Poštnina paviaSirana MANBORSM _ danes so rešeni. Toda ne vsi. Kakor nikjer, tako tudi napram Madžarski nismo izšli iz; svetovne borbe z onim uspehom, kakor smo pričakovali. Izgubljen je severni del našega Prekmurja, izgubljeni so nekateri po Hrvatih obljudeni kraji nad Dravo, izgubljen lep del Baranje in Vojvodine, Banat pa so nam odstrigli Romuni za precejšen kos. Pri tem pa moramo pomisliti, da so besede spremnega pisma Vrhovnega sveta, da se na Madžarskem ne dajo na noben način določiti državne meje v skladu z etnografičnimi, popolnoma resnične. Kdor pozna sporne kraje, kdor je sam proučil tamošnje razmere, ta bo temu prav gotovo pvitrdil. Največ je dobila od Madžarske seveda Romunija, dobila je vso Sedmograško in še čez, ter lep del Banata. Tekom desetih dni bodo tudi Madžari podpisali mirovno pogodbo; dobili bomo mir z eno državo več. Nerešeno bo ostalo samo še vprašanje naših zapadnih mej, mej proti Italiji ter — plebiscit na Koroškem. Toda upati je, da bosta tudi ti dve vprašanji v doglednem času rešeiii in tako bomo končno lahko postavili mejnike naše mlade Jugoslavije. Plebiscit Plebiscit, ljudsko glasovanje, pred svetovno vojno še ni bil tako splošno znan, k^kor je dandanes. V poprejšnjih dobah zgodovine se ljudstvo navadno ni vprašalo, kam hoče pripasti, ampak se je enostavno na mirovnem kongresu določilo, ali pa, in to v večini slučajev, še bolj enostavno diktiralo. Zadnje leto svetovne vojne, ko je nastopil na svetovnem političnem obzorju nov mož velikih in prevratnij idej, ameriški predsednik Woodrov Wilson, je izgledalo, da bo odslej naprej vse spore med narodi odločevalo ljudsko glasovanje, plebiscit. Plebiscit je imel postati najvažnejše poravnavno sredstvo med sprtimi narodi. Toda to ni postal. Nad njim je zmagala stara diplomacija s svojimi ravnovesji, strategičnimi koristmi itd. Plebiscit pa je ostal le še nekaj drugovrstnega, nekako slepilo, za še vedno slepoverne idealiste. Nas zanima v prvi vrsti, ali je plebiscit res najboljše sredstvo za poravnavo sporov med narodi, ali ni, zato se pa hočemo pečati predvsem s tem vprašanjem. Pri posameznih delih naroda, včasih tudi pri calih narodih, ne igra vedno narodnost glavno ulogo, ampak nekaj drugega, ne naravnega in prvotnega, ampak priučenega, to je državna ideja. Državna ideja je nekaj, kar sc da samo privzgojiti, nikoli pa nima absolutne moči, ako ni tradicijonalna. Mnogo velikih, od davnine svobodnih narodov narodnosti niti ne poznat ampak pozna samo državnj idejo. Pri drugih narodih, ki so zatirani, ki nimajo lastne narodne države je narodnostna ideja, če so dovolj kulturni, močnejša nego državna, pa tudi državne se, posebno pri preprostem ljudstvu, ne sme podcenjevati. Posamezni, od glavnega narodnega debla odcepljeni in manj kulturni deli poznajo narodnostno idejo včasih le malo, ali pa popolnoma nič. Skupno življenje z drugim narodom jim je postalo tradicija, privzgojilo jim je naklonjenost do države, čeprav tuje in če nimajo dovolj zaslombe v jedru naroda onkraj meje, a posebno če je tudi to jedro le sestavni del druge tujenarodne države, je njihova državna ideja glavna in edino odločilna. Vzemimo torej sedaj slučaj, da ima tako ljudstvo, tak, drugi državi od davnih časov pri- deljeni del naroda odločiti potem glasovanja, kam hoče pripasti, kako se bo odločil ? Če je pri njen) narodna ideja močnejša nego državna, potem je jasno, da se bo odločil za odcepitev od dotedanje tuje države ter za združitev z narodno državo svojih bratov; če pa je pri njem državna ideja močnejša, potem se bo, kljub temu, da je različne narodnosti, odločil tujo državo ter ne za državo svojih bratov. Tu torej plebiscit ni in ne more biti merodajen sodnik kakšno ljudstvo tam prebiva. Vzemimo sedaj, čisto pozitiven slučaj, ne iz sedanje zgodovine, čeprav jih imamo vsepolno, ampak iz poprejšnjih časov. Svojčas je imelo naše slovensko ljudstvo na Benečanskem nalogo, da se samo odloči ali hoče pripasti Avstriji ali Italiji, Dasiravno je po Statistiki po ogromni večini slovensko, se ni odločilo za združitev s Slovenci v Avstriji, ampak za združitev z — Italijo. V nezavednosti je imelo razvito pač državno idejo, nar°dne pa ne. To glasovanje, pa Se ni dokazalo, da so ti ljudje Italijani. Iz tega je razvidno, da plebiscit ni pravo sredstvo za pravično poravnavo mednarodnih sporov. Dnevne vesti. Surovost. Včerajšnja »Straža« se je s skrajno surovim in neokusnim napadom na pisatelja g. dr. Ivana Laha degradirala na nivo navadne kravje dekle. ML sicer vemo, d'? ne more živeti brez nesramnih napadov na posameznike, kakor ne more živeti neka žival brez blata, toda da napada naše narodne in kulturne delavce in mučenike iz onih časov, ko so njeni ljudje prodali svoje narodno prepričanje za avstrijsko klerikalno misel, presega vse meie dostojnosti. Kulturno in narodno delo g. dr. Laha pozna vsak pošten Slovenec, ve pa tudi, da mu gospodje okrog »Straže« ne segajo niti do kolen. Poleg tega pa je g. dr. Lah tudi invalid in istočasno, ko famozni g. komisar dr. Leskovar poživlja trgovce in podietnike, naj rezervirajo mesta za invalide, odslavlja on s pomočjo svojih satrapov invalida dr. Laha z magistrata. »Straža« pa napada celo pošteno in gostoljubno hišo g. dr. Li-polda, radi tega, ker je pokazala toliko čuta, da je sprejela našega kulturnega delavca pod streho. Ne more mu dalje odpustiti, da je naš sotrudnik, toda njegovo sotrudništvo se je doslej nanašalo samo na kulturne predmete. Neokusen in surov »Stražin« napad obsoiaio vsi pošteni ljudje, celo klerikalci. S tem ie »Straža« pokazala samo to, da nima nobenega čuta dostojnosti ter svojo hotentotsko surovost. Krstna slava v mariborski voj. realki. V četrteV je bil pravoslavni praznik sv. Jurja, ki se slavi med Srbi kot narodni svetnik. Tukajšnja vojaška realka ie imela zjutraj pravoslavno službo božjo, ki se je je udeležil tudi general Maister s soprogo. Podnevi je gosp. polkovnik Jakovljevič, komandant voj. realke sprejemal posete in čestitke mariborskih prijateljev. Zvečer so priredili gojenci realke »kabaretni« večer s prav posrečenim vspo-redom- Najprej je prof Mecger predaval v lepem govoru o sv. ]urju, o zgodovini tega praznika med Srbi, o pomenu Jurjevega dne za srbsko svobodo. Na Jurjevo so se shajali navadno hajduki, ki so se po zimi skrivali po raznih kotih, v skupne čete in so začenjali nov boj proti Turkom. Zato narodna nesem slavi ]urjev dan. Tudi osvoboditelj Srbije Ka-radžordže (Črni Jurij) ie nosil ime tega nar. svetnika. Pomladanski Jurjev dan, ki ima svoje običaje tudi pri drugih Slovanih, je dan novega življenja, sile in svobode. H koncu govora je predavateli čestital komandantu gosp. polkov. Jakovljeviču, ki tudi na Ja dan slavi svoj god. Občinstvo je z radostjo ploskalo govoru in čestitki. Na to so sledili nastopi gojencev, ki so bili dokaz, kako zdrav, svež duh vlada v tem našem zavodu in kako uspešno se goji telesna in duševna vzgoja gojencev. Gojenci so si ustvarili svojo godbo, ki je z dobro komiko proizvajala prvo točko: »godba gre«. Na to je sladil pester program šaijivih nastopov, ki so vzbujali mnogo smeha in zabave. Razgovor kmeta s čutaro (v verzih) Sanje zaljubljenca (s skioptičnimi slikami), premišljevanje starega Mariborčana v šlafroku: »cum krepieren«, ples balerine in dveh kavalirjev, strašna rokoko-tragedija na goslih, igra »Napoleonov samovar« itd. Vmes je nastopil dobro izvežban ruski zbor s tipično rusko pesmijo. Jako krasen je bil nastop gojencev s kipi, ki so precizno izvajali vaje ob godbi. Istotako so bile lepe vaje na bradlji. Akrobat s svojo ogromno silo je budil mnogo občudovanja in smeha. Na koncu je bilo šest krasnih živih slik iz svetovne vojne. Cel program je trajal tri ure Pohvaliti moramo igralce »Napoleonovega samovarja«, ki so izborno podali svoje uloge. Po programu se je razvil ples. Večeri v naši voj. realki so vedno spretno aranžirani in naše mariborsko občinstvo rado prihaja v krog te vesele, zdrave mladine, ki ima smisel za dober dovtip in za družabnost. Rusko zastopstvo v Ljubljani. V Ljubljani se osnuje pod vodstvom gospoda Lopu-hina, ki dospe v kratkem v Ljubljano, poseben urad, čegar naloga bo, da skrbi za ruske begunce, ki so iskali zatočišče v naših krajih. Jugoslovenska socijalistična stranka. Prejeli smo ter priobčujemo: V Mariboru se snuje pripravljalni odbor, katerega namen je, sestaviti program odnosno načrt za ustanovitev nove socijalistične stranke z naslovom »Jugoslovenska socijalistična stranka«. Kolikor je dozdaj znano, naj bi novo stranko polagoma spojile obe sedaj obstoječi socijalistični stranki. In sicer se v novo stranko prevzame iz JSDS samo zavedno jugoslovenski del sedanie narodnostno mešane jugos!. soc. demokracije, iz NSS pa predvsem obmejne organizacije, ki se ne strinjajo z dosedanjo taktiko osrednjega odbora NSS v Ljubljani. Z ustanovitvijo nove stranke bi izginila potreba (ali nepotreba) dveh si med seboj borečih socijalističnih strank v Jugoslaviji. Preteklost JSDS kot bivše avst ij-sko-nemške podružnice v Sloveniji, že sama po sebi zahteva reforme tudi — v naslovu. V novi stranki bi bili komunisti popolnoma izključeni; izmed drugonarodnostnih soc. se v stranko sprejemajo simo zanesljivi jugoslovenski državljani. Nova stranka polaga največjo pozornost na organizatorično delo ob celi državni meji. Stranka zasleduje svoj cilj potom evolucije; na mesto ostrine dosedanjega razrednega boja se uveljavlja demokracija, ki ima sporazumno z drugimi strankami izvesti socializacijo, agrarno reformo itd. Kot predvsem jugoslovenska soc- stranka ima potom celokupne plemenske organizacije biti zastopana tudi v novi internariionali. Koncert Deyl-Šlais-Beran, se vrši v petek, 14. t. m. v veliki kazinski dvorani. Program vsebuje krasno C. Frankovo vijolinsko sonato; H. IViniavvskega težko Faustovo fantazijo: Saint-Saensov vijolinsko-klavirski nocturno; klavirske kompozicije Scriabineja in Liszta ter Dvorakov melodični dumsky trio za klavir, vijolino in cello. — Cezar Avgust Frank, rojen 10. decembra 1822 v Litihu, umrl 9. oktobra 1890 v Parizu je bil voditelj tedanje novofrancoske instrumentalne kompozicije. Charles Camille Saint-Saens rojen 9. oktobra 1835 v Parizu je eden najznamenitejših glasbenikov Francije. Anton Drofak, rojen 8. septembra 1841 v Miihlhausnu, umn 1. maja 1904 v Pragi je bil eden prvih čeških skladateljev. Henrik Wieniawski, rojen 10-julija 1835 v Lublinu, umrl 12. aprila 1880 v Moskvi je bil slaven goslač-potovalec ter končno solovijolinist ruskega carja. Franc Liszt je v glasbenih krogih splošno znan* Predprodaja vstopnic se dobijo v trgovini Hofer v Šolski ulici ler pri g. Zlati Brišnik v Slovenski ulici. Mariborski dobrovoljci se vabijo «a razgovor v nedeljo, dna 9. maja dopoldne ob 10. uri v restavraciji Narodnega doma. Ker je zadeva važna, prosimo, da se ga udeležite vsi- Okrož.ii klub mariborski. Stran 3. Glasbena Matica v Mariboru priredi I cena kosa umetnega ledu na pet kron, c) | v nedeljo, dne 16. t. m., dopoldne ob 10. uri pristojbina za odpiranje hladilnic od 1 K na. _ ___;•____•__ K brrvn 2 v Gotzovi koncertni dvorani, s prijaznim sodelovanjem gospe Mile Druzovičeve in s svojim pevskim zborom pomladanski koncert z izredno izbranim sporedom. Slepci-invalidi se opozarjajo na sledeče: Zveza jugoslovenskih žena in deklet v Ameriki je darovala za slovenske vojne slepce 350 dolarjev. Po naročilu vrlih darovalk je razdeliti omenjeno vsoto v prvi vrsti med najsiromašnejše oženjene slepce. Vsak slepec vojak, ki bi bil rad deležen tega darila naj se pismeno zglasi do 15. majnika v zavodu za slepce, Stara pot 3 v Ljubljani. Ameri-kanske žene in dekleta naj bi našle obilo posnemalcev in posnemalk tudi v širni domovini. Mariborski šport. Po mariborskih ulicah naznanjajo plakati, da otvori nem. društvo „Rapid" svoje športno igrišče v „Ljudskem vrtu". Povabil je na to prvo igro „S-ovana“ iz Ljubljane. Tako se je Rapidu izpolnila vroča želja, ki je rii hotel uslišati bivši nemški odbor 5 kron. - Iz Brezja. Pretečeni torek so pri nas j sr* v pas * c**» Stavka na Francoskem se širi. LDU Pariz, 7. maja. (Agence Havas.) mislijo, da hodijo radi mene. jaz pa sem tega prepričan. Vem namreč, da je pod sedanjimi razmerami vse možno. — Nesmisel 1 Gospoda pri zelenih miz<,b, jaz še zamorem danes govoriti sam. Pokličite me! Takoj pridem, saj imam v vsakem oziru mirno vest. Pripeti se vam lahko sledeča nevolja Če me zadene kap, kar pričakujem dnevno, petem me bodete morali „mutastega" ali pa celo mrtvega justificirati. Seveda bo takrat v obeh slučajih delo jako enostavno in za vsakega še tako slabega jurista lahko. Z. M. Slov- mestno gledališče. Repertoar tekočega tedna: V soboto 8.: »Školjka«. Ab. A—40. ha x r- 1-1,; V nedeljo 9.; Popoldne ljudska predstava »Divji „0 epševa nega društva", da se namnč „Ljudski; 1 . 1 1 lovec«. Zvečer »Španska muha«. Izven abon. T “Si, K" V pondeljek ,0.: .*»•«*. Nltouch... Abon. V torek 11.: »Hasanaginica«. Ljudska predstava ob znižanih cenah. Zadnja uprizoritev. V četrtek 13.: »V dolini«. Ab. A—41. Opozarjamo sl. občinstvo, da se vrši prihodnji ! teden izjemoma predstava na pondeljek. v Mariboru dovolj parkov, bi bilo popolnoma! umestno, da se to izvrši. S tem bi se »Ljudskij ,, vrt" lepo oživel in uredil. Za športni prostor v »Ljudskem vrtu" pa se je zavzemal tuli Š. K. j Maribor, ki pa je bil odklonjen češ, da se ne! sme posekati nobeno drevo. Tako bodo imeli! sedaj Nemci svoj športni prostor sredi mesta — slovenski klub pa sploh nima svojega prostora. Take so razmere v sedanjem Mariboru. Zanimivo je, da je „0!epšcva!no društvo" hotelo K. Mariboru" dati prostor v »Ljudskem | vrtu" občina tega ni dovolila. Tako se bo lepo Pocraiatlia flied lU^OSlaVliO razvijal nemški šport, slovenski pa naj išče pro- j r J 5 „ stor drugod. Slovenci v Mariboru torej nismo ladnje vesti. od pondeljka naprej stavkati. Danes se zberejo rudarji severnih pokrajin k posvetovanju Pričakovati je, da se bodo tudi oni pridružili sklepu svojih tovarišev. Madžarski agenti v Medji-murju. LDU Subotica, 7. maja. Madžarske iredentistično društvo je razposlalo veliko število agentov v Medjimurje, da tamkaj propagirajo za pripadnost Medjimurja k Madžar ski Ameriški senat za Grško. VVashington, 7. maja. (Brezž.) Ameriški senat je sprejel resolucijo, ki jo je predložil senator Lodge po kateri imr severni Epir in Dodekanez pripasti Grški. Dunajski komunisti. LDU Dunaj, 7. maja. Dunajski komunisti delujejo v zadnjem času prav živahno in nastopajo proti socialnim demokratom. Policijski predsednik Schober je ugotovil, da imajo stike s sovjetsko Rusijo, odkoder s« dobivali mnogo denarja. niti — enakopravni naprej. z Nemci. Tako gre tol in Italijo so se začela? DKU Berlin, 8. maja. Kakor doznavaj Madžarski častniki. LDU Budimpešta, 7. maja. Izpopolnje- Da se naš denarni promet čimpreje j »Deutsche Allgetneine Zeitung« so se poga-jvanj* madžarskega častniškega zbora se na- izednači in dovede v normalno stanje je ministrstvo za notranje zadeva odredilo: 1. da se imajo s 15. majem 1920 brezpogojno povleči in ktoženja vse kronske novčanice od 50 in 20 kron in zamenjali s kronsko - dinarskimi novča-nicami narodne banke kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2. da ostane do nad&ljne na-redbe radi pomanjkanja novega malega denarja v prometu samo še bankovci po 10, 2 in 1 K. 3. da prenehajo biti po 15. maju 1920 vse kronske novčanice raz.un rahlega denarja po 10, 2 in 1 K, ki ostanejo za nekaj časa še dalje v prometu, zakonito sredstvo pjačania na teritoriju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. General Liitgendorff, eden najbolj zloglasnih bivših avstrijskih vojaških krvolokov, , ... _«•______ t"\__al janja o rešitvi jadranskega vprašanja med italijanskim zunanjim ministrom Scialojo ter jugoslovenskima delegatoma Pasičem in Trum-bičem pričela včeraj, dne 7. maja v Palanzi ob Lago Maggiore. Rusko-poljska borba. DKU Moskva, 7. maja. (Brezžično). Moskovski sovjet je na svoji včerajšnji seii sklenil nadal evati borbo s poljskimi magnati do končne zmage. Včeraj so odpotovali iz Moskve na poljsko fronto številni delavski in kmetski bataljoni. DKU Moskva, 7. maja. (Brezžično). cfolženPje,ddarte^aflf*Sremua bre^vsakega j „s0 ^J0"3" t.u,Mv „Ru3i3 žive.£i vzroka za časa vojne pobesiti in postreliti j poljski komunisti ter sklenili, da takoj odi- celo vrsto čisto nedolžnih srbskih prebivalcev.1 dejo na fronto, da se na strani Rusov bore Njegove hčerke pa so slike teh žrtev z na-'proti Poljakom. ravnost zločinsko škodoželjnostjo potem še vsiljevale domačin ljudem. General Liitgen-dorff je bil namreč tekom vojne štacijski poveljnik v Osjeku, za časa preobrata pa se mu je vsled malomarnosti hrvatskih oblasti posrečilo pobegniti in uiti zasluženi kazni. Velik koncert (sekstet) se vrši jutri, 9. t. m. od 17. ure dalje v restavraciji »Maribor« na Grajskem trgu. Opozarjamo na današnji inserat! Zgodnje črešnje. Kakor poročajo iz Ljubljane so na vrtu št. Peterskega župnišča v Ljubljani že zrele črešnje. Vsekakor za Ljubljano nenavaden slučaj. Nenavaden pojav, v Trnovem pri Ilirski Bistrici v zasedenem ozemlju je te dni povrgla neka svinja Šest mladičev! Radi ob-dolžilnih govoric so Italijani aretirali posestnico ter jo odvedli v tržaške zapore kier se še vedno nahaja. Nestvore so ubili ter zakopali. Vsled splošno naraslih cen, potrebščin, kakor premoga, olja, amonijaka itd. zvišajo se pristojbine pri mestni klavnici in sicer: LDU Berlin, 7. maja. »Abend« javlja iz Moskve: Ruski osrednji izvrševalni odbor je ukazal načelnikom posameznih gubernij, naj v treh dneh pozovejo organizirano delavstvo pod orožje in ga pošljejo v Moskvo. Velik del armade, nahajajoče se v Sibiriji, se odpošlje na poljsko fronto. DKU Amsterdam, 8. maja. Po poročilih listov ir Varšave traja borba med Poljaki in Rusi za posest Kijeva z nezmanjšano besnostjo dalje; dan in noč se vrše napadi in protinapadi. Poljakom se je posrečilo približati se od dveh strani mestu. Madžarska mirovna delegacija odpotovala domov. DKU Pariz, 7. maja. Madžarska mirovna delegacija je dane3 zapustila Versailles ter sej napotila v Budimpešto, da izroči madžarski] daljuje. Madžarska vlada je pozvala vse svoje podanike, ki so rezervni častniki in bivajo v Nemčiji, naj pridejo čimpreje v Budimpešto. Iz bolgarskega sobranja. LDU Sofija, 7. maja. Bolgarska brzojavna agentura ja/ ja: Sobranje je pri verifikaciji mandatov izjavilo, da so neveljavne volitve komunistov in socialistov v dveh krajih. Po tem znaša njih število 107 glasov proti 105 vladnim glasom. Avstrijska socijalna demokracija. LDU Dunaj, 7. maja. Avstrijska socijalna demokracija se meseca julija t. 1. ne bo udeležila ženevskega kongresa internaci-jonale, ker ne vidi v kongresu primerne poti za obnovo internacijonale. Obsodba članov revolucionarnega sodišča. DKU Budimpešta, 7. maja. Sodišče je izreklo včeraj obsodbo nad člani svoje-časnega revolucijonarnega sodišča Csepel in nad ravnateljstvom Racskeve. Predsednik revolucijonarnega sodišča Kortes, ki je svoje-časno obsodil na smrt tri osebe, ter jih tudi dal usmrtiti, je bil obsojen na vislice, istotako tudi obdolženec ]anoš Zwick, ki je to obsodbo izvršil. Ostali so bili obsojeni v zapor od 3 do 15 let. Eden je bil obsojen na dosmrtno ječo, eden pa oproščen. a) letna najemnina hladilnice na 600 K, b) vladi antantin odgovor na protipvedloge. Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Mala oznanila. Traži se djevojka kuči pomaže i šivati znade uz dobru plaču i dobru opskrbu. Anka Lesko v a c, Zagreb, Iliča broj 24. 3—1 Sprevodnik južne železnice, samec, v začetku 30. leta, išče "eno pošteno dekle ali mlado vdovo brez otrok z nekaj premoženja zaradi ženitve. Pisma, če mogoče z fotografijo, ki se vrne, pod naslovom »Vesela spomlad« na upravo »Marib. delavca«. Ženitna ponudba. CJrtni koncert (sekstet) se vrši v nedeljo, dne 9. maja 1920 v restavraciji „MfSRIB0R“ Grajski trg št. 1. Pri slabem vremenu v dvorani. — Začetek od 17. ure naprej.1 Priporočam pristno vino in prvovrstno kuhinjo. V. Šober. Rezan in okrogel les tramove — drva — oglje — kupuje vsako 245 množino A l 3. I. o © H Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek na mero za gospode in dečke od priproste do najfinejše vrste. Priporočam tudi mojo veliko zalogo vsih vrst že gotovih oblek za Priporočilo! gospode in dečke iz svoje lastne delavnice. Zagotavljam prav solidno postrežbo po primernih cenah in prosim cenjenih naročil. Z velespoštovanjem Franc Zvverlin, krojač, Maribor, Aleksandrova testa 28 VSA H f Pohištvo 1 Spalne, jedi’ne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki. modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo KAPEL PPEIS, Maribor Slomšekov trg St. 6 Svoboden ogled! 217 Ceniki zastonj! ||| SRE MARIBOR. Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru prevzame vsako vrsto sfralenja v mestu, na kolodvorih, kakor tudi spremljanje ieiesniikih voz. Pojasnila v pisarni Pristaniščna ulica 2, Prisesa Vam ®]j czngczi II j| CZ0ŽŠ] C=®=3][® Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja.-Pristna vina in sveže pivo. Fr. Stickler. da je Mariborski delavec edini in najbolj priljubljeni dnevnik v Mariboru in zato ima tudi reklama v tem listu največji uspeh! .Mariborski delavec' je v vsaki kavarni in boljši gostilni na razpolago I 3&}r«ka4 ta Carrara mapmop- prvovrstnega je došlo več vagonov. — Raznovrstna naročila nagrobnih spomenikov, plošč za pohištvo i. t. d. sprejema Kamnoseška družba Celje. ■BM1 MOaMi Hz: m j.- ■. 0rz=) cz=® S Mariborska eshomptna banka v Mariboru, Aleksandrova cesta 11 Podružnice: Murska Sobota in Velikovec. Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daje kredite: Pod najugodnejšemi pogoji. Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta. Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje. :©= © 3©= [SE@E=3j[i