipo ali cigare,
kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vas naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da ;e najboljši in najcenejši. Pišite takoj na:
ADRIA TOBACCO CO. 308 E. 75th St., New York, N. Y.
NAZNANILO.
Pošta nam je vrnila 3 zavitke Mohorjevih knjig, ktere smo registrov a no poslali, in sicer na: Prank Ftirlan, Valley Junction, Wash., in Josip Jadan, Mannar, Pa.
Kdor od- teh rojakov šell imeti svoje knjigo, mora nam 80 centov v poštnih anamkali poslati, ktert smo morali aa vrnenje registrovanc poifljatve v tnamkah na dotlčnl urad poslati.
Upravnlitvo "Glasa Naroda'
DIREKTNA GRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUANIr
Poštni parniki so 0
P^ence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moti.
JLto. :>avoie || || ||	*	ftr
"La Lorraine" „ „ „ "LaTouraine" t „ t,
"La Bretagne"....________
"La Gasgogne'*............
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.'
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki adplnjejo od sedaj naprej vedno četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št. 42 North fiiver, ob Morton St., N. T.
9. aprila 1908. *LA LORRAINE 14. maja 1908. 16. aprila 1908. *LA TOURAINE 21. maja 1908. 23. apr. 10<* *LA SAVOIE	28. maja 10O&
30. apr. *LA PROVENCE 4. jun. 1908. 7. maja 190S *LA LORRAINE 11. jnn. 1908. PaiDtka k zvezdo zaznamovani imajo po dva rija&a.
Al.	Kozminski, ginemlni agent za zapad
*LA PROVENCE *LA LORRAINE »LA TOURAINE »LA SAVOIE *LA PROVENCE
Telefon 246.
Frank Petkovšek
720 Market Street,	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^ SALOON,
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
Ako kdo ieii pojasnila Se o drugih, no tukaj naznanjenih pašnikih, naj se s zaupanjem obrne pismenim potem na znano slovensko tvrdko: 1
FRANK 8AXSEB CO, 109 Greenwich St., New York, la postrsian bodo vsakdo vestno is hitro.
Vsakteri potnik naj si uradi tako, da pride en dan prod odhodom pax-suka v Now York.
Kdor	svoj prihod, po kteri
ietamiei in kdaj doqpe v New York, pr&akuje ga naš vsk&hense na po-stsji, dovode k nor- v pišemo in ftn* mi na parnik brscpUbo. Ako pa doepete v New York, no da tyi nam Vai prihod if"*"1'1'! nam lahko ii poataje (Depot) telefonirate po ito-vilki 1279 Rector in takoj po ofcvo-stiln pošljemo našega uaiuMwuea po
La aa ta oafim oe je mofao mjs-kom, Id aiso amoini aagldftsga jsm> ka, iaogniti oderuhov m stapssjsv v
SAKSER CO. I I SLOVENSKA
6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, 0.
POŠILJA NAuAlTREJB
= DENAR V STARO DOMOVINO =
C. Itr. poštna hranilnica izplačuje vse vsote.
KDPUJE IK PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR
^	PO DNEVNEM KURZU.
r
Sprejema deriarce vloge ter jih nalaga v zanesljive hranilnice aJi posojilnice po 4 in o-jbresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teku od dneva uloge. Izplačuje u-loge na hranilne knjižice in daje posojila nanje.
o^PBODIW PAROBRODNE LISTKE^,
ža*razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Kdor od rojakom kupi v Clevelantiu listek za parnik, se ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter odpelje na parnik ali v kak cenen hotel; prev same se tTidi vsa skrb za prtljago. Xa ta način se prihrani potnikom mnogo truda in denarja
Sprejema naročila na
GLAS NARODA
in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski posel spadajoča dela.
Kdor hoče biti dobro in pošteno postreies, naj se obrne na podrcžnico. gf g f
GOSTILNA -:- -:- -:-
. KAKOR TUDI
TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM
NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND RETAIL)
V CLEVELAND-U
-:jE :-
Geo. Travnikap-ja
-6102 St. Clair Ave., N. E.
OEINE INIZKE.	.A
PRIŠTINO VINO
od SOc. do $1.25 gal«
Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo.
Sfcjjgjfcri gjj alfHr


Ž®gmSBL. I !f


'A . ____ .....