89. številka. Izdanje za nedeljo 26. julija. 1896 (t Trstu, t soboto zvečer dne 25 julija 1896.) Tečaj XXI. „1DINOIT" Izhaja po trikrat na teden ▼ kontih is-danjih ob tOVkih, 6«tvtkth in B0b0tMh< Zjutranje izdanje i«-ha.ia ob 6. ari zjutraj, vežemo pa ob 7. ari veter. — Obojno isdanje stane: ta Jeden mesec . t. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 ta tri meseo . . „ 3.— ... 4.60 za pol leta , . . 6.— * » * 9— m v«« leto . . „ 12.— . , .lt*.— Naročnino Jo plačevati naprej ni aaročbe kroz priložene naročnine te uprava no ozira. Posamične Storilke bo dobivajo v pio-dajalnicah tobaka v lrntu po S dtč. izven Trsta po £ nvč. EDINOST Oblati ae rajone po tarifa v petitu; za naslove z debelini Orkani io pUSuje frostor, kolikor obsega ravadnih vrstic, onlana. osmrtnico in javne zahvale, domaći oglasi itd. ae računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu alica Caserma At. 13. V«ako pmrao mora biti frankovano, ker nefrankovana io ne aprejamajdV Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, rMamacijo in oglase sprejema upriumtmtvo ulica Molino pic-colu hit. S, Ubadat. NaroSnino in oglate je plačevati loco Trst. Odprte reklam* ei|e ao proate poštnine. Glasilo slovenskega političnega društva n Primorsko. edino t U Je m««". Shod volilcev v Šmarji pri Kopru dne 19. julija 1896. (Dalje) Ko je gosp. poslanec ustal ter zavzel govorniško mesto, zaoril mu je trikratni gromki „živio", na čemer se je g. poslanec toplo zahvalil ter pričel blizo tako-le: Čestiti volilcil Pred letom dnij birali ste prebivalci Istre svoje zastopnike v deželni zbor istrski. Za koper-ski okraj zbrali ste z gosp. drom. Trinajstičem — županom buzetskim — tudi mojo malenkost. Dolžnost me veže, da se vam, čč. volilci, iskreno zahvalim na zaupali, ki ste je v me položili, in zopet druga dolžnost me veže, da vam, čestiti volilci, po vesti, javno položim točen račun, kako sem se odzval vašemu zaupanju. Danes sem tukaj, da vam odkrito povem, kaj in kako sem deloval za koristi kmetskega stanu tega okraja, katerega zastopati mi je čast. Deželnega poslanca dolžnost je delovati najprej v deželnem zboru! Deželni zbor za Istro zboruje v Poreču, ki ni po nobeni pravici glavno mesto Istre, ne po položaju, ne po svoji važnosti, ne po legi, ue po imeuitnosti! Pa stvar stoji tako, in nam je treba računati a tem sedanjim dejstvom. — Kaj je deželni zbor? Pravi deželni zbor je zbirališče mož, katere je poslal ves narod ene dežele, da se posvetujejo in potem sklepajo, kar je dobro, koristno in v boljši napredek vsem prebivalcem dežele. Take sklepe potrjuje presv. cesar, in ti postanejo potem deželni zakon. Prva in poglavitna stvar torej je ta, da volilci izberejo take može, ki res poznajo deže-lanov potrebe, in ki imajo iskreno srce in dobro voljo delovati v blagor dežele po vseli svojih močeh. Naš deželni zbor istrski sestoji iz 30 poslancev, voljenih od prebivalcev Istre. Dasi je ogromna večina prebivalcev Istre kmetskega stanu, vendar ima isti komaj dobro tretjino svojih poslancev v zboru, t j. le 12. Ali je to pravično ? Nikakor. Kdo je temu kriv ? Volilni zakon, katerega je nam v škodo in gospodi istrski na dobiček skoval bivši minister Schmerling Za zdaj nam ni mogoče, da bi predrugaeili ta volilni nered; treba torej raču-niti in voliti po njeui, kakoršen je. Pa ne samo to je krivično, da ima kmetski stan premalo svojih zastopnikov v deželnem zboru, tudi način volitve je krivičen. Mestni volilci, ki volijo v Istri 10 poslancev, volijo poslance naravnost! V mestu PODLISTEK. Divja. tvta. Spisal Ivan Fajdiga. (Dalje.) Stari je probledel, srpo pogledal sina in kakor blazen zahreščal: „Kaj ! Izgubil si veselje ? Od davi izgubil si veselje in davi — davi si je imel še ? ! Ha, že vidim, da je tudi tebe — tudi tebe obsedel temni duh, ki biva v tem prokletem poslopju 1 Izgubljen si, tudi ti si izgubljen, izgubljeni smo smo vsi! Aha, le čuj, čuj: zdaj je v mlinu, kako ropoče po stopnicah in zdaj je tu, tu je I Glej ga, Andrej, glej ga! Pošast, poberi se I Ne glej me tako strašno s svojimi belimi očmi, ne stezaj po meni mrzle roke — saj ti nisem storil ničesar — in Neža ! ima vsak čevljar pravico voliti poslanca; na kmetih pa treba, da kmet voli še le volilnega moža (flducijara), pa spet ne sam, ampak 500 prebivalcev še le ima pravico voliti j e d n e g a volilnega moža, ki nazadnje lahko voli druzega poslanca, kakor si ga mi želimo in nas potem lahko izda vseh BOO. (Oj, kaj tako je ?) Še neka krivica je v tem volilnem redu. Glejte, rekel sem, da v mestu vsak čevljar, krojač, pek, mesar, itd. ima toliko pravice, kakor 500 kmečkih prebivalcev. Kolika krivica je to, da ž u p n i k na kmetih, učitelj, izobražen trgovec je 499krat manj cenjen nego čevljar v mestu, ker se župnik, dekan, kanonik, nadučitelj, učitelj, poštar, trgovec, na deželi prištevajo k 500 kmetskim prebivalcem? (Sramota, tak volilni zakoni) V Istri je pa tudi 112 družin, ki imajo velika posestva in ti volijo sami za-se 6 poslancev. Ali so to res velikoposeatniki, kakor so grofi na Češkem, Štajerskem ali Kranjskem! Od teh 112 velikašev jih p o 1 o v i c a ne zasluži tega imena; oni bi po pravu sedanjega krivičnega reda smeli voliti le z meščani. Ta krivični volilni red pa imamo v Istri že celih 38 let, in se sedaj se ni našla v italijanski deželnozborski veČini nobena duša, ki bi bila opozorila na krivice, ki se gode kmetu v al cd tAcegn tullluogu ttJUa, IllC [la Oi.a M) hllltuyj odkrivala naša dična velespoštovana poslanca Spinčič in Laginja, toliko na Dunaju, kolikor v Poreču. Posebno ostro sta proti tem krivicam govorila oba v VII. seji dež. zbora 24. jan. t. 1. (Živio Spinčič in Laginja!) Kakor vam je znano, je nas poslancev slovenske in hrvatske narodnosti v deželnem zboru 9. Od teh nas je osem kmetskih poslancev. Ali je dež. zbor istrski pravi zbor, ki zastopa in predstavlja deželo, kakoršna je v resnici po svojih naravnih, verskih, narodnih svojstvih ? Ni, nikakor! Državniki, ki so zasnovali temeljna volitvena načela, so izrekli tudi to kakor temeljno načelo: „Zbor je predstavitelj interesov*. Ali je istrski deželni zbor ros predstavitelj deželnih interesov? Ni nikakor! Istra je po s/« in Še več kmetijska dežela. Glavni interesent je kmetijstvo, to pa je razmeroma prav slabo zastopano, ker bi mesto 12, moralo imeti 18 poslaucev! Ali predstavlja dež. zbor istrski narodne pravno razmerje ? Nikakor! Ko bi to predstavljal, sedelo bi v Poreču 19 slovanskih in le 11 italijanskih poslancev ! (Tako je!) ti tudi? Ti tudi si prišla po-me, pome; — beži, beži! Ha! Iu še več, še mnogo več jih je prišlo — cela vrsta, cela vrsta, proč! Vragi, proč, proč !M Planil je skozi vežo na piano, ondi divjal dalje, braneč se pod navidezno pošastjo, dirjal proti izvirku, kričć: „Nežika! Janezek I Otmita me, otmita!" Andrej hitel je za cčetom ven v mesečno noč, da bi ga branil nesreče, a ko se je nehotč ozrl proti hiši, zaježili so se mu v novi grozi lasjč: vrhu strehe sedela sta v nočnih haljicah brat in sestra in se držala objeta, strmeča v glo-bočino. V istem hipu, ko ju je zaklical Groznik, vik-nila sta h krati in izginila raz streho, — ah krati izginol je izpred njegovih očij tudi njegov oče — grozno je zagolčalo pred njim, v vodeni Ali morda sedanji zbor (t. j. njega veČina) res zastopa obče koristi Istre po svojem pravičnem delovanji ? To pa še najmanj! Dokaz v to vam je, čč. volilci, letošnje minolo zasedanje deželnega zbora, v kojem sem imel čast prvikrat sodelovati v prospeh naše ljubljene Istre, ali, da pravično govorim, imel sem čast z slovanskimi cenjenimi tovariši povsod oviran biti v delovanji! (Žalibog, resnica!) Italijanska večina v dež. zboru storila je že lansko leto sklep, da vrže naš jezik iz zbornice — jezik velike večine naroda istrskega. Ta krivični sklep seveda ni hotelo potrditi Nj. Velič. presv. cesar, ki jednako ljubi vse narode svojega cesarstva in spoštuje njih jezike. Iz tega je jasno* da sam presv. cesar nočejo, da bi se naš jezik pahnil ven iz zbornice pore š k e. Iz tega je marsikateri, ki ne pozna zlobne strasti naših italijanskih nasprotnikov, sklepal, da se nam bo letos bolje godilo v tem obziru — da se bode jezik naš spoštoval, pošteval itd. To krivo menjenje se je utrjevalo še bolj, ko se je začulo, da pride sam c. kr. namestnik iz Trsta v imenu presv. cesarja odpret dež. zbor v Poreču, ih da se to zgodi tudi v našem jeziku. C. kr. namestnik je res pozdravil de*elni zbor v jw-tt.il. . n. j 4 ... „ , - je vsak spoznal lahko, da so bili vsi upi — prazna pena! Ne boljše ampak mnogo slabše godilo se je letos našemu jeziku v zbornici. Nič ni koristil cesarski sklep, nič c. k. namestnika živi vzgled. Proti visoki volji Nj. ces. Veličanstva proglašal se je italijanski jezik edinim in izključno rabljivim jezikom deželnega zbora. Ko je v tej I. slovesni seji dež. podpredsednik, naš poslanec gosp. dr. S t a n g e r, pozdravil dež. zbor čisto pravično tudi v obeh deželnih jezikih, nastal je med Italijani tak silen hrup, da so se upali dež. podpredsednika, ki je imenovan in potrjen v to čast od samega presv. cesarja, prav prostaško zaničevati, ko je storil obljubo I Tako je italijanska večina že v prvi seji izjavita, da se hoče, proti vsej pravici, proti vsem državnim zakonom, vesti le po svoji slepi krivični strasti! (Sram jih bilo!) V II. seji so se volile različne komisije. Tu smo mi ponudili italijanski večini roko v spravo: volili smo v šolsko, kmetijsko, finančno, volitveno in prošnjiško komisijo po enega člana izmed naših, vse druge pa iz italijanske večine. Zastonj! Oni so nas popolnoma prezrli, kakor da nas ni v zbornici, in kakor da nismo zakoniti poslanci! propad pogreznil se je in izginil v strašni glo-bočini. Po isti noči osamel je Andrej, a tudi osivel, malo mu je bilo mari življenje in veselje. Ni se ženil in kakor viri pripovedujejo, tudi Jerica njegova se ni uiožila. Od dne do dne postajal je tudi on temneji, a ne da bi ostavi! strašni dom, o katerem se je uveril poslej, da je vir vse nesreče. Živel je samoten in ker se je govorica o Samini zopet jela širiti mej ljudmi in so se jeli vsi dosledno ogibati pošastnega domovja, znal ni poslej skoro nihče, kaj počne ondi doli nesrečni samotar. Ali če je umrlo tudi življenje na samotnem domu, ona pak je živela in rastla bujno dalje — da ! videlo se je, kakor bi se jej mudilo, da skoro postane velika, mogočna in to morda iz kakega posebnega natornega nagiba... Bilo je nekaj let pozneje. (ZvrŠetek pride. V III. seji prečital se je zapisnik L seje. Ali kakšen je bil, kako sestavljen ? Zapisnik mora obsezati vse, kar se v seji govori in sklepa. A ta zapisnik je bil lažnjiv ! V zapisniku ni bilo, da se nam je branilo priseči v našem jeziku, ni bilo, da smo mi vskliknili Presv. cesarju „živio" (Ste morali vsklikniti „Viva Umberto I*). Zapisnik je bil sestavljen, kakor da je bil najlepši red; in tak popačen zapisnik odposlal se je c. k. vladi. ---(To je pravo sleparstvo 1) Proti takemu javnemu pačenju, ki mora raz« žaliti vsacega, ki ima le iskrico poštenja, vstala sta v imenu vseh nas gg. poslanca Mandič in dr. Tiinajstic, ter slovesno protestirala proti takemu postopanju. Predsednik dež. zbora pa je postopal proti njima tako samooblastno in krivično, da jima je kar vzel besedo brez razloga. — Protestovalo se je tudi proti temu, da se cel6 vladna poročila nič ne obzirajo na govore in predloge manjšine l V tej seji je bil govor tudi proti poročilu o mi-nolih volitvah, koje je bilo jednostransko sestavljeno, ter ni niti omenjalo groznih nezakonitosti (po stari navadi), ki so se dogajale posebno v po-reškera in puljskem okraju. Proti takim volitvam postavil se je protipredlog, ki ga je pa predsednik zavrgel, ker — rekel je — ni sestavljen italijanski. V tej seji govoril 9em o bratovščinski zakladi (konfraterna). Poročilo dež. odbora bilo je taki pomanjkljivo, da se iz računa ni moglo doznati, ne koliko je interesov, ne kje je ta kapital, ne kako je naložen, ne koliko dobivajo posamične občine, ne kako se upravljajo, ne kako se troši. Iz lastne skušnje vem, da so večkrat trpele cerkve, šole in ubogi radi slabih računov, — to sem grajal ter opozarjal c. k. vlado, naj pazi vsaj na denar, ki pripada soli. Govorilo se je v tej seji tudi o kreditnem zavodu — ter grajalo upravo, in o naših šolskih razmerah (42.000 je v Istri za šolo sposobnih otrok, a hodi jih v šolo samo 39.000, ker drngi jo nimajo — a to je večina naših otrok). V IV. seji je bila glavna stvar: .prošnja učiteljev za zboljšanje pla:e*. V tej seji govorila sva g. Mandić in jaz, da italijanska večina krivo ravna, ako zameče kar tako to urošuio. Vzroki »o: ker so učitelji v Istri najslabše plačevani v vsej Avstriji; za naše slovenske učitelje smo se pa še posebej poteguili zato, ker je uekdaj deželni odbor v dogovoru z vlado skoro vse slovenske učitelje (šole) postavil v najnižjo plačilno vrsto. V okraju koperskem n. pr. (brez Buzeščine) imamo 15 šol na kmetih — manjka pa jih 9, ki bi bile prav potrebne — od teh ni v L plačilni vrsti n o-b ene, v II. plačilni vrsti 4, vse druge v zadnji vrsti. (Povsod mi zadnji.) V V. seji je stavil g. dr. Laginja predlog, da se sestavi zakonska osnova, po kateri se imajo stalno zaokrožiti in nrediti občin* po narodnosti. V VI. seji izročili smo: jaz (radi ureditve Osapske reke), Mandić (radi Pisino in Itilien!) in dr. Trinajstič (radi reke Mirne) interpelacije ali vprašanja na visoko c. kr. vlado v slovenskem (hrvatskem) jeziku, pa jih predsednik niti preči-tati ni hotel — pač jih je kasneje prečital v italijanskem prevodu! — Stavil sem tudi formalen predlog, da se naša imena imajo prav pisati po našem pravopisu. Tudi je g. Spinčič priporočal, da se dajo iz deželnega zaloga podpore vsem onim občinam, ki potrebujejo dobre pitne vode. Naj se ne dela kakor do zdaj, da so se namreč take prošnje občin pošiljale od Petra do Pavla, nazadnje pa se ni nič dalo. V VII. seji smo protestovali proti temu, da se naši predlogi in vprašanja ne prebirajo, kakor smo je postavili. — Zavrgli smo obračun iz leta 1893 (predložen po 3 1 e t i h, proračunska svota pa prekoračena za okroglih 29.000 gld.), 1. 1894 preko 44.000 gld. Tudi smo v tej seji stavili predlog, da se med mnogimi potrebnimi cestami napraviti na Pomjanščini 2 novi cesti. V tej seji je bilo znamenito in važno najbolj potrjenje izvolitve poslancev. Ital. stranka je vložila proteste (rikor-še) skoro proti vsem našim poslancem. Tudi proti izvolitvi moje osebe je bil podaešen protest in sicer iz občine pomjanske. Ni mi znano, kdo je vložil ta protest, niti kako ga je utemelil, znano pa mi je, da sva bila s tovarišem dr. Trinajstićem enoglasno izbrana, in da se protivna strauka še prikazala ni na volišče. Volitvena komisija uas je overovila navzlic protestu. Kruto nepravično in samovoljno je pa postopala proti poslancu Kozu-liču, posebej pa še proti Mandiču in Jenku, katere je zavrgla brez vzroka in pri vsem tem, da je redovitost te izvolitve dokazal sam c. k. vladni zastopnik. Morali so na silo iz zbornice — tedaj nam ni preostalo druzega, kakor da smo tudi mi v s i zapustili kraj nasilja in krute samovolje. Za konec tej igri z našim narodom je Se g. poslanec Laginja prav dobro posvetil italijanski stranki, kako je ona prav grozno nepošteno postopala pri volitvah v Oprtlju, Poreču, Vrsaru in Vodnjanu, pa jo vendar danes vest nič ne peče, niti je ne pokriva sramota! — Tako smo končali v letošnjem zasedanji. Glede narodnosti naglaševali smo, da mora naš jezik imeti iste pravice, kakor italijanski na vseh oblastih, na deželnem odboru, na sodišču, na davkariji, na pošti, sploh na vseh uradih. (Prav takol) (fcride še.) Politlike vesti. V TESTU, dne 26. julij* 1896. „Preklinjevalci pameti". V današnjem zju-tranjem izdanju smo priobčili izbruh divjega sovraštva do naše narodnosti, pojavivSi se v listu „L'operaio*, koji list hoče po vsej sili, da mu verujemo, da zastopa socijalno demokracijo in koristi delavskega stanu. Mi pa moramo povedati brez ovinkov, da ta namišljeni zastopnik demokratičnih načel je le hinavec, ki onefiešča načelo jednakosti vseh ljudij, v kolikor je seveda taka jednakost mogoča ob večnostalnih pravilih razvijanja človeštva v gospodarskem pogledu, ob neizogibni razliki med posamičnimi ljudmi glede na njih izobrazbo, gledć na qjih fizične in intelektuvelne zmožnosti in gledć na njih duševno obzorje. Saj je sam posl. Perner-storfer izrecno povdarjal potrebo takega razlikovanja ljudi, rekši, da na svetu ni drugače mogoče, nego da imamo različne stanove: delavce in obrtnike, trgovce in industrijalce, odvetnike in duhovnike itd. itd. Takega pametnega, okolnosti in pogoje za red v človeški družbi pametno poštevajočega demokratstva si želimo tudi mi, demokratstva, ki j« ua jttuiii sirani neustrastjivo v obrambi nizjib in zatiranih, ki pa na drugi strani hoče spoštovati avtoriteto, dobro vedć, da si brez spoštovanja do avtoritete — bodisi duševne, ali državne, ali cerkvene — človeške družbe niti ne moremo misliti. Razvoja v zmislu takega demokratizma si želimo mi in si ga želi ves narod slovenski, ki je prek in prek demokratiški narod. Namesto da bi „L'Operaio* — ako je res zastopnik delavskega stanu, borečega se za zboljšanje svojega materialnega stanja in duševnega življenja — z ljubeznijo in dobrohotnostjo vabil na svojo stran te zares in prek in prek demokratiške življe, mesto da bi vabil v zložno delo vse one, ki trpe krivico po dosedanjem redu v človeški družbi — pa sika strup in smrad na lastne tovariše druge narodnosti, in to le v prilog razredom italijansko-ž i d o v s k e buržeoazije in plutokracije. Ako tako postopanje ni hinavsko, potem res ne vemo, kaj je hinavstvo! Tak6 smejo govoriti italijanski nacijo-nalci in radikalci, tako pa ne bi smeli govoriti de-mokratje. Zato pa se nam bolj in bolj utrja mene« nje, da voditelji naših laških delavcev so najprvo narodni fanatiki pod krinko socijalnodemo-kratiških načel. Ako bi bili res pravi demokrati, bi želeli in zahtevali, da se socijalno-demokratiška misel širi pomočjo vseh jezikov in da se pridobivajo za to misel življi vseh narodnosti, a ker ne delajo tako, ker še zasramujejo one, koje bi morali vabiti, moramo priti do zaključka, da ue mislijo resno se svojimi demokratiški mi načeli, ker so narodni fanatiki! „L'Operaio" obžaluje, da so bila vabila uaPer-nerstorferjev shod sestavljena tudi v slovenskem jeziku, češ, da tega jezika nikdo ne razume — Slovenci sami ne. O slovenskem ieziku se ne bodemo spuščali v razpravljanja z listom „Operaio", ker pameten človek se ne prepira s slepcem — o barvah. Sicer pa so naši delavci sami najlepše rešili vprašanje, „da-li razumejo slovenski jezik ali ne*, s tem, da so se odzvali onim slovenskim povabilom v tolikem številu, da se je kar poizgubil med njimi oni živelj, za kojega reklamuje „L'Operaio" — čudni demo-kratje to ! — absolutuo gospodarstvo. Nadalje očita „L'Operaio" Slovencem, dane raprezentujejo nikake socijalno-politiške misli (morda, ker so p r e n e u m n i za to), da so reakcijonarni, klerikalni in sovražniki napredku. Taki nismo mi Slovenci 1 Mi smo svobodoljuben narod, a mi ne ideu-tifikujemo svobode z brezverstvom! Mi si žel\mo napiedka in smo v polni meri sposobni za napredek ! Na tem pa, da nismo napredovali tako, kakor bi radi in kakor bi bilo želeti v provspeh vseukupne prosvete — kdo je kriv na tem?! Ali ne oni, ki nas ovirajo v naSih kulturnih težnjah, ki nam zapirajo vrata do šole, ki nas podć od javnih shodov, ki nam odrekajo politiška, narodna in človeška p r a v a, i n ki bi n a s — ako bi bila njihova moč tolika, kolikor je zlobna njih volja — slednjič izključili iz družbe ljudi, u-stvarjenih po božji podobi! To je pač nhjodurneje hinavstvo, ako kdo komu odreka sredstva za izobraževanje, a potoni ga zasramuje, z a-kaj ni napredoval? Dobro pa je, da je „Operaio* tako lepo pokazal svoje mišljenje, očitaje našim skromnim delavcem, da hočejo poslovaniti te zemlje. Oh, kako znani so ti glasi iz — židovskega-liberal« nega tabora! „L'Operaio" je povedal, kaj je in kdo je, a zajedno je priznal, da nima pravice do naslova pravih demokratov. Kajti, tako ne govori demokrat, zavzet za vseobčno svobodo in jednakost ljudij pred Bogom in ljudmi, ampak tako morejo govoriti le ljudje, ki so „beati possidentes," kojim je načelo »posestno stanje". Bogu in hudiču ni možno služiti zajedno, istotako ne more resno misliti s preosnovo človeške družbe v demokratiškem zmislu oni, ki je tlačan „posestnega stanja". Kdor podpira — tako dela „Operaio" — one, ki hotć, da ostani vse tako, kakor je bilo dosedaj, o tem si ne moremo misliti, da bi zaresno mislil na preosnovo odnošajev. In zato smo uver-jeni, da so le pesek v oči vsa „demokratiška* načela ljudi, ki bi cel6 na shodih, z socijalnem vprašanjem na dnevnem redu, hoteli praznovati orgije narodnega fanatizma. Drugače ne moremo razumeti poziva, da „naj Slovenci spremene svojo vna-njost*, ako hočejo stopiti v kolo izobraženih narodov — to jo, poltali)An&ijo nuj »e, izneverijo naj se svoji materi in svojemu rodu. Gospoda, to je moderno barbarstvo, to je duševna tortura, kakor je sploh barbariško vse postopale onih naših nasprotnikov, s kojimi stoje v duševni asocijaciji tudi psevdo-demokratje pri listu „L'Operaio*! „L'Operaio* je zalučal tudi našiui poslancem v obraz nečuveno psovko: „da so večni preklinje-valci pameti*! Tako psovko ljudem, ki se trudgo po dnevu in po noči, kakd bi zboljšali stanje siromašnemu ljudstvu, ki letajo od sela do sela, da poučujejo ljudstvo in je poživljajo na borbo za politiška prava, ki besedo in pismom, v parlamentu in na javnih shodih iirijo idejo sploinega in jednakoga volilnega prava — to kardinalno točko de-mokratiškega programa — in ki se potezajo za one, ki so bili dosedaj politiški brezpravni!! In take može psuje na toli prostašk način „demokrat* „L'Operaio". Ne, to ni demokrat, ampak narodni fanatik in propovednik najodurniše narodne sebičnosti in tesnosrčnosti. Ne, Laginja in tovariši niso preklinjevalci pameti, pač pa so oni ljudje, ki v „Operaiu" prepovedujejo narodne nestrpnosti, ter ometujejo z blatom druge narodnosti in njih zastopnike, proklinje-valci pravice, prokliujevalci večno vzvišenega pravila, da ni smeti nikogar mrziti zaradi njegove narodnosti!! Sram vas bodi, proklinjevalci — človeškega dostojanstva !! Ravnopravnost na finančnih oblastih. Pred seboj imamo plačilni nalog, sestavljen v nemškem jeziku, ter namenjen — upravništvu lista „Edinost". Ako se torej finančna oblast upa pošiljati nemške plačilne naloge cel6 listu, ki vodi neprestauo borbo za jednakopravnost našega jezika na finančnih oblastih ; listu, ki je glasilo je-dinega slovenskega politiškega društva na ozemlji tržaško-istrskem ; listu, v kojem so tako rekoč utelešena narodna stremljenja Slovencev in Hrvatov ; listu, o katerem bi morala vedeti finančna oblast, da mu velevata ne le doslednost in pravica, ampak tudi sveta dolžnost, da najodločneje od- kloni sleherni poskus kršenja v zakonih zajamčene ravnopravnosti — ako se more kaj tacega dogoditi našemil listu, potem si pa prav lahko seštejemo na prstih, kako se vrši jednakopravuost, kadar imajo slavne oblasti posla s priprostim, neukim in boječim ljudstvom!! Kaj nam pomagajo vsi popravki in vsa lepa zatrdila slavnega ravnateljstva, ako pa njega podrejeni organi vrše tako prakso. Morda bode ime! ta klic nekoliko vspeha, ako se smemo nadejati, da se se spremembo v osebah spremeni vsaj nekoliko tudi tisti dosedanji, na finančnih oblastih tradlcijoualni sistem. Vspored za bližnja potovanja našega cesarja. Naš cesar biva sedaj v Iachlu, v tem slavnem kopališču ua Zgornjem Avstrijskem. Dne 2B. avgusta se povrne na Dunaj, kamor dospč carska dvojica ruska. Dne 30. avgusta odpotuje naš cesar k velikim vajam v Galicijo. Viharna seja dunajskega mestnega sveta. Včeraj bil je v dunajski mestni dvorani vihar, ki je pretresel „liberalce*. Svetovalec dr V o g 1 e r („liberalec*; je interpeloval, zakaj je bil poročevalec lista „Wiener Tagblatt" izključen iz sej mestnega svćta. Interpelant ni hotel priznati, da je dotični poročevalec pisal strankarska, tendencijozna poročila ter je trdil, da se s tem izključenjem krši mestni štatut. Antisemitski svetovalci so se smijali o čitanju te ineterpelacije. Na to je „liberalni" svetovalec Wolfmann vskliknil: .Bedast smeh I" Antisemitje so mu odgovorili z vsklikom : „Saujud !u — Ko se je polegel vsled te psovke oavstavši hrup, nadaljevalo se je čitanje Voglerjeve interpelacije. Ista graja strankarstvo župana ter ga povprašuje je-li pripada antisemitskemu klubu in da-li isti vpliva nanj. Zupan je odgovoril, da ni dolžan odgovoriti na tako vprašanje. Antisemitje bo ploskali temu odgovoru, liberalci pa so kričali razgorčeni. Župan je pozval „liberalnega" svetovalca Weisswasserja na red. Leta pa je zakričal: „Ne dopuščam, da bi me človek, kakoršen je Strohbach, poživljal na redM. Zupan se je posvetoval z Luegerjem, kaj naj ukrene, v tem ko so antisemitje kričali: „Izključite ga!" Župan je ua to izključil Weisswaserja iz prihodnjih dveh sej. To je „liberalce" razburilo strašansko. Kričali so vsakojake psovke na antisemite. Poslednji pa so ploskali in kričali: „Ven t njim !" Melanholično pobral se je Weisswasser iz dvorane. Tudi nekoliko statistike. Profesor Gilevič piše v ruskem listu „ Novoj e VremjaM, kako tlačijo Maloruse na Ogerskem. Sedaj jim hočejo izgnati jezik tudi iz cerkve in nadomestiti ga z madjarščino. Torej tudi iz crkve hočejo pregnati ta siromašni narod, kjer mu je bilo do sedaj je-diuo zavetje. V šestdesetletih bilo je na Ogerskem Malorusov še pol milijona, v letu 1890 le 350000, sedaj pa jih je le še 200000. In ta tatvina na dušah se vrši v imenu svobode in civilizacije. Ali je možno grše akruniti ta dva vzvišena pojma ?! Položaj na Kreti. Iz Aten poročajo včerajšnjega dne: Glasom iz Kaneje došlili poročil je bila v pokrajini Rethymno zopet krvava praska med turškimi vojaki in uporniki. Pobližih vestij o tem spopadu pa ni še. Zagotavlja se, da so Turki prelomili premirje. Položaj v Makedoniji. Iz Aten došlo je včeraj to-le poročilo korespondenčne pisarne: Grška tolpa tolovajev, ki je bila vdrla v Makedonijo, naletela je blizo sela Kračau na Četo turških vojakov. Uporuiki so razgnali iu pobili vojake. Izmed 83 vojakov ušli so samo trije. Iz Soluna poslali so druge Čete, da zasledujejo upornike. Drug« iz Aten došlo poročilo pravi, da so grški uporniki izmed omenjenih 83 turških vojakov ujeli 18, trije so ušli, ostale pa so pobili. Ker bo Turki poslali pomoč iz Soluna, bati se je skoro novih prask. Glasom atenskega lista „Akropolis" je v Makedoniji mnogo uporniških tolp. Različne vesti« Mestni svet tržaški bode imel v ponedeljek zvečer javno sejo, da reši še one točke, ki so bile preostale iz poslednje seje Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda za latro se bode vršil due 30. julija ob 2. uri popo-ludne v prostorih društva „Zora* v Opatiji. Promocija. V ponedeljek bode na dunajski univerzi promoviran doktorjem vsega zdravilstva naš rojak Ivan Borštnik, zdravnik na kirur-giškein oddelku na Dunaju. Čestitamo! Nov odvetnik na Voloskem. Osobitim veselem beležimo vest, da se na Voloskem nastani kakor odvetnik dr. Konrad J a n e ž i č, bivši koncipijent ▼ pisarui gospoda odvetnika dra. Laginje. V tem mladem odvetniku dobi narod po vztočni obali Istre pogumnega in žilavega boritelja. Na tej pridobitvi moramo le čestitati Istranom, mlademu odvetniku pa voščimo od srca — vso srečo I Odlikovanje iz Romunske. Kralj romunski je povodom poslednjega svojega bivanja v Trstu podelil tem-le osebam nastopna odlikovanja : C. kr. namestuiku vitezu Rinaldinlju in knezn Egonu Hohenlohe-VValdenburg-Schillingsfurst, predsedniku upravnega sveta južne železnice, veliki križec reda romunske krone ; komandčrski križec istega reda sta dobila župan dr. Pitteri in tukajšnji častni romunski konzul Dr. Demetrio ; častniški križec je dobil okrajni glavar v Pulju Rossetti pl. Scander ; vitežki križec istega reda dr. Stanger, župan ua Voloskem, in vitežki križec reda romunske zvezde župan v Pulju, dr. Rizzi. — Kolajne „serviciu bredincios* so dobili: I. reda policijska nadzornika v Trstu Karol Hussak in Fran Michelcich; in II. reda policijska agenta v Trstu Depretis in Dietre. Imenovanja na poiti. Ministarstvo za trgovino podelilo je blagajniku poštno • ravnateljske blagajne v Trstu, Josipu K a v č l 6 u mesto poštnega kontrolorja v Trstu iu imenovalo poštnega oficijala Viljelroa Kader&veka blagajnikom poštno-ravnateljske blagajne v Trstu in poštnega oficijala Romula K r o n č i č a v Pulju poštnim blagajnikom v Opatiji. Poštni blagajnik Nikola Radmann v Opatiji premeščeu je na svojo prošnjo v istem svojstvu v Pulj. Že zopot 1 Naši čitatelji se gotovo še spominjajo na notico, prijavljeuo nedavno temu v našem listu, v koji smo izrekli svoje obžalovanje na tem, da je godba v Gorici nastanjega pešpolka št. 47. na predvečer občnega zbora „Lega Nazionale* še bolj razgrevala strasti sviranjem izzivalnih laških pouličnih pesmi. Na poziv nekojih rodoljubov odposlalo je politično društvo „Edinost* takrat deputacijo k vojaškemu poveljniku s prošnjo, da bi se v bodočnosti ne dogajale take nepriličnosti. Obljubilo se nam je, da bodo sledile odredbe v tem zmislu. Ker nam ne prihaja na misel, da bi dvomili na iskrenosti gospoda vojaškega poveljnika, se pa moramo čuditi tembolj, da je včeraj in predvčerajšnjem ista godba in na istem prostoru ponovila demonstraciji>, toda v še hujši meri. Igrala je namreč opetovano ono glasovito, prepovedano pesem, „Lega Nazionale', čemur so sledile obične demonstracije med razvnetim občinstvom. Ponavljamo še enkrat, da so pri nas strasti Se tako razvnele, da pač ne treba, da bi jih še bolj razvnemale — vojaške godbe! Taka io sredstva Italijanov istrskih ! Evo Vam avtentični prepis imenitnega naloga moto-vunskega županstva do svojih podrejeuih organov : Nr. 14iPres. Al Signor Delegato Podestarile di..... A scopo statistico La invito a farmi perve-niife entro giorni ciuque a prospetto dellepersone di sesso maseolino, che sapiano leggere e seri vere oltre il 24. anno di et& ed abitano in questo co-mune secondo il qui annesso furutulare. Dal Municipio di Montona 30 Giugno 1896. II ff. Podesta: L- S. (Podpis uečitljiv.) Državni poslanec B a r t o 1 i je pač rekel ua občuem zboru političnega društva za Istro (ko je povdarjal, da morajo Italijani dobiti petega poslanca za državni zbor, katerega bodo izbirali volilci V. kurije), da so v dosego tega namena dovoljena vsa sredstva!!! Ako bi mi trdili, da je zgoraj navedeni nalog do občinskega poverjenika v.....jedno takih sredstev, ako bi opozorili politične oblasti, da je tako postopanje zloraba uradne moči, reklo bi se nam, da obrekujerno, češ, saj v nalogu ni govora o volitvah, marveč je v ujein izrečno rečeno, da se imajo zahtevani izkazi rabiti za statistične namene, „a scopo statistico". Da, na tak čin se vzdržava „s'stemtt pri nas! Gospodje hočejo sestaviti za občiuo Motovun-! sko neko statistiko — in kdo jim kaj more ?!! V Škedenj! Rodoljubi, ki ne pridejo jutri na Razdrto, pa naj se udeleže lepe narodne slavuosti v Skednju. Vrlo društvo .Velesila-4 zasluži res vse naše podpore, okoličani pa so v teh kritičnih časih potrebni moralne vspodbuje. Ta pa jima more prihajati v prvi vrsti od mestnih Slovencev. — Program te slavnosti je velezanimiv tem bolj, ker nastopi prvikrat inešaui zbor tega društva. — Pojdi torej vsakdo in vrši svojo narodno dolžnost, da bodemo v duhu združeni tržaški izletniki in udeleženci na veselici „Velesile* v Skednju! Oni rodoljubi pa, ki niso dobili osebnega povabila, naj tega ne vpoštevajo društvu v greh ter naj blagovoljuo smatrajo ta-le poziv osebuim povabilom. Delavski shod pri sv. Jakobu. Delavci so dobili volilno pravico. Da bodo razumeli važnost te pridobitve,sklicuje uačeluištvo „Občnega izobraževalnega iu podpornega delavskega društva* javen shod pri sv. Jakobu na vrtu Totnažinove krčme • jutri v uedeJjo 26. t. m. ob 5. uri pop. — Na shodu bode govoril g. M. Kamuščič o važnosti volilne pravice v V. kuriji za delavce. — Pričakovati je obilne udeležbe iz delavskih krogov. Volilno pravo za V. kurijo Z ozirom na okolnost, da mestni magistrat poživlja vo-lilce v novi V. kuriji, naj se priglasijo z dokazi, da stanujejo že 6 mesecev v tej občini, došla so nam od več strani vprašanja, kaj je storiti, ko mnogi nimajo nikakega dokumenta v rokah, kojim bi mogli dokazati, kar zahteva mestna oblast. Mi jim ne vemo drugega sveta, nego da naj se priglasč na vsaki uačin na magisttatu, kjer naj zahtevajo nadaljnih pojasuil. Morda dob6 potrebno potrdilo pri uačelniku okraja. Sicer pa naj ne mislijo, da se s tem že izgubili vse pravo, ako se niso priglasili sedaj, kajti sedanja dela so le pripravljavna dela. Mestna oblast hoče le doseči, da ne bode imela pozneje toli ogromnega dela. Občinsko volitve v Moščenicah, ki so bile te dni, kakor znano, preprečene po nasilju italijanaške stranke, se bodo vršile zopet 27., 28 in 29. t. m. — ako jih zopet ne preprečijo razgrajalci, ali bolje rečeno: ako politiška oblast energično prime za vrat očitne in tajne spletkarje, ki jej morajo biti poznani od zadnjih volitev v Lovranu in v Moščenicah. Na rečeni oblasti je torej, da vzdrži mir in red in da nauči pameti nemirneže, kojim je očevidno le ta namen, da bi preprečili vsako volitev. Kar se dostaje preiskave radi zadnjih izgredov, ponatiskujerao tu brez komentarja doli sledeči dejstvi, vzeti iz zaduje „Naše Sloge* : „Kakor znano bil je po volitvi I. razreda v Lovranu občinski načelnik Turčič grdo napaden in ranjen. To se je dogodilo dne 10. junija, a c. k. sodišče na Voloskem pozvalo je še le 20. junija Ivana Turčiča, brata inu Mateja in tajnika Vido-I šiča, da se jih pregleda zdravniški — torej še le po 10 dneh. Ali ni to američansk* hitrost?!" Na drugem inesiu prijavlja „Naša Sloga" nastopno „Vprašanje do c. k. deželnega sodišča^v Trstu*: V Lovranu in Moščenicah bilo je v poslednji dftbi napadov in žaljenj se strani tamošnje namišljeno italijanske stranke na pristaše hrvatske stranke. Več napadalcev je toženih in zaprtih. V jednem slučaju vsaj vodil je sodno stvar c. kr. pristav Zottig. Ker je isti med svojci z jednim glavarjem namišljeno italijauske stranke in ker isti skoro dau na dan občuje s pristaši iste stranke, dovoljujemo si vprašati javno : Je-li možno in je li umestno, da preiskavo radi dogodkov v Lovranu in v Moščenicah vodi c. k. pristav Zottig in ali ne bi bilo umestno, da bi bil isti daleč od vsake dotike s to stvarjo? Trst, 25. julija 1896. Uredništvo „Naše Sloge". Poziv domobrancem. Mestni magistrat tržaški poživlja vse domobrance, pripadajoče tukajšnjemu polku št. 5, ki so bili potrjeni od leta 1885. naprej, da oddajo nemudoma svoje vojaške liste na I. odseku mestnega magistrata. Izvzeti so oni, ki morajo letos na vaje v orožju. Čudna poroka. Te dni poročil se je neki parček v mestu A. v Italiji pred magistratnim uradnikom. Dotičui „sindaco*, ki je vezal par, bil je prej sodnik in je včasih zelo raztresen. Ko je bil prečital zakonite uvodne formule, vprašal je nevesto, kakor veleva zakon, da-li hoče tega in tega svojim zakonskim možem. Nevesta je zašepetala svoj sakra-mentalni „da'. V tem pa je sindak v svoji raz-trešenosti že pozabil, da vrsi poroko in domišljal si je, da je sodnik ter da ima obtoženca pred seboj. Obrnil se je do ženina resnobnim vprašanjem: „Kaj imate reči v svojo obrambo?" — Tableau! Poziv! „Pedagogiško društvo* je z izdajo 6. letnika dopolnilo 10. leto svojega obstanka. Slovensko učiteljstvo se ozira lahko z zadovoljstvom na prvo desetletje tega društva, kajti društveno delovanje niso pohvalno prizuale samo višje šolske gosposke, ampak društvene knjige so bile tudi pri predlanski učni razstavi v Gorici odlikovane. Pri ti priliki izreka odbor vsem dosedanjim podpornikom in sodelovalcem svojo najtoplejšo zahvalo ter jih prosi še daljne naklonjenosti. Odbor ima sicer že nekaj gradiva nabranega za prihodnjo knjigo, ki izide po novem letu, vendar mu bode jako vstreženo z novimi spisi pedagogiško-didaktiške vsebine. Društvo pa potrebuje tudi še obilne gmotne podpore, da bode moglo poravnati vse tiskovne stroške ter založiti kako novo knjigo. Najbolje nam bi se vstreglo z obilnim na-ročevanjem do sedaj še ne razpečanih društvenih knjig. Zato uljudno vabimo slov. učiteljstvo in razumništvo, naj seže po teh knjigah ter društvu pripomore do boljšega gmotnega stanja, ki je potrebno k daljnemu vspešnemu delovanju. Ob jednem pa prosimo, naj ostanejo tudi vsi dosedanji člani društvu zvesti; naše gg. profesorje in č. duhovščino pa še posebej najuljudneje vabimo, naj pripomorejo društvu s pristopom in sodelovanjem do tega, da bode „Pedagogiško društvo" vstrezalo popolnoma ljudskemu in srednjemu šolstvu slovenskega naroda* V Krškem, meseca julija 189B. Odbor. Tedenska statistika trlaika. V tednu od 12. do 18. t. m. rodilo se je v tržaški občini 93 zakonskih otrok (47 možkih in 46 ženskih) in 13 nezakonskih (9 možkih, 4 ženskih). Razven teh bilo jih je B mrtvorojenih. — V isti dobi umrlo je 92 oseb (48 možkih 44 ženskih). V razmerju na število prebivalstva, računano na 161.886 ljudij, nevštevši vojaštva, pride 29 55 mrličev na vsakih 1000 duš, računši povprečno umrljivost na leto na podlagi števila umrlih prejšnjega tedna. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 4 slučaje čšpic, 2 si. ddvice, 1 al. legarja, 15 si. jetike, tO si. vnetja sopnih organov, 3 si. kapi itd. Affondakla je delikatan. Včeraj je sodnik v Budimpešti zaslišal ubeglega in zopet ujetega, slo-večega tatu Perikla Affendakisa. Na sodnikovo vprašanje, zakaj je ušel, odgovoril je Affendakis: „Zato, ker mi hrana v ječi ne ugaja !* In res, od predvčerajšnjem Affendakis ni užil hrane. Mož si želi bržkone takih delikates, kakoršne je užival svoječasno za drag denar, ki ga je pobiral — iz tujih blagajn. Strela ubila Človeka. Iz Tolmina poročajo: Predvčerajšnjem okolu 6. ure pop imeli smo hudo uro. Nevihta je zasačila nekatere kmetovalce na polju. Med temi bil je 35letni Hugo Stampf iz Madrej, oženjen in očb treh otročičev. Tega nesrečnika ubila je strela. Nekega drugega poljedelca, ki je stal blizu Stampfa, je strela sicer omamila, toda po nekolikih urah se je siromak zavedel, a sedaj ni več pri pravi pameti. Najnovejše vesti* Pariz 25. .Agence Havas" poroča iz Aten, da se je zbralo muogo Turkov pred Heraklionom, ki hote v mesto, česar jim guberner ne dopusti. Kristjani so se nekoliko pomirili, ker zaupajo v pomoč vojnih ladij tujih držav. — Ruski car je baje izjavil turški vladi potom ministra za zunanje stvari kneza Lobanova svoje globoko sožalje na vedenju turških vojakov na Kreti. Carjigrad 24. Krečanski narodni zbor imel je drugo svojo sejo. Atene 25. Mohamedanski poslanci krečan-skega narodnega zbora izročili so konzulom spomenico, v kateri priporočajo reorganizacijo orož-ništva in sodnij ter naglašajo, da pomenja vsaka kristjanom dovoljena koncesija večuo nevarnost miru na otoku. — V Herakleionu vedejo se Turki vedno še pretilno. Lille (Fracozka) 25. Med zaključno sejo kongresa socijalistov navstal je pretep na ulici. Množica je tulila in žvižgala; antisocijalisti so razbili okna županu in njegovima pristavima. Zaprli so 21 izgreduikov. Kavarno na trgu pred postajo je množica popolnoma razdrla. Urednik lista „Depeche" je bil hudo ranjen. Še-le okolu polu-noči napravili ao vojaki mir in red. Trgov inuk« on ojuvku in veatl. iiaaSiapnlta. Pflenio* onen 6.30—«.31 za spomlad 189« 6.6« do 6.^8 —.-.-• Ovca za jesen 6.14—5.16 Ri za jesen 5.14 5.16 Koruza za juli-avgust 3.56—3.58 maj juni 1897 3.78 — 3.79 nova f. 3.80—3,90, ,„„r o.l 7- »h • 6 70 - d 75 »1 79 ki o 8.70—6.75.. o.l hO kit. t. 6.75—6.85 od 81. kil. !. 6-80 - 6-90, -d M« kil. for. .-- proso 2*25—5-ao. Pšenica: Ponudbo Bilne, povpraševanju mirno. Prodaja 20.00o mt. st. po nespremenjenih cenah. Vreme: lepo. Praga. KeraUniraui nU.lKor tor. 12.60, oktober-december 12.60. Praga. Centrifuga I novi, p0 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ri dne Mori" Trst, veliki trg. I* Zastop dvokoles „Swift" iz orožarne v Steyru Imata podpisana v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) st. 4. (noaproti gledišone kavarne). Lastna izdelovalnica dvokoles „Ilirija", žičnih blazin (Drathmatrataen), po-pravljalnica dvnk-.leN, šivalnih strojev pušk itd. N'umka ulioa 14: Prodajulnico šivalnih strojev, pušk, streljivu in drugega orodju pa imata Saunig & Dekl« v Nunski ulici St. m. Yse stroje za poljedelstvo in YinogradstYo CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnico za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiekujočo moč izmed vsehdrugih, kakoršnih - koli stis-kalnic. Stiskalnice ze masline, kidravli&ke stiskalnice, brizgalike proti peronosperi, Vermorelove sestave. Te moje brizgaljke /nune kakor najboljše ter najcenejše; avtomatično brizgaljke, tlnčii. i. o > pripravo za tlačiti jagode, Btiskulnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj lI/3, Praterstrasse 49. Cenike in spričevala zastonj ! Iščem zastopnikov! Čuvati se je ponarejanj! Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.