r? raTOTlf^iT ^ "i/ "I ¿Ji vULWj SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 50. KNJIGA 1999 LJUBLJANA 2QM ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AK ADEM [JE ZMANOSTI IN UMETNOSTI 50/1999 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 50/1999 T? ¿JoLa ¿i VMir, i\ SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 50. KNJIGA 1999 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 50/1999 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 20. JUNIJA 2000 Po mnenju ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije št, 41.5-01 -137/94 (z dne 26, 4 1994) je ta publikacija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje 5-odstntni davek od prometa. Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 1000 LJUBLJANA / Novi trg 3 / p.p. 323 / telefon (061) 125 dO 68/ telefaks (061) 125 34 23/elcktronslca pošta; saiu@sazu.si VSEBINA L ORGANIZACIJA SAZU.......................................................................................7 Skupščina SAZU, redni, izredni, dopisni člani...................................................9 IL ČLANI.................................................................................................................. 17 Razred za zgodovinske in družbene vede..........................................................19 Razred za lilološke in literarne vede.................................................................23 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede........................27 Razred za naravoslovne vede..............................................................................32 Razred za umetnosti............................................................................................35 Razred za medicinske vede ................................................................................3S Novi člani...................*.................................................,„.,.„„„....„...................... 42 III. razred Franc ForstneriČ.................................................................................................. 42 IV razred MatjjaGogala.............. ....................................................................................... 4 4 Milan MaceljskL.................................................. .............................................46 Bibliografija nekaterih članov Akademije za leto 1999 ................................... 49 Umrli člani.........................................................................................................103 Gestrln Ferdo....................................................................................................123 Pretnar Stojan.................................................................................................... 127 Lukič Radomir..................................................................................................129 Fučič Branko.....................................................................................................131 Ivič Pavle............................................................................................................134 Kravar Miroslav....................•..........................................................................136 Stevanovič Petar................................................................................................138 Ramovš Primož.................................................................................................140 Brzin Miroslav...................................................................................................142 Novak Franc......................................................................................................145 m. POROČILO O DELU V LETU 1999............................................................... 149 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 1999 ............................... 151 Delo skupščine SAZU..................................................................,'.....................153 Razred za zgodovinske in družbene vede........................................................175 Razred za filološke in literarne vede...............................................................176 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede...................... 177 Razred za naravoslovne vede............................................................................ 178 Razred za umetnosti.........................................................................................179 Razred za medicinske vede..............................................................................180 Svet za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU............................................. 181 Valvasorjev odbor pri SAZU .,..,...................................................................... 182 Odbor za preučevanje narodnih manjšin ........................................................ 183 Odbor za medicinske študije............................................................................183 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo............... 186 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja.................................194 Tiskovne konference.........................................................................................195 Predavanja na SAZU.........................................................................................197 Zaključni račun za leto 1999............................................................................204 Zaposleni na SAZU...........................................................................................205 Biblioteka SAZU...............................................................................................207 IV. PUBLIKACIJE SAZU.......................................................................................217 V. SUMMARY.......................................................................................................223 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU...........................................................256 I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU Predsednik FTance Bernik, redni član Podpredsedniki Roberl Blinc, redni član, do 6. maja Alojz Kralj, redni Član, od 6. maja Ciril Zlobec, redni član, do 6. maja Kajetan Gantar, redni član, od 6. maja Glavni tajnik Matija Drovenik, redni član, do 6. maja Glavna tajnica Lidija Andolšek-Jeras, redna članica, od 23. septembra Trije člani predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU: Janez Batis, redni član Lojze Vodovnik, redni član Primož Ramovš, Tedni član, do 10- januarja Ciril Zlobec, redni član, od 6. maja REDNI ČLANI (68) Lidija Andolšek-Jeras, Aleksander Bajt, Janez Batis, France Bernik, Janez Bernik, Robert Blinc, Emilijan Cevc, Davorin Dolar, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Janez Fettich, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Ljubo Golič, Peter Gosar, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Dušan Hadži, Franc Jakopin, Vinko Kambie, Taras Kermauner, Janko Kos, Kajetan Kovic, Alojz Kralj, Jože Krašovcc, Uroš Krek, Rudi Kyovsky, Lojze Lebič, Valentin Logar, Jože Maček, Boris Majer, Ernest Mayer, Vasilij Mclik, Janez Menart, Milan Mihelič, Lev Milčinski, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Janez Orešnik, Boris Paternu, Janez Peklenik, Mario Plen i čar, Janko Pleterski, Jože Pogačnik, Veljko Rus, Janez S tan on i k, Branko Stanovnik, Alojz Šercelj, Miha Tišier, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turnšek, Ivan Vidav, Lojze Vodovnik, Anton Vratuša, Igor Vrišer, Franc Zadravee, Dane Zaje, Ciril Zlobec, Boštjan Žekš, Andrej O, Zupančič. IZREDNI ČLANI (23)_ Ivan Bralko, Raj ko Bratož, Franc Forstnerič, Igor Grabeč, Andrej Hieng, Matija Horvat, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Gabrijel Kernel, Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš, Lojze Kovačič, Andrej Kranjc, Ivan Kreft, Janez Lcvec, Milko Matičetov, Jože Mlinaric, Savin Sever, Saša Svetina, Alenka Se lih, Marijan 2adnikar, Mitja Zupančič. DOPISNI ČLANI (76)_ Kresi mir Balenovič, Fran ti še k Benhart, Nikolaj A, Borisevič, Ivan Brajdič, Savo Bratos, Zoran Bujas, Henry R, Cooper jr., Aleksandar Despič, Milan R, Dimitrijevič, Arnold Feil, Kurt von Fischer, Aleksandar Flaker, Rudolf Flotzinger, Ivo Frangeš, Gerhard Giesemann, Drago Grdenič, Irena Grickat-Radulovic, Stanislav Hafner, Erwin L. Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Milan Herak, Lukas Hottinger, Vil Hrymyc, Milka Ivič, Stevan Karamata, Zoran Konstan-tinovič, Georg Kossack, Leopold Kretzenbacher, Anne McLaren, Abel Lajtha, Henry Leeming, Rado L. Len Ček, Florjan Lipuš, Thomas Luckmann, Milan Maceljski, luraj Mar ti novic, Janez Matičič, Glan Carlo Meniš, Mylon Eugene Merchant, Pavle Merkü, Kiril Micevski, Slavko Mihalič, Joseph Milič-Emili, Andre Mohorovičič, Zoran Mušič, Hermann Müller Karpc, Karl-Alexander Müller, Vladimir A. Negovski, Rudolf Neu hau ser, Boris Pahor, Branko Pavičcvic, Mär ton Pecs i, Slobodan Pero vie, Jože Pirjevec, Boris Podrecca, Livio Po I din i, Bogdan Povh, Otto Prokop, Stanojlo Rajičič, Chintamani N. R. Rao, Alojz Rebula, Helmut Rumplcr, Peter Safar, Jakov Sirotkovič, Lojze Spacal, Erik ValdemarStälberg, Jan Stankowski, Dimitrije Stefanovič, Jože Straus, Ivo Supičič, GunnarOlafSvane, RajkoTomovič, Felix Unger, Mstislav Volkov, John Waugh. Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi dopisni člani, ORGANIZACIJA SAZU V LETU 1999 A. PREDSEDSTVO Predsednik France Bemik Podpredsednika Robert Blinc, do 6. maja Alojz Kralj, od 6. maja Ciril Zlobec, do 6. maja Kajetan Gantar, od 6. maja Glavni tajnik Matija Drovenik, do 6. maja Glavna tajnica Lidija Andolšek-Jeras, od 23, septembra Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede) Zdravko Mlinar do 1. aprila Rajko Bratož od 1, aprila Raj ko Bratož Alenka Šel i h Janez Orešnik do 23. marca Jože Pogačnik od 23. marca Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede) Boštjan Žekš Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede Načelnik oddelka za tehniške vede Načelnik oddelka za zgodovinske vede Nacelnica oddelka za družbene vede Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede) Tajnik I tč razreda (naravoslovne vede) Tajnik V. razreda (umetnosti) Tajnica VI razreda (medicinske vede) Tajnik VI. razreda (medicinske vede) Boštjan Zekš Peter Fajfar Jože Maček Kajetan Kovič Lidija Andolšek-Jeras do 28, septembra Jože TronteU od 28. septembra B. POSEBNE ENOTE SAZU 1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE TN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodila sta ga akademika Miroslav Brzin do S. avgusta in Branko Stan ovni k od 21, septembra, 2. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Fabjančič. 3. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA PRI SAZU Vodil ga je znanstveni svetnik v pokoju prof, dr. Avguštin Lah, 4. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANlSlN Vodit gaje akademik Anton Vratusa, VALVASORJEV ODBOR PRI SAZU Vodil ga je izredni član Matjaž Kmecl. 6. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE Vodil ga je akademik Vinko Kambič, C. UPRAVA SAZU Upravni direktorje bil Zoran Mezeg, SKUPŠČINA SAZU PREDSEDSTVO RAZREDI razred za zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede POSEBNE ENOTE L ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO 2. BIBLIOTEKA 3. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA PRI SAZU 4. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN 5. VALVASORJEV ODBOR 6. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE II, razred za filološke in literarne vede IIL razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehniške vede IV. razred za naravoslovne vede V. razred za umetnosti VI. razred za medicinske vede UPRAVA SAZU Upravna pisarna Kabinet predsednika Pisarna predsedstva Tajništvo razredov Oddelek za tisk in publikacije Fi nanč n orač u novods k a služba Tehničnonabavna in investicijska služba Oddelek za gradbene zadeve Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v let» 1999. KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Predsedniki Nahtigal, Vidmar, Kidrič, Ramovš, Vidmar, Milčinski, Bernik, Rajko,od 1939 do 1942, Član filozofsko-filološko-historičnega razreda. Milan, od 1942 do 194-5. Član matematično-prirodoslovnega razreda France, od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948 in član razreda za zgodovinske in družbene vede od 194S do 1950. Fran, od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarne vede. Josip, od 1952 do 1976. Član razreda za filološke in literarne vede. Janez, od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede. France, od 1992. Član razreda za filološke in literarne vede. Podpredsedniki Lavrič, Božidar, od 1950 do 1961. Član razreda za prirodoslovne in medicinske vede. Kuhelj, Anton, od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. Ziheri, Boris, od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Kreft, Brat ko, od 1976 do 1992. Član razreda za umetnosti. Blinc, Robert, od 1980 dalje. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 1980 do 1994, Član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1994. Zlobec, Ciril, od 1992 do 1999, Član razreda za umetnosti. Kralj, Alojz, od 1999. Član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Gantar, Kajetan, od 1999. Član razreda za filološke in literarne vede. Glavni tajniki Krek, Gregor, od 1939 do 1942, Član pravnega razreda. Ramovš, Fran, od 1942 do 1950. Član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in fllologijo od 1945 do 1948, član razreda za filološkc in literarne vede od 1948 do 1950. Kos, Milko, od 1950 do 1972. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Kušej, Gorazd, od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Gori čar, Jože, od 1980 do 1985. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Batis, Janez, od 1985 do 1992. Član razreda za medicinske vede. Drovenik, Matija, od 1992 do 1999. Član razreda za naravoslovne vede. Andolšek-Jeras, Lidija, od 1999. Članica razreda za medicinske vede. II ČLANI REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED___ Redni člani za zgodovinske in družbene vede Bajt, Aleksander, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. februarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23-aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v 1. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik L razreda SAZU od 25- januarja 1991 do 28. februarja 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 32, tel. 312-160, Cevc, Emilijan, dr, zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostno-zgodo vinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU v pokoju. Rojen 5, septembra 1920 v Kamniku. Izredni član od 24, aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v J, razredu SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik L razreda od 1, marca 1995 do 7. maja 1996, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zlatek 55 a, tel, 575-904, Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 125-3423. Gabrovec, Stane, dr arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku, Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30, maja 1991, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ilajdrihova 24. tel, 126-18-16. Kyovsky, Rudi, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. avgusta 1906 v Roču, Istra, Hrvaška. Izredni član od 25, marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Jezerska 4, tel. 310-426. Majcr, Boris, dr. filozofskih znanosti, redni profesor sodobne filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja 1919 na Colu pri Vipavi. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel, 226-440. Mclik, Vasilij, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani, Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, leI. 222-544, Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 30, januarja 1933 v ŽiTeh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987, Načelnik oddelka za družbene vede v I, razredu SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel. 331-032. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 180-51-00, faks: 168-23-29, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-6068, faks: 125-34-23. Pleterski, Janko, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1, februarja 1923 v Mariboru, Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27, maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel, 219-162. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 125-3423. Rus, Veljko, dr, socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 8, decembra 1929 v Ljubljani, izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6, junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Lubejeva I, tel. 158-20-78, Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, tel, 180-52-00, 180-52-23, faks: 180-52-13. Vratuša, Anton, dr, slavističnih znanosti,redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja na Fakulteti družbenih znanosti Univerze v Beogradu in na Fakulteti za družbene vede Univerzev Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel. 210-188. Službeni naslov: ICPF, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, tel. 168-23-31, faks, 16827-75. Izredni člani Bratož, Rajko, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni Član od 6. junija 1995. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v I, razredu SAZU od 7. maja 1996, tajnik L razreda od 1, aprila 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kožna dolina IV/39, tel. 263-315, 320-313. Službeni naslov; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1000, 241-11-92, faks: 125-93-37, e. pošta: rajko.braloz@guest.arnes.si Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1292 lg, Tomi še lj 1 a, tel. 662-516. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1000, faks: 125-93-37. Mlinaric, Jože, dr znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel. 062/ 311-394. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 2000 Maribor, Koroška c. 160, tel. 062/ 22-939, Taks: 062/ 281-80. Šefih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, Načel niča oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 5, maja 1998. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel. 334-701. Službeni naslov; Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 12, tel. 125-40-86,125-40-65, faks: 125-40-65, e. pošta: alenka.selih#uni-1j,si Zadnikar, Marijan, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo v pokoju, Rojen 27, decembra 1921 v Novem mestu. Izredni član od 27, maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Švabičeva 7, tel, 338-473. Dopisni člani Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910. Redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23- maja 1985. Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tubingenu, Nemčija, v pokoju Dopisni član od 30, maja 1991, Fischer von, Kuri, rojen 25, aprila 1913, Redni profesor za muzikologijo Univerze v Zurichu, Švica, v pokoju. Dopisni član od 29, marca 1979. Fiotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Miinchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Luckmann, Thomas, rojen 14. oktobra 1927, Redni profesor za sociologijo religije, sociolingvisti ko, sociologijo znanja ter teorijo komunikacijskih zvrsti Univerze v Konstanzi, Avstrija, v pokoju. Častni doktor Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 27. maja 1997. Meniš, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927, Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997. Miiller-Karpe, Hermanu, rojen 1. februarja 1925- Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju Dopisni član od 27, maja 1993. Pavičcvič, Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v'l'itogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977. Perovič, Slobodan, rojen 10. septembra 1930. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 23. aprila 1987. Pirjevcc, Jože, rojen 1. junija 1940, redni profesor za evropsko zgodovino Filozofske fakultete v Trstu in Fakultete za politične vede vPadovi, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995. Rumpler, Helmut, rojen 12, septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija, Dopisni član od 27. maja 1993. Sirolfcovič, Jakov, rojen 7, oktobra 1922, Vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979. Stefanovič, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZRJ. Dopisni član od 23. aprila 1987. Straus, Jože, rojen 14. decembra 1938. Redni profesor in predstojnik oddelka za inozemsko in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Inštitutu Max Planck, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1995. Supicie, Ivo, rojen 18, julija 1928. Predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981. n.RAZRED Redni člani za/ilološke in literarne vede Beril i k, France, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6, junija 1983, redni član od 23, aprila 1987; tajnik razreda za filoioske in literarne vede od 16, februarja 1988 do 1, junija 1992; član ožjega predsedstva od 23. januarja do 14, maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Židovska 1, tel. 125-03-65. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel, 125-60-68, 125-52-47, faks: 125-34-39, 125-34-23, e. poŠta: darja.pate@sazu.si Gantar, Kajetan, dr, znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen II. oktobra 1930 v Ljubljani, Izredni Član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel. 140-90-60 Službeni naslov: SAZIJ, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 125-3423, e. po.it j: darja.seTbelj@sazu.si, Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-14-14, faks: 125-93-37 Jakopin, Franc, dr znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v pokoju, Rojen 29. septembra 1921 v Dramljah pri Celju. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18, maja 1989. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vodnikova 4, tel. 553-288. Kermauner, Taras, dr. i iterarni h znanosti, habili tirani redni profesor zadramaturgijo v pokoju, Rojen 13. aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov; 6210 Sežana, Avber 8. Kos, Janko, dr znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni Član od 6, junija 1983. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1. tel. 136-80-99. KraSovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku, izredni član od JO. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, tel, 310-785. Službeni naslov: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 312-593, 132-91-97, faks: 133-04-05. Logar, Valentin, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 11. februarja 1916 v Horjulu. Izredni član od 13- marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 4, tel. 321-004. Moravec, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel. 216-792. Orešnik, Janez, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni Član od 27, maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Janežiceva 21, tel. 125-54-45, e, pošta: j ane z, ores ni k@un i-lj. si Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1000, faks: 125-93-37, e.pošta: janez,oresnik@uni-lj,si Paternu, Boris, dr, literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 5, junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Videmska 5, tel. 554-628. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 214-1000, faks: 125-93-37. Pogačnik, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 14, marca 1933 v Kovorju. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27, maja 1997. Tajnik II. razreda SAZU od 23. marca 1999. Privatni naslov: 2000 Maribor, Koroška 118, tel. 062/ 223-401, Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, 2000 Maribor, Koroška 160, tel. 062/ 229939, faks: 062/28-180, e. pošta: dekanat.pfmb<2>uni-mb.si StanoniV, Janez, dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24. aprila 19B1, redni član od 23. aprifa 1987. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel. 216-692. Toporišič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mosteeu pri Brežicah. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Šarhova 18, tel. 341-197. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1000, faks: 125-93-37. Zadravec, Franc, dr, znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 vStročji vasi pri Ljutomeru, Izredni član od 29. marca 1979, redni Član od 23. maja 1985, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel, 218-820. Izredna člana Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni piofesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23, februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, Privatni naslov; 1231 Črnuče, Pot v Čeželj 14, tel. 374-014. M a tiče tov, Milko, dr, znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10, septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel. 126-51-86. Dopisni člani Cooper, Henry R. jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezik in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995, Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924. Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni elan od 23. aprila 1987. Franges, Ivo, rojen 15. aprila 1920. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983. Gieseraann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giesscn, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989, Grička t-Rsdulovič, Irena, rojena 19, januarja 1922, Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZRJ. Dopisna članica od 6. junija 1983. Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916. Redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1997. Ivič, Milka, rojena 11, dcccmbra 1923. Redna profesorica za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, ZRJ, Dopisna članica od 6. junija 1983, Konstantinovič, Zoran, rojen 5. junija 1920, Redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989. Krctzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912. Redni profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993- Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920. Redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija, v pokoju. Dopisni član od 23. maja 1985, Lenček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921. Redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New YoTk, ZDA in njen zaslužni profesor. Dopisni clan od 30. maja 1991. Martinovič, Juraj, rojen 24, maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23, maja 1985, Golič, Ljubo, dr kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. julija 1932 v Vrenski gorci. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1110 Ljubljana, Na peči 4, tel. 140-40-07. Gusar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani, Izredni ¿lan od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Mirje 21, tel. 126-55-57. Gyergyek, Ludvik, dr. uporabnih znanosti (Docteur en Sciences Appliquées), častni doktor Univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 2. septembra 1922 v Vidoncih. Ixredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod akacijami 23, tel. 334-893. Hadži, Dušan, dr, kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik 111. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 125-47-59. Kralj, Alojz, dr. znanosti, Tedni profesor za biomedieinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27, maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999, Privatni naslov: 1231 Ljubljana-Crnuče, Planinska 26, tel. 374-825. Službeni naslov; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 125-3423, e. pošta: darja.scrbelj@sazu.si, Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel, 176-84-11, 176-82-37, faks: 126-46-30, e.pošta: a1ojz.kraIj@fe.uni-Ij.si Peklenik, lanez, dr. ing. habil, dr, tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11, junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni Član od 29. marea 1979. Privatni naslov: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel. 348-500. Službeni naslov; Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 17712-00, 223-224, faks: 218-567, Slanovnik, Branko, dr, znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 193S na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Privatni naslov: 1360 Vrhnika, ličnica 26, tel. 751-140. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel, 176-05-00, faks: 125-82-20, e. pošta: branko.stanovnik@uni-lj.si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 125-53-30, e, pošta: i nternational@sazu.si Tišler, Miha, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni PTOfesor, Rojen 18, septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977, Privatni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukov i ca pri Brezovici, Pod gradom 32, tel. 365-75-80, faks: 365-75-85, e. pošta: miha,tisler@uni-lj,si Vidav, Ivan, dr, filozofije, redni profesor za matemaliko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija, Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 321-303. Vodovuik, Lojze, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 6. septembra 1933 v Mariboru. Izredni član od 10. marca 1977, redni elan od 6, junija 1983. Tajnik 111. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede 111. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996 ter član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996. Privatni naslov: 1231 Ljubljana, Pot v Ceželj 16, tel. 372-213. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26, junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30, maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede HI. razreda SAZU od 5, oktobra 1994 in tajnik 111. razreda od 7. maja 1996. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 77, tel. 329-293. Slulbeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-00, faks: 131-51-27, e, poŠta: hostjan@biofiz.mf.uni-lj.si Izredni £lani Bratko, Nan, dr. računa! niSklh znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani, Izredni član od 27. maja 1997, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Podrožniška 4, tel. 213-911. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana, Tržaška cesta 25, tel. 176-83-87, fax: 126-46-74. Forstncrič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen L maja 1958 v Ljubljani. Izredni član od 8. aprila 1999, Privatni naslov: 1231 Ljubljana-Čriiuče, Pot v Hrastovec 8, tel. 161-17-87. Služben i naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel 176-65-56, faks: 217-281, e. pošta: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si Grabeč, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 17. novembra 1939, Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kan tet ova 75, tel. 263-718. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 17712-00, faks: 125-31-35, e. pošta: igor.grabee@fs.uni-lj.si Kernel, Gabrijel, dr, fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 14 septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, tel. 125-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 176-65-74, 177-37-95, faks: 125-70-74, 217-281, e. pošta: gabrijcl. kernel@ijs.si Leveč, j anez, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Faku I tete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23, oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27, maja 1997, Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel, 333-351. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel: 176-02-80, 176-04-13, faks: 126-45-77, e. pošta:janež.lcvec@ki,si Dopisni člani Balcnovič, Krešimir, rojen 17. maja 1914, Redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu v pokoju in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Boriscvič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923, Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belornsija. Dopisni član od 24. aprila 1981 Bra to s, Savo, rojen 28. julija 1926. Redni profesor za fiziko. Laboratoire de Physique Théorique des Liquides Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Despič, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ, Dopisni član od 25. marca 1976. Grdenič, Drago, rojen 31, avgusta 1919, Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976, Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Barkeleyu, California, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981. Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923, Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ v pokoju, Dopisni član od 23. aprila 1987, Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, Višji svetovalec Inštituta za pospeševanje proizvodnje, Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23, aprila 1987. Müller, Karl-Aiexander, rojen 20, aprila 1927. Redni profesor za fiziko inine snovi Univerze v Ziirichu, Švica, Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23, aprila 1987, Povh, Bogdan, rojen 20. avgusla 1932, Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977. Rao, Chinlamani Nages RamachandTa, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in direktor ter predsednik Indijskega znanstvenega inštiLuta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24, aprila 1981. Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934, Redni profesor za molekularno fiziko v Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27. maja 1993, Tomovič, Rajko, rojen 1. novembra 1919. Redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, ZRJ v pokoju, Dopisni član od IS. maja 19&9- Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fiskalno kemijo v Massachusetts Institutu za tehnologijo, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. IV. RAZRED za naravoslovne vede Rcdm člani Drovenik, Matija, dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 14, februarja 1927 v Ljubljani. Izredni Član od 23, marca 1978, redni član od 23. aprila 1987, Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel. 343-435. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 125-3423, e. pošta: sazu@sazu.si Gams, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradca. Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel. 341-846. Gogala, Matija, dr. znanosti, muzejski svetnik, direktor Pri rod os lovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za Fiziologijo živali na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30, maja 1991, redni član od 8. aprila 1999. Privatni naslov; 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičnico 6, tel. 654-444. Službeni naslov: Pri rod os lovni muzej Slovenije, 1000 Ljubljana, Prešernova 20, tel. 125-84-72, 218-886, 211-670, faks: 218-846, e. pošta: matija.gogaLa@uni-lj.si Grafenauer, Stanko, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalograrijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 13, maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24 aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989. Privatni naslov.- 4294 Križe, Senično 84, tel. 064/ 557-983. Maček, Jože, dr agronomskih znanosti, dr, ekonomskih znanosti, dr, zgodovinskih znanosti, Tedni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmakoiogijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik IV. razreda SAZU od 7. maja 1996. Privalni naslov: 1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, tel. 152-35-31. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 123-11-61, 263-770, faks: 123-10-SB. Mayer, Ernest, dr. filozofije, botanik ■ taksonom, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku, Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik IV, razreda SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996. Privatni naslov: 10(10 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel. 214-659. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-6 8, faks: 125-3423. Pleničar, Mano, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni Član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel. 064/ 714412. Šercelj, Alojz, dr znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu J ovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27, maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel, 263-224. Turnšek, Dragica, dr, znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6, avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica otl 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zelena pot 13, tel. 331-834 Vrišer, Igor, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel. 334-398. J z red ni člani Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, docent za fizično geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani, izredni član od 6, junija 1995. Privatni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel. 067/ 201-510, e. pošta: maja.kranjcl iisiol.net Službeni naslov. IZRK ZRC SAZU, 6230 Postojna, TiLov trg 2, tel. 067/ 700-1931, faks: 067/ 700-19-99, e. pošta: kranje@ns.zrc-sazu.si Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27, maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, tel. 159-95-82, Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 123-11-61, faks: 123-10-83, e. pošta: ivan.kreft@guest.ames.si Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, Rojen 25, decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 132-41-66. Službeni naslov: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1000 Ljubljana, Gosposka 13, tel. 125-60-68, faks: 125-52-53. Dopisni člani I le rak, Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991, Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25, februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v Geološko-paleontološkem inštitutu Univerze v Baslu, Švica, Dopisni Član od 27. maja 1993. Karamala, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991, Maceljski, Milan, rojen 27, decembra 1925. Redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo na Agronomski fakulteti vseučilišča v Zagrebu, v pokoju. Dopisni Član od 8. aprila 1999, Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926. Redni profesor za rastlinsko sistemizacijo in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6, junija 1995. Pecsi, Marton, rojen 29, decembra 1923. Profcsor-raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni Član od 18. maja 1989. Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930, Redni profesor za Tastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995. V. RAZRED za umetnosti Redni člani Bernik, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 6, septembra 1933 v Ljubljani Izredni član od IS. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, tel, 311-766 , 4 2 74 Žirovnica, Breznica 41a, tel. 064/802-105. Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v Mariboru, Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, tel, in faks: 136-86-52. Krek, Uroš, skladatelj, Tedni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 21. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, Tedni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996. Privatni naslov: 4248 Lesce, Na vrtači 5, tel. 064/ 718-091. Le bič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na PTevaljah na Koroškem, Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Bratov Učakar 134, tel. 158-31-55. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, fax: 125-3423. Menart, Janez, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. septembra 1929 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik V. razreda od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, tel. 313-331. Mihelič, Milan, dipl. ing. arhitekt, samostojni kulturni delavec v pokoju. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazah pri Ribnici, Izredni Član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Periceva. 22, tel. 320-515. Službeni naslov: Arhitekt ni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 136-14-48. Minalti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga, Ljubljana v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenski h Konjicah. Izredni član od 23, aprila 1987, redni član od 30. maja 1991, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel, 216-735, Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: III1 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 213-928, atelje: 1000 Ljubljana, Svet če va 1. Zaje, Dane, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani v pokoju. Rojen 26.oktobra 1929 v Zgornji Javorščici. izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, tel. 125-16-56, Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik, v pokoju. Rojen 4, julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6, maja 1999 in član predsedstva SAZU po 22, členu Zakona o SAZU od 6. maja 1999, Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel. 312-876. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 125-3423, e, pošta: sazu@sazu.si Izredni člani Hieng, Andrej, pisatelj, v pokoju. Rojen 17. februarja 1925 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 24, tel. 342-472. Jančar, Dragu, pisatelj, tajnik Slovenske matice v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6, junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Štihova 2, tel. 132-33-22. Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel, 214-200, faks: 214-227. Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934. Izredni član od 6. junija 1995, Privatni naslov: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel. in faks: 064/ 802-166, studio: 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel, 125-56-76. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 23, tel. 212-726, faks: 219-071. Kovačič, Lojze, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih, v pokoju. Rojen 9. novembra 1928 v Baslu, Švica. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni /im/(jv:1000 Ljubljana, Vojkova 85/6, tel. 343-123. Sever, Savin, dipl.ing. arhitekt, svetnik v Slovenija projektu, v pokoju. Rojen 27. junija 1927 v Krškem. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1(100 Ljubljana, Lambergerjeva 1, tel. 342-701, atelje: 1000 Ljubljana, Cankarjeva l, tel. 125-42-95. Dopisni člani Benhart, František, rojen 10. septembra 1924. Slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka. Dopisni član od 23, maja 1985. Brajdič, Ivan, rojen 16. junija 1924 Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška, Dopisni član od 18. maja 1989. Ilandke, Peter, rojen 6, decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Urymyč, Vil, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec Tajnik uprave Kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina, Dopisni član od 30. maja 1991. Lipuš, Florjan, rojen 4, maja 1937. Pisatelj, učitelj osnovne šole Sentlipš na Slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23, maja 1985. Matičič, Janez, rojen 3- junija 1926, Komponist in honorarni docent za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju, Pariz, Francija. Dopisni Clan od 23. aprila 1987, Merkii, Pavle, rojen 12 , julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia »Trst A« v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985. Mihalič, Slavko, rojen 16. marca 1928. Pesnik v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995. Mohorovičič, Andre, rojen 12. julija 1913. Redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju, Dopisni Slan od 6. junija 1983. Mušič, Zoran, rojen 12, februarja 1909. Akademski slikar v Parizu, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učni in jezi kom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. Podrccca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. ing. arhitekture. Direktor Inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične Univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Rajičič, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, Skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 20. marca 1975 . Rebula, Alojz, rojen 21, julija 1924, Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27, maja 1993. Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907. Samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987. VI. RAZRED za medicinske vede Redni člani Andolšek-Jeras, Lidija, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Mcdicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njena zaslužna profesorica. Rojena 30. julija 1929, Brvace, Grosuplje, Izredna članica od 23, aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23, septembra 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Župančičeva 14, tel. 216-044. Službeni naslov; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 125-3423, e, pošta: darja.serbelj@sazu.sl Batis, Janez, dr veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 15. marta 1919 na Konju pri Litiji. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 6, junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992 in član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Slovenska 55 c, tel. 326-526 Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 125-3423. Dolenc, Vinko V., dr, znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 29, junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Palmejeva 12 (A-10), le I, 168-30-82, Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zaloška7, 1105 Ljubljana, tel. in faks: 133-41-63, Fcrluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem polju. Izredni član od 27, maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni nasbv; 1000 Ljubljana, V Murglah 111, tel, 333-375. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Korytkova 2, tel, 140-3042,446-373, faks: 301-816, e. pošta: ferluga@ibmi.mf.uni-Ij.si Fettich, Janez, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 9. oktobra 1921 v Ljubljani, izredni član od 21. marca 1974, redni Član od 29. marca 1979. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vesel ova 19, tel. 126-43-00. Kambič, Vinko, dr. znanosti. Tedni pTofesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 7. aprila 1920 v Metliki, Izredni Član od 23, maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Priva in i naslov: 1000 Ljubljana, Levčcva 6, tel. 213-868. Milčinski, Lev, dr, znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 23, junija 1916 v Ljubljani, Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Beethovnova 12, tel. 210-839. Trontelj, Jože, dr. znanosti, dr, medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja oddelka za nevrobiološkc raziskave in razvoj Inštituta za klinično nevro fiziologijo, Nevrološka klinika, Klinični center v Ljubljani. Rojen L junija 1939 v Kamniku Izredni član od 30- maja 1991, redni član od 6 junija 1995. Tajnik VI. razreda SAZU od 28. septembra 1999. Privatni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel. 645-009. Službeni naslov: Institut za klinično nevrofiziologijo. Nevrološka klinika, KC, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 143-15-00, 143-15-25, faks: 302-771, e. pošta: joze.trontelj @kclj.si Župančič, Andrej O., dr. medicine, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. januarja 1916 v Ljubljani, Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, tel. 216-974. Službeni naslov: Kabinet prof, A. O. Župančiča, Patofiziološki inštitut Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel, 312-721, 310-841, faks; 302-272. Izredni člani Horvat, Matija, doktor znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakutete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. septembra 1935 v Škofji Loki Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, tel. 44S-B06. Službeni naslov: Klinični center, 1000 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 131-71-55, 329061, faks: 131-71-55, e. pošta: matija.horvat@mf.uni-lj.si Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Čupriji. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel, 322-496. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1104 Ljubljana, Zaloška 4, tel, 543-70-83, faks: 543-70-21; e, pošta; marjan.kordas@mr.uni-lj,si Svetina. Saša, dr, znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-00, faks: 131-51-27. Dopisni člani Dimitrijevic, Milan R ., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za nevrologijo in nevrobiologijo, Baylor College of Medicine, Houston, Texas, ZDA, Dopisni član od 24. aprila 1981, Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922 Redni profesor za psihiatrijti Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v N..S, Kline Inštitutu, Orangeburg, N Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989, McLaren, Anne, rojena 26. marca 1927. Redna profesorica v Wellcome CRC inštitutu, Cambridge in podpredsednica Kraljevskega društva v Londonu, Anglija, Dopisna članica od 6, junija 1995, Milic Emili, Joseph, rojen 27, maja 1931 Redni profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo, redni profesöT za eksperimentalno medicino in direktor Meakins-Christje Laboratorijev MeGill Univerze, Montreal P.Q., Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983. Negovski, Vladimir A., rojen 19, marca 1909. Direktor Inštituta za splošno rean i matologijn Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija, v pokoju. Dopisni član od 6, junija 1983. Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno mcdicino llumboldtove Univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju, Dopisni član od 23. aprila 1987. Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924. Redni profesor za reanimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni Član od 6. junija 1983. Stälberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevrofiziologijo Univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997. Ungcr, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen leta 1923. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija, Dopisni član od 7. februarja 1968. NOVI ČLANI Franc Forstncrič Prof. Franc Forstncrič sc je rodil 1. maja 1958 v Ljubljani, kjer je maturiral !, 1975. Leta 1980 je d iplomiral na Univerzi v Ljubljani iz matemalike, 1. 1985 pa je iz matematike doktoriral na University of Wahington v S en It lil v ZDA. Na Univerzi v Ljubljani je bil v letih 1985-89 docent, v letih 1989-93 pa izredni profesor za matematično analizo. V letih 1993-94 je bil izredni profesor, v letih 1994-96 pa redni profesor za matematiko na University of Wisconsin v Madisonu v ZDA. Naziv rednega profesorja jc dobil leta 1993 tudi na Univerzi v Ljubljani, kjer je od leta 1996 spet redno zaposlen kot redni profesor za matematično analizo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Prof. Forstnerič je kot profesor gostoval na Université de Provence v Marscillu v Franciji (februar 1986), na Institutu Mittag-Leffler v Stockholmu na Švedskem (1987/88), na University of Wisconsin v Madisonu v ZDA (september 1988, 1991-93), na Max-Planckovem Inštitutu za matematiko v Bonnu v Nemčiji (rebruaT-junij 1990) in na Université de Lille v Lilleu v Franciji (maj-junij 1994). Imel je vabljena predavanja na štiriindvajsetih mednarodnih konferencah v Evropi, ZDA, Kanadi in na Japonskem in predavanja na petindvajsetih univerzah m inštitutih v Evropi in ZDA. V šolskem letu 1984/85 je imel Sloanovo doktorsko štipendijo. Leta 1987 je za svoje delo prejel Kidričevo nagrado. Profesor Forstncrič se je kmalu po objavi svojih prvih del leta 1986 uvrstil med vodilne raziskovalce na področju funkcij več kompleksnih spremenljivk. Objavil je štirideset del. Od teh so štiri objave v zbornikih mednarodnih konferenc, šestintrideset pa je objav v uglednih revijah (enajst i enim ali dvema soavtorjema). Med slednjimi je devet daljših razprav. Profesor Forstnorič je dosegel vrhunske rezultate na štirih ločenih sklopih problemov, ki so v središču pozornosti raziskovalcev s področja teorije funkcij več kompleksnih spremenljivk: regularnost pravih holomorfnih preslikav, analitični diski in polinomska konveksnost, vložitve realnih mnogoterosti v kompleksne mnogoterosti, aproksimacija s holomorfnimi avtomorfizmi in holomorfna dinamika. Številski podatki o objavljenih delih prof. Forstneriča so naslednji: V uglednih mednarodnih matematičnih revijah je kot edini avtor objavil 25 del v skupnem obsegu 400 strani, 8 del s po enim soavtorjem v skupnem obsegu 141 strani in 3 dela s po dvema soavtorjema v skupnem obsegu 19 strani. V zbornikih mednarodnih konferenc je kot edini avtor objavil dve deii v skupnem obsegu 44 strani in še dva pregledna članka v skupnem obsegu 95 strani. Od leta 1986, ko je objavil svoja prva dela, so bila dela prof. Forstneriča do sedaj stoenajstkrat citirana v delih drugih avtorjev, objavljenih v revijah, kijih pokriva Science Citation Index. Od teh je 87 citatov del, ki jih je prof. Forstnerič napisal sam, 22 citatov del, ki jih je napisal s po enim soavtorjem, in dva citata dela, ki ga je napisal z dvema soavtorjema, Odmevnost njegovega dela kažejo tudi vabljena predavanja na mednarodnih konferencah, Skupščina SAZU je prof. dr, Franca Forstneriča dne 8. aprila izvolila za izrednega Člana. Josip Globe v ni k Matija Gogala Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani, od leta 1964 doktor bioloških znanosti, redni profesor za fiziologijo živali na Biološkem oddelku Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Izredni član SAZU od leta 1991. Prof. dr. Matija Gogala poznamo ze več kot trideset let kot raziskovalca bioakustike in nevro-etologije, ki je na tem področju objavil pomembna dela. Ta so znatno razširila naše znanje o sluhu in vibracijski komunikaciji predvsem stenic, metuljev in škržatov. Impozanten seznam objav potrjuje to oceno. Zlasti po letu 1991 so nastala pomembna dela o bioakustiki evropskih in tropskih škržatov. Ta dela so dokaz, da prof, dr. Gogala še naprej z velikim osebnim zavzemanjem aktivno sodeluje v raziskavah. Pri tem je treba poudariti, kar velja tudi za druge teme, ki jih obdeluje, da ne zastavlja vprašanja izolirano s stališča fiziologije čutil, temveč vedno izhaja iz vedenja živali, kar vključuje tudi ekološke aspekte. Biološki pomen določene senzorične ali nevronalne funkcije je pri njem vedno v ospredju. Tudi drugo njegovo veliko področje ne sme ostati neomenjeno: njegova dela, npr. o dvojnih očeh pri metuljčnici Ascalaphus in občutljivosti na UV-svetlobo nekaterih receptorjev, so pomembna še zdaj. Številne objave, pri katerih je odločilno sodeloval, so izšle v uglednih mednarodnih revijah. Čeprav bi že bioakustična in senzorična fiziološka dela zadoščala za dokaz, kako m nogo stranski zoologje M. Gogala, je treba upoštevati njegovo veliko favnistično in sistematsko delo. Za mnoge skupine žuželk, zlasti za stenice in škržate, je eden vodilnih specialistov. Ker so bila la področja po vsem svetu dolgo časa skoraj povsem zanemarjena, in je zdaj pomen biodiverzitete spoznan tako rekoč v zadnji minuti, je izredno pomembno, da imamo na tem področju na voljo tako izkušenega strokovnjaka, kot je prof. dr, Gogala. Za način in postopke znanstvenega dela M, Gogala je značilna njegova mednarodnost: stalno išče kooperacije in znanstveno izmenjavo na najrazličnejših področjih. To dokazujejo njegova plodna delovna bivanja na univerzah, npr, v Miinchnu, Bochumu, Gottinganu in Odenseju, da navedemo samo nekatere, kot tudi na inštituti h Maxa Plancka(npr. vSeewiesnu). Pri tem seje vedno z občudovanja vredno hitrostjo uvedel v nove tehnike in metode, te modificiral za vsakokratne raziskave in jih pri tem razvil naprej, tudi v prid svojih gostiteljev. Nenazadnje so ti pridobili od njegove široke splošne biološke, pa tud i humanistične razgledan osti, kar ga dela za vedno spodbudnega sogovornika. Na koncu bi omenili še vlogo, ki jo ima že več let: to je mentorstvo nemških študentov, ki na ekskurzijah obiskujejo kraška območja Slovenije, da tam na prostem opravljajo favn i stične in bioakustične raziskave. Pod njegovim vodstvom so ti mladi ljudje dobili vpogled v čudovito favno žuželk te krajine in se seznanili z biološkimi problemi, npr. z medvrstno komunikacijo. V času, ko se molekularni biologiji -povsem upravičeno - pripisuje velik pomen, ne moremo dovolj visoko oceniti koristi, da zna nekdo, kot prof. dr. Gogala, tako celostno posredovati aspekte biologije, Skupščina SAZU je 8. aprila 1999 izvolila prof . dr. Matija Gogala za rednega člana. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je tako pridobila odličnega znanstvenika, ki ji bo v čast. Norbert Eisner, Andrej O, Župančič, Ernest Mayer Milan Maceljski Milan Maceljski seje rodil 27, decembra 1925 v Zagrebu. Mati Marija, rojena Gugger, je bila doma v Sv. Lovrencu na Pohorju, Zgodnjo mladost je preživel na družinskem posestvu v Celju, kjer je obiskoval tudi nekaj razredov osnovne šole. Na agronomski fakulteti ¡-.agrebške univerze je diplomiral 1.1950. Po različnih službah v gospodarstvu je postal i. 1961 asistent na omenjeni fakulteti, 1 1963 pa je dosegel doktorat znanosti z disertacijo iz entomologije. L. 1964 je bil izvoljen za docenta, 1969 za izrednega in 1974 za rednega profesorja. Na magistrskem študiju je predaval na zagrebških fakultetah, na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na Oklahoma University, Stillwater (ZDA), Od 1985-1987 je hil dekan Agronomske fakultete in dolgoletni predstojnik Zavoda za kmetijsko zoologijo. L. 1992 je bil izvoljen za rednega člana HAZU- L. 1994 je bil upokojen, vendar z nezmanjšano intenzivnostjo deluje v omenjenem zavodu. Bilje mentor 30 magistrantom (od tega 5 iz Slovenije) in 11 doktorandom (od teh je en Slovenec). Do zdaj je objavil 95 znanstvenih razprav, 118 krajših znanstvenih sestavkov in znanstven ostro kovnih del, sam ali v soavtorstvu je objavil 28 knjig in učbenikov ter 20 strokovnih brošur. V bibliografiji zaštite rastlin Jugoslavije (od 17631989), Beograd 1991, je navedenih 255 pomembnejših del Milana Macejjskega. Akademik Maccljski je izvrsten popularizator znanosti, Objavil je 1,250 poljudno strokovnih del, navodil in letakov, tisoče krajših sestavkov, imel je približno sto javnih predavanj in je sodeloval v 50 radijskih in TV-oddajah, Za popularizacijo znanosti je L 1998 prejel državno nagrado. Akademik Maceljski je bil in je še izredno dejaven na področju znanstvene in strokovne fitomedidnske periodike. Bil je urednik in član uredniških odborov več revij v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Uredil je tudi nekaj zbornikov HAZU. Kot posebnost naj omenim, da je že 41 let urednik strokovnega mesečnika Biljna zaštita, zdaj preimenovanega v Glasnik zaštite bilja. Akademik Maceljski je bil poglavitni organizator vseh fitomedicinskih kongresov in simpozijev ter strokovnih posvetovanj v prejšnji državi ter v osamosvojeni Hrvaški, kjer je vedno imel tudi plenarne referate. Sodeloval je na vseh tovrstnih slovenskih prireditvah. Akademik Maceljski že desetletja tesno sodeluje s slovenskimi fitomedicinskimi strokovnjaki. Zelo aktiven je bil in je še na društvenem in državnoupravnem področju. Akademik Maceljski je v tujini zelo uveljavljen fitomedieinski strokovnjak. Imel je več vabljenih predavanj za razne forume, med drugim za European Plant Protection Organization, Od 1.1956-1991 je imel v tujini 37 predavanj in referatov v angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Akademik Maceljski je bil zelo uspešen vodja in organizator domačih in lujih (mednarodnih) raziskovalnih projektov, ki so se večinoma vsi nanašali na biotično zatiranje škodljivih žuželk in plevelov Za dokončane projekte je prejel posebno priznanje ministrstva za kmetijstvo ZDA, Zdaj vodi velik projekt Znanstvene osnove integriranega varstva rastlin, v katerem sodeluje 20 raziskovalcev. Svojo znanstvenoraziskovalno dejavnost je začel na področju klasične entomologije z monografsko obdelavo Uxu$junci Boh., raziskoval je sovko Autographa gamma L. in pri tem odkril številne parazite te vrste. To je temeljno delo o sistemati ki parazitov te nevarne polifagne škodljivke. Na podlagi večletnih raziskav škodljivih žuželk oljne ogrščice so ugotovljena nova razmerja med njihovimi populacijami in povzročenimi škodami. Pomemben prispevek so tudi rezultati biotičnega zatiranja škodljivcev na mestnem zelenju, kjer se inseklicidi ne smejo uporabljati. Ugotovil je nekaj novih vrst entomofavne Jugoslavije oz, Hrvaške, ki izvirajo z drugih celin (npr. Corythuca ciliala), in preučil njihovo bionomijo ter ekologijo v novih razmerah in možnosti zatiranja tudi na biotični način. Podrobno je preučil hrošča Sitophilus zeamais, zdaj pa se ukvarja z novim, izredno nevarnim škodljivcem koruze Diabrotica virgifera virgifera, ki je bil že zanesen na Balkan. Že zgodaj je preko preučevanja entom o loških problemov zajet tudi problematiko zatiranja bolezni in škodljivcev in se s tem začel znanstveno ukvarjati s fttofarma-kologijo. Je eden redkih raziskovalcev, v prejšnji državi pa sploh prvi, ki so znanstveno proučevali aplikacijo fitofarmacevtskih sredstev. Pri tem je vedno stTemel za čim manjšo uporabo sintetičnih kemičnih spojin. Tako je raziskoval delovanje inertnih prašiv na žuželke in pri tem razjasnil nekatere dileme v svetovni literaturi glede njihovega mehanizma delovanja. Na svetovnem fitomedicinskem kongresu na Dunaju je J. 1967 prvi opozoril, naj sc dotlej malo znana načela integrirane fitomedicine, ki so jih začeli uvajati v sadjarstvo, razširijo tudi na druge kmetijske posevke in nasade. Podrobno je raziskoval razmerje med populacijami talnih škodljivcev, številom plevelov in pojavom gospodarskih škod, kar lahko služi za »decision making« uporabe talnih insckticidov. To mu je prineslo velik ugled v tujini in ustrezno citiranost. V prejšnji državi je prvi dokazal rczistenco koloradskega hrošča na DDT, lindan, organske fosforne estre, karbamate in piretroide, podobno tudi pri nekaterih drugih žuželkah. Iz skrčenega opisa delovanja in dosežkov akademika Milana Maceljskega izhaja, da je njegov znanstveni prispevek na področju entomologije in fitofarmakologije za območje Hrvatske, prejšnje države, delno tudi v evropskem merilu, zelo pomemben. Posebej je iz njegovega znanstvenega in strokovnega dela vidno prizadevanje, da bi teoretična dognanja približal praksi. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je akademika prof, dr. Milana Maceljskega na skupščini 8. aprila 1999 izvolila za dopisnega člana. Jože Maček BIBLIOGRAFIJA NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1999 Aleksander Bajt ČLANKI IN SESTAVKI Za novi volilni sitem i, Mag, Ljubljana, 17.2,1999, let. 5, št. 7, str. 4649, fotogr (COBISS-1D 10253613); Za novi volilni sitem 2. Mag, Ljubljana, 24.2.1999, let. 5, št, 8, str. 46-49, fotogr. (COBISS-ID 10307117). PODLISTEK V ŠESTNAJSTIH NADALJEVANJIH Dosje Berman. Delo, Ljubljana, 8. jul. 1999-26, jul. 1999, leto 41, št. 155-170 (COBISS- ID 12456237). POLEMIKA, DISKUSIJSKI PRISPEVEK Kdo je kdo in the World. Vanity Fair. Delo, Ljubljana, 4.2.1999, let. 41, št. 28, str. 21 (Književni listi). (COBISS-ID 10144045) Kdo je kdo in the World. Vanity Fair. 3. Delo, Ljubljana, 25.2.1999, let. 41, št. 45, str. 19 (Književni listi). (COBISS-ID 10326061) Revizija: odgovor na besedilo dr. Tineta Hribarja, ki je v Mladini izhajalo v juliju in ovinia. Mladina, 27. sep. 1999, št. 39, str. 46-47, fotogr. (COBISS-ID 12613165) Sedem laži. Mladina, 20. dee. 1999, št. 51, stT. 4. (COBISS-ID 13401389) OBJAVLJENI INTERVJU Obsojam jih, komunistel Intervju: dr. Aleksander Bajt, Dnevnik, Ljubljana, 1991, 25, sep. 1999, let 49, št. 261, str. 22-25 (Zelena pika). (COBISS-ID 12417069) Dr. Aleksander Bajt, Nesmiselnost partizanskega boja 1941-45. Mladina, 20. sep, 1999, št. 38, str. 31-35, fotogr. (COBISS-ID 12273453) MONOGRAFIJA Avtobiografska študija Bermanovdosje, (Zbirka Premiki). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.1345 str. ISBN 86-11-15713-3. (COBISS-ID 103018496) France Bernik KNJIGA Obzorja slovenske književnosti. Slovenistične in primerjalne študije. Razprave in eseji, 43. Slovenska matica, Ljubljana 1999, 327 str. RAZPRAVE IN SESTAVKI Das Nationale und Universelle in der slowenischen Literatur. Balten - Staven -Deutsche: Aspekte und Perspektiven kultureller Kontakte. Festschrift für Friedrich Scholz zum 70. Geburtstag. Lit Verlag Münster Hamburg - London 1999, str. 1-8. Wissenschaft von der KunstL Aeademia seien darum et artium europaea. Labaci, diebus VI et VII mensis Novembris anni p. Chr. n, MCMXCVIII, SAZU 1999, str, 53-56. Znanost o umetnosti. Evropska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani 6. in 7. novembra 1998. Tretji dan, Ljubljana XXVIII, 1999, št. I, str. 30-32. Recepcija Goethejevega Fausta pri Slovencih. Primerjalna književnost, Ljubljana 22, 1999, št. 2, str. ML Goethejev Fau.it pri Slovencih. Delo - Književni listi, Ljubljana, I julija 1999, str. 17. Alojz Gradnik, klasik samohodec. Briški časnik, Dobrovo 5, št, 17, zima 1999, str. 13. GOVORI, NAGOVORI IN DRUGI PRISPEVKI Slavnostni govor. Šestdesetletnica Slovenske akademije znanosti in umetnosti 19381998. SAZU 1999, str, 21-27. Uvodni nagovor (Allow me to greet ,,,). Evropska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani 6. in 1. novembra 1998. SAZU 1999, str. 27-29. Nagovor. Evropska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani 6, in 7, novembra 1998, SAZU 1999, str. 7. Nagovor. Šestdesetlelniea Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1938-1998. SAZU 1999, str. 7. Govor ob 50-letnici Inštituta Jožef Stefan. Novice IJS, št. 73, maj 1999, str. 2-3. Predgovor. Janez Bogataj, Mojstrovine Slovenije. Založba Roku s, d. o. o. Ljubljana 1999, str. 7. Nagovor. Posvet ob 50-letnici Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah. Ljubljana, SAZU 1999, str. 5-6. Nagovor na predstavitvi zbornika Interpretacija Svetega pisma, Bogoslovni ve sin i k - The o logical Quarterly, Ljubljana, 59, 1999, št. 2, str. 259, Umestitev Janeza Puha med velike Slovence. Janez Puh - Johann Puch - Človek, kije svet obrnil na glavo. Zgodovinski arhiv, Ptuj 1999, str. 7, Utrip ta hip. Ognjišče, Koper, 35, 1999, št. 2, str. 14. V spomin - Akademik Ferdo Gestrin. Dnevnik. Ljubljana 19. aprila 1999, str. 4. Največji skupinski znanstvenoraziskovalni projekt. Delo - Književni listi, Ljubljana 18, novembra 1999, str. 20. Ob 70 letnici akademikinje Lidije Andolšek Jeras. Jubilejni zbornik ob 70-lelnici akademikinje Lidije Andolšek-JeTas. Slovensko društvo za reproduktivno medicino. Ljubljana 1999, str. 12. Dominik Mrvar, Najpomembnejše v življenju. Tržič 1999, str. 4-5; Kaj je v življenju najpomembnejše. Delo - Književni listi, Ljubljana 30. decembra 1999, str. 83, UREDNIŠTVO Academia Scientiarum etArtium Europaea. L abaci, diebus VI et VII m ens i s Novembris anni p. Chr, n. MCMXCVTI1, Evropska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani 6. in 7. novembra 1998. Uredil l-ranče Bernik. Ljubljana, SAZU 1999, 70 str. Šestdesetletnica Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1938-1998. Uredil France Bernik Ljubljana, SAZU 1999, 51 str. Jože Udovič, Zbrano delo, Prva knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal France Pibernik. DZS, d.d., Ljubljana 1999, 415 str. Fran Šaleški Finžgar. Zbrano delo. Petnajsta knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Besedilo pripravil in opombe napisal Jože Šifrer. DZS, d.d., Ljubljana 1999, 594 str. Stanko Majcen. Zbrano delo. Šesta knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik, Uredil in opombe napisal Goran Schmidt. DZS, d,d., Ljubljana 1999, 280 str. Stanko Majcen. Zbrano delo. Sedma knjiga. G lavni urednik zbirke France Bemik. Uredil in opombe napisal Goran Schmidt. DZS, d.d., Ljubljana 1999, 392 str. Juš Kozak. Zbrano delo. Enajsta knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Jože Munda. DZS, d.d., Ljubljana 1999, 519 str. Anton Aškerc. Zbrano delo. Deveta knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Dušan Moravec, DZS, d.d., Ljubljana 1999, 589 str. Janez Bernik SKUPINSKE RAZSTAVE 1 a Rassegna Internationale dell' incisionc di piccolo formata. Casa Sperlal, Cremona 1999, 7. 3. - 7. 4. Palagio d i parte Guelta. Salone Brunelleschi. Firence, november. Aspects and positions. Museum Moderner Kunst. Dunaj, december. Vizija prihodnosti. Sveti sedež v Rimu, (Slika Katharsis ostaja v mednarodni likovni zbirki Vatikana) SAKRALNO SLIKARSTVO 14 podob Križevega pota in štiri stike iz življenja Janeza Krstnika (za Trnovsko cerkev v Ljubljani). RISBE Nova revija XVIII, 1999, št. 212, str. 7, 21, 31,43, 53, 61, 77, 93, 101, 109, 145, 149. PESMI Samote. Nova revija XVIII, 1999, št. 212, str. 65-70. Robert Blinc Dynamic Symmetry Breaking in KSCN: a i9K and "NNMR Study. Phase Transitions 67, (1999), str. 617-629. (Avtorji: R Blinc, T. Apih, J, Seliger, A, Fuith, W. Schranz, H. Warhanek.) Critical Behavior of Birefringence in the Smectic A Phase of Chiral Smectic Liquid Crystal?, Phys. Rev. F, 59, (1999), str, R1323-1326. (Avtorji: M, Škarabot, K, Kočevar, R. Blinc, G, Heppke, I, Muševič.) Evidence for S = 0-Type Spin Pairing in the Nanferra magnetic Modification ofTDAE-CM, Phys, Rev. B 59, (1999), str 5247-5251 (Avtorji: D. Arčon, R. Blinc, P, Cevc, A, Omerzu.) Modulated Ferroeiectrics. Ferroelectrics 220, (1999), str. 105-136. (Avtor: R Blinc,) The Smectic A Smectic C* Phase Transition in Submkron Confined Geometry. Liquid Crystals 26, (1999), str. 723-729, (Avtorji: M. Škarabot, S, Kralj, R, Blinc, L Muševič,) Deuteron NMR and the Local Symmetry of the II Bond in RhpfSO J. Phys. Rev. B 59, (1999), str. 11293-11297. (Avtorji: U. Mikac, D. Arčon, B. Zalar, J, Dolinšek, R. Blinc.) Local Polarization Distribution and Edwards-Anderson Order Parameter of Relaxor Ferroelectrics. Phys. Rev. Lett. S3, (1999), str. 424-427. (Avtorji: R. Blinc, J. Dolinšek, A Gregorovič, R Zalar, C, Filipič, Z. Kutnjak, A. Levstik, R. Pire.) Singlet Triplet Energy Gap in the Non-Ferromagnetic (a') Modification of TDAE-C/;). Europhvsics Letters 46, (1999), str. 667-670. (Avtorji: D. Arčon, R. Blinc, D. Mihailovic, A. Omerzu, P. Cevc.) Glassy Behavior of Mixed Hydrogen-Bonded Systems. Crystallography Reports 44, (1999), str. 177-186, (Avtorji: R. Blinc, R. Pire, B. Tadic, B. Zalar, D. Arcon, J. Dolinsek.) Electric Field Induced Birefringence in a Ferroelectric Liquid Crystal. Liquid Crystals 26, (1999), str. 1179-1184. (Avtorji: M. Conradi, A. V, Kityk, M. Škarabot, R. Blinc, 1. Muse vie.) The Impact of NMR on the Field of Liquid Crystals. Liquid Crystals 26, (1999), str. 129 5-1300. (Avtor: R. Blinc.) Written to mark the 70[B birthday of G. W. Gray in 1996. Spherical Random-Bond - Random Field Model of Relaxor FerroeleClricS. Phys. Rev. B 60, (1999), str. 13470-13478. (Avtorja: R. Pire, R, Blinc.) Rajki> BratOŽ KNJIGA H eristianesimo Aquileiese prirna d i Costa nt ino fra Aquileia e Poetovio. Ricerche per la storia della chiesa in Friuli 2, Udine-Gorizia 1999 (XIV + 5 35 strani, 26 slikovnih prilog in 2 zemljevida). PRISPEVKI V ZBORNIKIH Začetki oglejskega misijona med Slovani in Avari. Sestanek škofov »ad ripas Danubii« in sinoda v Čedadu 796, v: Vilfanov zbornik. In memoriam Sergij Vilfan. Pravo -zgodovina - narod. Recht - Geschichte - Nation, Ured./Red, Vincenc Rajšp -Ernst Bruckmüller, Ljubljana 1999, str. 79-111. Primeri množične smrti na današnjem slovenskem ozemlju v antični dobi, v: Množične smrti na Slovenskem. Zbornik referatov (29. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Izola, 22. - 24. 10. 1998). Ur. Stane Granda, Barbara Šatej, Ljubljana 1999, str. 45-78. ENCIKLOPEDIISKA GESLA, KRAJŠI PRISPEVKI Šašel Jaroslav, Teoderik Veliki, Teodozij, V: Enciklopedija Slovenije 13, Ljubljana 1999, str. 8; 229; 229-230. Ilustrirana zgodovina Slovencev. Knjižnica Enciklopedije Slovenije, Ur. Marko Vi die (et alii), Ljubljana 1999 (avtor štirih dodatnih besedil). Zadnji vzpon rimskega cesarstva. Vojna krajina in boj za njeno obvladovanje. Krščanstvo - kulturni vrh pozne antike. V: Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov. Avtorji besedil D. Božič (et alii), Ljubljana 1999 (navedena besedila na str. 294-301; 314-316; 326-328). Frühes Mönch tum in den Donau und Balkanprovinzen. Eine Bestandsaufnahme. V: Frühes Christentum zwischen Rom und Kon stan t in o pel. Resümees. Congressus internationalis XIV archacologiae christianae - Weltkongress für christliche Archäologie Wien 19. - 26, September 1999, Wien 1999 (1 stran povzetka v nepaginiranem po ahegednem zaporedju avtorjev urejenem zborniku povzetkov). Davorin Dolar ČLANKI Phase equilibria in the (water * 1.4 - dioaxane + magnesium chloride) system. - Acta Chim. Slov., 46, 1999, str. 463. (Avtorja M. Bester Rogač in D. Dolar). Water-soluble fullerene electrolytes. Limiting values of thermodynamic functions, -Acta Chim. Slov., 46, 1999, str, 523. (Avtorja J Skerjanc in D. Dolar). Short range interaction in a polyelectrolyte solution containing a mixture of mono - and divalent counterions, - Acta Chim, Slov,, 45,1998, str. 111. (Avtorja D, Dolar in M. Bester Rogač). Peter Fajfar ČLANKI Capacity spectrum method based on inelastic demand spectra. Earthquake Engineering and Structural Dynamics, 28 (1999), str. 979-993. The seismic response of reinforced concrete single-column bent viaducts designed according toEurocode 8/2. European Earthquake Engineering, 13 (1999), str. 3-18. (Avtorji: T.lsakovič, M.Fischingcr, P.Fajfar.) Posledice potresa 17.8.1999 v Ihrčiji. Gradbeni vestnik, 48 (1999), str. 253-264. (Avtoiji: M.Fischinger, P.Fajfar, R.Žarnic.) Trends in seismic design and performance evaluation approaches. Proceedings of the Eleventh European Conference on Earthquake Engineering, Paris 1998, Invited lectures, P.Bisch, P.Labbe, A.Peckcr, uredniki, Balkcma, Rotterdam, 1999, str. 237-249. Comparative study of seismic response of steelframe structures, V: Structural Dynamics - EURODYN'99, L.Fryba and J.Naprstek, urednika, Balkema, Rotterdam, 1999, str 1159-1164. (Avtorja: D.MaruSič and P.Fajfar.) Influence of asymmetry on seismic response of moment-resisting steel frames, V: Stability and ductility of steel structures, D.Dubina and M.Ivanyi, urednika, Elsevier, Amsterdam, 1999, str. 401-408, (Avtorja: D.Marušičand P.Fajfar.) On inelastic seismic response of asymmetric single-story structures, 8lb Canadian Conference on Earthquake Engineering, Vancouver, June 1999, Proceedings, Canadian Association for Earthquake Engineering, 1999, str. 763-768. (Avtorja: P.Fajfar and I.Peruš.) Inelastic seismic response of an asymmetric multi-story R/Cframe building. 8UI Canadian Conference on Earthquake Engineering, Vancouver, June 1999, Proceedings, Canadian Association for Earthquake Engineering, 1999, str. 757-762. (Avtorja: V.Kilar, P.Fajfar.) Nonlinear seismic response of asymmetric steel frame buildings V: Irregular Structures, F.Karadogan and V.Rutenberg, urednika, Istanbul Technical University, 1999, str. 157- 166. (Avtorja: D.Marušič and P.Fajfar.) Uni-direciional versus bi-directional seismic excitation of asymmetric single-story structures. V: Irregular Structures, F.Karadogan and V.Rutenberg, urednika, Istanbul Technical University, 1999, sir. 141-156. (Avtorja: P.Fajfar and I.Perus.) Application of the BSTsurface for seismic evaluation of an asymmetric multistorey building. V: Irregular Structures, F.Karadogan and V.Rutenberg, urednika, Istanbul Technical University, 1999, str. 167-180, (Avtorja: V.Kllar, P.Fajfar ) Approximate methods for nonlinear seismic analysis of building structures. 3"' International Conference on Seismology and Earthquake Engineering, Tehran, May 1999, Proceedings, M.Ghafory-Ashtiany, M.Tiv, urednika, IIEES, 1999, str. 649-658. A pract ica I nonlinear m eth odfor seism ic performa nee eva luation, International seminar on seismic engineering for to morrow, Tokyo, November 1999, Proceedings, 1999, sir. 39-48. GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 13.KN.IKiA Šuklje Lujo, str, 165. INTERVJU Stare stolpnice so tempi rane bombe. Manager, September 1999. Dušan Fcrluga POGLAVJI V KNJIGI Unusual tubulo-interstitial diseases. In: S, V, Seshan, V. D. D Agati, G, A, Appel, J. Churg (eds). Renal Disease, Classification and Atlas of Tub ul o-in te rs ti tal and Va su cal Diseases, Baltimore: Williams&Wilkins, 1999: 167-178. (Avtor: D. Ferluga), Special forms of renal infection. In: S. V, Seshan, V. D'Agat i, G. A. Appel, J. Churg (eds). Renal Disease. Classification and Atlas of Tbbulo-interstital and Vasucal Diseases. Baltimore: Williams&Wilkins, 1999: 79-106. (Avtorji: K. N. Lai , F. M. Lai, R. Sinniah, D. Ferluga), ČLANEK Vascular pathology in systemic lupus erythematosus: Crossroads of i m m une complex vasculitis and vasculopathy, thrombotic microangiopathy and arteriosclerosis. Rev Esp Pathol 1999. 32: 48 MS 3. (Avtor: D. Ferluga). PRISPEVKI V ZBORNIKIH MEDNARODNEGA KONGRESA IN MEDNARODNIH STROKOVNO-ZNANSTVENlH SIMPOZIJEV Primary extranodal low grade MALT lymphoma of biliary tract In: V. Ferlan-Marolt, B. Luzar, K. Pavelie, et al, editors. Proceedings of the International conference on diseases of pancreas, biliary tract and duodenum: day of dialogue in diagnostic dilemmas DDDD; 1999 May 7, Ljubljana. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine University of Ljubljana, 1999; 60-1, (Avtorja: B. Luzar, D. Fcrluga). Live t metastases of pancreatic insulinoma 15 years after initial surgery, accompanied by crescentic glomerulonephritis. In: V, Ferlan-Marolt, B, Luzar, K. Pave lic, et al, editors. Proceedings of the International conference on diseases of pancreas, biliary tract and duodenum: day of dialogue in diagnostic dilemmas DDDD; 1999 May 7, Ljubljana, Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine University of Ljubljana, 1999; 87-92, (Avtorji: D. Ferluga, A. Vizjak, A, Janež, F. M revije, A. Kočij a ni ič). ElectromicroScopical study of tubulo-interstitial changes in endemic nephropathy. In: 1, kongres hrvatskog društva za elektronsku mikroskopiju s medunarodnim učešcem; 1999 svi 13-16; Zagreb, Zagreb: Klinička bolnica Dubrava, 1999,12-5. (Avtorji: A, Hvala, D, Ferluga, T, Kobenter, S. Trnčevic, A, Halilbašič), Electron microscopic characteristics of glomerular immune deposits in systemic lupus erythematosus. In: 1. kongres hrvatskog društva za elektronsku mikroskopiju s medunarodnim učeščem; 1999 svi 13-16; Zagreb. Zagreb: Klinička bolnica Dubrava, 1999; 91-6. (Avtorji: D. Ferluga, A. Hvala, T. Kobenter, A. Vizjak). AN CA antigen specificity - diagnostic implications and associated renal pathology. In: Vizjak A, Rozman B, Ferluga D, editors. Autoimmune systemic diseases. Proceedings of the 30th memorial meeting for professor Janez Plečnik: under the auspices of the European society of pathology; 1999 Dec 2-3; Ljubljana. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine University of Ljubljana, 1999; 7-11. (Avtorji: A. Vizjak, B. Nagode, T. Rett, M. Koselj, B. Rozman, S. Kaplan-Pavlovčič, M. Košnik, V, Petrič, D. Ferluga), Tromboze drobnega žilja pri bolnikih s SLE in antifosfolipidnim sindromom. Klinični primeri. In: A. Vizjak, B. Rozman, D. Ferluga, editors. Autoimmune systemic diseases. Proceedings of the 30th memorial meeting for professor Janez Plečnik: under the auspices of the European society of pathology; 1999 Dec 2-3; Ljubljana. Ljubljana: Institute of pathology, Faculty of Medicine University of Ljubljana, 1999; 57-8. (Avtorji: A. Šipek-Dolničar, M. Hojnik, B. Rozman, A. Vizjak, D. Ferluga), Fingerprint and other organised deposits in lupus nephritis. In: A. Vizjak, B, Rozman, D. Ferluga, editors. Autoimmune systemic diseases, Proceedings of the 30th memorial meeting for professor Janez Plečnik: under the auspices of the European society of pathology; 1999 Dcc 2-3; Ljubljana. Ljubljana: Institute of pathology, Faculty of Medicine University of Ljubljana, 1999; 59-61. (Avtorji: A. Hvala, F, Kobenter, D, Ferluga), Cell adhesion molecules on endothelial cells of kidney and choroid plexus in systemic lupus erythematosus. Authopsy study. In: Vizjak A, Rozman B, Ferluga D, editors. Autoimmune systemic diseases. Proceedings of the 30th memorial meeting for professor Janez Plečnik: under the auspices of the European society of pathology; 1999 Dcc 2-3; Ljubljana. Ljubljana: Institute of pathology, Faculty of Medicine University of Ljubljana, 1999; 62-6, (Avtorji: M. Arnol, A. Vizjak, V. Jurčič, T. Perkovič, D. Ferluga). Tubulo-interstitial involvement in various WHO classes of lupus nephritis. In: A, Vizjak, B. Rozman, D, Ferluga, editors. Autoimmune systemic diseases. Proceedings of (lie 30th memorial meeting for professor Janez Plečnik: under the auspices of the European society of pathology; 1999 Dec 2-3; Ljubljana, Ljubljana: Institute of pathology, Faculty of Medicine University of Ljubljana, 1999; 94-8. (Avtorji: J. Jeruc, V, Jurčič, A. Vizjak, A. Hvala, R. Kvcder, S. Praprotnik, D. Ferluga). Renal lipid deposits and progression of lupus nephritic. In: A. Vizjak, B. Rozman, D. Ferluga, editors. Autoimmune systemic diseases. Proceedings of the 30th memorial meeting for professor lanez Plečnik: under the auspices of the European society of pathology; 1999 Dec 2-3; Ljubljana. Ljubljana: Institute of pathology, Faculty of Medicine University of Ljubljana, 1999; 99-104. (Avtorji; B, Luzar, M. Koselj, S, Kaplan-Pavlovčič, D. Ferluga). Correlation between WHO classes and forms of glomerulonephritis in SLE An, A, Vizjak, B. Rozman, D. Ferluga, editors. Autoimmune systemic diseases, Proceedings of the 30th memorial meeting for professor Janez Plečnik: under the auspices of the European society of pathology; 1999 Dec 2-3; Ljubljana, Ljubljana: Institute of pathology, Faculty of Medicine University of Ljubljana, 1999; 1128. (Avtorji: M. JenSe, A, Vizjak, A. Hvala, B. Rozman, M. Kos, A. F. Bren, D. Ferluga). Peculiar hyalinizing lupus microangiopathy in childhood mimicking clinically hypocomplementemic urticarial vasculitis. In: A. Vizjak, B. Rozman, D. Ferluga, editors. Autoimmune systemic diseases, Proceedings of the 30th memorial meeting for professor Janez Plečnik: under the auspices of the European society of pathology; 1999 Dec 2-3; Ljubljana. Ljubljana: Institute of pathology, Faculty of Medicine Universi ty of Ljubljana, 1999; 119-22, (Avtorji: D. Ferluga, A. Hvala, M, Kuhar, M, Accetto, A, Vizjak ). DRUGO Ob jubilejnem XXX. Memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika z mednarodno udeležbo in z naslovom »Avtoimunske sistemske bolezni«. Inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta, Ljubljana, ISIS 1999; 8: 27-29. (Avtor: D. Ferluga). Pomeri Študentskih raziskovalnih nalog v vzgojno-izobraževalnem procesu na Medicinski fakulteti. In: Zbornik povzetkov raziskovalnih nalog 11. kongres študentov raziskovalcev Medicinske fakultete v Ljubljani; 1998 feb; Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1999; 5-6. (Avtor: D, Ferluga). Ultraslructure of glomerular deposits in cryoglobulinemia. Virchows Arch 1999; 435(3): 277. (Avtorji; A. Hvala, A. Vizjak, D. Ferluga). Franc Forstncrič Interpolation by holomorphic automorphism and em beddings in C - J. Geo m Anal., (1999), An interpolation theorem for holomorphic automorphism of C1 -1, Geom. Anal., pred objavo, (s o avtor G. Buzzard) The h-principle for holomorphicfiber bundles with sprays - Math. Ann., sprejeto v objavo, (soavtorica J. Prezelj) Ivan Gams Chemical denudation as a geomorpbicprocess. Geografía física c dinamica quaternaria, voi. 21, Comitate gloeiologico Italiano, Torino 1998, str. 19-22. Chemical denudation as a geomorphic process. Trends and achivements in physical geography. Veszprčm, 9-12 aprila 1996 (.ur. D. Lóczy). Ponatis iz Geografía Fi si ca c Dinamica Quaternaria, vol. 21 (1), 1998, str. 19-22, Podnebne značilnosti Mislinjske doline. V: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina, II, Slovenj Gradec 1999, str, 13-30. Prispevek Dušana Novaka h krasoslorju. Naše jame, 40, Ljuhljana 1998, str. 185-186. Vzorna geografska in pokrajinska analiza. Maja Topole: Mirnska dolina. Rast, 5, 65, Novo mesto 1999, 1500-1501. V Enciklopediji Slovenije št. 13, 1999: Šentanel (str, 21), Šmartno pri Slovenj Gradcu (str. 72), Štajerska (str. 126-127), Topla (str. 288-289), Kajetan Gantar ČLANKI Začetki klasične ftlologije na ljubljanski univerzi.- V: Uvod v klasično filologijo (Ljubljana 1998), str. 167-172. Pomen klasične filologije za slovensko kulturo in njen soustvarjalni delež. - V: Uvod v klasično filologijo (Ljubljana 1998), str, 173-180. Sovre Anton. - Enciklopedija Slovenije 12 (1998), str, 181-182, Syferidus Swevus. - Enciklopedija Slovenije 12 (1998), str. 415, Moja Srečanja S profesorjem Antonom Klasincem - Zbornik Anton Klasinc (Ptuj 1998), str. 120-125. Predgovor študiji »Grška lirika in Katul«. - Zbornik Anton Klasinc (Ptuj 1998), str. 142. ideja interdisciplinarnosti v dceronovem govoru »Za pesnika Arhija« (Pro Archiapoeta). - Šumijev zbornik / Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem (Ljubljana 1999), str. 139-145. Akademska kultura. - Univerzitetne novice Univerze v Mariboru 1999/3, 4. Zakaj je morala umreti klasična gimnazija. - Zbornik ob 100-letnici šolskega pouka v zgradbi sedanje Osnovne šole Prežihovega Voran ca (Ljubljana 1999), str. 95-97. Vprašanje klasične in tradicionalne izgovarjave latinščine. - Keria 1 (Ljubljana 1999), str. 3-12. L. J. Engels - H. Hof mann, Spätantike (Wiesbaden 1997) /ocena/. - Grazer Beitrage 22 (Graz 1998), str. 265-268. Cicero über die Anfänge der Philosophie in Rom. - Wiener humanistische Rlätter / Sonderheft: Zur Philosophie der Antike (2. redigierte Auflage, Wien 1999), str. 47-60. REFERATI IN PREDAVANJA Le začniva pri Homeri... - Referat na simpoziju »Prešernovi dnevi« (Kranj 3.2. 1999). Najstarejši prevodi Biblije. - Predavanje v Krekovem domu (Selca v Selški dolini, 26.3.1999). Janez Svetokriški in latinščina. - Referat na simpoziju o Janezu SvetokriSkem (Vipavski Križ, 24.4,(999). Pojavi in problemi dvojezičnosti s> antičnem Rimu. - Predavanje v Društvu slovenskih izobražencev (Trst, 25.10.1999). Slovenski tisk v begunskih taboriščih v Avstriji po 11. svetovni vojni. - Uvodno predavanje ob otvoritvi razstave slovenskega begunskega tiska (Ljubljana, 8.11.1999). Josip Giobevnik Holomorphically embedded discs with rapidly growing area. Proc. Roy. Soc. Edinburgh 129 A (1999), sir. 343-349. Matija Gogaia ČLANKI A checklist and provisional atlas of the Cicadoidea fauna of Slovenia (Ilomoptera: Auchenorrhyncha). Actaentomol. slov. (Ljubl.), 7 (2), 1999, str. 119-128. (AvLorji: M. Gogala, A. Gogala). 77ie Song structure of Cicadetta montana macedonica Schedl with remarks on songs of related singing cicadas (Hemiptera: Auchenorrhyncha: Cicadomorpha: Tibicinidae). Reichenbachia Schriftenreihe Taxonom, EntomoJ., 33 (1), 1999, str. 91-97. (Avtorji: M, Gogala, T. Trli ar), OBJAVLJENI POVZETKI KONGRESNIH PRISPEVKOV The importance of acoustic data in the systematics of singing cicadas, with examples from S.E. Europe and S.E. Asia. V: 10th International Auchenorrhyncha Congress, Cardiff, Wales, 6-10 September 1999. Abstracts of talks and posters. [S. 1.: s. n.], 1999. (Avtorji: M. Gogala, T. Trilar). Acoustic detection and identification qfsinging cicadas (Homoptera: Cicadoidea) in Europe and in S.E. Asia. 138 th Meeting of Acoustical Society of America, Columbus, Ohio, November 1-5, 1999. Abstract: J. Acoust. Soc. Am., 106 (4), 1999, str. 2189, (Avtor: M. Gogala). UREDNIŠTVO Kazalo šestdesetih letnikov Proteusa. Ljubljana: Pri rod os lovno društvo Slovenije, 1999, str, 1-425. (Urednik: M. Gogala). PREDGOVOR, SPREMNA BESEDA Uvod urednika kazala. V: Gogala, Matija (ur,), Kazalo šestdesetih letnikov Proteusa, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, 1999, str. 7-8. (Avtor: M. Gogala). Uvodne misli k publikaciji in razstavi *> Introductory Thoughts on the Publication and Exhibition, V: Žorž, Mirjan. Skrita bogastva Makedonije, (Scopolia, Supplementum, 2). Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije: = Slovenian Museum of Natural History, 1999, str. 7. (Avtor: M. Gogala). Ljubo Golič ČLANKI Recent Development in Zeolite like Materials Synthesis and Characterization. Croat, Chem. Acta, 72 (1999), str. 187-208. (Avtorji: N. Zabukovec Logar, L. Golič, V. Kaučič). Synthesis and characterization of bis(carhoxylato)zinc(ll), (Cr - C^) - Crystal structure of bis(hexanoato)zinc(II), Zn(01CC,HJ1 -form A. - Acta Chim. Slov. 46, (1999), str. 173-184. (Avtorji: P. Šegedin, N. Lah, M. Žefran, I. Leban, L. Golič). Crystal structure and characterization of a new copper(II)-ciprofloxacin (ef) complex ŠCu(zj)(H20)y€SOr2Hp. - Acta Chim. Slov. 46, (1999), str. 203-211. (Avtorji: I. Ture!, L. Golič, O.L.R. Ramirez). Crystal structure of (Xe tFn')(VF6). - Acta Chim. Slov. 46, (1999), str. 239-252. (Avtorji: P. Eenkič, L. Golič, J. Koller, B. Žemva). IVans bis(acetato-0)bis(2-amino-6-methylpyridine-N)coppcr(II). - Acta Cryst., C55, (1999), str. 1056-1058. (Avtorji: N. Lah, L. Golič, P Šegedin, I. Leban). Trans diaquabis(nicotinamide N)bis(saIicilato-0)copper{II). -Acta Cryst., C55, (1999), str. 176-178. (Avtorji: N. Petrovčič, B. Kozlevčar, L. Golič, 1. Leban, P. Šegedin), Kristal/struktur und thermische Analyse von ilydoxzlamrnonium-hexafluOrtitanat(IV) -dihydrat und Ilydroxylammonium hexafluoroindat(IIl), - Monatsh. Chem,, 133, (1999), str. 401-408, (Avtorji: I. Ban, M, Kristl, B, Volavšek, L. Golič). Synthesis of anhydrous lanthanide chloride complexes from oxides and the crystal Structure of[ G d Clfthfjftm eda)]. - Polyhedron, 18, (1999), Str. 529-532. (Avtorji: S, Pe trice k, A, Demšar, L. Golič), UDELEŽBA NA KONGRESIH Crystal structure of Xe^F^VT^ - Eight Croatian-Slovenian Crystal!ographie Meeting, Rovinj, Croatia, June 17-19, 1999, Book of Abstracts, str. 43, (Avtorji: P, Benkič, L. Golič, J, Koller). The crystal structures of mer-CrClJ(4-etpy)J and mer-MoBr }(4-etpy)f CHJNOJ (4-etpy = 4e thy ¡pyridine, CJifl), - Eight Croatian-Slovenian Crystal lographic Meeting, Rovinj, Croatia, June 17-19,1999, Book of Abstracts, str. 44. (Avtorji: B. Modec, J,V, Breneič, G. Giester, L. Golič). Crystal structure of trans bis(acetato-0)bis(2 amino-6-methylpyridinc-N)copper(II). - Eight Croatian-Slovenian Crystallographic Meeting, Rovinj, Croatia, June 17-19, 1999, Book of Abstracts, str. 48. (Avtorji: N. Lah, P. Šegedin, L. Golič, I. Leban). Crystal Structures of Monomeric and Dimeric Copper(H) Benzoate with 2-aminopyridine. - Eight Croatian-Slovenian Crystallographic Meeting, Rovinj, Croatia, June 1719, 1999, Book of Abstracts, str. 49. (Avtorji: D. Žlindra, N. Lah, I. Leban, L. Golič, P. Šegedin), Sin teza in nekatere, pretvorbe met i l in stil 2-l2-ciano-2(2-piridinil)eienil]amino-3-dimetilaminopropenoata. - Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 23-24. september 1999. Zbornik referatov s posvetovanja, str. 186-190. (Avtorji: L. Jukič, L. Golič, B. Stanovnik). Strukturna karakterizacija iona Xefn. - Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 23-24. september 1999. Zbornik referatov s posvetovanja, sir. 652-657, (Avtorji: P. Ben kič, L. Go lič, J. Koller). The complexation of praseodymium ion by tetradenate fluorine-donating organotitanate ligand, Synthesis and structure of {{(CAfe})jTi.FJ.Prj - 14'11 Summer school on cordinaticn chemistry, Polanica-Zdroj, June 6-12, 1999, Abstracts, str. 13S. (Avtorji: A. Pevec, A, Demšar, M. Mmk, S. Petriček, L. Golič). Synthesis and characterization of zinc atkiicarboxylates(C6-Cj - crystal structure of ZnfQjCjHjJj -form A. -XVI. Hrvatski skup kemičara I kemijskih inženjera, Split, 23-26 februarja 1999, Sažeci, str. 39. (Avtorji: P. Segedin, N, Lah, M. Žefran,I. Leban, L, Golič}. Crystal structure of sodium teirahexanoatozincate. - International Union of Crystallography, XVIII Congress and General Assembly, Glasgow, Scotland, UK., August 4-13, 1999, Collected abstracts, str. 420, (Avtorji: P. Segedin, N, Lah, G. Rep, L. Golič, I. Leban). SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE Kemija l. (Srednje izobraževanje). -11, izdaja, DZS Ljubljana, 1999, 179 strani. (Avtorji: A. Kornhauscr, F. Lazarini, T. Pretnar, L, Golic). Drago Jančar SAMOSTOJNE KNJIŽNE IZDAJE Konec tisočletja, račun stoletja (eseji). Mladinska knjiga, Ljubljana 1999. Zvenenje v glavi, 2. izdaja (roman). Mladinska knjiga, Ljubljana 1999. Rauscken i m Kopf( Zvenenje v glavi), roman, v nemščino prevedel Klaus De ti ef Olof, Zsolnay Verlag, Dunaj 1999. Eseje (izbrani eseji), v poljščino prevedla Joanna Pomorska, Pogranicze, Sejny 1999. Clitic chtk nechtic (Posmehljivo poželenje), roman. V češčino prevedel František Benhart, Volvox Globalor, Praga 1999. Kratki izvještaj izdugo opsjednutoggrada (Kratko poročilo iz dolgo obleganega mesta) esej, v hrvaščino prevedel Juraj Martinovič, PEN BiH, Sarajevo 1999. ANTOLOGIJE, ZBORNIKI, VAŽNEJŠE REVJJALNE OBJAVE Poet and Athlete (Poet in atlet), prevedel Michael Biggins, Whelks Walk Review, New York 1999. Slovenske marginal ye, Sproščena Slovenija, Nova revija, Ljubljana 1999. Pogled angela, Čas kratke zgodbe (antologija slovenske kratke zgodbe), Beletrina, Ljubljana 1999. Later na magica Vdelava H avla. Državljan in dramatik Vaclav Havel, Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 1999, Severn i sij, Petintrideset stopinj (odlomki iz romana in novele), Mariborska knjiga, Slovenska matica, Ljubljana 1999. Im Morgennebel der Engei des Bbsen (Vjutranji megli angel zla), prevedel Klaus Detlef Olof, Verteidigung der Zukunft, Folio Verlag, Dunaj 1999. Ujutranjoj magli andeo zla (V jutranji megli angel zla), prevedla Mirjana Hečimovič, Durieux, Zagreb 1999. Der Käfig (Kletka), prevedel Ludwig Hartinger, Tür zu einer weiteren Welt, Kloster Bentlage, Rheine 1999. Joycens Schüler (Joyceov učenec), prevedel Klaus Detlef Olef, Literatur und Kritik, Salzburg 1999, Der Rest der Geschickte (Ostanki zgodbe), prevedel Klaus Detlef Olof, Im Wortwecshel - Ein literarischer Zirkel aus Europa, Edition, Linz 1999. Der Wellenbrecher (Prikazen iz Rovenske), prevedel Klaus Detlef Olof, Europa Erlesen - Istrien, Wieser, Celovec 1999. Und vor diesem Augenblick an war sie Staatseigentum (odlomek iz Tomana Galjot), prevedel Klaus Detlef Olof, Europa Erlesen - Ljubljana, Wies &t, Celovec 1999. Pogledandela (Pogled angela), prevedel Josip Osti, Savremena slovenačka književnost, ARS, Ceti nje 1999. Tamnastrana meseca (Temna stran meseca), prevedla Branka Dimitrijevič, Republika, Beograd 1999, Misijonar i njegova pravda (Misijonar in njegova pravičnost), prevedel Juraj Martinovič, Izraz, Sarajevo 1999, Joyce tanlivdnya (Joyceov učenec), prevedla Gällos Orsolya, 2000, Budimpešta 1999, Joyceov žiak (Joyceov učenec), prevod Anežka Kočalkova, Rombot d. Bratislava 1999. PREDAVANJA IN LITERARNI NASTOPI Branje v Drami SNG, Ljubljana 11. 2. 1999. Sodelovanje v umetniški koloniji evropskih pisateljev, skladateljev in slikarjev v mestu Rheine, Nemčija 4.3. - 9.3. 1999, Privlačnost praznine (La seducio de lo vaeio). Predavanje o sodobnih trendih v svetovni literaturi na argentinskem Mednarodnem knjižnem sejmu Feria del Libro, Buenos Aires 25.aprll 1999. Pisatelj in demokracija. Predavanje v Slovenski hiši, Buenos Aires, 2.S. 1999. Predstavitev nemškega prevoda romana Zvenenje v glavi (Rauschen im Kopi) v Alte Schmiede, Dunaj 20.5.1999. Sedem Slovencev v Parizu. Literarna branja in pogovori v Mai s on des Ecrivans in Maison Europe, Pariz 16.-23.5, 1999, 500 Jahre BentlagerSchädelschrein. Literarno branje ob 500-letnici relikvij samostana Bentlage, Rheine, 24.8,1999. Predstavitev nemškega prevoda romana Zvenenje v glavi (Rauschen im Kopf) v Literaturverein, Münster 25.S. 1999. Literarno branje v Historischer Galenhof, Kamen, Nemčija 26.8.1999. Stimmengewirr. Otvoritveno branje na evropskem literarnem srečanju »Vrtinec besed«, Hellweg, Nemčija 27. 8,1999. Ustanovitveni sestanek literarne »Grupe 99« v gTadu Kranichstein. Darmstadt 10. - 16. 10. 1999. Friedens lesu ng Branje za mir. Literarni nastop na Mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. 17.10. 1999, Branje v Literaturhaus, Salzburg 16.11.1999. Branje in pogovor z bTalci, Knjižnica Franceta Bevka, Nova GoTica 25-11,1999. Predstavitev knjige Konec stoletja, račun stoletja in pogovor z bTalci v župnišču Sv.Petra, Ljubljana 7,12.1999. Odbrana budučnosti. Uvodni referat na mednarodni okrogli mizi »Obramba prihodnosti«, Sarajevo 8. - 11,12, 1999. NAGRADE, PRIZNANJA Nagrada Dela »Krcsnik« za najboljši slovenski roman 1998 (Zvenenje v glavi). Andrej Jemec SAMOSTOJNE RAZSTAVE Razstava barvnih sitotiskov, Galerija TR3, Ljubljana, 12,4. - (5,5,1999, Razstava slik 1984 -1998, Galerija Rika Debenjaka, Kanal ob Soči, 16.4. - 7.5.1999. SKUPINSKE RAST AVE Artisti Sloven i - Afostra di grafika, Galleria d" Arte »II Saggiatore«, Roma, 11, - 24. 3.1999, 14. viški likovni Salon, Ljubljana, Osnovna šola Vič, 7. - 16.4.1999. 23. mednarodni grafični bienale, Ljubljana, 19.6.-30.9.1999. 12. Deutsche internationale Grafik-Trlennale, Frechen, 8.8. -5.9.1999. 12. Norwegian International Print Triennale, Fred ti k st ad, 26 8. - 28,11 1999. Teh Masters of Graphic Arts, 5th International Drawing and Graphik Biennial, Gyöör, Hungary, 18.9. - 30,10.1999. 12. Telekomovi mednarodni likovni tedni (delavnice v likovnih ateljejih in razstava), Piran, 2.9- 8.10.1999. Artisti Sloveni- Mostra di grafika, Firenze, Pal agio d i Parte Guelfa, Salone Brunelleschl, 30.10.- 10,11.1999. SKUPINSKA RAZSTAVA Mostra Rio Gravura - International Print Triennial '97 Krakow, Rio de Janeiro, Museu de Arte Moderna do Rio do Janeiro, 15,9. - 15.11.1999. JAVNA DELA Celostna obnova notranjosti cerkve, sv, Janeza Krstnika j? Trnovem, Ljubljana, 1999 Likovna prenova in oprema notranjosti poslovne zgradbe SCT, Ljubljana, SI o vence va 22 (Avtorji; Jemec, Hafner, Peršin, Pogačnik), UDELEŽBA NA SIMPOZIJU Grafika na prelomu tisočletja. Mednarodni simpozij v okviru 23. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, Cankarjev dom, 17.6,1999. INTERVJUJI Pogovor z Andrejem Jemcem (Niko Grafenauer, Marijan Tršar) Ldel - Nova revija, št. 202/203, letnik XVIII, febr.marec 1999, str. 96 - 115. Pogor z Andrejem Jemcem (Tadeja Krečič Schotten), Radio Slovenija, Likovni odmevi, 14.7. in 11.8 1999. Vinko Kambič ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI Criteria for grading iri the Ljubljana classification of epithelial hyperplastic laryngeal lesions. A study by members of the Working Group on Epithelial Hyperplastic Laryngeal Lesions oithe European Society of Pathology, H i sto pathology 1999, 34, str. 226-233 (Avtorji: H. Hellquist, A. Cardesa, N. Gale, V. Kambič, L. Michaels). Chromosome 7, 17 polisomies and Overexpression of epidermal growth factor receptor andp53 protein in epithelial hyperplastic laryngeal lesions. Oncology 1999; 57, v tisku (Avtorji: N Gale, V. Kambič M. Poljak, A. Cor, D. Velkavrh, B. Mlačak), Molecular genetic analysis of head and neck carcinoma in Slovenian patients. 14. International Meeting of Adriatic Society of Pathology, Portorož 1999, Book of Abstract 1999: 44 (Avtorji: M. Volavšek, U, Potočnik, V. Kambič, S, Caserman, M. Ravnik-Glavač, D. Glavač, N. Gale), Micro vessel density in epithelial hyperplastic lesions and squamous cell carcinoma of the larynx. 14, International Meeting of Adriatic Socicty of Pathology, Portorož 1999, Book of Abstract 1999: 45 (Avtorji: M. Volavšek, N, Zidar, N. Gale, V. Kambič). Expression of tenascin and ftbronectin in epithelial hyperplastic lesions and squamous carcinoma of the larynx. Virchows Arch 1999; 435: 174 (Avtorji: N. Zidar, V. Kambič, N. Gale), Molecular changes in squamous carcinoma of the head and neck in Slovenian patients. Virchows Arch 1999; 435:175 (Avtorji: M. Volavšek, U. Potočnik, V. Kambič, S. Caserman, M. Ravni k-Glavač, D. Glavač, N. Gale). Immunohisiochemical analysis of stromal cells in epithelial hyperplastic lesions and squamous carcinoma of the larynx. Virchows Arch 1999, 435: 256 (Avtorji: N. Gale, V. Kambič, N. Zidar). Classification of oropharyngal epithelial hyperplastic lesions and potential biological markers for neoplastic progression. I t umori del cavo orale e dell'orofaringalc. Atti I* Biennale S.V.O., Centro Richerchc e Studii Amplifon, 1999: 65-79. The Ljubljana classification: A practical strategy for the diagnosis of laryngeal precancerous lesions. Adv An at Pathol 1999; 6: v tisku (Avtorji N. Gale, V. Kambič, L, Michacls, A. Cardesa, H. Hellquist, N. Zidar, M. Poljak). Član k na vabilo glavnega urednika revije Advances in Anatomic Pathology, Clinical applicability of the Ljubljana classification of epithelial hyperplastic laryngeal lesions. Clin Otolaryngol 1999; 24, v tisku (Avtorji: N Gale, N. Zidar, J Fischinger, V, Kambič) VABLJENA IN PLENARNA PREDAVANJA Precancerous lesions of the upper aerodigestive tract. Medical Faculty, Postgraduate Course, 7. december, Zagreb, Hrvatska. Classification of oropharyngal epithelial hyperplastic lesions and potential biological markers for neoplastic progression. 1 t umori del cavo orale e deirorofaringale. Atti I* Biennale S.V.O. Abano Terme, Scuola Veneta Ospedaliera dl Discipline Otorino-laringoiatrice, Abano Terme, 28-29 oktober 1999: 65-79, Udeleženec okrogle mize: »Im chirurgia d i salvataggio nei tu mori del cavo orale e deli orofaringe«. V: 1 tumori del cavo orale e del 1'Grofa rin ga le, Scuola Veneta Ospedallera di Discipline Otorino-laringoiatrice, Abano Terme, 28 -29 oktober 1999: 65-79. Moderator sekcije »Tecniche di ricostruzione«. V: I (umori del cavo orale e dell'orofaririgale, Scuola Veneta Ospedaliera di Discipline Otorino-laringoiatrice, Abano Terme, 28 -29 oktober 1999: 65-79. Molecular genetic analysis of bead and neck carcinoma in Slovenian patients. 14. International Meeting of Adriatic Society of Pathology, Portorož, 25-27 junij 1999, (Avtorji: M. Volavšek, D- Potočnik, V. Kambič, S. Cascrman, M. Ravnik-Glavač, D, Glavač, N, Gale). Microvessel density in epithelial hyperplastic lesions and squamous cell carcinoma of the larynx, 14, International Meeting of Adriatic Society of Pathology, Portorož, 2527 junij 1999 (Avtorji: M. Volavšek, N, Zidar, N. Gale, V Kambič), Expression of tenascin and fibroneetin in epithelial hyperplastic lesions and squamous carcinoma of the larynx. 17 "'European Congress of Pathology, Barcelona, 18-23 september 1999, Španija (Avtorji: N. Zidar, V. Kambič, N, Galc). Molecular changes in squamous carcinoma of the head and neck in Slovenian patients. 17LhEuropean Congress of Pathology, Barcelona, 18-23 september, 1999, Španija (Avtorji: M. Volavšck, U. Potočnik, V. Kambič, S. Caserman, M. Ravnik-Glavac, D. Glavač, N. Gale). Immunohistochemical analysis of stromal cells in epithelial hyperplastic lesions and squamous carcinoma of the larynx. 17Ih European Congress of Pathology, Barcelona, 18 23 september, 1999, Španija (Avtorji: N. Gale, V, Kambič, N. Zidar). ČLANSTVO V URED1ŠKEM SVETU Oncology, International Journal of Cancer Research and Treatment, Karger, Basel DRUGE DEJAVNOSTI Usklajevanje dela: Working Group on Epithelial Hyperplastic Laryngeal Lesions of the European Society of Pathology Vodil in usklajeval delo Delovne skupine za proučevanje epitelijskih hiperplastičnih lezij laringalne sluznice pri Odhoru za medicinske študije SAZU. Taras Kermauner POGLAVJE ALI SAMOSTOJNI SESTAVEK V ZNANSTVENI KNJIGI Taras Kermauner, Alenka GoljevcŠček, Povojna slovenska književnost v Južni Ameriki, Dramatika, Uvod. V: Helga Glušič, (ur.), ct al. Slovenska izselje nska književnost. Ljubljana: ZRC: Rokus, 1999, str 172-177. [COBISS-ID 11267117] Taras Kermauner, Alenka Goljevešček, Povojna slovenska književnost v Južni A meriki, Dramatika, Nikolaj Jeločnik. V: Helga Glušič (ur ), et al. Slovenska izseljenska književnost. Ljubljana: ZRC: Rokus, 1999, str. 177-194, fotogr. [COBISS-ID 11267373] Taras Kermauner, Alenka Goljevešček, Povojna slovenska književnost v južni Ameriki, Dramatika, Joža Vombergar, V: Helga Glušič (ur), et al, Slovenska izseljenska književnost. Ljubljana: ZRC: Rokus, 1999, str. 194-210, fotogr. [COBISS-ID 11267629] Taras Kermauner, Alenka Goljevešček, Povojnij slovenska književnost v J vini Ameriki, Dramatika, Branko Rozman. V: Helga G-luhič(ur), et al. Slovenska izseljenska književnost. Ljubljana: ZRC: Rokus, 1999, str. 210-223, fotogr. [COBISS-ID 11267885] Taras Kermauner, Alenka Goljevešček, Povojna slovenska književnost v Južni Ameriki, Dramatika, Marjan Willenpart. V: Helga Glušič (ur.), et al. Slovenska izseljenska književnost. Ljubljana: ZRC: Rokus, 1999, str. 223-245. [COBISS-ID 11268397] Taras Kermauner, Alenka Goljevešček, Povojna slovenska književnost v Južni Ameriki, Dramatika, Zorko Simčič. V: Helga Glušič(ur.), et al. Slovenska izseljenska književnost. Ljubljana: ZRC: Rokus, 1999, str. 245-268, tlustr,, fotogr. [COBISS-ID 11268909] Taras Kermauner, Alenka Goljevešček, Povojna slovenska književnost v Južni Ameriki, Dramatika, Marko Krem žar. V: Helga Glušič (ur.), et al. Slovenska izseljenska književnost. Ljubljana: ZRC: Rokus, 1999, str. 268-276, fotogr. [COBISS-ID 11269421] Taras Kermauner, Alenka Goljevešček, Povojna slovenska književnost v Južni Ameriki, Dramatika, Karel Mauser, V: Heiga Glušič(ur.), et al. Slovenska izseljenska književnost. Ljubljana: ZRC: Rokus, 1999, str, 276-283, fotogr. [COBISS-ID 11271469] Taras Kermauner, Alenka Goljevešček, Po vojna slovenska književnost v Južni Ameriki, Dramatika, Joža J. Lovrenčič. V: Helga Glušič(ur.), et al. Slovenska Izseljenska književnost, Taras Kermauner, Alenka Goljevešček, Ljubljana, ZRC: Rokus, 1999, str. 283-289. [COBISS-ID 11272237] Taras Kermauner, Alenka Goljevešček, Povojna slovenska književnost v Južni Ameriki, Dramatika, Stanko Kociper. V: Helga Glušlč(ur.), et al. Slovenska izseljenska književnost. Ljubljana: ZRC: Rokus, 1999, str. 289-295, fotogr. [COBISS-ID 11272749] Taras Kermauner, Alenka Goljevešček, Povojna slovenska književnost v Južni Ameriki, Dramatika, France Papež. V: Ilelga Giušič(ur), et al. Slovenska izseljenska književnost. Ljubljana: ZRC: Rokus, 1999, str. 296-316, fotogr. [COBISS-ID 11273261] Zgodba o izvoru zla (ob Linhartovi drami Miss Jenny Love). V: Taras Kermauner. Začetki slovenske dramatike. I, Zlo in s(i)la kot izvor, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1999, str. 5-72, [COBISS-ID 12403757] Opombe k razpravi Zgodba o izvoru zla. V: Taras Kermauner. Začetki slovenske dramatike. 1, Zlo in s(i)la kot izvor, (Rekonstrukcija in/ali reintcrpretacija slovenske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1999, str. 73-131. [COBISS-ID 12404269] DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI Tekst za prijatelja. Oznanjenje, 1999, št. 21, str. 88-89. [COBISS-ID 104259328] ZNANSTVENA MONOGRAFIJA Slovenski plemenski junaki, Črtomir, (Dela, 48; 52). Ljubljana; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1997-<1999>. Zv. <1-2>, 23 cm. [SUN 961-6242-07-5. ISBN 961-6242-29-6. [COBISS-ID 71593216] Svetost, čudež, žrtev, (Rekonstrukcija in/ali reinteTpretacija slovenske dramatike), Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1998-, Zv, , graf. prikazi. ISBN 9616218-20-4, [COBISS-ID 76486656) Morala = amoraia. 3, Noj ali taščica?, (Rekonstrukcija in/ali re interpretacij a slovenske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1999, 225 str., graf. prikazi, ISBN 961-6218-26-3, [COBlSS-ID 98242048] Morala - amoraia. 4, Pisma nojem in taščicam, (Rekonstrukcija in/ali re interpretacija slovenske dramatike), Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1999. 230 str. ISBN 961-6218-30-1. [COBISS-ID 102884352] Porajanje levice-desnice, 1. Širjenje svetega narodnega prostora, (Rekonstrukcija in/al i re interpretacij a slovenske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1999. 245 str. ISBN 961-6218-31-X. [COBISS-ID 103739392] Porajanje levice-desnice. 2, Oženje domovine, (Rekonstrukcija in/ali re interpretacija slovenske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1999. 237 str. ISBN 961-6218-33-6. [COBISS-ID 104350464J Začetki slovenske dramatike. I, Zlo in s(i)la kot izvor, (Rekonstrukcija in/ali re interpretacija slovenske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1999, 235 str, ISBN 961-6218-2S-X. [COBISS-ID 100476672] AVTOR DODATNEGA BESEDILA Metod Turnšek, Božja planina : zgodovinska višarska povest, (Zbrana dramska dela, 1). Stična: Cistercijanska opatija, 1999. 80 str. ISBN 961-6205-38-2. [COBISS-ID 100382208] Metod Turnšek, Potujoči križ belih menihov; zgodovinska igra za otroško prireditev ob 800-letnici stiškega samostana, (Zbrana dramska dela, 2). Stična: Cistercijanska opatija, 1999. 85 str, ISBN 961-6205-39-0 [COBISS-ID 100382976] Janko Kos ČLANKI IN SESTAVKI Metodološki in ideološki pluralizem v sodobni (postmoderni slovenski literarni vedi. - V: Zbornik Slavističnega dmštvaSlovenije, 9, Slovenski slavistični kongres, Murska Sobota, 1998. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1999, str. 50-57. Aleksander Zorn in nova kritika, - V: Aleksander Zorn, Nacionalni junaki, narcisi in stvaritelji, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, str. 329-339. Shdnjakprešernoslovec. V: Glasnik Slovenske matice, let, XXIII, 1999, št. 1-2, str. 3237. Šopenhaverjanstvo,- V: Enciklopedija 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, str. 9697. Tragedija. - V: Enciklopedija Slovenije 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, str. 305-306. Dr. France Prešeren: življenje in delo. - V: Prešernova Vrba, Ljubljana, 1999, str. 7-15, (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije.) Besed o Prešernu ne zmanjkuje. - Delo, 6. januar 1999, Str, 10, Drobci iz akademikovih razgledov. - Družina, 13. junij 1999, str. 9-10. (Pogovor z akad, Jankom Kosom pripravil Jože Zadtavec.) Tranziciia bo morala seči globlje, - Delo, Sobotna priloga, 30, april 1999, str. 35. (Pogovor z Jankom Kosom pripravil Peter Kolšek.) »V umetnosti gotovo obstaja nekaj presežnega.« Pogovor z dr Jankom Kosom, - Tretji dan, let, 28, 1999, št. 10, str. 2-10. PREDAVANJA IN REFERATI Prešeren in Biblija. - Referat na simpoziju Prešernovi dnevi v Kranju, 3. februar 1999. Prešeren in Biblija. - Predavanje na S A ZLI, 25, februar 1999, Tranzieija v šolstvu. - Predavanje katoliških izobražencev v Ljubljani, 18. maj 1999, Slodnjak prešernoslovec. - Predavanje na simpoziju o Antonu Slodnjaku v Slovenski matici, 11. maj 1999. Slodnjakova osebnost in delo. - Predavanje v Društvu Vi k to ri na Ptujskega, Ptuj, 29. oktober 1999. IZVEDENA IN DRUGA NEDOSTOPNA DELA Oton Zupančič. - Pogovor z Alenko Kraigher ob 50-lctnici Župančičeve smrti, Radio Slovenija, 3. program, 11. junij 1999. UREDNIŠKA DELA Berilo l. Uredila dr. Janko Kos in Tine Logar. 7. natis prenovljene izdaje, - Maribor: Založba Obzorja, 1999, 118 str. Berilo 2. Uredila dr. Janko Kos in Tine Logar. 7. natis prenovljene izdaje. - Maribor: Založba Obzorja, 1999, 133 str. Berilo 3. Uredila dr. Janko Kos in Tine Logar. 7. natis prenovljene izdaje. - Maribor: Založba Obzorja, 1999, 170 str. Berilo 4. Uredila dr. Janko Kos in Tine Logar. 7. natis prenovljene izdaje. - Maribor: Založba Obzorja, 1999, 179 str. Enciklopedija Slovenije 13. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999. (Strokovni urednik za književnost.) UČBENIK Krtfiževrtost, Učbenik literarne zgodovine in teorije. 5. natis prenovljene izdaje. -Maribor: Založba Obzorja, 1999, 469 str, Kajetan Kovič KNJIGE IN ANTOLOGIJE Mein Freund Piki Jakob (Moj prijatelj Piki Jakob). Nemški prevod Karoline Meschnigg. Verlag Hermagoras/Mohorjeva, Celovec 1999, Sommer (Poletje), (Pesmi). Nemški prevod Fabjan Hafner. Wie ser Verlag, Celovec 1999. Mačji sejem. Mladinska knjiga, 1999. Nove paetas eslovenos contemporaneos. Antologij a. Kajetan Kovič: liha do sul (Ju'ni otok), O pais dos rnorlos (Dežela mrtvih), Mon pera, Vcnto o arvore (Veter in steblo), O rapaz (Deček)=. - Portugalski Prevod: Želim i r Brala. - Slovene Writers" Association, Ljubljana, 1999. Muze niso molčale. Antologija. Pismo Izetu S a raj licu. Original in angleški prevod »A Letter To Izet S a raj lic« (Alasdair MacKinnon). - Mirovni Komite Mednarodnega PEN-a in Slovenski PEN, Ljubljana, London 1999. PESMI Pomlad 1999. - Delo-KL, Ljubljana, 8.4.1999. PESMI (Prevodi) El otono de los soidados rnuertos (Jesen mrtvih vojakov). - Galic. prevod U.Hcinze de Lorenzo. - O Correo Galego, Santiago d.C, 29.1.1999. Poems: Day's Geometry (Geometrija dneva), Our Father (Očena[), Mad dog (Stekli pes), Scents (Vonji), Boys (Dečki), Something (Nekaj), Poem (Pesem), The Unpleasent Message (Nepriljudna poslanica), Mon pčre. - Angleški prevodi različnih prevajalcev. Z biografijo in bibliografijo. - LEFT CURVE, no.23. Oakland, California, 1999. Gedichte: Psalm, Romanze (Romanca). - Nemški prevod Alois Hergouth, -NEeuropa (Ar L? - Lett res - Sciences), letnik XXVII, [t. 97/99, Luxembourg, 1999. Pesmi. - Hebrejski prevod Salman Masai h a (Bela pravljica, Ep i tal), Yael Globerman (Obisk, Dečki, Očenaš, Zlati vrt). - Moznaim, Tel Aviv, 1999. The Fire under the Moon. - Antologija sodobne slovenske poezije. - K.Kovie: Dežela nerojenih, The Land of the Unborn (angl .prevod Mia Dintinjana). - Chattanooga, 1999. PROZA Vas po imenu H rastje Mota. - Glasnik občine Radenci, 1999, PREVODI IZ TUJIH JEZIKOV Izet Sarajiič, Lirika. - Prevodi K, Kovica: Nekoč bom star; Tvrtkova ulica; Kajetanu Koviču; Lojzetu Krakarju; Alfonsu Gattu; Marburg; Monsieur Bovary; 1950. -Mladinska knjiga, 1999. Alojz Kralj VABLJEN A PREDAVAN JA Optimizing muscle activation in FES standing, TECHNION - Israel Institute of Technology, The Julius Silver Institute of Biomedical Engineering Sciences, Haira, Israel, 17. marca 1999. Clinical Relevance of FES standing, Tel-Aviv University, Medical School, Loewenstoin Hospital Rehabilitation Center, Ra'anana, Israel, 18. marca 1999, FES and the locomotion Restoration in Spinal Cord Injured Patients, Akita University, School of Medicine, 26. april, 1999, Akita, Japonska. The principles of faster FES gate sequences composition, Tohoku University, Graduate School of Medicine, 23. april, 1999, Sendai, Japonska. PLENARNO VABLJENO PREDAVANJE The Problems and Future of FES Standing-up. Japanese Journal of Medical Electronics and Biological Engineering, Vol. 37. Supple. Proc. 01" the 38111 Conference The Japan Society of Medical &. Biological Engineering, Sendai 2123 april, 1999. SL-1, pp 1-2 PRISPEVKI NA KONGRESIH IN DRUGIH SREČANJIH Nove tehnologije in materiali odpirajo obetavne perspektive za FES in rehabilitacijo prizadetih oseb. Posvet: Rehabilitacijo za novo tisočletje, Lj uhlja na, 15. oktober 1999, zbornik v tisku. Voluntary Controlled Peroneal Stimulator. Proceeding of the First Joint BMES/EMS Conference, Serving Humanity, Advancing Tehnology 13 -16 oktober, 1999, Atlanta, GA, USA, stran. 661 ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI Use of Functional Electrical Stimulation in the Lower Extremities of Incomplete Spinal Card Injured Patients. Artificial Organs, 23, (5) 1999, str. 403-409 (Avtorji: Tadej Bajd, Alojz Kralj, Martin Štefančič, Nada Lavrač.) Prohfems associated with FES - standing in paraplegia. Technology and Health care, 7, 1999, strani 301-308. (Avtorji: Tadej Bajd, Marko Munih, Alojz Kralj.) Hiomechanical Response in the Ankle to Stimulation of Lumbosacral Nerve Roots with Spiral Cuff Mult ielectrode. Neurologia medico-dururgia, vol, 39, No. 9, september 1999, str. 659-667. (Avtorji: Roman Bošnjak, Vinko V, Dolenc, Alojz Kralj,) Functional Electrical Stimulation and Arm Supported Sit-To-Stand Transfer After Paraplegia. A Study of Kinetic Parameters. Artificial Organs, 23 (5), 1999, str. 413-417, (Avtorji; Roman Kamnik, Tadej Bajd, Alojz Kralj.) Andrej Kranjc ČLANKI IN SESTAVKI Izvirni znanstveni članek Speleothem fall (an example of a sudden stalactite collapse in Škocjanske jame) = O odpadanju sige (primer odpadlega stalaktita v Škocjanskih jamah) Acta carsol., 1999, letn. 28, U. 1, str. 201-214, i!ustr.[COBISS-ID 128673731 Pregledni znanstveni članek Dvorni matematik J. A. Nage! na kranjskem krasu 1748. V: S an d i Sitar (ur.), Franco Adamič (ur.), Janez Bat I s (ur,), Franc Križa nič (ut.), Raj ko Pavlovec (ur.), Stane Peteri in (ur.). Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. Zv. 13/14. Vol, 13/14. Ljubljana: Slovenska matica, 1998, str. 335-343, ilustr, [COBISS-ID 11291181] Strokovni članek Vodne značilnosti Škocjanskih jam. Naše jame, 1998 [tisk. 1999], 40, str. 28-33. [COBISS- ID574037] Poljudni članek Kaj menija geografi in krasoslovci o »degradacijiprsti in dezertifikaciji«, Po mednarodnem seminarju v Španiji in na Portugalskem od 24, do 29, avgusta 1998. Kras, februar 1999, št, 31, str. 46-47. [COBISS-ID 8962146) OBJAVLIENO PREDAVAN IE NA ZNANSTVENI KONFERENCI L'importance d'Edouard-Alfred MarteJ por la spéléologie si o vene. V; ANDRÉ, Daniel (ur.), DUT1ÏU, Heléne (ur.), L' homme qui voyageait pour les gouffres : actes du colloque tenu a Mende les 17 et 18 octobre 1997, Mende: Archives départementales de la Lozere, 1999, str. 329-334. [COBISS-lD 12047917] Affore stati on of Kras - improvcmcnt or dégradation?, V: Proceedings of the international seminar on land dégradation and désertification. Aveiro: International geographical union, 1999, str, 71-76, [COBISS-ID 13040173] OBJAVLJENI RAZŠIRJENI POVZETEK PREDAVANJA NA ZNANSTVENI KONFERENCI Dvorni matematik J, A. Nagel na kranjskem krasu. Letop. Slov, akad. znan, umct., 1999, knj. 49: 1998, str. 182-183. [COBISS-ID 12053549] OH spili in karst, some cases from Slovenia. V: Nature conservation and su sta in a b le development on karst terrains, AbstTacts, Szeged, 1999, str. 13. Karst Water Research in Slovenia. V: Book of Abstracts, GroundwaleT Pollution in Karst, lntern. workshop on KaTst Hydrology and Karst Water Management. Ljubljana, 1999, str. 15. POGLAVJE ALI SAMOSTOJNI SESTAVEK V ZNANSTVENI KNJIGI Pollution by surface water: The Reka River. V: David Drew (ur.), Heinz Hotzl (ur.). Karst hydrogeology and human activities : impacts, conséquences and implications, (International contributions to hydrogeology, 20). paper édition. Rotterdam: Balkema, 1999, str. 148-153, ilustr. [COBISS-ID 1I4I3549] (Avtorja: lanja Kogovšek, Andrej Kranje. Uvod. V; Andrej Kranjc (ur.), Vojislav Likar (ur.), Milojka Za lik Huzjan(ur.). Kras : pokrajina, življenje, ljudje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999, str. 9-17, ISBN 961-6182-93-5. [COBISS-ID 104431104] Voda na Krasu. V: Andrej Kranjc(ur ), Vojislav Likar(ur.), Milojka Žal i k Huzjan (ur,). Kras : pokrajina, življenje, ljudje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999, str. 53-55, ISBN 961-6182-93-5. [COBISS-ID 104431104] Škocjanske jame. V: Andrej Kranjc (ur.), Vojislav LikaT(uT.), Milojka Žali k Huzjan (ur.). Kras: pokrajina, življenje, ljudje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999, 77-82, ISBN 961-6182-93-5. [COBISS-ID 104431104] SESTAVKI V ENCIKLOPEDIJI Serko Alfred, str. 32. Škocjanske jame, str, 47-48. Spehovka, str. 108. Trnovski gozd, str. 346. OBJAVLJENA RECFNZlJA, PRIKAZ KNJIGE, KRITIKA Karst hydrogeology and human activities impacts, conséquences and implications. International contributions to hydrogeology, 20, International Association of HydTogeologists, Editors David Drew & Heinz Hôtzl, 322 pp, A.A.Balkema, Rotterdam/Brookfeld, 1999. Acta carsoi., 1999, letn, 28, št, 1, str. 333-334, [COBISS-ID 12875053] L'homme gui voyageait pour les gouffres. Actes du colloque tenu a Mende les 17 et 18 Octobre 1997 (prispevke zbrala D. André in H. Duthu), 421 str.. Archives dé parte m étalés de la Lozere, Année Martel 1997, Mende 1999. Acta carsoi., 1999, letn. 28, št. 1, str. 335-336, ilustr. [COBISS-lD 12875821] Kras i speleologia, Tom 9 (XVIII), str. 240, Katowice 1998. Acta carsol., 1999, letn. 28, št, 1, str 337-338, ilustr, [COBTSS-ID 12876589] PREDGOVOR, SPREMNA BESEDA Predgovor. V; Andrej Kranjc (ur,), Vojislav Likar (ur.), Milojka Zalik Iluzjan (ur.), Kras : pokrajina, življenje. ljudje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999, str. 6-7, ISBN 961-6182-93-5. [COBISS-ID 104431104] POLEMIKA, DISKUSIJSK1 PRISPEVEK Readers remark - about Russia, Speleophilately international, 1999, št. 57, str. 25, [COBISS-ID 12064045] Dirkališče na Krasu? Kras, februar 1999, št, 31, str. 4041. ICOBISS-ID 8958818] DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI ALCADI '98 : mednarodni simpozij o zgodovini spelcologijc in krasoslovja v Alpah, Karpatih in Dinaridih, Liptovsky Mikuliš (Slovaška), 25.-31. maja 1998. Naše jame, 1998 [tisk. 1999], 40, str. 163-164. [COBI55-1D 579157] Dr. France Habe 90-letnik. Delo (Ljubljana.;, 27.1.1999, let. 41, št. 21, str. 14, portret. [COBISS-ID 10050093] Prof. dr. Peter Habič 1934-1998. Delo (Ljubljana), 3.2.1999, let. 41, št. 27, str. 16, portret. [COBISS-ID 10111789] Šele sčasoma bomo spoznali obseg vrzeli... : prof. dr. Peter Habič (29. 9, 1934 - 24. 12, 1998). Kras, februar 1999, SL. 31, str. 24-25, portret. [COBISS-ID 8955234] Prof. dr. Peter HabiČ ( 1934^ 1998). UIS-Bulletin, 1998 [[tisk, 1999], 44, št, 1-2, str, 19-20 Predstavitev knjige Slovene Classical Karst - Kras. V: Peter Fis ter (ur.). Zbornik referatov. Ljubljana: Gradbeni inštitut ZRMK, Gradbeni centeT Slovenije, 1999, str. 101105. [COBISS-ID 13004333] Samozavestno ob prvem obračunu. Utrinki. V: Glasnik ZRS Koper, št. 7, str. 60 Dr. France Habe: (11.1. 1909 -12, 10.1999) = Dr. France IIABE: (January 11, 1909 - October 10, 1999). Acta carsol., 1999, let. 28, št. 2, str. 9-12, portret. ORGANIZIRANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH SESTANKOV Groundwater Pollution in Karst - Preserving Water Quality in Karst Systems, Ljubljana, November 4 - 6, Ljubljana 1999. (Organizacijski komite: Milena Horvat, Andrej Kranjc, Sonja Lojen, Nives Ogrinc, Andrej Stritar, Miran Veselič). Sedma mednarodna krasostovna šola »Klasični kras«. Postojna, 27, do 30. junija 1999 : jame brez stropa. Postojna, 1999, (Organizacijski odbor: Franci Gabrovšek, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Bojan Otoničar, Metka Petrič, Tanja Pipan, Tadej Slabe, Stanka Sebela. Nadja Zupan Hajna, PREDAVANJE - GOSTOVANJE NA TUJI UNIVERZI Trnovsko Banjška planota hydrogeology and water protection. Politehnika Nova Gorica. Nova Gorica, 18. 11. 1999 PRISPEVEK NA KONFERENCI, BREZ NATISA Pratique et réglementation de la spéléologie dans les espaces protégés en Europe: Les secondes Assises Nationales de l'environnement karstique. Valence (Drôme), les 20-21 novembre 1999. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik Acta carsologica. (urednik 1993-1999). Ljubljana: Inštitut za raziskovanje krasa, 1974-issn 0583-6050. Kras : pokrajina, življenje, ljudje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999. ISBN 961-6182-93-5. [C0BISS-1D 104431104](Uredniki: Andrej Kranjc, Vojislav Likar, Milojka Zalik Huzjan). Turistične jame Slovenije. Postojna, 1999. 1 koledar (25 str.), barve. (Uredniki: Andrej Kranjc, Sabina Paternost, Srečko Šajn). Jože Krašovec MONOGRAFSKA DELA Nagrada, kazen in odpuščanje; Mišljenje in verovanje starega Izraela v luči grških in sodobnih pogledov = Reward, Punishment, and Forgiveness: The Thinking and Beliefs of Ancient Israel in the Light of Greek and Modern Views. - Dela 53; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana; Svetopisemska dru_ba Slovenije, Ljubljana 1999,1037 strani + 58 strani likovnih prilog. Reward, Punishment, and Forgiveness: The Thinking and Beliefs of Ancient Israel in the Light of Greek and Modern Views. - Supplements to Vet us Test amen turn 78; Brill, Leiden - Boston - Koln 1999, XXXVI, 957 strani. RAZPRAVE, PREDGOVORI IN ČLANKI The Metaphorical Interpretation of Jerusalem in Ancient Jewish and Christian Sources. -lerusalem in Slavic Culture, uredili W Moskovich, O. Luthar, S- Schwarzband, Jews and Slavs 6, Scientific Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana; Center for Slavic Languages and Literatures of the Hebrew University, Jerusalem 1999, str. 33-49. Identiteta posameznika in naroda. - Posvet ob 50-letnici Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah, Ljubljana, 10. december 1998, uredila A. Šelih, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1999, str. 127-142. Predstavitev mednarodnega zbornika Interpretacija Svetega pisma. - Bogoslovni vestni k 59, št. 2, Ljubljana 1999, str. 247-265. Obračun ali sprava?. - Bogoslovni vestnik 59, št. 3, Ljubljana 1999, str. 279-288. Pot sprave v Psalmih. - Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem: Šumijev zbornik, uredila J. Šumi, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1999, str. 213-224. Interpretacija Svetega pisma. - Tretji dan 28, št. 2, Ljubljana 1999, str. 5-6. Multiplicity of Sources and Canonical Unity. - Society of Biblical Literature, Seventeenth International Meeting, 15-17 July, University of Helsinki, Helsinki (and) 18-21 July, University of Helsinki, Lahti Research and Training Centre 1999, str. 47. Spovedni obrazec v kumranskih in drugih judovskih virih. - Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 49. knjiga 1998, Ljubljana 1999, str. 180-181 JezdeciApokalipse: Predgovor. - Vizija sodbe: Razodetje, Apokalipsa, Mont, Ljubljana 1999, ena stran. Uvod. - Najlepši psafmi, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 1999, str. 4-5. Uvodnik: Amen, pridi. Gospod Jezus! (Raz 22,20). - Tretji dan 28, št. 11, Ljubljana 1999, str. L Svetovna promocija in slovenski butalci. - Družina 17.1.1999, let, 48, št. 3, StT, 21. Odgovor (2). - Družina 14,2.1999, let, 48, št. 7, sir. 21. INTERVJUJI Sveto pismo je polno simbolike, ki je večna in ki jo najdemo v vseh kulturah. - Delo (Znanost=Scientia) 4.8.1999, 1st. 41, it. 178, sir. 14 (pogovarjal seje Tomaž Švagelj). Sporočilo zvestemu je sodba nezvestemu. - Delo 1.9.1999, let. 41, št. 202, str. 11 (pogovarjala se je M i m i Podkrižnik). The Power of the Mystery beyond Earthly Dramas. - Slovenija, pomlad 1999, let 13, št. 1, str. 29-31. Navdušenje nad Slomškom, zadržanost do države in Cerkve. - Večer 20.9.1999, let. 55, št. 218, str. 3-4. Redki so brali, mnogi poslušati; Z akademikom dr. Jožetom Krašoveem, biblicistom, o Svetem pismu in njegovih globinah. - Večer 2.10.1999, let. 55, št. 229, str. 42 (pogovarjal se je Vili Vuk). Pravični so upanje za prihodnost. - Družina, Bož.ič 1999, str. 11 (pogovarjal seje Bogomir Štefani Č). PREDAVANJA NA KONGRESIH IN DRUGIH SREČANJIH Božja pravičnost v Svetem pismu. - Teološki tečaj za študente in izobražence, župnijska dvorana v Kranju, 29.1.1999. Kako Jezusovi učenci berejo Staro zavezo. - Biblični seminar »K a ko brati Sveto pismo«, Kapucinski samostan na Vipavskem Križu, 22,-14.1.1999, Obračun ali sprava?, - Predavanje na teološkem tečaju za teologe v Mariboru, 7.4,1999. Obračun ali sprava?. - Predavanje na teološkem tečaju za teologe na Brezjah, 8.4.1999. Pomen družine v Svetem pismu. - Predavanje na seminarju »človek kot celostno bitje«, dvorana Sv, Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, 28,4.1999. Etični vidiki ter odgovornost za edinost - odgovornost oblikovanja političnih programov in prakse, - Referat na simpoziju »Razvoj slovenskega parlamentarizma v evropski perspektivi s poudarkom na naš čas«, Sv. Jurij ob Ščavnid, 31.7,1999. Multiplicity of Sources and Canonical Unity. - Predavanje na »Seventeenth International Meeting« v Helsinkih in Lahtiju, 15.-21,7.1999. The Hebrew Notion of God's Righteousness: A Challenge for Translator's Understanding of Justice. - Predavanje na E UM EC OT Scholarly Forum Meeting, Majdah on da (Madrid), 1.-2.9.1999. Nagrada, kazen in odpuščanje = Reward, Punishment, and Forgiveness. - Tiskovna konfcrcnca ob izidu dvojezične študije, Dvorana SAZU, 24.11,1999. Nagrada, kazen in odpuščanje. - Predavanje v Lions Club Maribor, 14.12.1999. RAD IOTE LEVI ZIJA Svetloba e temi: Posebna velikonočna oddaja. - Televizija Slovenija, I, program, verski program, 5.4.1999, 6.IV.1999 (48 minut). Ambasador Republike Slovenije v znanosti. - Izjava o prejemu priznanja, Televizija Slovenija, L program, Odmevi, 23.6.1999. Ambasador Republike Slovenije v znanosti. - Radio Ognjišče, 24,6,1999, Ambasador Republike Slovenije v znanosti. - Radio SPK, Slovenski poslovni val, 15.7.1999. Anton Mar lin Slomšek in današnji čas. - Dokumen t arno-felj tonski film. Televizija Slovenija, I. program, 20.9.1999 (80 minut). Kako se Cerkev vidi v javnosti. - Televizija Slovenija, II. program, omizje ob sodelovanju nadškofa Franceta Rodcta, Alojzija Rebule in Kajetana Gantarja, voditelj Jože Faganel, 4,1,1999; ponovitev trikrat. Poti in stranpoti slovenskega svetništva. - TV 3, Politična konferenca (voditelj Tomaž, Hrastar), 28.9.1999, 29.IX.1999 (60 minut). Problem časa. - Radio Slovenija, rubrika Intelekta (sogovornika Andrej Ule in Danilo ZavTtanik, voditelj Tomaž Gerden), 26.X. 1999 (90 minut); ponovitev 28.12.1999 na Studiu of sedemnajstih. Nagrada, kazen in odpuščanje. - Televizija Slovenija, I. program, dnevnik, 24,11,1999. Nagrada, kazen in odpuščanje.-TV 3, oddaja Ključ (voditelj Tomaž Hrastar), 26.12.1999 (20 minut). ŠTUDIJSKO POTOVANJE Študijsko potovanje absolventov Teološke fakultete po Sveti deželi 1999: 27.2.14.3.1999, Obisk Sinaja in vseh pomembnejših krajev v Izraelu. ČLANSTVO V UREDNIŠKEM SVETU Ve t us Testamentum: A Quarterly Published by the International Organization for the Study of the Old Testament (član uredniškega sveta 1995-). - Leiden: E. J. Brill, 1951. Bogoslovni vest ni k (član uredniškega sveta 1997-). - Ljubljana: Teološka fakulteta, 1920, Tretji dan (član uredniškega sveta 1997-), - Ljubljana: Slovenske rim o katoliške škofije, 1971/1972. Ivan Kreft ZNANSTVENI ČLANKI Influence of genotype and processing on the In vitro rate of starch hydrolysis and resistant starch formation in peas (Pisum sativum L.). J. Agric. Food Chem., 47 (1999), str 2033-2039. (Avtorji: V. Škrabanja, H. Liljeberg, C. Medley, L Kreft, L F. M. Bjorck), Influence of temperature an tannin content in different ripening phases of buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) seeds. Fagopyrum (Kyoto), 16 (1999), str. 6165, (Avtorja: Z, Luthar, I. Kreft), Relationship of protein to the textural characteristics of buckwheat products: analysis with various buckwheat flour fractions Fagopyrum (Kyoto), 16 (1999), str. 79-83. (Avtorji: K. Ikeda, I Fujiwara, Y. Asami, R. Arai, G, Bonafaccia, I. Kreft, K. Yasumoto), It gra no saraceno: un ali men to mondiak da riscoprire. Agri col tura ricerca, 21 (182), 1999, str. 55-64. (Avtorji: G. Bonafaccia, R. Francisci, I. Kreft, K. Ikeda). Mineral composition of buckwheat by-products and its processing characteristics to konjak preparation. Fagopyrum (Kyoto), 16 (1999), stT. 89-94. (Avtorji: S. Ikeda, Y. Yamashita, L Kreft). Extraction of rutin from buckwheat (Fagopyrum esculent urn Moenchj seeds and determination by capillary electrophoresis. J. Agric. Food Chem,, 47 (1999), str. 46494652 (Avtorji: S. Kreft, M. Knap p, I. Kreft). PRISPEVKI NA SIMPOZIJIH Polyphenol-protein interactions and in vivo digestibility of buckwheat groats. Life Sciences Conference, Gozd Martuljek, Slovenia, September 18 ■ 22, 1999. Ljubljana: Slovenian Pharmacological Society, 1999, str. 119. (Avtorji: V. Škrabanja, H. Nygaard Laerke, 1. Kreft). Dietary fiber distribution among buckwheat milling fractions-an aspect to design functional buckwheat products. Proceedings of the Euro Food Chem X, 22-24 september, 1999, Budapest, Hungary. Functional foods - a new challenge for the food chemists. Budapest: Federation of European Chemical Societies, Food Chemistry Division: Hungarian Scientific Society for Food Industry: Hungarian Chemistry Society, 1999, str. 372. (Avtorji: V. Škrabanja, T. Golob, L Kreft). Traditional crops as a possibility for the improvement of the population nutrition.V: The 8th European Nutrition Conference: LillehameT, Norway 17-19 June 1999, (Scandinavian Journal oi Nutrition, 2S, no,34), Lund: Swedish Nutrition Foundation,1999, str 37S, 1-25-P, (Avtorji: V. Škrabanja, I. Kreft, K. Vadnal, G. Dedek). Razvoj in genetski pomisleki. Civilna družba v Sloveniji in Evropi: stanje in perspektive: zbornik razprav, SAZU, 23. marec 1999. Ljubljana: Društvo Občanski forum: 1-DV, 1999, str. 250-252. DRUGI SESTAVKI Pridelovanje in uporaba ajde. Sodob. kmet., 1999, let. 32 (4), str. 192-195, (Avtorja: L Kreft, V, Škrabanja). Akademik Jože Maček 70-letnik. Delo (Ljubi.), 1. dec.1999, str. 14, (Avtorja: L. Milevoj, L Kreft), Ajda - rastlina meseca septembra. Proteus, 62 (1999), 1, str. 39-41. KNJIGA Das Buchweizenbuch. Arzfeld, Luxemburg: Islek ohne Grenzcn EW1V, 1999, 178 str, (Avtorji: L Kreft, H. Hagels, S. Jacques-Mutsch, W. Kronbcrger, P Kurth, V, Mair, C, Ries, S, Scheucher, R. Wintsch-Lustenberger, C. Zewen). VABLJENA PREDAVANJA JI grano saraceno nel mondo: eoltura ed alimentazione. Istituto Nazionale della Nutrizione, Rim, Lecco, Italija, 25.aprila 1999, Plev nate pšenice v svetu in pri nas. Predavanje na posvetovanju o piri. Gornja Radgona, 25. avg. 1999. Biologija ajde. Prirodoslovno društvo Slovenije. Predavanja v Ljubljani, Celju in Mariboru, 22. in 23. sept. 1999. Buckwheat in agriculture and nutrition. Predavanje v okviru prireditve Islek ohne Grcnzen EW1V, Luksemburg, 15. okt. 1999 Uroš Krek NOVA DELA Am Wege zum Licht - Na poti k svetlobi. Ciklus pesmi za alt in godalni orkester / bes. Te a Rovšek - Witzemann, prevod Urošk Krek/. POMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADB Con trab as so concertante za kontrabas in godalni orkester, krstna izvedba Gorica, Italija, nato v Zemonu, na Dobrovem v Domžalah in Ljubljani. Inventiones ferales za violino in godalni orkester, Ljubljana, v okviru Festivala / mednarodni mladidnski godalni orkester, solist Črtomir Siškovič/. Zürich /Tonhalle orkester, solist Primož Novšak, d tri gen l David Zinman/ Sek stet za 2 violini, 2 violi in 2 violončela na temo Franka Martina, Ljubljana, Rapsodični ples, Ljubljana, Beljak, Portorož, Druga sonata /Spominjanja/ za violino in klavir, Zagreb, Ljubljana. Canto per viola e arpa, Bled. Sonata za dve violini, Zürich. Vöra bije za mešani zbor, krstna izvedba Ljubljana in na mednarodnih tekmovanjih. ZVOČNI ZAPISI Canto per viola e arpa, arhivni posnetek za Radio Slovenija. Vester Camcnae /Q. iloratius Flaccus/ in Domov bom šel /Matej Bor/ za mešani zbor na CD APZ Tone Tomšič »Naše zlate pesmi« - APZ CD 004 Vora bije na CD »Bom naredil stezice - slovensko ljudsko izročilo« CD DDD LM 004 Espressivo za flavto in klavir, CD GŠ Velenje /K. Šantl-Zupan, D, Čizmak/ NOTNI ZAPISI »Vedro je lice stvari«, monografija izbranih zborovskih skladb, izdaja: Sklad RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost, 1999, Lojze Lcbič NOVE SKLADBE Miti in apokrifi (Veno Taufer) za basbariton in simfonični orkester. Krstna izvedba 17.5. na koncertu EBU (European Broadcasting Union), Cankarjev dom Ljubljana; Marko Fink basbariton, simfoniki RTV Slovenija; dir. Anton Nanut. POMEMBNEJŠE IZVEDBE Rubato za violo. Prva izvedba v Ljubljani 10.1., Modri salon hotela Union; Franc Avsenek viola. Mozaiki (Gregor Strniša) za mešani zbor in inštrumente. Na mednarodnem tekmovanju v Martobersdorlu 22,5. Komorni zbor Avc z izvedbo tega dela osvoji nagrado ustanove Ca tla Orffa; dir. Adraž Hauptman, Iz kamna v vodi (Gregor Strniša) za mešani zbor in inštrumente, 23. 5. na Concours de Chant Choral,Tours, Francija. APZ Tone Tomšič, dir. Stojan Kurent. Cantico I - Glasba za orkester. Otvoritveni koncert na Svetovnih glasbenih dnevih ISCM 25,9. v Bukarešti. Filhaemonija »George Eenescu«,dir. Cristian Mandeal, I Hud tempus ... za orgle in trobento. Festival Trieste Prima, Trieste Contemporanea, 2.12.1999; Stanko Arnold, trobenta, Maks Strmčnik, orgle. NOTNI ZAPISI Urok (ljudska besedila) za mladinski ali ženski zbor; pri ameriški založbi Earthsong, Corvallis Oregon (16 strani). V tihem šelestenju časa (Gregor Strniša) Šliri skladbe za mešani zbor in instrumente. Založba: Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti s finančno pomočjo iz Fonda za upokojene člane SAZU (91 strani). Per oboe (Chalumcau II) za oboo solo, Edicije Društva slovenskih skladateljev ED.DSS 1491 (10 strani). Aprilske vinjete (Chalumeau III) za flavto solo. ED.DSS 1490 (16 strani). Chalumeau za klarinet solo, ED,DSS 894 (12 strani - ponatis). ZVOČNI ZAPISI Chalumeau za klarinet; Klari netovanje, Slovenski kvartet klarinetov, izvajalce Andrej Zupan. Samozaložba SAZAS SKK CD 001; 1999. APZ v živo - naše zlati pesmi, SAZAS APZ CD-004.005. Na plošči so v širšem sporedu skladateljeva dela: Tihi gaj; Lipa; Pomlad in zima iz suite letni časi ter Iz kamna v vodi. STROKOVNA BESEDILA Skladatelj išče človeški glas. Ob izidu izbranih zborov. Naši zbori 49, 1999 Št. 1, str. 36. Aled ljudskim in umetnim - besedilo za zgoščenko SAZAS 105586; Slovenske ljudske pesmi: Komorni zboT RTV Slovenija, dirigent Lojze Lebič. Številni intervjuji, radijske in televizijske oddaje, nastopi in predavanja. Janez Leveč ČLANKI On the Kinetics of Liquid-Phase Methanol Synthesis over Commercial CuZn0/Al203 Catalyst, Chem, Eng. Sei., 54(1999), str. 3577-3586 (Avtorja: M. Šetinc, J, Levee). Kinetics of Wet Oxidation of Propionic and 3-Hydroxypropionic Acids, lnd. Eng. Chem. Res., 38(1999), str. 2557-2563 (Avtorja: R. V. Shende, J, Levee). Wet Oxidation of Phenol on Ct^CujOJ^ Catalyst, J. Catal., 184(1999), str. 39-48 (Avtorji: S. Hočevar, J, Batista, J, Leveč). Wet Oxidation Kinetics of Refractory Low Molecular Mass Carboxylic Acids7 lnd. Eng. Chem, Res,, 38(1999), str. 3830-3837 (Avtorja: R, V. Shende, J, Levee). Wet Oxidation of an Azo Dye: Lumped Kinetics in Batch and Mixed Flow Reactors, AlChE Journal, 45(1999), str. 2571-2579 (Avtorja: J. Donlagic, J. Levee). PODELJEN AMERIŠKI PATENT Arrangement and Process for Oxidizing an Aqueous Medium, United States Patent, 5,928,521, July 21, 1999 (Avtor: J Levee). Jože Maček ZNANSTVENI REFERAT Marko Anton Plenčič - a hitherto unknown predecessor of scientific phytopathology.-Abstracts 51st International Symposium on Crop Protection. May 4,1999, Gent, Belgium, str. 156. STROKOVNA RAZPRAVA fN ČLANKI 150-letnica zemljiške odveze ■ najpomembnejšega dogodka v zgodovini našega kmetstva,-Sodobno kmetijstvo, 32, 2, 1999, 95-98, Kmetijstvo in urejanje okolja - Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. Zbirka Usklajeno in Sonaravno 1. Narava in okolje. Varstvo in razvoj v Republiki Sloveniji. Ljubljana, 1999, str, 31. Razred za naravoslovne vede.- Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 47. knjiga, 1996, Ljubljana, 1997 str. 147-148. Razred za naravoslovne vede,- Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 48. knjiga, 1997, Ljubljana, 1998 str. 188-189. Razred za naravoslovne vedi.-Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 49. knjiga, 1998, Ljubljana, 1999 str. 162-163. O nacizmu.■ Koledar Mohorjeve družbe 2000. Celje 1999, str. 109-115. RECENZIJE IN PRIKAZI Družba jv. Mohorja. Celovška, Celjska in Goriška Mohorjeva v slovenskem kulturnem prostoru (1851-1995), Celje, Celovec, Gorica, 1996, 195 str., obj, v Zgodov, časopisu 52, 1, 1998, 145-147. Wolfgang Srhi id: Die Geschichte der Gerichtsbarkeit. Vom G o ties ur te i I bis zum Beginn der modernen Rcchtssprechung. 1000 Jahre Grausamkeit.- Hamburg: Nikol Verlags g es e 1 Is ch aft 1997, 256 str. obj. v ZČ 52, 2,1998, 291-292. Tisuču godina prvoga spomena ribarstva u Hrvata - Zbornik radova istoimenog skup a održanoga u Zagrebu, Zadru-Salima i Splitu od 10. -18, Oktobra 1995. ZagTeb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti. Odbor za obilježavanje tisuču godina prvog spomena ribarstva u Hrvata. Split i Institut za oceanografiju i ribarstvo, 1997, 692 str. Obj. v ZČ 52, 3, 1998, 451-453. Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povjesne i društvene znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, 1998, 184 str. obj. v ZČ 52, 4, 1998, 62S-630, Ra sprave iz hrvatske kulturne pros lost i.- Knjiga 1, Zagreb: Odsjek za povijesne i društvene znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, 1998, 162 str. Obj. v ZČ 52, 4, 1998, 630-631. Ivan Dolinar; Zgodovina župnije sv, Pavel v Savinjski dolini ob stoletnici župnijske cerkve sv. Pavla,- Župnijski gospodarski svet župnije sv. Pavla v Savinjski dolini, 1999, 138 str. Obj. v Kroniki 47, 1-2, 1998, 203-204. Dr Avguštin Lah: Tacenski gasilci in dvajseto stoletje. Prostovoljno gasilsko društvo Tacen 1898-1998 in sodobno varstvo,- Izdalo PGD Tacen, Ljubljana 1998, 135 str. Kronika 47, 1-2, 1999, 197. Priročnik o fitofarmacevtskih sredstvih v Republiki Sloveniji.- Obj, v Sodobno kmetijstvo 32, 5, 1999, 270. SPOMINSKI ZAPIS Zaslužni prof. dr. Franjo Janežič - 90 letnik. Sodobno kmetijstvo 32, 1, 1999, 57-58 (skupaj z L. Milevoj in S. Tr dan oni). PREVODI IN PRIREDBE Tipologija vzrokov za opustitev študija pri nemških študentih - Vestni k Univerze v Ljubljani, 30, 1, 1999, 19. Svoboda povzroča strah,- Ibid. 30, 7-9, 1999, 23-25. Christoper Brickell, David Joyce: Drevesa, grmovnice in cvetlice,- Ljubljana: Mladinska knjiga 1999, 336 str. (skupaj z Alenko Dermastia). Standardi EP PO. Smernice za ovrednotenje učinkovitosti fitoarmacevlskih sredstev. 2. zvezek Fungicidi in baktericidi, 197 str,, 3, Zvezek fnsekticidi in akaricidi, 232 str, Evropska in mediteranska organizacija za varstvo rastlin, Pariz, 1997. Prevod za Ministrstvo Za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. UREDNIŠKO DELO Zbornik predavanj in referatov 4. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin v Portorožu od 3. do 4. marca 1999. Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana, 1999, 514 str. RAZNO Nagovor ob predstavitvi knjige akademika Milana Maceljskega Polj o privre d na entomologija na Agronomski fakulteti v Zagrebu dne 15. 4, 1999. Nagovor ob začetku predstavitev raziskovalnih programov Riotehniške, Veterinarske fakultete in Nacionalnega inštituta za biologijo kot vodja ekspertne skupine za biotehniške vede na Biotehniški fakulteti dne 9, 6. in v Biološkem središču 18, 6. 1999 Intervju z naslovom Človeku se ne bi bilo treba igrati boga (naslova ni izbral intervjuvanec !) v časniku Večer LV, št. 258 (16840) dne 6. nov, 1999, str. 44. Poleg navedenega je bilo objavljenih še 11 kratkih sestavkov v tedniku Kmečki glas, Menart Janez IZVIRNE PESMI Izbrane pesmi. Jubilejna izdaja. Izbral in spremno besedo napisal Marjan Brezovar. -Izdala in založila Založba Mladinska knjiga. Ljubljana, 1999, Pesmi in balade. (Zgoščenka in priložena knjižica z besedili.) Berejo: Janez Menart, Polde Bibič, Boris Kralj, Pavle Ravnohrib, Ivan Rupnik. Tonski mojster: Miro Prljača. Urednik in producent: Rok Zavrtanik. Založba Sanje. Ljubljana, september-oktobeT 1999. Čas. Razstavni prospekt »Grofje Celjski«. Pokrajinski muzej, Celje, 12.4,1999. Zapozneli epigrami. Niko Grafenauer, Gledališki kritik. Repertoar SNG. Sodobnost 1999, št. 5-6. Poslovilna (Na motiv S. Reggiania). Dnevnik, 28.9.1999. Nagrobnik. Delo, Književni listi, 30.9.1999, Jesenski akvarel. V: Katalog »Sveta knjige«, 4/1999, oktober-november-december. Horoskop. (Na vabilu za lil. nastop v knjižnici). Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, Cca. 15.10.1999. Jaz. (Na vabilu za lit. nastop v knjigarni, Mladinske knjige v Mariboru). Maribor, cca, 15.10.1999. In vino veri tas. Zbornik ob 100-letnici šolskega poslopja v zgradbi sedanje Osnovne šole Prežihovega Voranca. Ljubljana, 1999. (November) Izseljenec. Rodna gruda, št. 11, 1999. Vzpon. Gorski popotnik, št, 3, 1999. Jesenski dan (Mrak,Sivina.Gole veje). Svobodni razgovori (Avstralija), št. 3-4 s c ptem b er-d ccemb er, 19 9 9, Po mladnl zvoki.. C ontra s t d. o. o., 1999. Jesen, že slutim te... V: Slovenski pesniki o jeseni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 Če bil bi... Sonet v žlahtni slovenščini, Prevod v srednje žlahtno slovenščino, Antisong. Vse v antologiji: Prosto po... Uredil Marko Juvan. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana,1999. JZV1RNL PESMI V PREVODIH Pas to rata. Latinski prevod: Silvo Kopriva. Zbornik ob 100-letnici šolskega poslopja v zgradbi sedanje Osnovne šole Prežihovega Voranča. Ljubljana, november 1999. (Ponatis na programu Osrednje proslave ob 100-letnici Klasične gimnazije. Ljubljana, Cankarjev doni, 27. 11, 1999, ) PREVODI PESMI Charles-Hubert Millevoye: Zapuščeno stanovanje. Padajoče listje, (S kratko uvodno besedo),- Rast, št.5, 1999. William Shakespeare: Sonet 130. V članku »Spoznajte svoj obraz«. Ona, 22.6,1999. William Shakespeare Soneti štev.: 91, 130, 106, 1, 3, 5, ¡2, ¡5, 16, 25, 56, 129, ¡16, 136, 141, 138, Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje, št.7, 23.6.1999. Grigor Vitez: Kdo bo z nami šel v gozdiček. Prevod Janez Menart. Mladinska knjiga, Ljubljana, november, 1999. ČLANKI Popravki, Rast, št.5, 1999. Še: Rabama manj razvidnem robu. Rast, št.2, 1999. Vivantprofessoresl Zbornik ob 100-letnici šolskega poslopja v zgradbi sedanje Osnovne šole Prežihovega Voranca. Ljubljana, 1999. Peter Leveč 1923-1999. Delo, 28.12.1999. INTERVJUJI, ANKETE Štirje pesniki o Prešernovem vplivu. Vzajemnost, št,2, lebruar,1999, Še zmerom razposajen kvartet. Vodila in zapisala Breda Biščak. Primorske novice, 19.2.1999. Znanje se podvaja, človeško bistvo ostaja. Intervju vodil in zapisal Matej Strmele, Naglas, oktober, št. 4,1999 . Sodobnost nekoč. Sodobnost, št. 9-10, september-oktober, 1999, Dobra poezija je zelo osebna stvar. Intervju vodila Nataša Jenuš. Večer, 30.10.1999. Naposled se naseli v dušo mir. Intervju vodil in zapisal Peter Kolšek. Delo, Književni listi, 11.11.1999. Dobro jutro, gospod Janez Menart. Intervju zapisal lože Jerman. Pepita, december, 1999 Najlepši glagol je »Živeti». Intervju vodila in zapisala Manca Košir, Jana, 28 12,1999. Moje najljubše besede. Delo, 31.12.1999. LITERARNI NASTOPI »Pesmi štirih«. Univerzitetna knjigarna Cankarjeve založbe, Maribor, 19. 11999 Krakarjevidnevi. (Pesmi štirih), Semič, 20.2.1999. Teden slovenske knjige. (Pesmi štirih). Intcršpar. Celje, 2,3,1999. Literarni večer. (S Cirilom Zlobcem). Dom upokojencev. Trbovlje, 23 3.1999 Literarni večer. (Pesmi štirih). Družbeni centeT, Lesce, 8.4,1999. Cankarjevi dnevi. (Nastop s Tonetom Pavčkom). Cankarjev dom. Vrhnika, 7.5.1999. 22. Dolenjski knjižni sejem. (Pesmi štirih). KUD Krka. 10.5.1999 Moč humanosti. Shod Rdečega križa Slovenije v počastitev krvodajalcev. (S Tonetom Pavčkom). Prilozjc pri Metliki, na prostem, 5.6.1999. Večeri v atriju majolike. Nastop »Pesmi štirih«. Ob koncu tedna kulture. Celje,1.9.1999. Otvoritev razstave Marina Beroviča. Galerija. Novo mesto, 22.9.1999. Predstavitev Izbranih pesmi.. Pogovor in recitacija. Založba Mladinska knjiga. Društvo slovenskih pisateljev, 29.9,1999, Srečanje s književnikom Janezom Menartom. Pogovor in recitacija. Osrednja knjižnica Celje. | o Is ki center Celje - gimnazija Lava. 7.10.1999. Literarni večer Janeza Menarta. Knjižnica Mirana Jarca. Novo mesto, 21.10 1999. Literarni večer. Knjigarna Mladinske knjige. Maribor, 26.10.1999. Literarni vrtiljak. »Pesmi štirih« /Nastopili vsi štirje/. Na knjižnem sejmu 1999, Cankarjev dom, 24.11.1999. Ob 9. in ob 10.30 uri Berite z Manco Košir. Na knjižnem sejmu 1999. Cankarjev dom, 26.11.1999. Predstavitev zgoščenke Pesmi in balade. Založba »Sanje« Društvo slovenskih književnikov, 1.12.1999. RADIJSKE ODDAJE (daljše) Ras 1. Shakespeare: Nakturno, (8 sonetov), prevedel Janez Menart. 26.4,1999, Ras 3, Ars. Valči Ravber Predstavitev pesnika Janeza Menarta. Oddaja za knjižne molje, 22.9.1999. Ras 3, Ars, Tone Erelih: Janez Menart: Literarni večer. Ob 70lctnici. 28,9.1999, Radio Kranj. Oddaja: Gorenjska danes. Kranj, 29.9.1999. Ras 3, Ars. Gita Vončina: Pogovor z Janezom Menartom. (Repriza). 1.10,1999. Radiu Koper. Iz kulturnega sveta. Koper, 12.10,1999- Radio Glas Ljubljane. EditaTrček @ugelj: Nedeljski gost. 1710 1999. Radio Novo mesto, Studio D. Jože Musa: Predstavitev in pogovor. 21 10.1999, Ras 2, Val 202, Danila Hradil: Jutranji gost 9.11.1999, Radio Kranj, Metka Centrih Vogelnik: Pogovor. 9.11,1999. Ras 3, Ars. Meri Avsenak: Pol ure za šanson. Delo, 17.12.1999. TELEVIZIJA TV Slovenija 1, Lojz Kraigher: Školjka. TV priredba Janez Menart. Ponovitev izleta 1967, Oddaja: 23.04,1999. T V Slovenija 1. Mira Mihe lič Svet brez sovraštva. TV priredba Janez Menart. Ponovitev iz leta 1968. Oddaja: 14 ,05.1999. T V Slovenija 1. Igor Torka r: Pozabljeni klovn. T V priredba Janez Menart. Ponovitev iz leta 1968. Oddaja: 28.5.1999. TV Slovenija 1. Alenka S itn oni ti: ZM K izdala knjigo ob jubileju Janeza Menarta. (Mini intervju). V Dnevniku, 29.9.1999. TV Slovenija 1. Peter Kuhar: Osmi dan. [Mini intervju). 29.9.1999. FILM Predvajanje dokumentarca: Kje je železna zavesa?. Avtor spremnega besedila Janez Menart. Kinoteka. Predstava: 14.1. 1999. Predvajanje dokumentarca: Skrivnost, Avtor spremnega besedila Janez Menart. Kinoteka. Predstava: 18,1. 1999. UG LAS BIT VE Čas. Uglasbil Urban Koder. Prvo izvajanje ob otvoritvi razstave »Celjski grofje«. Pokrajinski muzej, Celje, 12.4.1999. Coprnica, Villon - Menart: Balada o gospe h minulih dni. Ep it af in rondo, Uglasbil Veno Dolenc. Posneto na zgoščenki »Sedmina. Stekleni čas«. Didakta, Radovljica, 1999. Coprntca. Uglasbil a Irena Verdel. (Izvajano v Avstriji). Balada o pivskem bratcu. Uglasbil Janez Gregorič, (Izvajano v Avstriji} Zdravko Mlinar OBJAVLIENI VABLJENI PREDAVANJI NA ZNANSTVENIH KONFERENCAH Človekova (ne)moč in njegove pravice. V: Alenka Šelih(ur.). Posvet ob 50-letnici Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah, Ljubljana, 10, december 1998. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1999, str. 55-66. [COB1SS-ID 11565613] Proces globalizacije in razsežnosti njegovega raziskovanja. V. Janez Grad (tir.). Dnevi slovenske informatike, Portorož, 21.-24. april 1999. Zbornik posvetovanja. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 1999, str. 1-9, graf. prikazi, (COBISS-ID 10906413] OBJAVLJENI POVZETEK PREDAVANJA NA ZNANSTVENI KONFERENCI Keine Angst vor McDonald's & Co : Soziologe Mlinar: Neben der Globa 1 i si e rung entsteht eine neue Individualisierung. Der Standard, 22. sep. 1999, str, 3273, str. 31, portret. [COBlSS-ID 12712749j POGLAVJE ALI SAMOSTOJNI SESTAVEK V STROKOVNI KNJIGI Development trends, problems and objectives: selected sociological aspects. V: Jelka Balaban Cur.), Development project Koper 2020 : [abstracts of development studies]. Koper: Municipality of the City, 1999, str. 70-73. [COBISS-ID 10036781] Municipality, region and the state. V: Jelka Balaban (ur.). Development project Koper 2020: [abstracts of development studies], Koper: Municipality of the City, 1999, str, 73-78, [COBISS-ID 10037549] Living environment at the outset of the information era. V: Jelka Balaban (ur,). Development project Koper 2020 : [abstracts of development studies], Koper: Municipality of the City, 1999, str, 78-82, ilustr. (COBISS-ID 10038061] SESTAVEK V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE 13. zv., Mladinska knjiga, Ljubljna 1999, Niko Toš, str. 296. DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI Razred za zgodovinske in družbene vede. Letopis SAZU, 1999, knj. 49: 1998, Str. 160. [COBISSTD US223B1J STROKOVNA MONOGRAFIJA Niko ToS, Peter Klinar, Zdenko Roter, Boštjan Markič, Zdravko Mlinar, Cveto Trampuž, Mitja Hainer-Fink, Slavko Kurdija, Brina MalnaT, Vlado Miheljak, Janez Štebe, SeTgio Švara, Samo Uhan. Vrednote v prehodu II, Slovensko javno mnenje ¡990-1998, {Dokumenti SJM, 6). Ljubljana; IDV - CJMMK, 1999. XX, 939 str., tabele. ISBN 86-80227-97-8. [COBISS-ID 78656000] PRISPEVKI NA KONFERENCI, BREZ NATISA Gl obali za tion, individualisation and territorial identities : [referat na mednarodni konferenci »Globalisation, European intégration, national identity: challenges for small countriesj. Ljubljana, 8. nov. 1999. [COBISS-ID 12989741] Globalization, individualization and territorial identities : [referat na mednarodni konferenci »Der Prozess der globalisierung Akzeptanz und Ablehnung von Modernisierung«}. Steyr, 22. sep. 1999. [COBISS-ID 12764973] O (ne-)predvidljivosti in (ne-)obvladljivosti družbenih sprememb v prostoru post moderne družbe : [prispevek na 25. strokovnem srečanju SiP - Slovenski prostor Urada RS za prostorsko planiranje z naslovom Vizija prostorskega razvoja Slovenije, 24. novembra 1999]. Ljubljana, 1999. [COBISS-ID 13508909] UREDNIK Space <£ polity. (Član uredniškega sveta 1997-). Abingdon,Oxfordshire: Car fax, ISSN 13 56-2576. [COBISS-ID 17496669] Régional contact. (Član uredniškega odbora I957-). Kobenhavn: The Foundation for International Understanding; Maribor: European Centre for Ethnie, Régional and Sociological Studies, 19B7-. ISSN 0902-8994. [COBISS-ID 26746880] Sociologoja sela, (Član uredniškega sveta 1963-). Zagreb: Institur za društvena istrazivanja Sveučilišta u Zagrebu, 1963-. ISSN 0038-0326. [COBISS-ID 5439234] Teorija in praksa, (Predsednik uredniškega sveta 1995-). Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, 1964-. ISSN 00403598. [COBISS-ID 763652] Marjan Javornik (ur.), Dušan Voglar (ur.), Alenka Dermastia (ur.). Enciklopedija Slovenije. 1. natis, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-<1999>. Zv. <1-13>, ilustr. ISBN 86-11-14288-8. ISBN 86-11-14269-1. ISBN 86-11-14345-0. ISBN 86-1114792-8. ISBN 86-11-15070-8. ISBN 86-11-15344-8. ISBN 86-11-15364-2. [COBISS-ID 17411 Žirovski občasnik. (Pedscdnik uredniškega sveta 1980-). Žiri: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980-, ISSN 0351-5966. [COBISS-ID 7385090] MENTOR DOKTORSKE DISERTACIJE Marjan HOČEVAR. Povezovanje mest v pogojih razširjanja prostorsko-časovne dostopnosti in zmanjševanja teritorialne izključnosti ; doktorska disertacija. Ljubljana: [M. Hočevar], 1999. 291 f., graf. prikazi. [COBISS-ID 13428269] MENTOR DIPLOMSKEGA DELA Maja Kotnik. Uveljavljanje in omejevanje zasebnosti V bivalnem okolju : primer mesta Koper : diplomska naloga. Ljubljana: [M. Kotnik], 1999. 78 f., graf. prikazi. [COBISS-ID 19215453] AVTOR DODATNEGA BESEDILA Ida Hojnik-Zupanc. Samostojnost starega človeka v družbeno-prostorskem kontekstu, (Zbirka Znanstvena knjižnica, 30). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 1999 244 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 961-235-002-7. [COBISS-ID 79985408] lože Mlinarifi KNJIGA Gradivo za zgodovino Maribora, zv, XXIV ; Mariborska župnija s v Janeza Krstnika, Krstna knjiga 1666-1682 (II). Pokrajinski arhiv Maribor, 1999, 265 str. RAZPRAVE JN ČLANKI Župnija Sv. Martina v Smart nem v srednjem veku. - V: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina. II. Slovenj Gradec, 1999, str. 63-74. Posest Vetrlnßkega samostana v Preddvoru do 17. stoletja.-V: Preddvor v času in prostoru, Zbornik občine Preddvor. Preddvor, 1999, str. 69-81. Skozi preteklost stare pleterske kariuzije (1403-1595). - V: Zbornik župnije Šentjernej, Šentjernej, 1999, str. 259-278. Malteški red na Slovenskem. - V: Glavarjev simpozij v Rimu. Celje, 1999, str, 17-25. Celjani in njihov odnos do samostanov. - V: Zbornik mednarodnega simpozija Celjski grofje, stara tema - nova spoznanja. Celje, 1999, str. 125-142. Politične, gospodarski in družbene razmere na Slovenskem v času Janeza Sveto kriške ga (I64S-1714). - V: Simpozij o Janezu Svetokriäkem. (SAZU - Znanstvenoraziskovalni center 5AZU), Ljubljana, 1999, str. 36-37, Vinogradništvo in vinska trgovina na ožjem mariborskem območju do konca 19. stoletja. -V: Časopis za zgodovino in narodopisje NV 35(1999). Maribor, 1999, str. 9-29. SIMPOZIJI Simpozij o Janezu Svetokriškem. Politične, gospodarske in družbene razmere na Slovenskem v času Janeza Svetokriškega (¡648-1714). Vipavski križ, 22. 4. 1999. II m on ach e si m o Benedettino in Friuli in etf patriarchale. Der geistige und wirtschaftliche Beitrag der Benediktiner im Raum des heutigen nordöstlichen Sloweniens. Udine-Rosazzo, 18,-20. 11, 1999. Dušan Moravcc Slovensko gledališko petletje (Ljubljana-Maribor-Trst, 1945-1950), Ljubljana (SAZU) 1999, 188 str., ilustrirano. Anton Aškerc, Zbrano delo. Deveta knjiga (Pisma II). Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 200. zvezek DZS. Opombe in spremna beseda (str. 329-502). Aškerčeva lastna podoba v pisemskih sporočilih. Zbrano delo Antona Aškerca IX, str. 487-502. A. Aškerc - druga knjiga pisem (ZD IX). Književni listi Dela 18. novembra 1999, Obnovitev slovenskega gledališča v Mariboru in v Trstu (1945). 4 oddaje, Radio Slovenija - Dvignjena zavesa, januarja 1999. Desetletje na prepihu. 4 oddaje. Radio Slovenija - Dvignjena zavesa, v juniju in juliju 1999. Hm ko Nučič, igralec in režiser. 7 oddaj, Radio Slovenija, Dvignjena zavesa, od septembra do novembra 1999. Razgovor o knjigi Desetletje na prepihu. TV Slovenija - Ne(znani) oder, 28. januarja 1999. H in ko Nučič in Ignacij Borštnik. Referat na simpoziju Borštnikovega srečanja oktobra 1999. Gesla v Enciklopediji Slovenije, 13, knjiga (tudi urednik /a gledališče d o 1945): Mihaela Šarič, Osi p Sest, Alena Šetrilova, Janez Škof, Špansko-sl o venski gledališki odnosi, Mara Taborska, Vilem Taborsky, Teatrologija do 1945, Zdenka Teršova, Janko Traven, Anton Trstenjak. Janez Orcšnik Krepke in šibke dvojnice v skladnji. Strang and weak variants in syntax. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede. Dela 50, Uredil Frane Jakopin, Ljubljana, 1999, 207 str. »Zun; Passiv in skandinavischen Sprachen«. V zborniku Teržan-Kopecky, Karmen (ur.), Zbornik referatov II. mednarodnega simpozija o teoriji naravnosti 23. do 25. maj 1996. Sammelband des IL Internationalen Symposions zur Natürlichkeitstheorie 23. bis 25, Mai 1996. Maribor, Pedagoška fakulteta 1998, str. 13-24. Boris Paternu KNJIGA France Prešeren, Poeta slo veno (18001849). Prev. Paolo Pri vi te ra, Gorizia-Gorica 1999 (303 strani). RAZPRAVE IN ŠTUDIJE Notranja razsežnost Prešernove narodotvorne misli. Referat z mednarodnega znanstvenega simpozija Prešernovi dnevi v Kranju (2. do 5. febr, 1999). Naši razgledi 3.2.1999, str. 8-11. Odprtost literarnega besedila in njene meje. Referat na zborovanju slovenskih skavti sto v v Murski Soboli oktobra 199B, Zbornik Slavističnega društva Slovenije 9, Ljubljana 1999, str 15-19. Josip Jurčič, Deseti brat. Spremna besedila z uvodno študijo napisal Boris Paternu, Zbirka Klasje, l.Vlil, DZS 1998, Ivan Minatti, Pod zaprtimi vekami. Izbral in spremno besedo Mmattijeva pot skozi naš čas ter opombe napisal Boris Paternu. Klasiki Kondorja, M K, Ljubljana 1999. Trdino bo treba brati znova. Slovenščina v šoli, 1999, št. 1, s. 1-4, REFERATI NA SIMPOZIJIH Vbduškov poseg v jugoslovansko vprašanje. Simpozij Narodna, dTŽava SHS in slovenske zamisli o prihodnosti pred letom 1918 in po njem, Slovenska matica, Ljubljana 18,11.1998 (v tisku). Prešeren in konstituiranje slovenskega naroda. Simpozij 150 let slovenskih narodnih programov. Uredništvo revije 2000, Ljubljana 12. dec. 1998 (še neobjavljeno), Slodnjakova pobuda k modemi literarni vedi. Literarnovedno srečanje v počastitev stoletnice rojstva prof. dr, Antona Slodnjaka. Filozofska fakulteta, Ljubljana 12. nov. 1999 (še v tisku), ČLANKI Osvajalci minulosti. Delo, So bolna priloga, 26. sept, 1998, str, 34. Dan upora. Slovenska panorama 29. apr, 1999, str. 1, 18. Majhen narodne prenese velikih pesnikov Gea 1999, št. 2, str, 4-5. Jane/, Peklenik Complexity of Manufacturing Systems - Subject Orientated Knowledge Processing and control V: Cooperative Knowledge Processing For Engineering Design, A.B. Baskin, G. Kovacs, G. Jacucci - editors, Kluwer Academic Publishers, 1999, str. 1146. Tehnološke vertikale. V: Vestni k UL, oktober 1999, A Method for Identification and Quantification of Latent Weaknesses m Complex Systems Cognition, Technology & Work 1999. (Avtorja: M. Kožuh, J. Peklenik.) Latent Weaknesses in Complex Systems Identification and Quantification Probabilistic Assessment and Management (A. Mosleh and R. A, Barl, Eds.). Springer Verlag, Vol, 3, 1998, str. 2009-2104. (Avtorja: M. Kožuh, J, Peklenik.) Identification of the machinability by means of the energy quanta. Proc, of the 8. Intern, Conference on Achievements in Mechanical & Material Engineering, str. 292299. Mario Pleničar RAZPRAVI Zgodovina raziskav nafte v Sloveniji. - Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, Slovenska matica v Ljubljani, Ljubljana, 1998,13-14, str.77-107, 15 slik v tekstu. Hippurites conicus adriaticus Sladič-Trifunovič in the Upper Cretaceous calcareous breccia near Rašica (Slovenia) (Hippurites conic us adriaiicus Sladič-Trifunovič v zgornjekredni apnenčevi breči pri Rašici (Slovenija). Razprave SAZU, 4, ra^r,, Ljuhljana, 1999, 40, str.67-76, 2 tabli, 1 slika. REFERATA NA KONGRESIH S TISKANIM IZVLEČKOM Hippurites conicus adriaticut Sladič-Trifunovič v zgornjekredni apnenčevi breči pri Rašici. -Geološki zbornik, 14. posvetovanje slovenskih geologov 25.marca 1999, povzetki referatov, Ljubljana 1999, 14, str. 35-36. Tetravacdnites from Stranice (Slovenia), a new teratologies! form of the genus Vaccinites, - Erlangen Geologische Abhandlungen, Fift International Congress on Rudists, Erlangen, 26-30 September 1999, Abstracts and Field Trip Guides, Erlangen 1999, Sonderband 3, str.54. VODSTVO EKSKURZIJ S TISKANIM TOLMAČEM The Dinaric carbonate platform in western Slovenia. Palaeographic development of the Dinaric carbonate platform in western Slovenia. - Erlangen Geologische Abhandlungen, Fift Intern. Congress on Rudists, Erlangen 26-30 Sept. 1999, Abstracts and Field Trip guides, Erlangen 1999, Sonderband 3, str. 114-118, 3 slike v tekstu. (Avtorji: B. Jurkovšek, M. Pleničar, B. Ogorelec & T. Kolar-Jurkovšek). Slop.i: Cenomanian-Turonian bioherm on Hrušica. - Ista publikacija, str.118-121, 3 slike v tekstu. (Avtorji: M. Pleničar, B. Jurkovšek & T. Kolar-Jurkovšck). Stop 2: The Lipica Formation in the Lipica quarry. - Ista publikacija, str. 122-126, 3 slike v tekstu. (Avtorja: M. Pleničar Si B. Jurkovšek). RAZSTAVA Rudisti Slovenije 20.9.1999 - 31.1.2000 z zgibanko na šestih straneh. Prirodosiovni muzej Slovenije v Ljubljani, (Avtorji razstave: M. Pleničar, B. Jurkovšek & K. Krivic), Ljubljana 1999. GESLI V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 12. KNJIGA Slovenske gorice (geološki del), str, 16. Slovensko Porabje (geološki del), str. 73-74. Janko Pleterski O brošuri Petra Kozlerja. V: Darja Mihelič, ur., G es tri nov zbornik, Ljubljana 1999, 379-385, 'Slovenja' država (ein 'windisches' Reich) Petra Radicsa. V: Vincenc Rajšp in Ernst Bruckmiiller, ur,, Vilfanov zbornik, Ljubljana 1999, str. 491-495, Pojava dnevnika Jugoslovan 1930-1931. V; Žilen ko Čepič In dr., ur., Mikužev zbornik, Ljubljana 1999, str, 65-74, Dr. Miha Krek in gdč. Hirsch. V: Svobodna misel, 27, avgust 1999, št.16, str. 15-17. Ferdo Gestrin (8. oktober 1916-9.april 1999). In memoriam. V: 39, Prispevki za novejšo zgodovino, 1999, št. 2, str, 197-199, Dve repliki na »Re vizijo« T. Hribarja. V: Mladina, 13 september in 29. september 1999, št.28 in 30, Poročilo o knjigi Robert A. Graham, S J., The Vatican and Communism in World War 11: What Really Happened? Ignatius Press, San Francisco 1996, V: 39, Prispevki za novejšo zgodovino, 1999, št, 2, str. 229-235. »Bermanov dosje« - moje pripombe. V; Slovenska panorama, 2. december 1999, str. 1821. Enciklopedija Slovenije, gesli: Sušteršič (Šusteršič) Ivan; Tajni odbor fMaffijc]. Jože Pogačnik KNJIGA Anton Slodnjak: Pogledi na slovensko književnost (Študije in razprave). Izbral, uredil in uvodno Studijo napisal **. Ljubljana. Nova revija 1999.199 str. RAZPRAVE: Med Lepo Vido in Martinom Krpanom. Sodobnost XLVII (1999), str, 262-69. Človek na obeh straneh stene (Idejno-estetska razčlemba), Zorko Simcič: Človek na obeh straneh stene. Celje. Mohorjeva družba 1999, str, 211-26, Anton Tomaž Linhart (1755-1795). Gledališki listSNG (Drama), 1999, str. 33-7. Slomškov koncept kulture. 140 let visokega šolstva v Mariboru, Maribor 1999, str. 2339. Temelji Slomškovega pedagoškega nazora. Pedagoški pogledi na Antona Martina Slomška, Ljubljana 1999, str. 17-23. RAZNO: Gesla za Hrvaško enciklopedijo I (slovenska kultura), Zagreb 1999, 17 vabljenih predavanj po Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji. Vcljko Rus IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Introduction: conflicts and cooperation between public and private social services. Družbosl, razpr., 1999, let. 15, št, 29, str. 5-11. (COBISS-ID 19249757] Hybrid forms of privatisation. Družbosl. razpr., 1999, let, 15, št, 29, str, 3 M2, [COBISS-ID 19249501] Vrednote zaposlenih do dela in do družbe. V: BOH, Katja (ur.). Družboslovne razprave, 1999, XV., št. 30, št. 30-31, str. 113-134. Return to Managerial Paternalism. V: R. Martin and A. Ishikawa. (1999) Workers Firms and Unions, Peter Lang Verl. Frankfurt 1999; str. 239-261. Privatisation of non -profit organisations. J. East Eur. ma nag, sutd., 1999, vol. 4, no, 1, str. 107-127. [COBISSTD 19250013] OBJAVLJENO PREDAVANJE NA ZNANSTVENI KONFERENCI Vzdržna država in aktivna civilna družba. V: Rado Bohinc (ur.), Metod Čemetič (ur,). Civilna družba v Sloveniji in Evropi : stanje in perspektive ; zbornik razprav, SAZU, 23, marec 1999. Ljubljana: Društvo Občanski forum: FDV, 1999, str. 375-379, (COBISSTD 10969389] PREDGOVOR, SPREM K A BESEDA Uvod. Raziskovalec, maj 1999, let, 29, št. 1, str. 8-9. iCOBISS-ID 19092061] PRISPEVEK NA KONFERENCI, BREZ NATISA Challenges of globalisation : (diskusija na konferenci »Globalisation, European integration, national identity: challenges for small countries«, 8.-9. nov. 1999]. Ljubljana, 1999. [COBISS-ID 12997933] MENTOR, MAGISTRSKA DELA Ivan G rac ar. Analiza socialnih in ekonomskih neskladij v sistemu zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji: magistrsko delo. Ljubljana: (1. Gracar], 1999. 127 f.T [6] f. pri!,, graf. prikazi, tabele. [COBISS-ID 99445248] Branko Vidi C. Evalvaeija procesov privatizacije na področju ra r nos ti ; magistrsko del O, Ljubljana: [B, Vidičj, 1999, 125 f„ graf, prikazi, tabele, [COBISS-ID 19444829] Dušan Lui n. jgralniška organizacija in okolje: magistrsko delo. Ljubljana: [D, Luin), 1999, 207 f„ tabele, graf. prikazi, [COBISS-ID 19156317] Tanja Tomič, Institucionalizacija privatnega in/ali podjetizacija javnega : (primer vrtca) : magistrsko delo. Ljubljana: [T, Tomič], 1999, 110 f„ tabele. [COBISS-ID 98146560] Karman Skoda-Piško, Motivacijski vidiki hitre rasti storitvene organizacije: magistrska naloga, Koper: [K, Škoda Piško), 1999, 104 f„ graf. prikazi, tabele. [COBISS-ID 19340125] Peter Bel tram. Šolnina kot instrument regulacije izobraževalnega sistema : magistrsko delo. Ljubljana: ]P. Baltram), 1999. 84 f„ graf. prikazi, tabele. [COBISS-ID 18962525] Peter Bel tram. Šolnina kot instrument regulacije izobraževalnega sistema ; magistrsko delo. Ljubljana: [P. Beltram], 1999. 84 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS-ID 98695936] Janez Stanonik Združene države v XIX. Stoletju: njihov politični in kulturni in idejni razvoj. Uvod k Anton Fister Izbrani spisi, četrta knjiga, ur, Vladimir Kološa in Avgust Lešnik, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, Znanstveni institut Filozofske fakultete, 1998, str. 18-33. Književnost Slovencev v ZDA pred letom 1891. Slovenska izseljenska književnost, Knjiga 2: Severna Amerika, ur. Janja Žitnik, Ilelga Glušič, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC: Rokus, 1999, str. 15-88. Prav tam, knjiga 2, bio-bibliografski prikazi: Friderik Baraga, stra. 391-395; Anton Fister, str, 401-404; Marcus Antonius Kappus, str. 411-412; Ferdinand Konšak, str 416; Franc Pire, str, 430-432; Ivan Ratkaj, str. 437; Andrej Bernard Smolnikar, str. 439-442. Acta Neophilologica XXXII (1999), 138 str. Branko Stanovnik ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI Attempts to Prepare Some 3-Substituted Azolo/[l,2-x/)Azines, Intermediates In the Synthesis of Azaaplysinopsin Derivatives. J. Heterocyclic Chem., 36, 1147-1150 (1999). (Avtorji: L, Ju kid, A. Copar, M. Malešič. A. Krbavčič. J. Svete. B, Stanovnik) Oxidative R ing-Open ing of rel-(2R, 3R, 5S)-5-Aryl-2-benzoylam in o-6,7-bis(m eth oxycarbonyl) 2.3-d i hydro-1 -oxo-3-phenyl-I H, 5H-pyrazolo[ 1,2-ajpyrazoles, Synth esis of rel-(2R, 3R)~ 3Phenyl-3 [5-a ryl-3,4-b is(m e t h axyca rbonyl) pyrazo lyl-JJalanine Esters. J. Heterocyclic Chem., 3fi, 799-801 (1999). (Avtorji: A. Prešeren, J. Svete, B. Stanovnik) Transformations of Aikyl 2-(2,2-Disubstituted-ethenyI)amino-3-dimethylaminoprop-2-enoates. Synthesis of Aikyl 3,4-Disubstituted- and Aikyl i-acyl-3,4-disubsiitute.d Pyrrole-2-carboxylates. Synthesis, 479-482 (1999). (Avtorja: L. SeliC, B. Stanovnik) A New Approach to 5H-Pyrroto[3,2 d]Pynmidmes (9-Deazapurines)from 3-Aminopyrrole-2-carboxylates. Heterocycles, 51, 1087-1092 (1999). (Avtorja: L. Selič, B. Stanovnik) Reaction of rel-(4R,5R)-4-Benzoylamino-5-phenyl-3-pyrazolidinone with Aliphatic 1,3-Dicarbonyl Compounds, A 'Ring Switch' Synthesis of rel-(2R,3R)-3-Phenyl-3-(pyrazolyl-l)alanine Esters. Heterocycles, 51,2073-2078 (1999). (Avtorja: J. Svete, B. Stanovnik) A One-step Transformation of (S)-l-Benzoyi-3-[[(E)-Dimethylaminomethylidene]}-5-Methoxycarbonyl-pyrrolidin-2-one into Quinolizinyl- and 2H-2-Pyra no nyl-Su bstitu ted alanine Derivatives. Heterocycles, 51,1051-1058 (1999). (Avtorji: M. Škof, J. Svete, B, Stanovnik) Stereoselective am ¡nation of 5Substituted %g Lactones and gg Lactams-A Convenient Route for the Preparation af ¡-Substituted(3S,5S)-3-Acetylaminotetrahydrofuran-2-onesand (3S,5S)-3-acety!aminopyrrolidin-2-ones. Eur. J. Org. Chem., 1581-1584 (1999). (Avtorji: M. Škof, J. Svete, M. Kmetic, S. Golič Grdadolnik, B. Stanovnik) Reactions of 5-Su bstnuted (S)-1 -acyl-3-[(E)-(Dim ethylam ino)m ethylidenejpyrro lidine-2■ ones and (S)-3-[(E) (Dime thyla m i no)metbylide.n ejtetra hydrofuran-2-ones with amines. Preparation of Intermediates in the Ring Switching' Syn thesis of Heteroarylalanine-and Heteroaryllatic acid Derivatives and Their Analog?. Acta Chim. SlOv,, 46, 567586 (1999), (Avtorji: M. Škof, J. Svete, B. Stanovnik, S. Golič Grdadolnik) The Synthesis of Methyl 2-(Benzyloxycarbonyl)amino-3-dimethylaminopropenoate. The Synthesis of Trisubstituted Pyrroles. 3-Amino-2H-pyran-2-ones. Fused 2H-Pyran-2 ones and 4H-Pyridin-4-ones. J, Heterocyclic Chem,, 36, 225-235 (1999). (Avtorji: R. Toplak, J. Svete, B. Stanovnik, S, G o lie Grdadolnik) Ethyl 2-(2-Acetyl-2-ethoxycarbonyl-J-ethenyl)amino-3-dimethylaminopropenoate in the Synthesis of Heterocyclic Systems. The Synthesis of Substituted 3-Aminoazolo- and -azinopyrimidinones, Pyridopyridinones and Pyranones. Heterocycles, 50, 853-866 (1999). (Avtorji: R. Toplak, M. Zucchiati, S, Go lic Grdadolnik, B. Stanovnik) Methyl (Z)-2-\[(Benzyloxycarbonyi)amin6\j-3-Dimethylaminopropenoate in the Synthesis of Heterocyclic Systems. Synthesis of (Benzyloxycarbonyl)amino substituted fused pyrimidinortes. Collect. Czech. Chem, Comimin, 64, 177-189 {1999). (Avtorji: R, Toplak, J, Svete, S, Golič Grdadolnik, R. Stanovnik) Reductive Ring Cleavage of l-Alkyl-4-benzoylamino-5-phenyl-3-pyrazolidinones with Raney-Nickel A Hoy. Syn thesis ofN- fíenzoyl-3-a Iky la mino-3-pheny la ia nine am ides from rel-(4R, 5R)-4-Benzoylamino-5-phenyl-3-pyrazolidinone. J. Heterocyclic Che m ,,36,607-610 (1999). (Avtorji: S Zupančič, J. Svete, B. Stan ovni k) Sinteza heteroaril substituiranih haamino in aa hidroksi kislin ter C-glikozidov iz komercialno dostopnih aa-amino kislin In sladkorjev. Zbornik referatov S posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1999, Maribor 1999, str. 173-178. (Avtorji: J. Svete, U. Bratušek, L. Jukič, I. Kejžar, M. Škof, R. Toplak, C. Turk, D. Bevk, M. Sala, B. Stanovnik) Sinteza in nekatere pretvorbe met i I in etil 2-[f2ciano-2-(2-piridiniI)etenil\]amino-3-dimetilaminopropenoata. Zbornik referatov s posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1999, Maribor 1999, str. 185-190. (Avtorji: L. Jukič, L. Golič, B. Stanovnik) Sinteza nekaterih aphsinopsinovih ana logov. Zbornik referatov s posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1999, Maribor 1999, str. 191-196. (Avtorji: G. Soršak, V. KroSelj, L. Selič, J, Svete, B, Stanovnik) Sinteze in reakcije etil 2'[[2-acetil-2-etoksikarboniI-I-etenil]jamino-3-dimetil-aminopropenoata in metil 2-(benziloksikarbonil)amino-3-dimetilaminopropenoata. Zbornik referatov s posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1999, Maribor 1999, str. 211-216. (Avtorji: R. Toplak, J. Svete, B. Stanovnik) Sinteza in pretvorbe derivatov (S)-glutaminske in (Sj-piroglutaminske kisline. Zbornik referatov s posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1999, Maribor 1999, str. 217222. (Avtorji: M. Škof, J. Svete, B. Stanovnik) Sinteza in transformacije nekaterih novih heterocikličnih diazoketonov. Zbornik referatov s posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1999, Maribor 1999, str. 223-228. (Avtorji: S. Rečnik, J. Svete, B. Stanovnik) Sinteze in pretvorbe azometin itn i nov ter enaminov, pripravljenih iz substituiranih 3-pirazolidinonov. Zbornik referatov s posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1999, Maribor 1999, str. 245-250. (Avtorji: C, Turk, J. Svete, R. Stanovnik) Uporabnost 4-(]-dimetilaminoetiliden)-2-fenil-5(4H)-oksazolona kot intermediata pri sintezi heterocikličnih sistemov. Zbornik referatov s posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1999, Maribor 1999, str. 292-297. (Avtorja: U. Bratušek, B. Stanovnik) 2-Sub(itu(ed 3-Dltnethylamino- and 3-Cyanopropenoates in the Synthesis of Heterocyclic Systems, J. Heterocyclic Chem. 36, 1581-1593 (1999). (Avtor: B. Stanovnik). KNJIGA Vodnik po nomenklaturi organskih spojin 1UPAC, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, Ljubljana 1999, 185 strani. (Avtorja: B. Stanovnik, M. TiŠler) UREDNIŠKO DELO Univerza v Ljubljani. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Peta knjiga, 1987-1996, HI. Del, [Glavni urednik B, Stanovnik] Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1999. [Glavni urednik B. Stanovnik j, str. 19872930. Ob osemdesetletnici kemijskih študijev na Univerzi v Ljubljani. Glavni urednik B. Stanovnik, pripravili V. Koloini, J. Skerjanc, J Srckl, M. Veber, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1999,100 strani Ljubljanski klasiki 1563-1965. Uredili Živka Črnivec, Marija Goričan, Anton Jagodic, Alenka Mišic, Bogdanka Pire M a rja novic, Branko Stanovnik, Samozaložba, Ljubljana 1999, 725 strani PLENARNA IN VABLJENA PREDAVANJA 2 Substituted 3-Dimethylamino- and 3-Cyano-propenoates in the Synthesis of Heterocyclic Systems. (Vabljeno predavanje), 17"' International Congress of Heterocyclic Chemistry, Vienna, Austria, August l'1-6,h, 1999. 1,3-Dipolar Cycloadditions od Dlazoalkanes to Heterocyclic Systems and Heterocyclic Àzomethine I mines to Unsaturated Systems. (Vabljeno predavanje). Chemical Research Center, Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, October 4"\ 1999. a) 2 Substituted 3-Dimethylaminopropenoates and their Chiral Analogs in the Synthesis of Chiral Heterocyclic Compounds, b) 2-Substituted 3-Dimethylaminopropenoates and Related Compounds in the Synthesis of Heterocyclic Systems. (Vabljeno predavanje), Department of Pharmaceutical Chemistry, Albert Szent-Gyôrgyi Medical University, Szeged, Hungary, October 5'\ 1999. 2-Substituted 3-Dimethylaminopropenoates and Related Compounds in the Synthesis of Heterocyclic Systems. (Vabljeno predavanje), R&D Laboratories EGIS Pharmaceuticals Lid. Budapest, Budapest, Hungary, October 6lh, 1999. 1,3-Dipolar Cycloadditions of Chiral Azomethine ¡mines to Unsaturated Systems. The Synthesis of C-Nucleosides. (Vabljeno predavanje), Department of Chemistry, Lajos Kossuth University, Debrecen, Hungary, October 7lh, 1999. 1.3-Dipolar Cycloadditions of Diazoalkanes to Heteroaromatic Systems. The Synthesis of Chiral Pyrazolopyridazines. (Vabljeno predavanje), Department of Chemistry, University of Amsterdam, Amsterdam, Netherlands, December 1701, 1999. REFERATI NA KONGRESIH IN SIMPOZIJIH 3-Henzoylamino-4-dimethylamino-3-buten-2-one in the Synthesis of Some New an.bà Unsaturated da-amino Ketones. XVI. Hrvatski skup kern i čara i kemijskih inženjera, Split, Croatia, February 23-26, 1999, (Avtorja: U. Bratušek, B. Stanovnik) Some New Reactions of Methyl 2■ \J2 Ëthoxycarbonyl-2 (2-Pyridinyi)Eihen.yl]jAmino-3■ Dlmethylaminopropenoate. XVI. Hrvatski skup kemičara i kemijskih inženjera, Split, Croatia, February 23-26, 1999, (Avtorja: L. Jukic, B. Stanovnik) Catalytic Hydrogena lion of Su bstituted 3-Am i no- 4ll-atin o[l, 2-xjazin -4 -on es. XVI H rvatski skup kemičara i kemijskih inženjera, Split, Croatia, February 23-26, 1999-(Avtorji: S. Rečnik, R, Toplak, J, Svete, B, Stanovnik) The Synthesis of Heteroaryl- aplysinopsin analogs. XVI, Hrvatski skup kemičara i kemijskih inženjera, Split, Croatia, February 23-26,1999. (Avtorji: G. Soršak, V. Krošelj, L. Selit, J. Svete, B. Stanovnik) The Synthesis and Transformations ofs-Triazolof4,3-x]azinyl-3 Substituted a a A mino Acid and Carbohydrate Derivatives. XVI. Hrvatski skup kemičara i kemijskih inženjera, Split, Croatia, February 23-26, 1999. (Avtorji: J. Svete, D. Bevk, M. Šala, C. Turk, B. Stanovnik) Stereoselective Amination of 5-Substituted gg-Lactones and gg-Lactams. XV] Hrvatski skup kemičara i kemijskih inženjera, Split, Croatia, February23-26,1999. (Avtorji M. Škof, M. Kmetic, J. Svete, B. Stanovnik, S. Golič Grdadolnik) The Utility of Methyl 2-(Benzyloxycarbonyl)amino-3 dimethylaminopropenoate in the Synthesis of bb-Alkyl(or Arylfaminoalanine Derivatives. XVI, Hrvatski skup kemičara i kemijskih inženjera, Split, Croatia, February 23-26,1999. (Avtorji R Toplak, J. Svete, B. Stanovnik) Synthesis and Transformations of Azomethine I mines and Enamines, Prepared from 5,5-Dirttethyb3-Pyrazolidinone. XVI. Hrvatski skup kemičara i kemijskih inženjera, Split, Croatia, February 23-26, 1999, (Avtorji C. Turk, J. Svete, B. Stanovnik) Stereoselective Transformations of Chirai Five-Membered Heterocyclic Systems Containing an Exocyclic Double Bond. 24"' ESF/EUCHFM Conference on Stereochemistry, Biirg en stock, Switzerland, April 24-30,1999. (Avtorji: J. Svete, M. Škof, C. Turk, B. Stanovnik) Preparation of New Dimethy(amino Reagent 3-Benzoylamino-4-dimethylamino-3-buten-2-one and Its Further Transformations. 17th International Congress of Heterocyclic Chemistry, Vienna, Austria, August 1-fi, 1999, (Avtorja: U, Bratušek, B. Stanovnik) Synthesis and some further transformations of methyl and ethyl 2-[[2-Cyano-2-(2-Pyridinyl)Ethenyl\]Amino-3-Dimethylaminopropenoate. 17 th Internationa] Congress of Heterocyclic Chemistry, Vienna, Austria, August 1-6,1999. (Avtorja: L. Jukič, B, Stanovnik} Synthesis and transformations of some novel heterocyclic diazoketones. 17 th International Congress of Hotcrocyclic Chemistry, Vienna, Austria, August 1-6, 1999. (Avtorji: S. Rečnik, J. Svete, B. Stanovnik) A Simple and Stereoselective Synthesis of aplysinopsins and Their Analogues. 17th international Congress of Heterocyclic Chemistry, Vienna, Austria, August 1-6, 1999. (Avtorji: L, Selič, R, Jakše, K. Lampič, B. Stanovnik) The Synthesis of Heteroarylaplysinopsin and A iky lam in oaplysin opsin analogs. 17 th International Congress of I Ieterocyclic Chemistry, Vienna, Austria, August 1-6, 1999. (Avtorji: G, Soršak, V. Krosclj, L. Selič, J. Svete, B. Stanovnik) Synthesis of Heteroarylalanine Derivatives. 17th International Congress of Heterocyclic Chemistry, Vienna, Austria, August 1-6, 1999. (Avtorji: J, Svete, M, Škof, B, Stanovnik) Stereoselective Amination of 5-Substituted gg-Lactones and gg-Lactams. A Convenient Route for the Preparation of gg-Suhstituted na-Acetylaminogg-ButyrolaCtones and gg-Butyrolactams, 17th International Congress of Heterocyclic Chemistry, Vienna, Austria, August 1-6, 1999. (Avtorji: M. Škof, M. Kmetic, J. Svete, B. Stanovnik, S. Golič Grdadolnik) Synthesis and Transformations of A Iky l 2fSubstltUted)amino-3-c)ianopropenoates. 17th International Congress of Heterocyclic Chemistry, Vienna, Austria, August 1-6, 1999, (Avtorji; R. Toplak, J. Svete, B, Stanovnik) Synthesis and Transformations ofAzOmethine Imines and Ena mines. Prepared from 5,5-Dimethy!-3-Pyrazolidinone. 17th International Congress of Heterocyclic Chemistry, Vienna, Austria, August 1-6, 1999, (Avtorji: C. Turk, J. Svete, B. Stanovnik) Sinteza tiooksoaplisinopsinovih derivatov. KRKA's Research Days, International Symposium, Novo Mesto, Slovenija, 29. Oktober, 1999. (Avtorja: R. Jaksc, B. Stanovnik (mentor}) Sinteza optično aktivnih derivatov heterodkličnih da-amino in ¿a-hidroksi kislin, KRKA's Research Days, international Symposium, Novo Mesto, Slovenija, 29. Oktober, 1999, (Avtorji: M- Škof, J. Svete (mentor), B. Stanovnik (s omen tor)). Saša Svetina ČLANKI Vesicle deformation by an axial load: From elongated shapes to tethered vesicles. Biophys. J. 76 (1999), str. 2056-2071. (Avtorji: V. Heinrich, B. Božič, S. Svetina, B. Žekš.) Free energy of closed membrane with anisotropic inclusions. Eur. Phys. J. B 10 (1999), str. 5-8. (Avtorji: V. Kralj-Iglic, V. Heinrich, S. Svetina, B. Žekš.) VABLJENO PREDAVANJE Shapes of vesicles and ceils under forces exerted on the enclosing membrane. V: Electricity and Magnetism in Biology and Medicine, Proceedings of the Second World Congress for Electricity and Magnetism in Biology and Medicine, Bologna, Italy, 8.-13. junija 1997, ur. E Bersani, Kluwer Academic/Plenum Publishers, New York (1999), str. 243-246. (Avtorji: S. Svetina, B, Božič, P. Petcrlin, B. Žekš.) DISKUSIJSK1 PRISPEVKI V: Molecular interactions of Biomembranes. Faraday Discussions 111 (1998), str, 75, 76, 153, 338. Alenka Šefih OBJAVLJENA DELA Slovenje /Slovenia. Les systèmes pénaux a I ' ep re u ve du crime organise, The criminal justice systems facing the challenge of organised crime, Pau, Revue internationale de droit pénal 68/1997/3-4, str.971-980. Kazensko pravo kot nadnacionalno pravo. Vloga nacionalnega sodstva v evropski skupnosti. Zbornik znanstvenih referatov. Zalar Aleš (ur.). Ljubljana, Slovensko sodniško društvo 1999, str.65-76. Uvodni nagovor.Zasebnost kot človekova pravica v pogojih informacijske družbe, Posvet ob 50-letnici Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah. Ljubljana, lO.decembra 1998. (ur ). Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1999, str.7-8, 41-52, Integration of disabled children -A task for »normal« population. »Keep children smiling in the new millenium«. Conference to mark the 10th anniversary of tbe adoption by the UN General Assembly of the Convention on the Rights of the Child,Warszaw, 27-28 September 1999, 5 str. Evropska unija in kazensko pravo, Kolaps 4/1999/], str, 18-24. VABLJENA PREDAVANJA, UDELEŽBA NA DOMAČIH IN MEDNARODNIH SESTANKIH 6. 4. - 25. 4. 1999 : študijski obisk in predavanja na naslednjih fakultetah v ZDA: Pravna fakulteta Univerze Harvard. Pravna fakulteta Univerze Wisconsin v Madisonu, Pravna fakulteta Kalifornijske Univerze v Los Angeles, Pravna fakulteta Kalifornijske univerze v Berkeleyu. Teme predavanj: Pravni in družbeni položaj ženske v tranzicijskih državah, Zaporskc populacije v tranzicijskih državah. 12. 5. - 13- 5. 1999: Posvet ( organizator Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in UNICEF J )>Otroci in mladoletniki z odklonskim vedenjem v postopkih pred državnimi organi«, Otočec, vodja posveta, poročilo:Kazensko pravo za mladoletnike: prevzgoja, nadzor, retribucija ? 4. 6,- 5, 6. 1999: udeležba na seji izvršnega odbora Association internationale de Droit penal (AID?) in Societe internationale de defence soeiaie, Paris 7,6. - 9- 6. 1999: udeležba na rednem letnem sestanku Odbora za probleme kriminalitete Sveta Evrope, Strasbourg 12.7. - 13. 7.1999: študijski obisk Pravne fakultete na Reki, prof. Velinka Grozdaiiič, zaradi dela za raziskovalnem projektu »Ženske v zaporih« 26. 9. - 2. 10. 1999: udeležba na konferenci »Keep children smiling in the new millenium«, Conference to mark the 101,1 anniversary of the adoption by UN General Assembly of the Convention on the Rights of the Child, Waszawa, poročilo: Integration of disabled children - a task for »normal« population 5. 11. - 7. 11. 1999: predavanja na magistrskem študiju Fakultete za kriminalistične znanosti Univerze v Sarajevu, Sarajevo 24. 11. - 26. 11. 1999: udeležba na posvetovanju Police powers and accountability in a democratic society«, Svet Evrope, Strasbourg 29.11, - 2. 12. 1999: obi.sk Pravne fakultete Univerze v Poitiersu; priprave za izvajanje skupnega razi skoval nega projekta o organizirani kriminaliteti; priprave pogodbe o sodelovanju Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Pravne fakultete Univerze v Poitiersu, DRUGE DEJAVNOSTI V teku leta sodelovala v TV oddaji »Polnočni klub« o temi gladovna stavka; ter v radijskih oddajah o otrokovih pravicah v šoli in o svobodi medijev in varstvu zasebnosti. Drago TrSar SAMOSTOJNA RAZSTAVA -Pregledna razstava kiparskih in keramičnih skulptur. Galerija Miklova hiša, Ribnica, julij 1999, Besedilo v katalogu: Jutc Mikuž »Nekaj napotkov za razumevanje kiparstva Draga Tršarja.« SKUPINSKI RAZSTAVI - Razstava Prešernovih nagrajencev, Občinska hiša, Kranj. -Viški salon, Ljubljana. JAVNA DELA - Portret Francija Stossa, igralca in direktorja gledališča Joseistadter na Dunaju. V Gledališkem muzeju na Dunaju. - Skulptura za vodnjak v atriju palače zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. - Križ v Trnovski cerkvi v Ljubljani. -Spomenik zgodovinarju Metodu Mikužu v Ribnici. Miha Tišler ČLANKI Advances in Pyridazine Chemistry, Advances in Heterocyclic Chemistry, 75 (1999), str. 167-243. Academic Press, San Diego, ZDA (Avtorja: Pa tri k Ko I ar, Miha Tišler). Sir Derek H. K. Barton. Letopis SAZU, 49/1998 (1999), str. 126-127 (nekrolog). Mihaiio Lj. Mihailovic. Letopis SAZU, 49/1998 (1999), str. 132.133 (nekrolog). Vladimir Pretog. Letopis SAZU, 49/1998 (1999), str. 136-137 (nekrolog). PREDAVANJE Problemi delovanja univerz na pragu tretjega tisočletja. Univerza v Mariboru, Rektorjev dan, 14.10. 1999. KNJIGI Vodnik po nomenklaturi organskih spojin IV PA C, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Ljubljana, 1999, str, 185. Slovensko izdajo pripravila Branko Stanovnik, Miha Tišler. Organska kemija. Ponatis 5. Izdaje. DZS, 1999, str. 139, Jože Toporišič Škrabčeva misel III. Zbornik s simpozija T98. - Frančiškanski samostan Kostanjevica, Nova Gorica, 1999, 244 str, (Uredil in strokovno organiziral simpozij.) Stanislav Škrabec kot kritik in polemik v Cvetju. - ŠM3, 1999, str, 7-21. Spremna beseda k Skrabčevi misli III. - ŠM3, 1999, str. 233-240. »■Si dolgo bom jezil ljudi«. - Nedelo, 26.9.199, str. 13, škrabec, Stanislav. ES 13, 1999, str. 58. Kot presednik Komisije za sestavo slovarskega dela slovenskega pravopisa vodil 46 triurnih sej (skupaj 138 ur), recenziral pa 2583 str. redakcij slovarskih sestavkov. Redakcije predlogov, predpon in zaimkov (46 str. v tipkopisu). StiŠki rokopis, 1999, študije, Prečrkovanje, uglasitev in prevod besedil, Jože Toporišič 3-15. Jezikoslovna obravnave z besednjakom , 17-40. Jože Trontelj POGLAVJA V KNJIGAH IN ZBORNIKIH Etična vprašanja klinične genetike v ped ¡atriji. V: Kržišnik C, B a Uc lino T, ur. Izbrana poglavja iz pediatrije 11: lymska borelioza, klinična genetika, astma pri otrocih in mladostnikih. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 1999, str, 49-60. (Avtor: J. Trontelj.) Single fiber electromyography: jitter measurement by axonal stimulation. V: Sanders D. (ed.): Neuromuscular Transmission Testing, Teaching Coutsc No. 9. XI International Congress of EMG and Clinical Neurophysiology, 7.-1I.9. 1999, Prague, Czech Republic, str, 1-11, (Avtor: J. Trontelj.) Report on »Human health« session. V: Proceedings of International Conference of the Council of Europe on Ethical Issues Arising from the Application of Biotechnology. Oviedo (Spain), 16.-19.5.1999. Strasbourg: Council of Europe, 1999, str. 33-38. (Avtorja: J. Trontelj, Sir D. Rees.) Slovenia. V: Developments in the field of bioethics in member Stales, other States and international organizations. Steering Committee on Bioethics (CDBI). Council of Europe, CDBI (99.4) rev 2, Strasbourg, dec. 1999, str. 26-27. (Avtor: J. Trontelj.) PRAVNA DOKUMENTA Predlog Zakona o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Državni zbor RS, 1999 (več avtorjev). Zakon o odvzemu in presaditvi človeških organov zaradi zdravljenja. Državni zbor RS, 1999 (več avtorjev). VABLJENA PREDAVANJA NA STROKOVNIH SREČANJIH 'Pomagati1 bolniku umreti - pogledi Državne komisije za medicinsko etiko na zahteve svojcev, naj izbrani zdravnik skrajša trpljenje. Simptomatiko zdravljenje kroničnega bolnika v ambulanti splošne medicine. III. Schrottovi dnevi (podiplomska šola za zdravnike splošne medicine, sekundarije in specialiste družinske medicine). Ljubljana, 26, in 27.3.1999. Etični problemi odstopa od zdravljenja oz. ukinitve zdravljenja, ki naj bi ohranjalo ali podaljševalo življenje. Letna konferenca Slovenskega nefrološkega društva, Kranjska gora, 26.-27. 3. 1999, Euthanasia and physician assisted suicide. The position of the Slovene National Medical Ethics Committee. Spremljanje umirajočega in pogledi na evtanazijo. Simpozij zdravniških zbornic Srednje in Vzhodne Evrope, Ljubljana, 23, 4. 1999. iScience and technology in a living world: Bioethics and the crisis of trust. Science for quality of life. Regional European Meeting on the Transition to Sustainability. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, UNIDO Center for Sustainable Development, Association »International Science and Technology«, FORUM Bled, ALLEA (All European Academies), Bled, 6.-9, f>, 1999. Is there a need for a comprehensive international registry of clinical studies? Ethics of Multicenter Clinical Research, DEBRA Regional Meeting {Demo-droit Ethical Review of Biomedical Research Activities); Usmerjevalni odbor za bioetiko Sveta Evrope, XII, dircktorat Evropske Komisije in Državna komisija za medicinsko etiko., 7.-8. 6. 1999, Bled-Ribno. European trends in bioethics: medical research on persons unable to consent. In: J. Trontelj (ed), Topical Seminar on Ethics in the Neurosciences. Abstracts of the XI International Congress of EMG and Clinical Neurophysiology, Prague, Czech Republic, 7.-11.9.1999. Clin Neurophysiol 1999; 110 (Suppl 1): S72. Safety margin of neuromuscular transmission at single human motor end-plates. Life Sciences Conference 1999, Gozd Martuljek, September 18-22, 1999. Book of Abstracts and Programme, str. 78 (soavtor: M. Mihelin). Ethical problems in medically assisted procreation as reflected in the Slovene Draft Law on medically assisted procreation. 21"1 International Symposium on Assisted Reproduction - Bled, 12. 10. 1999. Etična vprašanja v rehabilitaciji Rehabilitacija za novo tisočletje, Posvet ob 40-letnici Inštituta RS za rehabilitacijo, Ljubljana, 15, 10. 1999. Bolnik, kije ali ni sposoben privolile. Etična vprašanja pri zdravljenju, Simpozij Etika v zdravstvu - odnos zdravnika do bolnika. Svetovni slovenski kongres. 2. srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu, Ljubljana, 21. 10. 1999 , The strengthening of ethics committees for biomedical research and their role in relation to legislature. 'The Slovenian experience in a European context. Ethics Committees for Biomedical Research. DEBRA-Munilateral Meeting. Council of Europe &. Parliamentary Assembly of the Council of Europe, with participation of the European Commission, Pariz, 8.-9, 11. 1999. Bolnikova privolitev: Etična vprašanja pri izbiri, opustitvi in prenehanju zdravljenja. Deontološka vprašanja pri delu zdravnika, 9. spominsko srečanje akademika Janeza Milcinskega, Ljubljana, Mcdicinska fakulteta, 1. 12. 1999. Etična vprašanja ob neukademskem zdravilstvu. Simpozij: Res pirat or na medicina in zdravilstvo - sopotnika ali sovražnika? Letna konferenca in skupščina združenja pnevmologov, Portorož, 10. in 11, 12. 1999, Ivan Vid a v ČLANKI Katera prašlevila so vsote dveh kvadratov narvnih števil}' Presek 27 (1999/2000), str 6871. O neki posplošitvi Heronovega obrazca. Obzornik za matematiko in fiziko 46 (1999), str. 129-135. Ob koncu drugega tisočletja. Poli grafi. Revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo, letnik 4 (1999), str. 163-167, Lojzc Vodovnik Electrical neuroimmunomodulation - a possible mechanism for wound and cancer treatment. Proceedings of the 2nd International Conference on Bioelectro- magnetism, Melbourne, Australia, str, 135-136, 1998. (Avtorji: L. Vodovnik, D. Miklavčič in T. Kotnik) Possible effects of electric currents on the nervous endocrine - immune interactions. Proceedings of the 8th international IMEKO Conference on Measurement in Clinical Medicine / Biomedical Measurement and Instrumentation, Dubrovnik, Croatia, str. 1,3-1-5, 1998. (Avtorji: L, Vodovnik, D. Miklavčič in T. Kotnik) Electrical neuroimtnunotnodutatbn: a possible modality in cancer treatment? Book of abstracts of the fifth Conference of the European Society for Engineering and Medicine, Barcelona, Spain, str, 127-128, 1999, (Avtorji: L, Vodovnik, D. Miklavčič in T. Kotnik) Električna nevroimunornodulacija — izziv za rehabilitacijske metode v naslednjem stoletju. Zbornik posveta »Rehabilitacija za novo tisočletje«, Ljubljana, str. 10-14, 1999. (Avtorji: L. Vodovnik, D. Miklavčič, T. Kotnik, M. Štefaneič, V Kotnik in R. Šavrin ) Franc Zadravec KNJIGI Alojz Gradnik (1882-1967). Monografija, Ljubljana, 1999,strani 175. Slovenska književnost ¡1. Moderna - Ekspresionizem - Socialni realizem. DZS, Ljubljana, 1999, strani 336. ŠTUDIJA Recepcija ruske literature na Slovenskem od 1918 do 1940, Anthrops, št. 4-6, Ljubljana 1999, str. 167-178. ESEJ Čolnar v pozabljenem zalivu. Jaka Kralj, Obroč vsakdanjosti, Ljubljana 1999, str 7177. Ciril Zlobce PESMI Sedem nenavadnih dni čisto navadnega tedna, Sodobnost 3-4, str, 204-207 Kraška elegija, Koledar Prešernove družbe za leto 2000, Ljubljana 1999, str. 154-157 PREVEDENA POEZIJA Grytzko Mascioni, Oblika srca, pesniška zbirka, izbor, prevod in spremni esej, DZS, 1999, str. 80 Plin io Peri Iti, Molitve nekega laika (Prej 1-8, Izgubljeni Taj 1-3, Napetost ljubezni 1-4, Osvetljeni cvetni listi 1-12), revija Dvatisoč, 1999, št, 117-118, str. 5-11 Umberto Saba, Trst, Staro mesto, Caffč Tergeste, Zbornik Tržaški dosje (Vileniča), str, 36, 97, 129 Ketti Daneo. Smrt mlade partizanke, Zbornik Tržaški dosje (Vileniea), str, 89-90 ESEJISTIKA Prefazione - Uvodna beseda, v dvojezični pesniški zbirki Kajetana Kovica Le ore di sambuco ■ Bezgove ure, Campanotto Editore, Pasian di Prato (Udine), str, 6-19 Tudi poslej s Prešernom, Koledar Prešernove družbe za leto 2000, $Lr. i-6 Spremna beseda It pesniški zbirki Vinka Moderndorferja Pesmi iz črne kronike - Stanje BP, založila Glosa - Sindikat kulture Slovenije, Svobodni sindikati Slovenije Spremna beseda k pesniški zbirki Lojzke Špacapan Svetlobni prah, založba Prešernova družba Spremna beseda k pesniški zbirki Anice Per par Nekdo kliče tvoje ime. Založba Karantanija Spremna beseda k pesniški zbirki Vande Šega V kletki svobode, samozaložba, Cerknica Spremna beseda k pesmarici Pesem o svobodi - pesmi slovenske prebuje in upora, založila Zveza združenj borcev in udeležencev NOB mesta Ljubljane Spremna beseda h knjigi Deva ne Lavrenčič Lavo Čer me tj, slovenski znanstvenik, fizik in publicist, založba Proteus INTERVJUJI Ničesar ni, kar bi obžaloval (spraševalka Patricija Maličev), Primorske novice, Zeleni val, 4,1.1999, str. 22 Še vedno razposajen kvartet (spraševalka Breda Bišcak, Pogovor z avtorji Pesmi štirih, Kovičem, Menartom, Pavčkom in Zlobcem), Primorske novice 12.2.1999 Štirje pesniki o Prešernovem vplivu (spraševalec Bojan Ajdič), Vzajemnost, februar 1999, str. 17 Še vedno je lepo hiti Slovenec (spraševalka Nada Ravter), Večer, V soboto, Maribor, 27.3.1999, str. 42 Čas je vse večja vrednota (spraševalka Nada Ravter), 7 D, 5.5.199, str. 14-15 PREDAVANJA, REFERATI, LITERARNA SREČANJA Z OBČINSTVOM Branja na Velikem odru Drame SNG Ljubljana (predstavitev avtobiografskega romana Spomin kot zgodba), 31.3 1999 Branja in pogovori ob predstavitvi Spomina kot zgodbe v knjižnicah v Ilirski Bistrici, Novi Gorici (v Goriški knjižnici tudi predavanje o prevodih v italijanščino in iz italijanščine v slovenščino), stari Gorici (v Kulturnem domu), Mariboru, Velenju, Kopru Italijanski nobelovci (G. Carducci, G. Deledda, L. Pirandello, S. Quasimodo, E, Montale, D. Fo) - literarno glasbena prireditev (Carducci, Quasimodo, Montale tudi prevod), izbor besedil ter predstavitev laurcatov in njihovega opusa, Velika dvorana Slovenske filharmonije, Ljubljana, 11.7,1999 i'v o dna beseda na simpoziju v Radencih o slovenskem protestantizmu v Prekmurju, 28.-29.10.I999 Med i teran med skepso in utopijo na mednarodnem kongresu na temo Mediteranski narodi ob vstopu v tretje tisočletje, Trst 28.-30.12,1999 NEKATERI JAVNI (SLAVNOSTNI IN KOMEMORATIVNI) GOVORI Dražgoše, Cerknica, Slivnica, Pobegi, Novo mesto. Mitja Zupančič ZNANSTVENA KNJIGA Smrekovi gozdovi Slovenije. Dela SAZU, 36, 22 str. + priloga, 1999, Ljubljana IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Rotföhrenwald am Zusammenfluß der Sava Dolinka und Sava Bohinjka, Wissenschaftliche St. Pölten. (Avtorja; M, Zupančič, V. Žagar). Novosti o gozdno-grmiščni vegetaciji slovenskega submediterana. Razprave IV, razr, SAZU, 40 (8), str: 195-316, 1999, Ljubljana. Asociacija AruncoAceretum Moor 1952 v severovzhodni Sloveniji. Razprave IV, razr, SAZU, 40 (8), str.: 317-363, 1999, Ljubljana. (Avtorja: M. Zupančič, V. Žagar). Fitogeografska delitev Slovenije in letcsična raznolikost slovenskih narečij. Trad iti on es, 28 str.: 259-267, 1999, Ljubljana. (Avtorja: M. Zupančič, V. Smole). Vegetacijska raziskovanja G. Totnažlča na notranjskem Snežniku. H lad ni ki a, 11, 1999, Ljubljana. OBJAVLJENI POVZETEK PREDAVANJA NA ZNANSTVENI KONFERENCI Vegetacijska raziskovanja Gl Tomažiča na notranjskem Snežniku. Flora in vegetacija Slovenije 1999. Ob 100 letnici rojstva G. Tomažiia, str.: 6, 1999, Ljubljana. Vegetation of Pokljuka plateau. Root - soil interactions in trees. Slovenian Forestry Institute, str,: 73, 1999, Ljubljana, (Avtorja: M, Zupančič, F. Batič). POGLAVJE V STROKOVNI KNJIGI Gozdna in grmisčna vegetacija Krasa. V: A. Kranjc (ur.) - Kras - pokrajina, življenje, ljudje. ZRC SAZU, str.: 114-123, 1999, Ljubljana. SESTAVEK V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, zv. 13 Trnovski gozd. ELABORATA Stara smodniiniea v Sežani. Posebne strokovne podlage za zazidalni načrt. Urbi, d.o.o.. Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 60 str., 1999, Ljubljana. (Avtorji: M. Golobič, Z. Ploštajner, S. Daila Valle, V. Mušič, M. Zupančič, V. Žagar, P. Trontelj). Smreka (Picea abies /L./Karsten) v Sloveniji. Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstvenoraziskovalnega dela na področju temeljnega projekta v letih 1996-1998. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF, Nacionalni inštitut za biologijo, 180 str., 1999, Ljubljana. (Avtorji: M. Culiberg, B. Druškovič, M. Kotar, M. Lovka, A. Sercelj, M. Zupančič, V. ŽagaT). KARTI Poenostavljena karata realne vegetacije Karta v merilu 1: 1200000. V: A. Lah (ur.), Varovanje korenin življenja. Pogledi na naravo in varstvo okolja v Sloveniji, str.: 79, 1999, Ljubljana. (Avtorja: M. Zupančič, V, Žagar) Potencialna naravna vegetacija Slovenije (vegetacijska karta). V: I. Gams & 1. Vrišer (ur ), Geografija Slovenije, str.: 190, 1999, Ljubljana. (Avtorji: M. Zupančič, 1. Puncer, L. Marinček et al.). UREDNIK Razprave IV. razr. SAZU. Zvezek 40, 1999, Ljubljana M. Culiberg, B, Druškovič, M. Kotar, M. Lovka, A. Šercelj, M. Zupančič & V. Žagar: Smreka (Picea abtes /L./Karsten) v Sloveniji: zaključno poročilo o rezultatih opravljenega zna nstveno-razi skoval nega dela na področju temeljnega projekta v letih 1996-1998. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 180 str., 1999, Ljuhijana. (M. Zupančič ur.}. Boštjan Žekš Mechanical properties of membranes and cell polarity - V: Proc. Adriático Res. Conf. Nonlinear Cooperative Phenomena in Biological Systems, Trst, Italija, 19 -22. avgusta 1997, ur. L Matsson, World Scientific, Singapore, New Jersey, London, Hong Kong (1998), sir. 227-241. (Avtorji: S, Svetina, B. Božič, V, Heinrich, B. Žekš.) Vesicle deform a t ion by an axial load: Fro m elonga ted shapes to tethered vesicles Bi o p hy s. J. 76 (1999), str. 2056-2071. (Avtorji: V. Heinrich, B. Božič, S. Svetina, B. Žekš.) Free, energy of closed membrane with anisotropic inclusions - Eur. Phys. J. B 10 (1999), str. 5-8. (Avtorji: V. Kralj-Iglič, V. Heinrich, S. Svetina, B. Žekš.) Shapes of vesicles and cells under forces exerted on the enclosing membrane - V: Electricity and Magnetism in Biology and Medicine, Proceedings of the Second World Congress for Electricity and Magnetism in Biology and Medicine, Bologna, Italy, 8.-13 .junija 1997, ur. F. Bersani, Kl uwer Academic/Plenum Publishers, New York (1999), str. 243-246. (Avtorji: S. Svetina, B. Božič, P. Pcterlin, B. Žekš.) Surface transitions in free standing films of antiferroelectric liquid crystals within the discrete phenomenological model - Mol. Cryst. Liq. Cryst. 329 (1999), str 365373. (Avtorji: B. Rovšek, M. Cepič, B. Žekš.) Structures of possible phases ofachiral polar smectic liquid crystals formed by bow shaped molecules- Mol. Cryst. Liq. Cryst. 328 (1999), str. 47-56. (Avtorji: M. Cepič, B. Žekš, J. Mavri.) UMRLI ČLANI Andrič Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953. Apostolski Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje. Dopisni član od 10. marca 1977. Rajec Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fiL, izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978, Barton Derek Harold Richard, rojen 8, septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na Texas Univerzi A&M in njen zaslužni profesor, College Station, Texas, ZDA, Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985. Bartoš Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Bedjanič Mirko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20, marca 1975 do smrti. Bcier Fried rich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, Miinchen, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983. Belič Aleksandar, rojen 2. avgusta 1S76, umrl 26. februarja 1960, dr. ftl., profesor za lingvisti ko na univerzi v Beogradu; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Bcnac Alojz, rojen 20, oktobra 1914, umrl 6, marca 1992, dr. arheolških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23, marca 1978, Berkopec Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil,, vodja Bibliografije slavi k v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24, aprila 1981. Bevk France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2, junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. Bezlaj France, rojen 19, septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani-Redni član od 3. julija 1964, Rogdanovič Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Bole Jože, rojen 17, junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr, znanosti, zoolog -malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23, maja 1985. Boršnik Marja, rojena 24, januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Izredna članica od 10. marca 1977. Brajkovič Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24. aprila 1981. RravničarMatija, rojen 24.februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974. Brecelj Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Breznik Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr.fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Rrodar Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Izredni član od 6, decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Broz-Tito Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni Član SAZU od 6. novembra 1948. Brzin Miroslav, rojen 13, aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21 marca 1974, redni član od 29, marca 1979. Butozan Vas o, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr, redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7, februarja 1967. Cankar Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil,, redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953. Cigoj Sloj an, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987, Crlenšek Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14, decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Wcimarju, Nemčija. Dopisni član od 7, februarja 1967. Cvetko Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., Tedni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede od L aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991. Čamo Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno. Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. maTca 1972. Četešnifc Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr, med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Izredni član od 7. februarja 1969, Ccrnigoj Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981, Čop Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976. Čubrilovič Vksa, rojen 14, januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na univerzi v Beogradu, Dopisni član od 24. aprila 1981. Deanovič Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr, fil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 21. marca 1974. Demus Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostno Zgodovinske katedre na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Djordjcvič Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9, decembra 1989, tir, prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Dopisni član od 17. oktobra 1958. Djurdjev Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993, Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Djuričič llija, rojen 18, julija 1898, umrl 2, aprila 1965, dr, med,, redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961, Dolenc Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti, Dolinar Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9, septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5, februarja 1970. Drujan Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik lahoralorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu (Venezuela). Dopisni čian od 10. marca 1977, Dyggve Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž,, arhitekt in arheolog vKo be nhavnu. Dopisni član od 17.oktobra 1958. Finžgar Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20, marca 1975, redni član od 23, marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 16. septembra 1980 do 31 maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in d ružbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991. Finžgar Fran Šaleški, rojen 9, februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni Clan od 7, oktobra 1938, načelnik razreda za umetnost od 28, januarja 1939 do 30. septembra 1949, Franchini Aldo, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi. Dopisni član od 29. marca 1979, Fučie Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januaija 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Rijeka, Dopisni član od 18. maja 1989. Gaspari Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14, novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13.marca 1972. Gavazzi Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl20. januarja 1992, dr. fil,, redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 25, marca 1976. Gerškovič Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr, prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Gestrin Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 6, junija 1983, redni član od 23. aprila 1987, GligoričVelibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd. Dopisni član od 7. februarja 1967. Golia Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Goricar Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr, prava, redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7, TebTuarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede v razredu za zgodovinske in družbene vedeSAZU od 24, aprila I9S0 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti, Grad Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28, marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977. Gradnik Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14, julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana, Redni član od 21. decembra 1962. Grafenauer Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12, maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 196S, redni član od 13, marca 1972, Grafcnauer Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor, Ljubljana, Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21, decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Grošelj Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977. Gušič BranimiT, rojen 6, aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr med,, dr. fil., redni profesor za Otori no I ari ngologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 3. julija 1964. Hadži lovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11, decembra 1972, dr. HI,, redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Ilauptman Ljudmil, rojen 5, februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 16. maja 1940, Hegedušic Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar-mojster, Zagreb, Dopisni član od 20. marca 1975, Tbrovac Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filo loški h znanosti, redni profesor romani stike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. aprila 1973. IlešičSvetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4, februarja 198 5, dr. fil,, redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Ingolič Anton, rojen 5, januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981. Ivič Pavle, rojen 1. decembra 1924, umri 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 29. marca 1979, Jakac Božidar, rojen 16. julija 1S99, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Jakopič Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21, aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana, Redni član od 7. oktobra 1938. Jama Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4, aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7, oktobra 1938, Jovčič Dimitrije, rojen 14, oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 7, februarja 1967, Jurančič Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984. Kalin Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Kalin Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985. Kardelj Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6, decembra 1949. Kertk Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevrctenčarjev. Dopisni član od 6. junija 1983. Kermavncr Dušan, rojen 7. decembra 1903, umri 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5, februarja 1971. Kidrič Boris, rojen 10, aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ, Redni član od 6, decembra 1949. Kidrič France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-hi storjenega razreda SAZIJ, predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti, Klopčič Mile, rojen 16, novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983, Koblar France, rojen 29. novembra 1S89, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filoMke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti. Kochansky-Devide Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr, naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Dopisna članica od 20. marca 1975, Kogoj Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 29. marca 1953. Koneski Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7, decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju Dopisni član od 7. februarja 1968. Korošec Viktor, rojen 7, decembra 1899, umrl 16, novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni faku I te ti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Kos Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Kos Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24, marca 1972, dr fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmač Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961. KostrcnČičMarko,rojen21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. KnSir Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med,, redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 24, junija 1955. Kozak Juš, rojen 26,junija 1892, umrl 29,avgusta 1964. književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961. Kozina Marjan, rojen 4. j unija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2, junija 1953, Koželj Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962. Kranjec Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953. Krašovec Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Kratochvil losef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profcsorzoologije, konzul tant-vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Kravar Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985. Krhek Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16, januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Kreft Bralko, rojen 11, februarja 1905, umrl 17, julija 1996, dr. filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Redni član od 22, decembra 1961, Tajnik V. razreda SAZU od 26. novembra 1966 do 25, marca 1976. Podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992, Krek Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl L septembra 1942, dr, prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani Redni član od 7, oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU od 28. januarja 1939 do 1L julija 1942. Krklec Gustav, rojen 23. juuija 1899, umrl 30, oktobra 1977, književnik, Zagreb, Dopisni član od 7, februarja 1969. Krleža Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb. Dopisni član od 2. junija 1953. Kuhclj Anton, rojen 11, novembra 1902, umrl 31, julija 1980,dr, tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SA2U od 22. decembra 1961 do smrti. Kumbalovič Filip Kalan, rojen 25, marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž, arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, proza:51, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani- Izredni član od 24, aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Kuret Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991. Kuhn Olhmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil.. Tedni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6. februarja 1965, Kušej Gorazd, rojen 17, decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr, prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Kušej Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10, maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7, oktobra 1938, Lajovic Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Laroehe Emmanuei, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29, marca 1979. Lavrač Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, Lavrič Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15, novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21, marca 1950 do smrti. Lavrin lanko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottingh amu. D o pisni član od 2. oktobra 1956. Lobe Feliks, rojen 14, oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Logar lanez, rojen 3, februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Lorkovič Zdravko, rojen 3, januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30, maja 1991. Lukio Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Lukman Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr, fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940. Lunaček Pavel, rojen 31, januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike Redni član od 30, junija 1954. Maksimovič Desanka, rojena 16, maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica. Dopisna članica od 7. februarja 1969. Matjašič Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9, avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog- speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu J ovan a Hadžija ZRC SAZU, Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989. Melik Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr, fil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU, Izredni clan od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za pri rodos lovne in medicinske vede od 8, oktobra 1955 do smTti. Mekuli Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979. Merhar Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do modeme na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985, Mihajlovič Mihajlo Lj,, rojen 22, januarja 1924, umrl 8. junija 1998, redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976, Mihelič France, rojen 27, aprila 19D7 v Virmašah pri Škofji Loki, umrl I. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1963, Milčinski Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med,, redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 22, decembra 1961, redni član od 5.februarja 1970. Predsednik SAZU od 25, marca 1976 do 14, maja 1992, Mole Vojeslav, rojen 14, decembra 1886, umri 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu. Dopisni Član od 22. decembra 1961. Murko Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16, maja 1940. Mušič Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5, februarja 1970, redni član od 29. maTca 1979. Nabtigal Rajko, rojen 14, aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr, fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4, januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Nejed!y Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzikologije na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti ČSSR. Dopisni član od 7. novembra 1947, Neubauer Robert, rej en 7. decembra 1895, umri 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 22, decembra 1961. Nitsch Kazimierz, rojen L februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Dopisni član od 7, novembra 1947. Nougayrol Jean, rojen 14, februarja 1900, umrl 23, januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Dopisni član od 7. februarja 1968. Novak Franc, rojen 2. junija 19Û8, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5, februarja 1970. Tajnik VI. razreda SAZU od 25, februarja 1976 do 27, maja 1992, Novak Grga, rojen 2, aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr, fil,, redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 22. decembra 1961. Oovirfc Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6, januarja 1980, dr. fil,, redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 3, julija 1964. Olszak Waclaw, rojen 24, oktobra 1902, umrl 10, decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Udine). Dopisni član od 29. marca 1979. OŠtir Karel, rojen 13. oktobra 1B88, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958, Panteleev Dimitar, rojen 26, novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981, Pavlin Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni Član od 16. maja 1940. Paviov Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materi a lizma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Dopisni član od 7, novembra 1947 do 1948 ali 1949, Pavšič Vladimir - Bot Matej, rojen 14. aprila 1913, umri 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965. Pcrsianinov Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr, med,, predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Dopisni član od 29, marca 1979, Peterlin Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Pitamic Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Plečnik Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7, januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi vLjubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Plcmelj Josip, rojen L decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Polec Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. PoUč Ivan, rojen L januarja 1913, umrl 12, junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. maTca 1977, redni član od 6. junija 1983. Prelog Vladimir, rojen 23. julija 1906, umri 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo Švicarske visoke tehniške šole v Zurich u, Švica, Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979. Pretnar Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl I. marca 1999, dr, prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24, aprila 1981, Rakovec Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3, avgusta 1985, dr. fil,, redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, izredni Član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981. Rammelmcyer Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. maTea 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni Član od 24. aprila 1981. Ramovš Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16, septembra 1952, dr. fiL, redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1933; načelnik filozofsko-filološko-historienega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti, Ramovš Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU; član predsedstva SAZU po 22. Členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Izredni član od 10. marca 1977, redni Član od 6. junija 1983. Ran t Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweigu. Dopisni član od 3. julija 1964. Ravnikar Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, ing. arhitekture, rednt profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979, Rechinger Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umri 30, decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija, Dopisni član od 30. maja 1991. Rcgen Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Kigler Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik vlnštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU. Izredni član od 23, maja 1985. Saeverud Uarald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent. Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976. Salopek Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. febTuaTja 1967, dr fil., profesor Univerze v Zagrebu. Dopisni član od 7, februarja 1967. Samec Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1, julija 1964, dr fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6, decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti. Savič Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972. Seidl Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1, decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Skok Petar, rojen 1. marca 18 SI, unul 3, februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953, Slodnjak Anton, rojen 13, junija 1899, umrl 13 marca 1983, dr, fil,, redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7, februarja 1967, Sodnik-Zupanc Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976. Sovre Anton, rojen 4. decembra 1S85, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953. Stankovič Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu, Dopisni član od2.junija 1953, Slele Franc, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr, fil, redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 16. maja 1940, Stern Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmakologijo na Medicinskifakulteti v Sarajevu, Dopisni član od 21. marca 1974. Stevanovič Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. maTca 1999, Tedni profesor za geologijo Rudarsko-geološkc fakultete v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975, Stupica Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Szcntagothai Janos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8, avgusta 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti. Dopisni član od 24. aprila 1981. Šašel Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marea 1988, dr arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Sidak Jaroslav, rojen 4, januarja 1903, umrl 25, marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24, aprila 1981. Škerjanc Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Redni član od 6. decembra 1949. Škerlj Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Škerlj Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil, redni pTOfescrza romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Šlebinger Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946. Šnudcrl Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23, junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani- Redni član od 2. oktobra 1956, Stampar Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med,, redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947. Šuklje Lujo, rojen 21, septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7, februarja 1969, redni član 20- marca 1979. Tavčar Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje Tastlm na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Tavčar Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik inštituta za medicinske vede S AZU. Redni član od 6, decembra 1949. Taylor Alan John Pere i val, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxfordu. Dopisni Član od 6. junija 1983. Tesničre Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru. Dopisni član od 2. junija 1953, Todorovič Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr, med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Tolstoj Nikita fljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Trofenik Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr, fil., založnik v Miinchnu.Dopisni član od 30. maja 1991. Trstenjak Anton, rojen 8. januaija 1906, umrl 29. septembra 1996, dr, teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, Tedni profesor za psihologijo Teološke faklultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Udovič Jože, rojen 17, oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24, aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Ušeničnik Aleš, rojen 3, julija 1869, umrl 30, marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani, Predsednik društva »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani« od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva!. 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vavilov Sergej lvanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Dopisni član od 7, novembra 1947. Vavpetič Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958. Veber Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. ril., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18, maja 1945, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17, decembra 1996. Vidmar Josip, rojen 14, oktobra 1895, umrl i 1. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. dccembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976. Vidmar Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2, oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30, septembra 1949 do smrti. Vilfan Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr, prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6, junija 1983- Vouk Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27, novembra 1962, dr, fil., redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 2, junija 1953, Vučenov Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13, novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Dopisni član od 24. aprila 1981. Wolíman Frank, rojen 5, maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Wrabcr Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969. Závada Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga. Dopisni član od 29, marca 1979. Ziberl Boris, rojen 25, septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani . Izredni član od 6, decembra 1949, redni član od 17, oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20, marca 1975 do smrti. Zupančič Rihard, rojen 22. dccembra 1878, umri 23. marca 1949, dr. fil.. Tedni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945, Zwitter Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14, aprila 1988, dr, fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958, Tajnik Tazreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982. Župančič Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11, junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. EERDO GESTRIN (1916-1999) V petek, 9, aprila, je smrt iztrgala jz naših vrst akademika Ferda Gestrina, potem ko je dopolnil 82 let in 6 mesecev, Nestor slovenskih zgodovinarjev, rojen 8. oktobra 1916, je umrl kot zadnji v generaciji slovenskih medievistov evropskega formata, ki so odšli od nas v zadnjih letih, rojeni pa so bili med prvo svetovno vojno ali kmalu po njej, Pomlad 1995 nam je vzela akademika Boga Grafe naue rja, pomlad 1996 akademika Sergija Vilfana. Dovolite mi, da na kratko predstavim življenje in delo pokojnika in nato spominski govor sklenem z nekaj osebnimi opažanji. Akademik Ferdo Gcstrin je zrastel in dozorel v težkih družinskih in socialnih razmerah v predvojni Ljubljani, dosegel z veliko mladostno zagnanostjo in vztrajnostjo najprej leta 1935 maturo in leta 1940 diplomo iz zgodovine in geografije na ljubljanski filozofski fakulteti, na tedaj številčno majhnem, vendar z ozirom na kadrovsko zasedbo odličnem zgodovinskem oddelku. Njegovi učitelji in mentorji so bih Milko Kos, Nikola Radojčič, Balduin Saria in Fran Zwitter, Po težkih medvojnih letih, ki mu niso prizanašala, saj so mu prinesla med drugim tudi ujetništvo in prisilno delo, je bil v povojnih letih, delovne energijo in vedo že Ijn osti poln tridesetletnik, najprej gimnazijski profesor, nato predavatelj na Višji pedagoški šoli, ob koncu petdesetih let pa je prišel na univerzo, kjer je izredno hitro napredoval: leta 1959 je postal asistent, leto zatem po doktoratu iz zgodovinskih znanosti docent, dve leti nato - vmes tudi specializacija v Parizu pri prof. Braudelu 1961 in objava študije v prestižnih pariških Annales (17, 1962, 663-690) - izredni profesor, 1971 pa redni profesor za zgodovino srednjega veka. Štiriindvajsetletno delo univerzitetnega učitelja za zgodovino srednjega veka je formalno sklenil z upokojitvijo leta 1983, poudarjam formalno, saj je na Oddelek za zgodovino na Filozofski fakulteti redno prihajal do konca (zadnjič je Oddelek obiskal nekaj dni pred smrtjo), sodeloval v tem Času kot mentor in somentor v magistrskem in doktorskem študiju številnih mladih zgodovinarjev, ki so se posvetili zgodovini srednjega in novega veka. Glede na zgodovinsko obdobje je kronološko naj poznejše njegovo mentorstvo pri disertaciji o Ilirskih provincah, ob ranjen i leta 1993, v komisiji pri obrambi disertacije pa je nazadnje sodeloval decembra 1998. Člani Oddelka za zgodovino, ki se ukvarjamo z zgodovinskimi obdobji, ki niso bila osrednja tema pokojnikovih raziskav, smo bili v prijetnem razgovoru pogosto deležni njegove prijazne besede, dobronamernega nasveta, duhovitega dovlipa. Kot vrhunski strokovnjak za zgodovino srednjega in novega veka je postal Ferdo Gestrin leta 1983 izredni (oz. po tedanji oznaki »dopisni«) in v letu 1987 redni član Slovenske akademije znanost in umetnosti, Znanstveno delo akademika Gestrina je zelo raznovrstno, saj sega od antike do moderne zgodovine, in je izredno obsežno: vdvainpetdesetletnem obdobju, od 1946 do 1998, je bilo objavljenih okrog 350 bibliografskih enot (knjig, razprav, člankov, recenzij, učbenikov, strokovnih zapisov itd,), med katerimi je več kol dvajset samostojnih knjižnih objav. Če izpustimo njegovo ukvarjanje z antiko (nekaj prispevkov in recenzij) in z zgodovino 19. in 20, stoletja (za vsako od teh obdobij je napisal več razprav in knjižne monografske objave), naj izpostavim najpomembnejše rezultate njegovega dela, ki se nanašajo na srednji in zgodnji novi vek. S temi raziskavami je postal akademik Geširin vodilni slovenski strokovnjak za gospodarsko in socialno zgodovino z velikim mednarodnim ugledom, za posamezne tematske sklope pa tudi vodilni raziskovalec v mednarodnem okviru. Pionirske po pomenu so Gestrinove raziskave, ki jih jc začel z doktorsko disertacijo z naslovom (v objavljeni knjižni obliki) Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do 16. stoletja (Ljubljana 1965). V tem deluje s pritegnitvijo dotlej neizrabljenega ali prav malo upoštevanega arhivskega gradiva prišel do pomembnih rezultatov; odkril je velik obseg trgovskih in migracijskih povezav med današnjim slovenskim prostorom in Italijo, zlasti z italijanskimi mesti ob vzhodni jadranski obali (predvsem v Markah). V nasprotju s pred tem prevladujočim mnenjem, da so bile slovenske dežele usmerjene iZTazito proti nemškemu prostoru, je zanesljivo dokazal velik pomen in intenzivnost zvez z italijanskim svetom in s sredozemskim prostorom sploh. Vztrajno zbiranje gradiva v vrsti arhivov v Italiji je bilo, če sodim po tem, kar je sam večkrat izpovedal med vrsticami ali v ožjem krogu tudi neposredno, pravzaprav znanstveni asketizem svoje vrste, kije temeljil na občudovanja vrednem znanstvenem erosu. Rezultati tega življenjskega napora so zelo pomembni, saj so v naši zgodovinski vedi izvirni, zanesljivi in v strokovnih krogih doma ter v svetu splošno priznani. Gestrinove tovrstne Taziskave so se tematsko, metodološko in časovno vse bolj širile: zajele so (1) edicije virov s historičnimi študijami (Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1972), (2) študije o oblikah, organizaciji, obsegu in pomenu srednjeveške trgovine, (3) študije o pomorstvu srednjeveškega Pirana (Pomorstvo srednjeveškega Pirana, Ljubljana 1978), (4) raziskave o pomenu in obsegu kmečke trgovine v zgodnjem novem veku med današnjimi slovenskimi deželami (oz. tudi širše srednjim Podonavjem) in Italijo, (5) študije o zgodnjih oblikah kapitalističnega gospodarstva (Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991). Kot vrh raziskav gospodarske in socialne zgodovine, ki pa sežejo na področje migracijskih in prozopografskih študij, naj navedem Gestrinovo zadnjo knjižno objavo: Slovanske migracije v Italijo (Ljubljana 1998). V monografiji srednjega obsega jena sintetičen način združeno ogromno delo, izjemno znanje, ki je sad četrtstoletnega zbiranja gradiva v italijanskih arhivih 111 knjižnicah. Delo, ki po moji sodbi pomeni krono Ges tri novega opusa, odpira novo temeljno znanje na področju zgodovinskih procesov srednjega in novega veka v prostoru zahodnega Balkana in Italije, procesov, ki so bili pred temi raziskavami malo poznani, če pa so že bili v strokovnih krogih opaženi, so bili v zgodovinski zavesti malo navzoči in upoštevani. Gre za pionirsko analizo in obenem odlično in zanesljivo sintezo, ki bi vsekak a ko r zaslužila celostno objavo tudi v italijanščini. Ne bom se spuščal v predstavitev drugih, tudi pomembnih področij pokojnikovega ustvarjanja: vrsta Gestrinovih študij se nanaša na različna področja krajevne zgodovine, veliko delo je pokojni opravil na področju šolske zgodovine, pomembno je bilo njegovo organizacijsko delo v zgodovinski stroki, v univerzitetnih forumih m raziskovalnih ustanovah itd. Zgodovinska stroka in institucije, v katerih je Gestrin deloval, so se mu zasluženo oddolžili /a veliko in dobro opravljeno delo. Gestrin je prejel vrsto visokih priznanj za znanstveno, pedagoško in organizacijsko delo, po svojih rezultatih pa je najbolj trajno priznanje pred kratkim izdani Gestrinov zbornik (Ljubljana 1999), pokion učencev in prijateljev dragemu univerzitetnemu učitelju, kolegu ali prijatelju. Predstavitev vsebine in oceno pomena pokojnikovega dela je zgodovinska stTOka v določeni meri že opravila, če sodimo po neredkih zapisih ob pokojnikovih j ubilejih in priznanjih, ki jih je bil deležen (gl. zlasti V. Melik, Zgodovinski časopis 30, 1976, 255-261; I. Voje, Zgodovinski časopis 40, 1986, 479-485; D. Kos, Zgodovinski časopis 50, 1996, 327-332 oz. Gestrinov zbornik, 13-17; pokojnikova bibliografija, ki sojo pripravili t). Janša Zorn, N. Stergar in D. Samec, prav lam, 2544), Mnogi vidiki njegovega dela pa bodo prvič ali bolj kot doslej opaženi šele čez čas, kar je tudi sicer pravilo pri znanstvenikih velikega formata, zlasti pri osrednjih temah pokojnikovih raziskav, kot so gospodarska in socialna zgodovina poznega srednjega in zgodnjega novega veka ter stiki zahodnega Balkana in srednjega Podonavja z Italijo v tem času (trgovina, migracije). Prepričan sem, da bodo ne le pokojnikovi učenci, temveč tudi zgodovinarji prihodnjih generacij s pridom posegali po teh delih. Kot Gestrinov študent v prvi polovici sedemdesetih let, nato kot mlajši zgodovinar starejših obdobij, ki mu je bil pokojni vseskozi naklonjen, končno kol njegov eno generacijo mlajši kolega v oddelku za zgodovinske vede I. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti naj si dovolim še nekaj osebnih opažanj, Akademik Gestrin je bil zelo prodoren, oster mislec in odličen opazovalec razvoja naše zgodovinske stroke v celoti. Tiste, ki smo se večkrat srečevali z njim, je kot osemdesetletnik, to je v zadnjem obdobju, očaral s svežimi idejami, domiselnimi predlogi za reševanje tudi zapletenih vprašanj, z brezhibno zbranostjo pri nastopih, pri izražanju tudi najbolj zapletenih miselnih zvez, Kot zrel znanstvenik z velikimi izkušnjami je dal vrsto odličnih predlogov v času priprav na mednarodno konferenco, ki smo jo imeli zadnjo jesen (Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo, Ljubljana sept. 1998). Od svojih sogovornikov je ne le pričakoval, temveč kar terjal odkrito besedo; po izidu svoje zadnje knjige me je prosil za kritično mnenje, pri čemer meje opozoril, da pričakuje predloge za izboljšave, opozorilo na morebitne napake, nikakor pa ne želi hvale, saj je izražanje komplimentov štel za neproduktivno početje. Pti delu Oddelka za zgodovinske vede in L razreda SAZIJ je hi I vseskozi zelo aktiven, zato gaje razred predlagal za kandidata za člana predsedstva te ustanove v naslednjem mandatnem obdobju. Pred mesecem dni je v zbornični dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti ob predstavitvi njemu posvečenega zbornika po zahvali avtorjem in urednikom knjige, nastopil z improviziranim, vendar odličnim in po vsebini tako rekoč programskim govorom, v katerem je opozoril na pravo in najbolj smiselno razvojno pot zgodovinske stroke pri nas. Po njegovi oceni so potenciali zgodovinske stroke pri nas tako veliki, da je nastopil Čas za največje in najbolj zahtevne podvige, kot so velike znanstvene sinteze in obravnavanje velikih tem. Mislim, daje imel prav, in prepričan sem, da so moji kolegi enakega mnenja. Če si prikličem v spomin podobo akademika Geslri na v zadnjih mesecih, tudi v zadnjih tednih ali kar zadnjem tednu, ko je v svojih nastopih, v živahni, iskrivi in z izvirnimi domislicami popestreni diskusiji izžareval vitalnost, elastičnost misli, duhovitost, tako kot v svojih najboljših časih, moram reči, da meje smrt dragega akademika Gestrina ne le prizadela in potrla, temveč tudi presenetila, saj si še pred tednom dni ne bi mogel predstavljati, da se kaj takega lahko pripeti sicer ne več mlademu, vendar tako vitalnemu in v najboljšem smislu radoživemu človeku. Dragega akademika Gestrina ni več med nami. Zgodovinska stroka se bo najbolj primerno oddolžila njegovemu spominu, če bo v prihodnjih letih uresničila vsaj del tistih nalog, ki jih je pokojni v svoji viziji videl kot najbolj smiselne in uresničljive, in če bo nadaljevala raziskovalno pot, ki jo je ulrl naš dragi profesor. Rafko Bratož STOJAN PRETNAR (1909-1999} Kmalu potem, ko je dopolnil devetdeset let, je 1. marca 1999 končal svojo življenjsko pot redni član SAZU prof. dr. Stoj an Pretnar. Stojan Pretnar se je rodil 23. januarja 1909. v Bovcu, diplomiral pa je na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani 1932. leta. Od 1932 do 1937 je bil odvetniški pripravnik, nato pa do 1941. leta odvetnik v Mariboru. Junija 1942 je bil odpeljan v internacijo v Italiji, po aretaciji in zaporu 1944. leta pa na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1950 je bil imenovan za docenta, leta 1953 za izrednega in leta 1957 za rednega profesorja na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1979 je prejel naziv zaslužni profesor. V letih 1969 do 1973 je bil direktor zveznega zavoda za patente v Beogradu. Za mednarodno trgovinsko arbitražo pri mednarodni tTgovinski zbornici v Parizu je bil pogosto arbiter v raznih mednarodnih trgovinskih sporih. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 1975, za rednega pa 1981, Profesor Pretnarje svoje znanstveno delo usmerjal na področje gospodarskega prava, zlasti pa na področje industrijske lastnine, V okviru teh področij seje posebej ukvarjal s teorijo podjetja ter z njo povezano teorijo o pretoku blaga in storitev, zlasti trga in njegovih zakonitosti. Na področju industrijske lastnine seje ukvarjal ne le z njenimi pravnimi izrazi, temveč tudi z njenimi ekonomskimi in družbenimi prvinami. Prof. Pretnar je bil član številnih domačih strokovnih organizacij, dolgoletni predsednik Društva za industrijsko lastnino pri Gospodarski zbornici Slovenije; prvi predsednik in častni član Društva za industrijsko lastnino Slovenije. Bil je član mednarodnih strokovnih združenj s področja industrijske lastnine; international Law Association (ILA), Association Internationale pour la Protection de la Propriété Industrielle (AIPP1), Société de Legislation Compare, Internationale Geselischaft fur Urhebcrrecht (1NTEGRU); bilje tudi ustanovni član International Association for the Advancement and Research of Intellectual Property. Bibliografija Stoj a na Pretnarja obsega enajst knjig in učbenikov ter preko 275 znanstvenih razprav, člankov, referatov in recenzij, od tega preko 90 objavljenih v tujini. Prof Pretnarje v svojih delih s področja industrijske lastnine in njenega varstva odprl nekaj novih vprašanj tudi v mednarodnem okvir u.Tako je 1953. leta prvi sprožil vprašanje mednarodnega režima industrijske lastnine v luči razmerja in kot merilo razlik med državami različnih razvojnih stopenj. Njegova razprava o pravni ureditvi znanstvenih odkritij je bila glavni referenčni okvir za konvencijo o mednarodni registraciji znanstvenih odkritij (1978). Je tudi avtor izvirne t, i, »blagovne«, teorije pravic intelektualne lastnine. Za mednarodno enciklopedijo primerjalnega prava je 1979 obdelal pravno ureditev znanstvenih odkritij, izumov in izboljšav v (tedanjih) socialističnih državah, kar je bil za druge države eden redkih pravnih virov na tem področju. Kot predavatelj je prof. PTetnar predaval na številnih tujih univerzah, kot poročevalec pa je sodeloval tudi na številnih domačih in mednarodnih znanstvenih sestankih. Tako je več let predavai na mednarodni fakulteti za primerjalno pravo v Luxembourgu, v šestdesetih letih pa na pravni fakulteti v Kairu in AIcksandriji, V letih med 1953 in 1973 je kot ekspert sodeloval v uradnih delegacijah na diplomatskih konferencah o industrijski lastnini; večkrat je bil tudi ekspert OZN za intelektualno lastnino. Leta 1980je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo na področju industrijske lastnine. Prof. Pretnarju je bilo dano, da je tudi v visoki starosti ohranil vitalnost in svežino duha, tako da je javno deloval vse do svoje smrti. Vzgojil je več sodelavcev, ki so nadaljevali in nadaljujejo njegovo delo, s katerim je neizbrisno zaznamoval nova področja pTavnih znanosti doma in v svetu. Alenka Sehh RAD0M1R LUKIČ (1914-1999) V preteklem letu smo izvedeli, daje vrste dopisnih članov SAZU zapustil prof. dr, Radomir Lukič, upokojeni profesor pravne fakultete univerze v Beogradu, redni član in tajnik srbske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član jugoslovanske (sedaj hrvatske) akademije znanosti in umetnosti ter poljske in madžarske akademije znanosti. Prof. Lukič je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU 1987. leta. Prof. Lukič se je rodil 1914. leta, diplomiral je na pTavni fakulteti univerze v Beogradu, doktoriral pa na pravni fakulteti univerze v Parizu. Leta 1940 je začel svojo akademsko kariero na pravni fakulteti v Beogndu, kjer je bil 1956 izvoljen za rednega profesorja, Prof. Lukič se je pedagoško in raziskovalno ukvarjal s tremi področji: teorija države in prava, politologija in sociologija. Z vsakega od teh področij je objavil tudi temeljno delo, ki je bilo dolga leta univerzitetni učbenik: Teorija države in prava v dveh delih (1953), Zgodovina političnih in pravnih teorij (1954), Osnove sociologije (1960). Bibliografija prof. Luki da je tudi sicer nadvse obsežna - obsega približno šeststo del. Prof. Lukič je slovel kot odličen predavatelj; večkrat je predaval tudi na različnih fakultetah ljubljanske univerze, strokovni javnosti v Srbiji je predstavljal dela slovenskih teoretikov, zlasti članov SAZU. Kot univerzitetni učitelj je pomembno sooblikoval mlajše generacije raziskovalcev tako na pravnem kot na sociološkem področju, ki jim je bil pogosto mentor pri njihovem podiplomskem študiju. S svoji ml protidogmatskimi stališči v petdesetih letih je bistveno prispeval k uveljavitvi sociologije kot samostojne znanstvene discipline, bil pa je tudi eden izmed soustanoviteljev jugoslovanskega sociološkega združenja. Z današnjega vidika in današnjih razmerje njegovo delo težko oceniti, saj gaje mogoče vrednotiti glede na razmere in čas, v katerem je nastajalo. Prav gotovo pa mu gre zasluga, da je strokovno javnost, še posebej mlade generacije, s pomočjo učbenikov seznanjal z zgodovino teoretičnih pogledov na državo in pravo in s tem om ogočil nji hovo informiranje o vprašanjih, ki so presegala čas in okolje, v katerih je deloval, Luklčevo delo o sociologiji morale (Sociologija morale, 1975) pa je v času, ko je nastajalo, predstavljajo eno izmed najobsežnejših in najbolj temeljitih del na tem področju in svojega pomena tudi danes ni izgubilo. Alenka Seli h BRANKO FUČIČ (1920-1999) 1. Februarja 1999 je na Reki umrl dopisni član SAZU, umetnostni zgodovinar dr, Branko Fučič. Poslovil seje plemenit mož, pravo kulturno srce Istre, znanstvenik, ki je globoko zaoral v kulturno izročilo istrske zemlje in njenega človeka. Njegovo življenjsko delo je zgradilo trden temelj za tisti del hrvaške umetnostne zgodovine, ki je bil pod tujo oblastjo prezrt ali napačno interpretiran, obogatilo pa je tudi nekatere strani slovenske umetnostne zgodovine. Njegov strokovni diapazon je bil zelo obširen, oprtna veliko razgledanost in premišljeno kritičnost, kritičnost tudi do lastnih izsledkov. Rodil se je 8. septembra 1920vvasi Dubašniee na otoku Krku. 1944je diplomiral na filozofski fakulteti zagrebške univerze iz umetnostne zgodovine in kulture, arheologije ter svetovne in narodne zgodovine. Med službovanjem na zagrebškem konservatorskem zavodu se mu je ob dr, Ljubu Karamanu in kolegici AndjeJi Horvat ter ob vrojeni zavezanosti rodni želji še poglobila želja po odkrivanju in -študiju »žive vsebine nacionalne kulture in, v ožjem smislu, njene umetnosti«, Delovni program in njegova metoda sta se mu še bolj izkristalizirala ob mentorstvu prof, Franceta Steleta, pri katerem je 1965 v Ljubljani doktoriral s 550 strani obsegajočo disertacijo o istrskem srednjeveškem stenskem slikarstvu. Od leta 1945 je služboval na ustanovah JAZU na Reki, nazadnje v kabinetu za zgodovino kulture in umetnosti Istre in Hrvaškega Pri morja. Zapustil je bogato znanstveno žetev in zgled neutrudnega, iskrivega raziskovalca. Istro in njene otoke je prekrižaril ponajveč peš in tako do dna spoznal njeno kulturno bogastvo - sleherni kamen srednjeveških arhitektur, zadnjo slikarsko sled na njihovih stenah, a tudi primarni značaj istrskega človeka, se mu ni približal kot meščan, marveč kot njemu enaki. Na 60 lokalitetah je odkril in stilno ter vsebinsko ovrednotil freske od romantike do renesanse 16. stoletja. Objavil je nad 300 razprav in člankov, med temi temeljno knjigo Istarske freske (ZagTeb 1963), zgoščen povzetek v disertaciji zajetih spoznanj. Istrsko srednjeveško slikarstvo je vklenil v širok kulturnozgodovinski okvir, v mejno cono med jugom in kontinentalnim severom. Določil mu je dialektološke značilnosti znotraj »subalpskega pasu«, kot je ta prostor formuliral Štele. V razvid je pritegnil slovensko gradivo, nato Piemont, Tirolsko, Furianijo s Karnijo, Koroško, Trenti no, Kot nacionalno zavednega, a nikakor ozkega človeka ga je močno prizadelo, ko je neki italijanski »kolega« prenesel njegove izsledke v italijansko besedišče, delno kar dobesedno prepisane, kot edino novost pa pritaknil iredentistične očitke šovinizma. Knjiga Affreschi isiriani Medioevo je šla med svet kot dosežek padovanske univerze, Že prvj poročili o raziskovalnih poteh po Cresu in Lošlnju ter po labinskem okrožju in Krasu (Ljetopis JAZU 55 in 57) sta vzbudili pozornost s pomembnimi odkritji. Fučičev interes je segal do arheoloških dob čez srednji vek in še dalje. Kako je s srcem in umom povezal istrsko zemljo s človekom, z njegovo domačo besedo, z zgodovino, s slogovno in folklorno kulturo, razkriva knjiga Terra ineognita (1997). Že naslov pove dovolj. To so Istra in otoki; lahna meglica nostalgije jih ovija. Nekakšno nadaljevanje te zbirke je ena zadnjih knjig, Apsyrtides (1990), bleščeč primerek zglednega kulturnega vodnika po Crcsu in Lošinju tako v srečanjih z umetnostnimi in kulturnimi spomeniki kot s podoživetji pokrajine. Beseda se mu je pogosto razvnela v kar esejistično, literarno obliko. Velika erudicija mu je pomagala razrešiti tudi več starih ikonografskih ugank. In zdi se nam, daje marsikdaj popil kozarec vina s starimi umetniki, daje bil navzoč ob rojevanju častitljivih umetnin, stilnih in ljudskih. Ali ni gledal pod čopič mojstru Vincencu iz Kastva, ko je ta s sodelavci freskirai stene cerkve na Šrilinah pri Bermu, da je spremljal dleta klesarjev, ki so obličili kraške plastike, da se je sklanjal nad pisci glagol skih mi šalov? Glavne slikarske spomenike je ohdelal še v monografskih študijah - npr. H umski triptih, humske romanske freske, pa tiste v Butonigi, v Sv. Foški pri Peroju, v Božjem Pobu, v Lindarju ... S tankim posluhom je analiziral »rokopise« slikarjev in njihovih delavnic, recimo Vincenca iz Kastva, »Šarenega meštra« in drugih. S slovenskimi kolegi je bil v tesnih stikih, nekatere probleme smo skupaj reševali. Sodeloval je pri odkrivanju hrastovskih fresk, Tazbral tamkajšnji glagolski napis, prepoznal delo Šarenega - Pisanega mojstra na freskah v Seničnem pri Tržiču, na Bregu pri Preddvoru, v Celju. Istra, Kras, Goriško, Gorenjska so mu bila zgovorna vozlišča stilnih narečij, rodovitna v hrvaški in slovenski smeri. Od fresk in ep igralskih spomenikov seje Fičiču spletel most do glagol ice. Uvrstil seje med njene največje strokovnjake. Monumentalno delo Glagolski natpisi (JAZU 19K2) s temeljitim uvodom in katalogom, ki je zajel celotno nekdanje jugoslovansko ozemlje, tudi slovensko, je standardno, temeljno delo - sam je odkril polovico zbranih spomenikov vse do romarskih podpisov na cerkvah. Glagolski epigrafiki je posvetil še posebno študijo. Sodeloval je pri Leksikonu ikonografije, liturgike in simbolov zahodnega krščanstva. Organiziral in vodil je izkopavanje v Opatij i sv. Lucije v Jurandvoru (19551962), ugotovil historiai njenih zidav in prezidav in spoznal, da slavna Baščanska plošča ni samo spominski zapis, marveč da gre za piutej predromanske oltarne pregrade. Spomeniško varstvo je imelo v Fučiču zavzetega sodelavca in svetovalca. Organiziral je več lokalnih muzejskih zbirk in razstav, vodil kulturne izlete, predaval doma in na tujem na strokovnih kongresih (v Salzburgu, Rcgcnsburgu, Loretu, Firencah, Pistoji, Zazagozi i Id). Mediteransko i i rok, resen in duhovit, ponosen, a skromen, prijateljem zvest, spoštljiv do učiteljev - laka nam ostaja njegova človeška podoba v ljubem spominu. Bilje izredni član IAZIJ oz. HAZU, prejemnik Herderjeve nagrade in Republiške nagrade SR Hrvatsko za življenjsko delo, dr. h, c, zagrebške Teološke fakultete, Commendator Ordinis S Gre gori i Magni, da ne omenjam istrskih častnih član s te v in drugih priznanj. Skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti gaje 18, maja 1989 izvolila za zunanjega dopisnega člana. - Zdaj ga ohranja v častnem spominu z upanjem, da bo njegova disertacija v celoti kmalu izšla tudi v tisku. Emilijan Cevc PAVLE IV1Č (1924-1999) Dt. Pavle Tvič, dopisni član S AZU, a kad, univ. prof. v pokoju, je bil rojen 1, decembra 1924 v Beogradu. Šolal se je v Subotici (do 1941) in Beogradu, kjer je 1949 diplomiral na filozofski fakulteti in tam 1954 tudi dukto-riral. Asistent za srbski jezik je bil v Beogradu od 1949 do 1954, zatem pa v letih 1954 do 1972 docent, izredni in redni profesor filozofske fakultete v Novem Sadu, od 1972 do invalidske upokojitve 1975 pa profesor filološke fakultete v Beogradu, 1972 je postal dopisni in 1978 redni član srbske akademije znanosti in umetnosti; bil je Se član naslednjih akademij; SAZU, ameriške akademije umetnosti in znanosti, ruske (prej sovjetske) akademije znanosti, avstrijske akademije znanosti, poljske akademije znanosti (»Umej^tnošci«), norveške akademije znanosti, makedonske akademije znanosti in umetnosti in tuji častni član jezikoslovnega društva Amerike. Pavle Ivič je avtor okrog 450 sestavkov, ocen itd. in 17 knjig (vključno z glavnim uredništvom i avtorstvom dela besedil knjige Fonološki opisi srpskohrvatskih/ hrvatskosrpskih, slovenačkih in makedonskih govora obuhvacenih Opšteslovenskim lingivstičkim atlasom (19SI). Naslovi drugih njegovih knjig: (1) Dijalektologija srpskohrvatskog jezika, Novi Sad 1956; (2) O govoru Gaiipoljskih Srba, Beograd 1957; (3) Die Serbokroatischen Dialekte, Haag 1958; (4) Accent in Serbocroatian (z liso Lehiste), Ann Arbor 1963; (5) O Vukovom Rječniku iz 1818, BeogTad 1964; (6) Srpski narod i njegov jezik, Beograd 1971; (7) Dečanske hrisovulje (z Milico Grkovic), Novi Sad 1976; (8) Pravopis srpskohrvatskih cirilskih povelja XII i XIII veka (z Vero Jcrkovic), Novi Sad 19Si; (9) Paleografski opis i pravopis Dečanskih hrisovulja (z Vero Jerkovič), Novi Sad 1982; (10) Word and Sentence Prosody in Serbocroatian, Cambridge Mass. and London 1986; (11) O jeziku nekadašnjem i sadasnjem, Beograd - Priština 1990; (12) O Vuku Karadiiu, Sremski Kari ovci - Novi Sad 1991; (13) O slovenskim jezicima i dijalektima, Niš 1991; (14) Iz isto rije srpskohrvatskog jezika, Niš 1991; (15) Iz srpskohrvatske dijalektologije, Niš 1991; (16) banatski govori šumadijskovojvodanskog dijalekta I—II (z Žarkom Bošnjakovičem in Gordano Dragin), Beograd 1994, 1997. Bil je glavni urednik Zbornika za filologijo in jezikoslovje (Novi Sad), Srbskega dialektološkega zbornika (Beograd) in lmenos lovni h prispevkov (Be ograd). Ustanovil je Prispevke za proučevanje jezika (Novi Sad) in bil njihov dolgoletni glavni urednik in član uredništva Splošnoslovanskega leT jezikovnega atlasa in Jezikovnega atlasa Evrope. Z referati je sodeloval na okrog 15 mednarodnih znanstvenih kongresih (svetovnih jezikoslovnih, svetovnih dialektoloških, slavističnih in balkanoloskih) in na okrog 50 znanstvenih simpozijih. Predavanja na akademijah in univerzah je med drugim i mel v naslednjih krajih: Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Niš, Skopje, Budimpešta, Bukarešta, Pecs, Dunaj, Gradec, Celovec, Innsbruck, Bratislava, Praga, Brno, Olomouc, Krakov, Moskva, Bonn, Jena, ilaile, Miinchen, Frankfurt, Marburg/Lahn, Koln, Munster, Erlangen, Wurzburg, Amsterdam, Leiden, Pariz, Grenoble, Aix-en-Provence, London, Oxford, Kopenhagen, Aarhus, Stockholm, Uppsala, Goteborg, Oslo, Harvard Univ., Columbia Univ., Yale Univ., Univ. of Michigan (Ann Arbor), Indiana Univ. (Bloomington), Ohio Sate Univ. (Columbus), Univ. of Illinois (Chicago), Champaign, Evanston, University of California (Los Angeles), Univ. of California (Berkeley), Washingon State Univ. (Seattle), Toronto, Sydney, Melbourne. Bilje gostujoči profesor na kolumbijski univerzi v New Yorku (eno leto), na kalifornijski univerzi v Los Angelesu (en semester in dvakrat po en trimester), na moskovski univerzi (en mesec), na tokijskem inštitutu za nadaljevalni studi jezikoslovja (14 dni). Pavle Ivič je bil gotovo največji srbski jezikoslovec druge polovice 20. stoletja; še posebej odličen dialektolog (obiskoval je vsa zemljepisna področja, kjer so živeli Srbi, naj bo v nekdanji Jugoslaviji ali zunaj nje). Dobro sejeTazumel tudi z nami slovenskimi jezikoslovci. Poleti je kdaj prihajal v naš planinski svet (Bohinj) iskat počitka, miru in lepote. - Naj mu bo lahka srbska zemlja, za katero je bil pripravljen storiti vse, kar je bilo v njegovi enkratno silni moči. Jože Toporišič MIROSLAV KRAVAR (1914-3999) Miroslav K.ravar je bil rojen 6. aprila 1914 v Šibeniku. V rojstnem mestu je 1932 končal klasično gimnazijo, nato pa se vpisal na klasično filologijo in slavis ti ko na filozofski fakulteti v Zagrebu; študij je končal leta 1936. V obdobju meti 1937 in 1938 je nadaljeval študij na Sor-boni (Eeole des hautes etudes) v Parizu. Drugo svetovno vojno je preživel kot partizan, po 1945 pa je začel predavati ruski jezik na višji pedagoški šoli v Splitu in na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Leta 1955 je doktoriral iz klasične filoiogije, 1956 je postal izredni pTofesor latinščine na filozofski fakulteti v ZadTu, tuje bil 1961 izvoljen za rednega profesorja Med 1962 in 1966 je občasno predaval slovansko filologijo v Frankfurtu obMaini, od 1968 do 1976 pa isti predmet v Bonnu. Upokojil seje leta 1976, vendar je vse do leta 1980 honorarno še predaval na filozofski fakulteti v Zadru, Od 1983 je bil dopisni član HAZU, 23, maja 1985 pa je postal tudi dopisni član SAZU. Umrl je 14. januarja 1999 v Zadru. Njegova znanstvena dejavnost je bila izredno široka, mogoče pa jo je razdeliti na tri problemska območja, ki so: klasična filologija, slovanska filologija in splošna lingvisti ka, V klasični filologiji seje posebej posvečal glagolskemu vidu v latinskem jeziku, klasični metriki v modernih jezikih in vprašanjem homerologije. Med vidnejšimi znanstvenimi deli so naslednji naslovi: Gramatika ruskega jezika (Zagreb 1948); Srpskohrvatski jezik na plačama; izgovori intonacija (Zagreb 1955; delo je nastalo ob sodelovanju S. Ivšiča in P. G u beri ne); Pitanja g lagotskog vida u latinskem jeziku, Živa antika, Skopje 1980; Kvoprosu o soglasovanii v russkom literaturnom jazyke, Skokov zbornik; O suščnosti grečesko-slavjanskoj vidovaj analogii, Živa antika 1982; Akcent i iktus u modemom kvantitativnem stilu, Radovi JAZU; O heksametru srpskog llomera, Živa antika 1970; O makedonskomprijevodnom heksametru, Živa antika 1971, Pomen za slovensko literarno vedo si je pridobil z razpravami: Slovenska varianta homerskog heksametra. Slavistična revija 1969; Klasična metrika u slovenskempjesništvu, l. Kvantitativni pokušaj i, Obdobja I, 1979, II. Prešernov izbor iz medu metra i ritma, Obdobja 2, 1981, III. Borba oko »šestomera slovenskega«, Obdobja III, 1982. Za te Študije je našel pobudo v pogovorih z akademikom A. Slodnjakom, s katerim se je srečeval predvsem v Nemčiji. M. Kravar je bil med pobudniki in uredniki časopisa Filozofske fakultete v Zadru pod naslovom Raclovi, ki že četrto desetletje izhaja in se je uveljavil kot pomembno glasilo različnih strok. Sodeloval je tudi na sejah mednarodnega komiteja za latinsko lingvisti ko (Bruselj, Budimpešta, Jeruzalem, Madrid idr,). Kravarjcvo znanstveno in strokovno delo je bilo zelo odmevno tudi v svetu. O tem govori njegovo članstvo v mnogih znanstvenih društvih. Med njimi so najbolj pomembna: hrvaško filolosko društvo, hrvaško društvo klasičnih fllologov, društvo Sociétédelinguistique de Pariš, društvo Soeiedade Brasil i era de Romanistas, Rio de Janeiro in društvo Verband deutscher S lavi sten. Med SI oven ei sije pridobil zasluge s svojim kompetentnim preučevanjem kvantitativnega verzifikacijskega sistema in njegovih odmevov v našem jezikoslovju XIX. stoletja. Slovenija se mu je za to oddolžila z dopisnim članstvom vil. razredu SAZU. Jože Pogačnik PETAR STE VANOVIČ (1914-1999) 31. marca 1999 je umrl dr, ^^M^Hh Pet ar Stcvannvic, redni profesor Hi rudarsko-geološke fakultete uni- f ■r^^ verze v Beogradu v pokoju, od r s^KgjMH leta 1965 redni član SANU, od 1975 dopisni član JAZU (sedaj f^r^m* HAZU), od 20. marca 1975 ^^^ dopisni član SAZU in od 1978 dopisni član ANU BIH, Rojen je bil 3. junija 1914 v Bačevcu pri Beogradu. Po kon-čanemštudiju geologije in mineralogije na filozofski fakulteti univerze v Beogradu je leta 1937 postal kustos Muzeja srbske zemlje v Beogradu kot upravnik geološko-paleontološkega oddelka. Med vojno je bil kot rezervni oficir vojni ujetnik v H taboriščih v Nemčiji in na Poljskem. Po vojni seje izpopolnjeval v svoji stroki v Moskvi, kjer je bil 1948 promoviran za doktorja geoloških in mineraloških znanosti. Istega leta je postal na prirodoslovno-matematični fakulteti v Beogradu najprej docent, nato izredni in redni profesor za historično geologijo. Leta 1963 je bil redni profesor na rudarsko-geološki fakulteti univerze v Beogradu, od 1. 1969 pa profesor na podiplomskem študiju na univerzi v Zagrebu. Profesor Stevanovič seje največ ukvarjal z geologijo neogena morja Paratetide v jugovzhodni Evropi, kjer je tudi opravil korekcijo panonskih in pontijskih skladov od Alp do Kaspijskega morja. S tem, da je zajel paleogeografsko rekonstrukcijo spodnjcpliocenskega morja Paratetide, je bistveno prispeval tudi k poznavanju mladoterciarne stratigrafije Srbije, Bosne, Hrvaške in vzhodne Slovenije. S Paratctido je primerjal tudi neogenske sklade Mediteranskega bazena. Na območju panonskega dela Paratetide je definiral podstopnjo panonske stopnje in jo imenoval serbij, na območju celotne Paratetide pa podstopnjo pontijske stopnje, ki jo je imenoval portaferij. Ko smo pričeli v Sloveniji s študijem neogenskih skladov ob izdelavi osnovne geološke karte in s študijem plasti mlajšega terciarja kot nosilcev zalog nafte in zemeljskega plina vPomurjuJe bil prof, Stefanovič tisti, ki nam je pri pr vih korakih nesebično svetoval in pomagal s svojo široko razgledanostjo, V drugi polovici 80. let je preučeval panonsko in pontijsko makrofavno iz številnih nahajališč vzhodne in severovzhodne Slovenije in je skupaj z geologi Geološkega zavoda Ljubljana podrobno razčlenil panonskopontijske plasti pri nas. Vzpostavil je tesne strokovne in prijateljske stike z mnogimi kolegi v Sloveniji. Ta razgledani in med študenti priljubljeni profesorje bi! tudi izredni predavatelj, kije znal poslušalce obdržati v napeti pozornosti pri navidez še tako vsakdanjih temah iz strat igra Nje, paleontologije, palcogeografije, varstva narave in zgodovine razvoja geoloških in paleontoloških znanosti, Objavil je več kot 200 znanstvenih del in prispevkov v revijah doma in v tujini. Bil je član številnih komitejev, geološko-paleontoloških zvez in programov, katerih glavni cilj je bil proučevanje neogena Paratetide in Mediteranskega bazena. Skoraj ni bilo geološkega simpozija ali kongresa brei; prisotnosti prof. Stevanoviča in njegovih tehtnih diskusij. Kot tak je bil izvoljen za častnega člana madžarskega geološkega društva, člana p al e ontološkega društva Nemčije, dopisnega člana Slovenskega geološkega društva in predsednika geološkega društva Srbije, Ni bil aktiven samo kot avtor znanstvenih, strokovnih pa tudi poljudnoznanstvenih prispevkov in razprav, ampak tudi kot urednik mnogih zborni kov in knjig. Kot urednik je pripravil za tisk 40 knjig s področja geologije in drugih naravoslovnih ved, od tega 5 knjig Geoloških anala Bafkanskogpoluostrva, 5 knjig zapisov srbskega geološkega društva in več kot 30 strokovnih knjig, objavljenih v SANU. Uredil je in za tisk pripravil zadnjo knjigo (Pontij) iz serije publikacij Kronostratigrafija in Neostratotipi, ki je v okviru Mednarodnega geološkega korelacijskega programa (1GCP), projekta št. 25 pri UNESCU, izšla v tisku leta 1990. Prof. Stevanovičje prejel več nagrad in priznanj: nagrado FLRJ (1949), nagrado beograjske univerze (1967), plaketo madžarskega geološkega zavoda (1969), plaketo prirodoslovnega muzeja v Beogradu (1972), listino Geografskog inst. lovan Cvijič SANU (1987), diplomo zavoda za varstvo narave v Beogradu in v Novem Sadu, sedmojulijsko nagrado SR Srbije (1985), oktobrsko nagrado mesta Beograda (1974), red dela z zlatim vencem, zlato plaketo občine Sarajevo. Slovenski geologi se prof. Stevanoviča spominjamo s hvaležnostjo kot strokovnjaka, ki je bil vsak trenutek pripravljen na sodelovanje, ter kot dobrega človeka in prijatelja. Marto Pleničar PRIMOŽ RAMOVŠ (1921-1999) a 10. januarja 1999 je v Ljubljani umrl akademik Primož Ramovš, eden največjih ustvarjalcev v zgodovini slovenske instrumentalne glasbe. Rodil se je 20. marca 1921 v Ljubljani. Študij kompozicije je končal na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri profesorju Slavku Ostercu z diplomo leta 1941. Nato je obiskoval izpopolnjevani tečaj na glasbeni akademiji Chigiana v Si eni, zatem pa še dve leti študiral v Rimu pri Alfredu Casseli. Od leta 1945 pa do upokojitve 1987 je delal v biblioteki SAZU tcrbil od leta 1952 njen upravnik. Izredni član SAZL) je postal 10. marca 1977, redni 6. junija 1983, Bilje član številnih domačih in tujih glasbenih in umetniških društev ter akademij. Delovno področje Primoža Ramovša je bilo dvosmerno: na eni strani je bil vezan na poklicno bibliotekarsko udejstvovanje, po drugi strani pa ves čas na glasbeno področje, To je bilo usmerjeno predvsem na kompozicijo, vendar je treba omeniti tudi udcjstvovanje na rep rod ukti vnem polju, kjer je nastopal kot pianist in organ i st, ziasti še kot improvizator na orglah, Ramovševa skladateljska pot se je začela že pred drugo svetovno vojno. Na začetku ustvarjanja seje naslonil na smernice tedanjih novih evropskih glasbenih gibanj. Sprva je bil usmerjen v neoklasicizem, v petdesetih letih pa je začel sprejemati v svoj kompozicijski stavek radikalnejše prijeme. V začetku šestdesetih let se je s popolnim odklonom od tradicije odprl svetu novih zvočnih možnosti. Raziskoval je zlasti nove tonske rešitve ter iskal ravnotežje med formo in strukturo ob stalnem upoštevanju estetskih komponent. V vseh razvojnih fazah je izpopolnjeval kompozicijsko tehniko in izraz ter jima dodajal svojske značilnosti, ki odsevajo tudi posebnosti slovenskega izraza. V glasbi je Primož Ramovš sproščal nakopičene ustvarjalne sile, s katerimi je kot Čudodelni alkimist oblikoval zvočni svet, Pri njem seje vse iztekalo v glasbo. Tu so se poravnavale krivice, pomirjali dvomi in razbremenjevale napetosti. Glasba je bila zanj ena sama ljubezen, polna dobrodejnih občutij in zato vsa obsijana z mi s te rije m svetlobe: zaTes redek in srečen stvari te Ijski dar. Kot izrazit in močan ustvarjalec Je Ramovš načeloval prizadevanjem, ki so želela slovensko glasbo, v povojnem času zastalo, znova povezati s svetom. Da je že v šestdesetih letih predrla konservativne ideološke zapreke, je bila v veliki meri prav njegova zasluga. Bil je v središču vseh pomembnih mednarodnih prireditev v srednjeevropskem prostoru: Glasbene tribune v Opatiji, Festivala komorne glasbe v Radencih, Musikprotokolla v Gradcu, Zagrebškega bienala, Varšavske jeseni in drugih. Medtem ko so mlajši ustvarjalci v šestdesetih letih neobremenjeno spremljali glasbene pobude, ki so prihajale iz sveta, je moral Primož Ramovš, da bi polno zaživel v glasbenem trikotniku med Darmstadtom, Varšavo in Zagrebom, najprej zapustiti varni dom Osterčeve šole ter se odločiti za drzen in daljnosežen estetski preobrat. Nastala je Simfonija 6 S. V njej je zbrano vse mojstrstvo novega Ramovša, Odtlej gaje mlada generacija občutila kot svojega duhovnega očeta ter ga spoštovala kot velikega samohodca, kije našel svoj slog, govoril samosvoj glasbeni jezik in si izdelal svojo kot kamen izklesano likovno simbolno notno pisavo. Ramovšev opus šteje več kot 400 enot in mu po obsežnosti tako pri nas kot po svetu ni kmalu enakega. Vanj sodi 6 simfonij, 13 obsežnejših simfoničnih pesnitev, 33 koncertov za razne instrumente s spremljavo orkestra in dolga vrsta skladb za različne instrumente v komornem in solističnem sestavu, zlasti za klavir in orgle. Njegova dela so vključena v stalni repertoar koncertov ter radijskih in televizijskih oddaj doma in po svetu, Primož Ramovš je za svoja dela prejel številna domača in tuja priznanja in nagrade, med njimi leta 19S3 Prešernovo, Lojze Lebič, Kajetan Kovič MIROSLAV BRZIN (1923-1999) Poleti je pt> kratki bolezni v 77. ielu bogatega življenja umrl akademik Miroslav Brzin, profesor patološke fiziologije, eden najuglednejših znanstvenikov na področju nevrobiologije sinapličnega prenosa. Mira Brzina je že kot mladeniča zanimalo, kako deluje živa narava, tako da je poleg kemije študiral še biologijo. Njegova znanstvena pot se je začela leta 1951, kose je zaposlil na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete in se vključil v raziskave receptom i h encimov in holinergičnega sistema, ki jih je vodil akademik Župančič. V tem obdobju je dozoreval v vrhunskega znanstvenika ob sodelovanju z raziskovalci na odličnih tujih univerzah: Karolinški univerzi v Stockholmu, Carlsbergovem biološkem inštitutu v Koebenhavnu, univerzi Vanderbilt v Nashvillu v ZDA in na venezuelskem inštitutu IVIC v Caracasu Posebej pomembno za njegov znanstveni razvoj pa je bilo večletno delo na univerzi Columbia v New Yorku, kjer je kot gostujoči profesor delal v laboratoriju prof. Nach mans ona, pionirja in tedaj vodilne osebnosti na področju nevrokemije holinergičnega živčnega sistema. Pri tem je vzpostavil trajne vezi z Nachmansonovlmi mladimi sodelavci, ki so pozneje skupaj z njim postali nosilci razvoja na tem področju nevrobiologije. V tem obdobju je bil vodja raziskovalnega programa na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Kot profesorje predaval na ljubljanski, pa tudi na mnogih univerzah po svelu, med drugim v podiplomskem študiju nevrokemije, ki gaje organizira! UNESCO za Latinsko Ameriko. Bil je svetovalec UNESCAza podiplomski študij bioloških ved. VBrzinovem laboratoriju so delali in se izobraževali mnogi gostujoči raziskovalci iz domovine in tujine. Skupaj s sodelavci z Inštituta je na začetku osemdesetih let organiziral dve veliki mednarodni srečanji: 2, kongres evropskega društva za nevrokemijo in 2. svetovni simpozij o h ol i ne ste razah. Deloval je v uredniških odborih treh uglednih mednarodnih znanstvenih revij s področja nevrobioloških ved. Za svoje raziskovalno delo je prejel dve nagradi Sklada Borisa Kidriča, nagrado za izboljšave in tehnične inovacije istega sklada in leta 1984 Je Kidričevo nagrado. Viada republike Venezuele pa ga je odlikovala z redom Andres Bello. Miro Brzin je bil neutruden in plodovi t raziskovalec. Skupaj s številnimi sodelavci je objavil več kot 100 člankov v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah. Njegovo delo je v mednarodni znanstveni javnosti zbudilo veliko pozornosti. O tem priča med drugim bogata odmevnost njegovih objav, saj je eden najpogosteje citiranih raziskovalcev na področju biomedicine v Sloveniji. Akademik Brzin se je posvečal predvsem holinergičnemu živčnemu sistemu; preučeval je encim h oli nesle razo, ki omejuje delovanje acetilholina v živčnih stikih, in delovanje tega encima v skeletnih mišicah in v živčevju. Razvil je metode, med njimi tehniko kartezijskega ponirka, ki so mu omogočile, da je izmeril aktivnost tega encima na enem samem živčno-mišičnem stiku ali v posamični živčni celici. Ta dosežek je odprl nove poti v biokemičnih raziskavah. BTZinove pionirske raziskave o učinkih denervacije na uravnavanje holinesteraze v živčno-mišičnem stiku in v mišičnih vlaknih pa so odslrle novo področje v nevrobiologiji: živčno nadziranje biokemičnih procesov v mišici. Brzin je odkril kemično reakcijo, na kateri je temeljila že prej znana empirična ci to kemična metoda za prikaz holinesteraze, in na temelju teh spoznanj je metodo močno izboljšal. Njegove študije holinesteraz pri nevretenčarjih so prispevale k boljšemu razumevanju klasifikacije teh encimov in njihovega pomena pri razvoju vrst. Ime akademika Brzina bo ostalo zapisano v temelje našega znanja o nevrobiologiji holinergičnega živčnega sistema, Pionirstvo in posebne zasluge za današnje stanje znanosti na tem področju mu priznavajo vsi vodilni raziskovalci. Posebej je treba poudari ti velik profesorjev prispevek k vodenj u in organiziranju raziskovalnega dela v slovenski medicini, Prej kot mnogi drugi je pronicljivo u videl nekatere slabosti, pa tudi odlike slovenskih medicinskih znanosti. Kot član raznih odborov in teles Raziskovalne skupnosti Slovenije je vedno poudarjal načelo, daje treba javni denar za raziskave usmerjali predvsem tja, kjer delujejo uspešni raziskovalci z obetavnimi programi, pri tem pa posvetiti posebno skrb mladim. Akademik Brzin je bistveno pripomogel, da je medicina kot pomembno in eno najuspešnejših raziskovalnih področij v nacionalnem programu dobila pravičnejši delež. Z uveljavljanjem istih meril navznoter sta se v mcdicini razvila zdrava tekmovalnost in ozračje zaupanja celo pri tako občutljivih rečeh, kot je delitev mnogo premajhnih sredstev. Tudi pri tem ima pokojnik neprecenljive zasluge. Profesor Miro Brzin je bil leta 1974 izvoljen za izrednega in leta 1979 za rednega člana SAZU. Zadnji dve desetletji je zgledno uspešno vodil Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, Letopis Akademije za leto 1998 vsebuje poročilo o tej dejavnosti kot eno zadnjih besedil izpod njegovega peresa, Ko umre človek, kakršen je bil pokojni akademik Miro Brzin, se ljudje, ki smo ga poznali, nehote vprašamo: ali nam je pokojnik zapustil kakšno sporočilo, namig, ali življenjsko modrost? Vendar osebnosti z veliko duhovno kulturo in globokim uvidom v bistvene reči tega sveta ni treba deliti nasvetov. Prepričljivejši, kot bi lahko bil nasvet, je njegov osebni zgled, ki smo ga razbirali skozi dolga leta njegovega bogatega življenja. Iz tega bi lahko posneli, kaj se je našemu pokojnemu kolegu in prijatelju moralo zdeti pomembnejše od vsega drugega: Uporabiti svoje prirojene darove in sadove svojega dela tako, da ne bodo prav nikomur v škodo, žalost in bolečino. Svoje duhovno imetje odprtih rok deliti z drugimi. Skromno odstopiti prednost tistim, ki se jim bodisi upravičeno ali tudi neupravičeno mudi. Ne spregledati napak drugih, vendar biti v svoji sodbi ne le pravičen, ampak tudi strpen in blag. V primerjavi z izjemno znanstveno zapuščino našega pokojnega prijatelja to plemenito izročilo ni nič manj dragoceno. Za njim namreč stoji prepričljivost velikega znanstvenika in velike osebnosti, Kdor takšno izročilo pravTazume in mu je zmožen slediti, bo bližnjim gotovo lahko prihranil prenekatero prizadetost in razočaranje, obenem pa ga bo Siril naprej. V negotovih časih, ki so pred nami, utegne biti posnemanje zgledov nesebičnosti, strpnosti in dobrosrčnosti za preživetje človeštva še potrebnejše kot dosežki znanosti. S pokojnim akademikom Mirom Bralnom smo izgubili velikega znanstvenika, modrega učitelja in dobrega človeka, Jože Tronletj FRANC NOVAK (1908-1999) Življenja in dela lako izjemnega človeka, kakršen je bil naš pokojni kolega, profesor, učitelj in prijatelj, akademik Franc Novak, ni mogoče dostojno prikazati v nekaj odstavkih. Lahko le v kratkem spomnimo na nekatere poglavitne mejnike, dogodke in dela, ki so zaznamovali ne samo življenje tega velikana med slovenskimi zdravniki, ampak tudi njegovo stroko doma in v svetu. Frane Novak se je rodil 2, junija pred 91 leti v Kranju. Decembra 1931 jc po študiju v Ljubljani, Innsbrueku in Beogradu postal doktor medicine, maja 1938, po 7 letih neplačanega volonterskega dela v Ženski bolnišnici v Ljubljani, pa specialist ginekologije in porodništva. Nato je bil asistent na banovinskem inštitutu za raka. Med vojno je vodil sanitetno službo v raznih partizanskih enotah in bolnišnicah. Ob koncu vojne, v kateri se je izkazal z več junaškimi dejanji, je bil načelnik sanitetnega oddelka Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije ter podpolkovnik Jugoslovanske ljudske armade. Po osvoboditvi se je zaposlil na Kliniki za ženske bolezni v Ljubljani. Med letoma 1948 in 1952 je bil docent na Univerzitetni ginekološki kliniki v Beogradu. Od leta 1955 dalje je bil IS let direktor Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani in predstojnik Katedre za ginekologijo in porodništvo Mcdicinskc fakultete v Ljubljani. Kljub preobremenjenosti s strokovnim, pedagoškim in znanstvenim delom se je odzval tudi vabilu svoje šole In eno mandatno dobo odslužil kot dekan Medicinske fakultete. Kot predstojnik klinike in katedre je dobesedno prevzel vodstvo stroke in odgovornost za njen celoviti razvoj v svoje roke. Tako je poskrbel za razvoj predrojstnega, ob rojstnega in porojstnega varstva otrok. Bil je pobudnik boja proti splavu, zlasti mazaskim splavom, ki so tedaj mnoge mlade ženske pahnili v smrt, številnim drugim pa naložili hudo breme sterilnosti. Uvedel je predoperativno in intenzivno nego operirank, Poskrbel je tudi za uvedbo vrste drugih novih dejavnosti. Tako sta slovenska ginekologija in porodništvo dobila predporodne tečaje za nosečnice in iajšanje porodnih bolečin, ginekološko urologjjo, zgodnje odkrivanje raka na rodilih s kolposkopijo in citologijo, ginekološko endokrinologijo, citogenetiko, neonatologijo, zdravljenje neplodnosti in mnogo drugega. Osebno pa se je akademik Novak najbolj posvetil ginekološki kirurgiji, zlasti radikalnim operacijam raka na maternici in operacijam za popravo nepravilnega razvoja ženskih rodil. V teh težavnih operacijah je posta! svetovni mojster, kar mu je z aklamacijo priznalo med drugimi tudi 1500 članov ameriškega kolegija kirurgov, ko so ga decembra leta 1980 izvolili za svojega častnega člana. Profesor Novak se je vseskozi zavedal svojega etičnega zdravniškega poslanstva, Ko si namreč kot zdravnik spoznal kaj novega, kar je dobro ali celo odrešilno za trpeče bolnike, si to dolžan predstaviti kolegom-ne samo doma, ampak tudi v svetu. Tako je profesor Novak - poleg 200 znanstvenih člankov in strokovnih razprav - na povabilo italijanskih kolegov leta 1973 napisal izvrstno knjigo o kirurških tehnikah v ginekologiji, ki je nato - vsakokrat dopolnjena - izšla še v angleščini, francoščini, španščini, nemščini in ruščini, Prav letošnje poletje je izšla že tretja, povsem prenovljena izdaja v italijanščini. Ob profesorju Novaku so jo dopolnili sodelavci ginekologi, plastični kirurg in onkolog, Profesorje posnel 6 filmov o velikih ginekoloških operacijah. Svoje inovacije kirurških tehnik je na povabilo demonstriral v približno 20 ginekoloških bolnišnicah posvetu, Tako je operiral v Moskvi, Gdansku, Sofiji, New Yorku, na harvardski medicinski šoli v Bostonu, operacije pa je demonstriral tudi na televizijskih ginekoloških tečajih v Rimu ter v Barceloni. Bilje pobudnik in dolga leta tudi organizator operativnih tečajev za italijanske in za jugoslovanske ginekologe. Teh tečajev, na katerih je profesor sodeloval kot učitelj, je bilo kar 37. Ljubljanska ginekološka klinika je pod njegovim vodstvom postala mednarodna šola. Gostila je okrog S00 ginekologov iz tujine, med njimi tudi številne univerzitetne profesorje, predstojnike ginekoloških klinik in vrhunske strokovnjake, ki so se prihajali učit kirurških tehnik k pokojnemu profesorju. Seznam priznanj in odlikovanj, ki jih je pokojnik prejel za svoje izjemno delo, je predolg, da bi ga navajali v celoti. Naj jih omenimo le nekaj: nagrada AVNOJ 1972, partizanska spomenica 1941, red za hrabrost, red zaslug za narod z zlatim vencem, red republike z zlatim vencem in naposled zlati častni znak, s katerim gaje odlikoval predsednik Milan Kučan ob njegovi 90-letnici. Profesor Novak je bil leta 1961 izvoljen za izrednega, februarja 1970 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tej ustanovi je celih 16 let služil tudi kot tajnik razreda za medicinske vede, ki je bil ustanovljen na pobudo njega samega in akademika Bedjaniča. Franc Novak je bi! skozi vse življenje pokončen mož. Kadarkoli se je odločil za kak cilj, ga je znal uresničili kljub navidez nemogočim oviram. S svojo izredno vztrajnostjo in trm o je uveljavi I mars i kaj, pred čemer bi drugi že davno odnehali. Pri tem gaje vodila nezmotljiva življenjska modrost, s katero je znal tudi iz nepregledno zapletenih reči bistrovidno in hitro izluščiti tisto, kar je bilo zares pomembno in na kar je lahko vplival. Ta posebni dar je uporabljal tako v vsakdanjem življenju kot v stTOki, še zlasti za operacijsko mizo. Prav pa mu je prišel tudi v gorskih brezpotjih, ki jih je Lako rad premagoval celo v najnevarnejšem vremenu, pogosto kot samohodec. Hoja v gore in dolgi turni smuki so bili njegova velika ljubezen. Sicer pa je vse življenje in delo posvetil soljudem, medicini, kolegom in bolnicam. Franc Novak je bil silak v stroki, a tudi po svojih življenjskih načelih. Odlikovala sta ga pregovorno poštenje in izjemen čut za častno ravnanje. Nekoč je, ne brez ponosa, povedal tole: kadarkoli je za kaj zaprosil, je zmeraj vstopal skozi glavna vrata. Med sadovi dela pokojnega akademika Novaka niso samo množice žensk, ki jim je s svojim trdo prigaranim znanjem in s svojimi čudodelnimi rokami rešil življenje ali celo vrnil zdravje. Tu so še mnogo večje množice bolnic, ki so ji h pozdravili njegovi učenci, ginekologi in ginekološki kirurgi pri nas in v svetu. Profesor Novak je obogatil svojo ožjo stroko, ginekološko kirurgijo, z izvirnimi spoznanji in pomembnimi inovacijami. Z njimi je izboljšal operacijske tehnike, s tem pa tudi preživetje in kakovost življenja neštetih bolnic z rakom na rodilih. Ko se ob koncu življenja človek ozre nazaj, je naravno, da se vpraša: Kako sem porabil svoje darove, tiste, ki sem jih prinesel na svet, in one, ki sem jih dobil od drugih? Kako sem izrabil svoj čas? Tisti, ki smo pokojnika poznali, lahko odgovorimo namesto njega, in to z vsem prepričanjem: Boljše bi bilo skoTaj nemogoče. Jože Trontelj III POROČILO O DELU SAZU V LETU 1999 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 1999 Najprej stanje članstva: preminilo je pet rednih članov - Miroslav Brzin, Ferdo Gestrin, Franc Novak, Stojan Pretnar in Primož Ramovš, pet dopisnih članov - Branko Fučič, Pavle Tvič, Miroslav Kravar, Radomir Lukič in Petar Stevanovič. Tako je ob koncu leta štela Akademija 91 rednih in izrednih ter 76 dopisnih članov. Od mnogovrstne dejavnosti na prvem mestu naj omenim upravljalsko-admini* strativno, ki neposredno zadeva razvoj in strukturo ustanove. Akademija seje sestala na štirih skupščinah: 18. februarja, ko je potrdila finančno poročilo za 1998 in sprejela finančni načrt za 1999; 8. aprila je izvolila nove člane - enega rednega, enega izrednega in enega dopisnega; 6. maja je izvolila novo vodstvo - za predsednika Franceta Bernika, za podpredsednika Kajetana Gantarja in Alojza Kralja in tri člane predsedstva po 22. členu zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Janeza Ratisa, Lojzeta Vodovnika in Cirila Zlobca; 23. septembra je bila izvoljena glavna tajnica Lidija Andolšek-Jeras, izročene so bile diplome novim članom - Matiju Go-galu, Francu Forstneriču in Milanu Maceljskemu, ustanovljen je bil Inštitut za biografi ko in bibliografijo ZRC SAZU ter potrjen novi oz, spremenjeni statut ZRC SAZU. Predsedstvo je zasedalo sedemkrat - 7. januarja, 9. februarja, 16, februarja, 10, marca, 25, maja, 21. septembra in 6, decembra. Za novega vodjo Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo je predsedstvo imenovalo Branka Stanov-nika. Najbolj pogosto se je sestajal izvršilni odbor, praviloma vsak teden, razen v počitnicah. Zapisnike odbornih sej prejemajo tajniki razredov oz, člani predsedstva. Posebne enote in njihovo dejavnost obširneje prikazujejo poročila v Letopisu. Te enote so Biblioteka SAZU, Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, Odbor za preučevanje narodnih manjšin, Valvasorjev odbor, Odbor za medicinske študije in Svet za preučevanje in varstvo okolja. Dejavni so bili Komisija za tisk, Komisija za razvojna in strukturna vprašanja, Odbor za spremljanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu skozi čas in Komisija za sestavo Slovenskega pravopisa. Težišče prizadevanj je bilo tudi letos na tistih nalogah, ki jih je Akademija dolžna opravljati po zakonu in statutu, pa tudi po svoji vlogi, ki jo ima kot najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova v Sloveniji. V poročilu sintetično označujem samo glavne dosežke, drugi so opisani v poročilih tajnikov razredov, Znanstveni posvetovanji sla bili dve, obe s področja družboslovnih znanosti in humanistike. Od 22. do 24, aprila se je v Vipavskem Križu odvijal mednarodni Sim pozij o Janezu Sveiokriškem v organizaciji Akademije oz. razreda za filološke in literarne vede ter ZRC SAZU oz. Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Jeseni, od 27. do 29. oktohra, je bilo v Ljubljani tretje zasedanje slovenskih in avstrijskih zgodovinarjev pod naslovom Država - dežela - narod - pokrajina ¡848-1918. Znanstveni posvet sta pripravili naša Akademija in Slovensko-avstrijska zgodovinska komisija - Komite Avstrija in Slovenija z Dunaja. Nadaljevala se je predavateljska dejavnost. Poslušali smo osem predavanj in enajst predavateljev - na treh predavanjih sta nastopila po dva govornika. Prevladovali so gosti, od enajstih so bi i i trije domači. Tematika predavanj je bila različna, segala je od humanistike in družboslovja do naravoslovja, zlasti fizike, in medicinskih ved. Izdajateljska dejavnost je bila letos uspešnejša od lanske. Samo v naši založbi ter sozaložbi z ZRC SAZU je izšlo sedemnajst publikacij, toliko kot lani vseh skupaj. Koprodukcijskih izdaj je bilo sedem, takih, pri kateri h je Akademija nastopila bodisi s samozaložnikom, Filozofsko fakulteto in ZRC SAZU, s Svetopisemsko družbo Slovenije ali Veterinarsko fakulteto. Svetom za varstvo okolja Republike Slovenije in Inštitutom Republike Slovenije za rehabilitacijo. Strokovna področja štiriindvajsetih publikacij so skoraj enakomerno porazdeljena, Posegajo v vse temeljne znanosti in njihove specialnosti, v družboslovje, tudi politologijo, v humanistiko, tudi teologijo, v naravoslovje in medicino. Posebej kaže omeniti, da se med avtorji, prevajalci ali uredniki pojavljajo tudi člani razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, nadalje, daje bila ena od akademijskih publikacij, in to Jožeta Krašovca Nagrada, kazen in odpuščanje objavljena hkrati v angleščini, pri založbi Brill (Leiden - Boston - Koln), ne nazadnje je poudariti, da sta pred koncem leta izšli dve publikaciji posebne vrednosti - spominski zbornik Šestdesetletnica Siovenske_akademije znanosti in umetnosti ¡938-1998 in dokument mednarodne znanstvene prireditve, zbornik Academia Scientiarum el Arlium Europaea, Labaci, diebus VI et VII mensisNovem-bris an ni p. Chr. JI. MCMXCVIIl - Evropska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani 6. in 7. novembra 1998, ki obsega dva dela: poročilo o inavguraciji predsednika Republike Slovenije Milana Kučana za protektorja in častnega senatorja Evropske akademije znanosti in umetnosti ter objavo gradiva z znanstvenega simpozija From the Art of the_Sdence oziroma Umetnost znanosti. Mednarodna dejavnost Akademije postaja bolj razvejana, predvsem pa bolj intenzivna. Pogodbo o sodelovanju imamo podpisano in jo uresničujemo v okviru finančnih možnosti s štiriindvajsetimi akademijami. Bolj vsestranski postajajo stiki z združenji akademij, tako z Združenjem vseh evropskih akademij (All European Academies, Mainz), Mednarodno zvezo akademij (International Union of Academies, Bruselj), Mednarodno mrežo mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies, Neapelj), kot tudi z Medakademijskim panelom o mednarodnih vprašanjih (InterAcademy Panel of International Issues), Evropsko akademijo umetnosti, znanosti in humanističnih ved (European Academy of Arts, Science and Humanities, Pariz) in Evropsko znanstveno fundacijo (European Science Foundation, Strasbourg). Izkoriščam priložnost, da se zahvalim vsem članom, rednim in izrednim, ki so sodelovali pri uresničevanju opisanih prizadevanj naše Akademije in prispevali k njenemu ugledu v Sloveniji in svetu. France Bernik, predsednik SAZU DELO SKUPŠČINE SAZU Skupščina SAZU je v letu 1999 zasedala štirikrat, in sicer: iS. februarja, S. aprila, 6. maja in 18. septembra. Skupščina SAZU 18. februarja 1999 Skupščino je vodil predsednik akad, France Bernik, ki je pozdravil navzoče in ugotovil, daje sklepčna. Nato je predlagal v obravnavo in sprejem naslednji dnevni red: 2, potrditev zapisnika zadnje skupščine 18. junija 1998, 3, poročilo predsednika o delu Akademije v letu 1998, 4, finančno poročilo o poslovanju v letu 1998, 5, finančni načrt za leto 1999, 6, razno. Dnevni red je bil soglasno sprejet. Potrditev zapisnika zadnje skupščine 18, junija 1998 Skupščina je soglasno sprejela in potrdila zapisnik zadnje skupščine 18. junija 1998. Pred prehodom na naslednjo točko dnevnega reda je predsednik obvestil navzoče člane, da so v gradivu za skupščino dobili tudi sklep izredne seje predsedstva 9. februarja, da se volitve predsednika, obeh podpredsednikov, glavnega tajnika in treh članov predsedstva, izvoljenih po 22. Členu zakona o SAZU, preložijo z 8. aprila 1999 na 6. maj 1999. Skupščina je sprejela tudi to pojasnilo predsednika. Poročilo predsednika o delu Akademije v letu 1998 Predsednik akad. France Bernik je podal naslednje poročilo o delu Akademije v letu 1998: »Dejavnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bila v minulem letu mnogovrstna, usmerjena v številna področja, od tistih, ki zadevajo upravljanje ustanove in so bolj ali manj notranjega značaja, do področij, kjer je Akademija posegala v strokovno javnost in posredno ali neposredno pospeševala razvoj znanosti in umetnosti v Sloveniji. Na. upravljalskem in organizacijskem področju kaže omeniti štiri skupščine: 26. februarja, 18, junija, 29. septembra in 17. novembra. Natančen popis skupščinskih zasedanj bo objavi! Letopis. Predsedstvo se je sestalo trikrat, praviloma pred skupščinami: 24. februarja, 26. maja in 16. junija. Redno seje shajal izvršilni odbor - razen v počitniški h mesecih - zapisnike njegovih sej prejemajo člani predsedstva in z njimi seznanjajo člane razredov. Ključnega pomena za Akademijo, za njen članski sestav, tudi za kakovost njenega dela in posredno za njen ugled v javnosti sta bili seja predsedstva 26. maja in skupščina 18. junija, ki sta sprejeli naslednje sklepe: merilo za napredovanje v redne člane naj bo odslej najmanj šestletno izredno članstvo; izrednih članov bo skupščina v letu 1999 izvolila toliko, kolikor mest se bo izpraznilo od zadnjih volitev do 24. septembra 1998, ko bo predsedstvo ugotovilo število prostih mest in se bo začel kandidacijski postopek. Dopisnih članov bo na letošnjih volitvah mogoče izbrati glede na prosta mesta toliko, da bo vsak razred dobil po enega, skupaj torej šest. Hkrati je bilo na omenjeni seji predsedstva in omenjeni skupščini izrecno poudarjeno, da velja ta način popolnjevanja novih članov samo za volitve leta 1999. V ta namen je predsedstvo ustanovilo posebno komisijo za strukturna in razvojna vprašanja, ki bo za najbolj pereča vprašanja v tej zvezi poiskala zadovoljive rešitve za prihodnje obdobje in jih dala v razmislek, nato pa v sprejem predsedstvu in skupščini, Ob upravnih organih so bile v Akademiji dejavne posebne enote, ki imajo tudi posebno poročilo o svojem delu v Letopisu: Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, Biblioteka SAZU, Svet za preučevanje in varstvo okolja, Odbor za preučevanje narodnih manjšin, Valvasorjev odbor in Odbor za medicinske Študije. V okviru Akademije so delovali organi, kot so: Komisija za tisk. Odbor za spremljanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu skozi čas in Komisija za sestavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa. Naši člani so sodelovali v nacionalnih svetih Vlade Republike Slovenije, v stalnih odborih Evropske znanstvene fundacije, v upravnih odborih in v svetih ustanov oz. inštitutov, ki jim je Akademija ustanoviteljica ali soustanoviteljica, občasno tudi v drugih organih in delovnih skupinah. Osrednje težišče naših prizadevanj je bilo na tistih dejavnostih, ki jih je Akademija dolžna opravljati po zakonu in statutu, pa tudi po svoji naravi in po vlogi, ki jo ima v slovenskem prostoru in zunaj njega, Omejil se bom na glavne dogodke in dosežke, prav tako pomembni pa bodo podrobneje opisani v poročilih tajnikov razredov. V skladu s splošno težnjo po vedno številnejših znanstvenih srečanjih v zadnjih letih so potekali simpoziji tudi lani. Vendar ne le število, zvišala seje strokovna vrednost in aktualnost simpozijev. Akademija je pripravila štiri tehtna posvetovanja o središčnih temah znanosti. NajpTcj je - 15. aprila lani - tretji razred s sodelovanjem četrtega in šestega razreda organiziral Posvet o podiplomskem študiju na področju naravoslovja in tehnike v Sloveniji, ki je močno odmeval in bil pozitivno sprejet tudi na ministrstvu za znanost in tehnologijo. Vodji posveta sta bila akademika Peter Fajfar in Boštjan Žekš. Še pred počitnicami - 28. maja - je razred za umetnosti na pobudo in v organizaciji podpredsednika akademika Zlohca s sodelovanjem drugega razreda pripravil Okroglo mizo ob stodvajsedetnici rojstva Otona Župančiča. Posvet je z rekordno hitro objavo vseh referatov posegel v domala vsa področja pesnikovega dela in monografsko zaokrožil njegovo podobo. Mednarodni simpozij Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo je delo prvega razreda oz. njegovega oddelka za zgodovinske vede. Organizacijske zadeve v zvezi z njim je vodil izredni član Raj ko Bratož. Posvetovanje z več kot štiridesetimi domačimi in priznanimi tujimi udeleženci je od 22. do 25, septembra pokazalo na urgentnost problematike o začetkih slovenske etnogeneze in poskušalo odgovoriti na odprta vprašanja. Posvet ob 50-letnici sprejema Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah 10. decembra je na pobudo in v izvedbi oddelka za družbene vede prvega razreda, oziroma del ovne skupine pod vodstvom izredne članice Alenke Šel i h, uspešno združil aktualnost in znanstven ost obravnavanja ter večstransko osvetlil dokument demokratičnega obdobja sodobne zgodovine. Nadaljevali smo s predavanji naših čianovin gostov. Lani je bilo predavanj približno toliko kot predlanskim, povečalo pa se je zanimanje naših članov za predavateljsko dejavnost. Kar devet predavateljev je bilo naših, trije so bili gostje, medtem ko je bilo leta 1997 razmerje v korist povabljenih znanstvenikov iz tujine. Teme naših predavateljev so pokrivale humanistične, naravoslovne in biomedicinske vede. Ob simpozijski in predavateljski dejavnosti je izdajanje publikacij osrednja naloga Akademije. Tudi lani nam je pri tem uspelo ohranili zadovoljivo raven v količinskem in kakovostnem pogledu. Do tega trenutka je izšlo sedemnajst knjig v založništvu naše Akademije, od tega nekaj v sozaložništvu z ZRC SAZU, ena v sodelovanju s tujo založbo, dve sta še v tisku. Natančen seznam izdanih knjig, dvajse! po številu, bo objavljen v Letopisu. Spet lahko ugotovimo, da so med avtorji ali uredniki člani vseh znanstvenih razredov Akademije. Naj mi bo dovoljeno, da lu posebej omenim tri jubilejne knjige; biografski zbornik Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob šestdesetletntci v uredništvu akademika Janeza Grešnika, Bibliografijo publikacij Slovenske akademije znanosti in ^umetnosti in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v letih 1981-1990 Majde Capuder ter Interpretation of the Bible - Interpretacija Svetega pisma, obsežen zbornik z mednarodnega simpozija leta 1996 v uredništvu akademika Jožeta Krašovca, s oza lož niš ko publikacijo Slovenske akademije in Sheffield Academic Press, Posebno zgodovino nastanka ima med lanskimi knjigami faksimilirani ponatis petih knjig govorniške proze Janeza Svetokriškega Sacrum promptuarium, ki ga je v celoti gmotno omogočil dr. Bruno Breschi, italijanski državljan in velik prijatelj slovenske kulture. Konec lanskega leta je Akademija gostila dve pomembni prireditvi mednarodnega značaja. V okviru jesenskega plen um a Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem na Dunaju je bila slovesnost, na kateri je predsednik Felix Unger podelil naziv pokrovitelja Evropske akademije predsedniku naše države g. Milanu Kučanu, predsednik Republike Slovenije pa je priredil sprejem za udeležence slovesnosti, Naslednji dan - 7. novembra - je bilo znanstveno posvetovanje na temo Umetnost znanosti. Prvič seje zgodilo, daje neka tuja akademija znanosti organizirala v Ljubljani simpozij mednarodnih razsežnosti in predstavila novejše dosežke sodobne filozofije, sodobne znanosti o umetnosti, teologije, ekologije in vede o tehniki. Krona lanskega dogajanja je bila šestdesetletnica Akademije. Pokrovitelj jubilejnih dogodkov dr. Janez Drnovšek, predsednik Vlade Republike Slovenije, je 25. novembra priredil sprejem za naše člane in člane tujih akademij znanosti. Naslednji dan, 26. novembra, je bila osrednja slovesnost, ki sojo ob veliki udeležbi naših članov in naših dopisnih članov počastili z obiskom predsednik države, minister za kulturo, predstavnik ministrstva za znanost in tehnologijo, ljubljanski nadškof in metropolit, rektor Univerze v Ljubljani, županja Mesta Ljubljane, številni tuji diplomatski predstavniki z doyenom na čelu in drugi visoki gostje. Navzočnost predsednikov, podpredsednikov in predstavnikov šestnajstih evropskih akademij znanosti, njihovi pozdravni nagovori, slavnostni govor predsednika naše Akademije in glasbeni progTam Godalnega kvarteta Tartini so dostojno zaokrožili praznovanje šestdesetletnega jubileja. Dogodek je ponovno opozoril na velik pomen in vlogo Akademije kot elitne ustanove najpomembnejših znanstvenikov različnih disciplin in vrhunskih umetniških ustvarjalcev, Ugled v naši javnosti in v mednarodni areni je šc potrdil prepričanje, da bo treba graditi na že doseženem, a biti hkrati pripravljen na izzive v svetu duha, ki nas čakajo.« Ob koncu poročila seje predsednik zahvalil vsem članicam in članom, ki so v preteklem letu sodelovali pri delu Akademije in o poročilu odprl razpravo. Na vprašanje akad. Janeza Pekle ni ka, zakaj se Akademija na pobudo 111. razreda ni ustrezno odzvala v razpravi glede sprememb na področju financiranja znanstvenoraziskovalnega dela, ki jih je predlagalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, je odgovoril podpredsednik akad. Robert B line. Pojasnil je, daje izvršilni odbor pripravil kritične pripombe na osnutek tega zakona, ki je bil kmalu zatem umaknjen iz javne razprave, Člani izvršilnega odbora so si s predsednikom na čelu tudi zelo prizadevali, da se tistim akademikom, ki so že upokojeni, omogoči aktivno sodelovanje oziroma vodenje znanstvenoraziskovalnih projektov. V iskanju ustrezne rešitve so med drugim ugotovili, da sla zakonodaja SAZU in MZT glede tega neusklajeni, kar bi kazalo urediti. S prizadevanji bodo nadaljevali tudi v prihodnje, v sodelovanju ludi z ministrom za znanost in tehnologijo, ki je obljubil svojo pomoč. V ta prizadevanja se je s svojo aktivnostjo vključil tudi III. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Pojasnilo podpredsednika akad. Roberta Blinca in v njem vsebovana stališča je podprl tudi predsednik. Po končani razpravi je skupščina soglasno sprejela poročilo predsednika akad. Franceta Bernika, Finančno poročilo o poslovanju v letu 1998 Upravni direktor ZoTan Mezeg je poročal o finančnem poslovanju SAZU v letu 1998. (Pisno poslovno poročilo so prejeli vsi člani v gradivu za skupščino. Poročilo vsebuje prikaz finančnega poslovanja v letu 1998 in finančni načrt za leto 1999.) Leto 1998 je Akademija zaključila s presežkom 359.849,53 SIT, ki ga prenaša v leto 1999, V preteklem letu je imela SAZU 442.929.415,29 SIT odhodkov in 443,289-264,82 SIT prihodkov, ki so bili, prikazani v primerjavi z letoma 1997 in 1996, naslednji: 1996 1997 1998 Prenos presežka iz prejšnjega Leta 155.196,60 560.543,92 469,798,82 Prihodki MF - proračun RS 352,421.668,18 352,893.662,50 391,339.213,72 Prihodki MZT 8,125.523,50 16,677.507,64 14,513.299.34 Prihodki Valvasorjevega odbora, zbornik Biblija in knjiga J. Sveto kriški 13,604.158,65 16,607.092,06 29,241.067,14 Prihodki od obresti 3,929.184,38 2,947.722,55 1,890.921,99 Razni drugi prihodki (prodaja publikacij, najemnine) 6.359.680,04 4 884.306,05 5.834.963,81 SKUPAJ 384.595,411,35 394.570.834,72 443.289.264,82 SAZU je prejela 88 % prihodkov od Ministrstva za finance oziroma iz proračuna Republike Slovenije, 3 % od Ministrstva za znanost in tehnologijo, 7 % iz prihodkov Valvasorjevega odbora, donatorskih sredstev za zbornik o interpretaciji Svetega pisma in donatorskih sredstev g. Bruna Breschija za knjigo J. Svetokriškega, 3 % pa je ustvarila z lastno dejavnostjo (neprofitna najemnina, prodaja publikacij SAZU in obresti). Odhodki v letu 1998 so bili v primerjavi s predhodnima letoma naslednji: 1996 1997 1998 Materialni stroški in ogrevanje 7,206.457,BD 6,232.144,25 6,100.384,63 Električna energija In bencin 1,992.491,00 1,605.745.50 2,026.683,70 Tiskarski stroški 13,730.783,40 16,133.425,22 32,278-922,30 Investicijsko vzdrževanje, pošta, telefon, komunalne storitve 59,316.478,52 12,476,130,65 9,911.673,62 Avtorski honorarji, pog. o delu in intelek. storitve (vklj. Valvasor, zbornik Biblija, Slov. dramatika} 15,630.112,60 26,615.457,97 26,536.177,00 Neproizvodne storitve 2,661.692,36 4,444.336,73 8,397,781,53 Stroški reprezentance 2,174.954,70 2,398.559,30 4,506.408,50 Amortizacija 1,837.255,00 1,833.491,04 — Drugi materialni odhodki (prehrana, kotizacije) 6,679.442,90 6,240.070,74 S,653.596,00 Plačilo bančnih storitev 41.864,41 48.944,15 92.810,08 Stroški plačilnega prometa 415.830,48 425.029,43 476.801,32 Zavarovalne premije 788.095,90 945.802,90 1,043.022,40 Dnevnice za službena potovanja in nočnine 1,701.073,00 2,723.137,80 4,537.732,35 Prevoz na delo in potni stroški 3,159.336,30 4,740.378,50 5,211.599,20 Drugi odhodki 43,030.331,36 48,091.264,74 50,816.597,66 Drugi davki 1,734.793,70 3,111.937,1,130.873,00 Bruto plače S9,291.373,00 102,262.781,00 109,034.804,00 Članske nagrade članom SAZU_133,642.498,00 __ 153,772,395,00 175,123,548,00 SKUPAJ 384,034.864,43 394,101.035,90 442,929.415,29 Pri predstavitvi odhodkov je upravni direktor posebej opozoril na zvišanje članskih nagrad za 13,9 94 in plač zaposlenih za 6,6 % ter na dvig tiskarskih stroškov in stroškov reprezentance (jesenski plenum EAZU in obletnica Akademije). Za investicije in investicijsko vzdrževanje je v letu 1998 Akademija prejela 237,698.032,19 SIT iz naslednjih virov: -proračun RS za SAZU 35,962.456,5 8 -proračun RS za ZRC SAZU 185,594.533,84 -reze r vac ij e I as tn i h sreds te v i z prete ki ih I et 16,141.0 41,7 7 Pridobljena sredstva je SAZU v celotnem znesku porabila za naslednje namene: -nabava osnovnih sredstev in knjig 9,994.025,95 -adaptacija objekta Novi trg 3 19,682.305,80 -adaptacija objekta Novi trg 3 a 7,458.276,60 -nakup apartmaja Atomske toplice 14,968.890,00 -adaptacija objekta Postojna 102,018.872,00 -adaptacija objekta Novi trg 4 9,903.116,95 -adaptacija objekta Novi Irg 2 73,672 544,89 V razpravi o finančnem poročilu - na vprašanje akad. Dragice Turnšek glede nesorazmerja v povišanju članskih nagrad oziroma plač zaposlenih v upravi SAZU -je upravni direktor pojasnil, daje razlika nastala zaradi tega, ker se plače gibljejo po merilih za uslužbence v javni upravi, Po tem pojasnilu je skupščina z javnim glasovanjem soglasno sprejela finančno poročilo za leto 1998. Finančni načrt za leto 1999 Upravni direktorje seznanil navzoče s finančnim načrtom SAZU za leto 1999, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 91,30.12.1999 in je sestavni del finančnega poročila. Akademija bo za svoje redno delo v letu 2000 potrebovala naslednja sredstva: v tisoč tolarjih 131,584 za biutto plače, prehrano in prevoz na delo 45 zaposlenih, regres za letni dopust, jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj; 12.173 za materialne stroške (ogrevanje, posta, telefon, pisarniški material); 4.614 za mednarodno sodelovanje in za izmenjavo znanstvenikov med SAZU in akademijami v tujini; 4.614 za nakup knjig in revij v biblioteki SAZU; 5.767 za materialne stroške biblioteke SAZU; 8.041 za Znanstveni fond upokojenih članov SAZU; 4.190 za Znanstveno fundacijo, ESEP, PUGWASH in članarine; 14,516 za Oddelek za spremljanje razvoja znanosti; 51.749 za ZRC SAZU - Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda; 11.870 za tisk Letopisa in publikacij SAZU (določi komisija za tisk); 198.194 za članske nagrade akademikom; upoštevana revalorizacija med letom in volitve novih članov aprila 1999; 36.067 za redna vzdrževalna dela na objektih SAZU; za ureditev okrepčevalnice za zaposlene; za opremo stanovanja in fasade Novi trg 3 a; za računalniško opremo uprave in biblioteke; za ureditev dvorišča Novi trg 4; za ureditev centralne kurjave in električne napeljave v Ratečah; 179,642 za ZRC SAZU: za dokončanje obnove stavbe v Postojni - Inštitut za raziskovanje krasa - in za ureditev podstrešja na Novem trgu 2. Svoje poročilo je upravni direktor zaključil z informacijo o tem, daje ministrstvo za znanost in tehnologijo zagotovilo tudi sredstva v znesku 54,5000.000,00 SIT za opremo prostorov ZRC SAZU na Novem trgu 2, ki sicer niso vključena v naš proračun. Predsednik seje zahvalil upravnemu direktorju za poročilo, ugotovil, daje SAZU v preteklem letu poslovala gospodarno in odprl razpravo. Na pomislek akad, Petra Fajfarja, ali ni v letu 1998 SAZU prejela manj sredstev kot v letu poprej, je upravni direktor dejal, da so bila proračunska sredstva v celoti višja za 6,1 %, K. vprašanju akad. Janeza Peklenika o vlogi in vsebini dela Oddelka za spremljanje razvoja znanosti, ki je v proračunu SAZU predviden s posebno postavko, je podpredsednik akad. Robert Ulinc podal podrobnejše pojasnilo in ob tem predstavil delo in naloge odbora za znanost, ki deluje pri Oddelku za mednarodno sodelovaje in znanstveno koordinacijo SAZU. Pri odboru deluje tudi posebna projektna skupina pod vodstvom prof. dr. Štefana Adamiča, ki se ukvarja s vprašanji spremljanja odmevnosti slovenske znanosti v svetu skozi čas. V okviru tega projekta je skupina že opravila nalogo Spremljanje uspešnosti raziskovalnega dela v Republiki Sloveniji in o tem marca 1997 izdala obsežno poročilo. Poročilo so prejeli številni državni organi. bilo pa je na voljo tudi vsem članom Akademije. Podpredsednik Blinc je še dejal, da gre za obsežen dolgoročni projekt ter pozval k sodelovanju vse člane Akademije. Njegov prikaz je nekoliko dopolnil tudi akad. Miroslav Brzin s podrobnostmi iz omenjene naloge oziroma projekta, akad. Zdravkn Mlinar pa predlagal v premislek možnost, da se omenjeno poročilo prevede v angleščino, Z javnim glasovanjem je skupščina soglasno sprejela finančni načrt SAZU za leto 1999. Razno Podpredsednik akad. Robert Blinc je navzoče najprej obvestil, daje predsedstvo SAZU na podlagi razprave v razredih na svoji seji 16. februarja 1999 sprejelo izjavo &AZU ob ustanovitvi častnega razsodišča na znanstvenoraziskovalnem področju. Nadalje je skupščini predlagal, naj s posebnim sklepom opozori MZT oziroma vlado Republike Slovenije na efektivno zmanjšanje sredstev za znanost, ki ga bo povzročila uvedba davka na dodano vrednost 1. julija. Po sedaj veljavnem zakonu so tega davka oproščeni zdravstvo, šolstvo, kultura in šport, ne pa znanost. Na koncu je navzoče seznanil s finančnimi obveznostmi, ki jih je Slovenija dolžna poravnati kot pridružena članica Evropske skupnosti iz naslova petega okvirnega programa EU za raziskovalno dejavnost. Poiskali naj bi možnost plačila te članarine iz virov, ki niso namenjeni znanosti. Ob tem bi bilo najbTŽ treba glede podobnih prizadevanj javno podpreti tudi MZT. Zadnjemu predlogu je sledila razprava, v kateri je akad, Janez Peklenik najprej opozoril na to, da se pri nas premalo uveljavlja aplikativna znanost, ki bi koristila razvoju industrije in visoke tehnologije, saj sta slednji v zadnjem času doživeli občuten padec. Prav zaradi tega je podprl in priporočil aktivno sodelovanje naše države v tem programu, kajti to bi vsekakor pospešilo razvoj industrije in prispevalo tudi k razvoju in napredku visoke tehnologije. Podpredsednik akad. Robert Blinc je dejal, da se načelno strinja s stališčem akad. Janeza Peklenika in pri tem pojasnil, da je v svoji informaciji želel opozoriti samo na morebitne negativne posledice, ki bi jih našemu nacionalnemu raziskovalnemu programu povzročila nepremišljena poraba sredstev, predvidenih za znanost. Pojasnil je še, da je cilj omenjenega programa predvsem povečati konkurenčnost vi so kote h no loške evropske industrije v primerjavi z japonsko oziroma ameriško. Akad. Peter Fajfar je podprl akad. Peklenika in poudaril pomen petega programa, ki se poleg industrije ukvarja tudi z drugimi vprašanji, kot je npr, ekologija, akad, Alojz Kralj je pa opozoril na problem neustrezne usposobljenosti naše države, da bi se - glede na premajhna tovrstna prizadevanja v preteklosti - vključila v ta in podobne programe. Razpravo je zaključil p od predsednik Blinc, ki je še enkrat pojasnil svoje stališče, v katerem je želel opozoriti predvsem na finančno stran programa, v katerem sicer tudi sam sodeluje. Predsednik akad. France Bernik je ugotovil, daje dnevni red izčrpan in sklenil zasedanje skupščine ob 12.i. Navzočim seje zahvalil za udeležbo in sodelovanje. Skupščina SAZU 8 aprila 1999 Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik, ki je v imenu izvršilnega odbora in v lastnem imenu najprej pozdravil vse navzoče in opravičil odsotne člane, še posebej glavnega tajnika akad. Matija Drovenika in tajnika II. razreda SAZU akad. Janeza Orešnika. Skupščino je obvestil, da je 10 opravičenih članov pisno glasovalo. Nato so na njegov predlog navzoči soglasno potrdili in sprejeli naslednji Dnevni red: 1. potrditev zapisnika zadnje skupščine IS. februarja 1999, 2. izvolitev verifikacijske in volilne komisije, 3. predstavitev kandidatov za rednega, izrednega in dopisnega člana, 4. poročilo verifikacijske komisije, 5. volitve novih članov, 6. razglasitev rezultatov volitev in zaključek skupščine. Potrditev zapisnika zadnje skupščine IS. februarja 1999 Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili in sprejeli zapisnik zadnje skupščine SAZU, ki je bila 18. februarja 1999. Izvolitev verifikacijske in volilne komisije Navzoči so podprli predloge izvršilnega odbora, podane skladno z 8. Členom Pravilnika SAZU o volitvah, in z javnim glasovanjem soglasno izvolili Člane volilne in verifikacijske komisije. Po predhodnem strinjanju vseh predlaganih kandidatov so v volilno komisijo izvolili akad. Branka Stanovnika za njenega predsednika ter izredna člana Mitja Zupančiča in Andreja Jemca za njena člana. V verifikacijsko komisijo pa so izvolili akad, Dragico Turnšek za predsednico in izrednega člana Rajka Bratoža za člana. Predstavitev kandidatov za rednega, Izrednega in dopisnega člana Predsednik akad. France Bernik je pozval tajnike razredov, naj v skladu s 7. členom Pravilnika SAZU o volitvah predstavijo kandidate posameznih razredov, in sicer po vrstnem redu razredov. Tajnik III. razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede akad. Boštjan Žekš je predstavil kandidata za izrednega člana dr. Franca Forstncriča. Tajnik IV. razreda za naravoslovne vede akad. Jože Maček je predstavil kandidata za rednega člana dr. Matija Gogala in kandidata za dopisnega člana dr, Milana Maceljskega. (Pisne utemeljitve za vse kandidate bo hranil arhiv tajništva razredov SAZU.) Po predstavitvah je predsednik akad, France Bernik odpri razpravo o predlaganih kandidatih. Ker se k razpravi ni nihče priglasil, je ugotovi i, da so bile predstavitve sprejete ter podal nekaj dodatnih pojasnil. Navzoče je spomnil, daje glede na sedanje število članov SAZU (70 rednih in 23 izrednih članov) za izvojitev rednega ali dopisnega člana potrebna večina glasov vseh rednih članov (najmanj 36 glasov), za izvolitev izrednega člana pa je potrebna večina glasov vseh rednih in izrednih članov (najmanj 47 glasov). Poročilo verifikacijske komisije Predsednica verifikacijske komisije akad. Dragica Turnšek je podala naslednje poročilo: »Slovenska akademija znanosti in umetnosti šteje danes 70 rednih in 23 izrednih članov, skupno torej 93 Članov. Vsi so volilni upravičenci. Od 70 rednih članov je prisotnih 56 članov. Šest članov je volilo pisno, skupno bo torej volilo 62 rednih članov ali 89 %. Od 23 izrednih članov je navzočih 14 članov. Štirje člani so volili pisno, skupno bo torej volilo 18 izrednih članov ali 78 %, V celoti bo torej na današnji skupščini volilo 80 članov, kar je 86 % volilnih upravičencev,« Volitve novih članov Predsednik akad. France Bernik je navzoče seznanil, daje treba pred volitvami v skladu s 14. členom Zakona o SAZU ter v skladu z 22 in 38. členom Pravilnika o volitvah vložiti v skrinjico glasovnice tistih članov, ki so pisno glasovali. Zato je predsednika volilne komisije akad. Branka Stan ovni ka zaprosil, naj volilni postopek začne s to nalogo. Predsednik volilne komisije akad, Branko Stanovnik je navzoče obvestil, daje izvršilni odbor SAZU na svoji seji 7. aprila 1999 odobril pisno glasovanje naslednjim članom: akademikom Aleksandru Bajtu, Matiju Droveniku, Petru Fajfarju, Janezu Grešniku, Joželu Pogačniku in Janezu Stanoniku ter izrednim članom Dragu Jančarju, Matjažu Kmeclu, Milku Matičetovemu in Alenki Šclih. Nato je ob pomoči sekretarja predsedstva Miha Lesarja odprl posamezne ovojnice, prebral ime in priimek člana, ki je glasoval, in glasovnice vložil v skrinjico tako, da je bila zagotovljena tajnost glasovanja. Predsednik akad, France Bernik se je akad, Branku Stanovniku zahvalil za opravljeni prvi del glasovanja. Navzoče je povabil, naj med odmorom, ki je sledil, glasujejo o predlaganih kandidatih in še pojasnil, da bodo veljavne le tiste glasovnice, na katerih bosta obkroženi besedici »za« ali »proti«. Po končanem glasovanju je volilna komisija preštela glasove. Razglasitev rezultatov volitev in zaključek skupščine Predsednik volilne komisije akad. Branko Stanovnik je poročal o izidih glasovanja: Za rednega člana dr. Matijo Gogala je bilo oddanih 61 glasovnic, od tega 58 »za«. Za izrednega člana dr. Franca Forstneriča je bilo oddanih SO glasovnic, od tega 75 »za«. Za dopisnega člana dr. Milana Maceljsbega je bilo oddanih 62 glasovnic, od tega 57 »za«. Na podlagi teh izidov je volilna komisija ugotovila, da so bili vsi predlagani kandidati izvoljeni. Po poročilu je predsednik volilne komisije akad. Branko Stanovnik predsedniku SAZU izročil glasovnice v zapečateni ovojnici s podpisi članov volilne komisije in uradni zapisnik glasovanja. Predsednik akad, France Bernik se je zahvalil akad, Stanovniku za opravljeno delo ter v imenu izvršilnega odbora, predsedstva in v lastnem imenu čestital novoizvoljenim članom. Novemu rednemu članu dr, Matiju Gogalu je k izvolitvi čestital osebno. Nato se je navzočim zahvalil za številno udeležbo in sodelovanje ter sklenil zasedanje skupščine ob 12.20. Skupščina SAZU 6. maja 1999 Predsednik akad. France Bernik je v imenu izvršilnega odbora in v svojem imenu pozdravil vse navzoče člane SAZU in predstavnike sredstev javnega obveščanja ter predlagal dnevni red, ki so ga navzoči z javnim glasovanjem soglasno sprejeli, Dnevni red: 2. potrditev zapisnika zadnje skupščine, 3.predsednikovo poročilo o delu predsedstva v zadnjem mandatnem obdobju in razprava o poročilu, 4. izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva volilne skupščine, 5.razrešitev izvršilnega odbora predsedstva in treh članov predsedstva po 22. členu zakona o SAZU, 6. predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika ter za tri člane predsedstva po 22, členu zakona o SAZU in razprava, 7. poročilo verifikacijske komisije, 8. volitve, 9. razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine. Potrditev zapisnika zadnje skupščine Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli in potrdili zapisnik zadnje skupščine 8. aprila 1999. Predsednikovo poročilo o delu predsedstva v zadnjem mandatnem obdobju in razprava o poročilu Predsednik akad. France Bermk je podal naslednje poročilo: »Naj mi bo dovoljeno, da se v svojem poročilu najprej spomnim tistih članov naše Akademije, ki so preminili od zadnje volilne skupščine leta 1996 do danes. V tem času so umrli - navajam jih po kronološkem vrstnem redu - akademiki Bratko Kreft, Janez Matjašič, Anton Trstenjak, Lujo Sukije, France Mihelič, Primož Ramovš, Stojan Pretnar in Ferdo Gestrin, od dopisnih članov Edhem Čamo, Nikita Iljič Tolstoj, Friedrich-Karl Beier, Sir De rek Bar ton, Mihailo Mihailovič, Vladimir Prolog, Kari Heinz Rechingcr, Zdrav ko Lorkovič, Johann Cilenšek in Branko Fučič. Počastimo naše kolege in prijatelje z minuto molka! Danes šteje Akademija 70 rednih in 23 izrednih, skupaj 93 članov, v prejšnjem mandatnem obdobju 91, ter 80 dopisnih članov, v prejšnjem mandatu 85, V treh letih je iz izrednega v redno članstvo napredovalo 9 Članov, korpus izrednih članov se je pomnožil za 10 novih članov. Podatek govori o tem, daje Akademija v kakovostnem pogledu ostala zvesta najstrožjim strokovnim merilom pri izboru novih članov, količinsko pa je ohranila primerljivost z drugimi evropskimi akademijami. Kot že v prejšnjem mandatu je Akademija tudi v pravkar minulem obdobju dajala prednost svoji glavni nalogi - negovanju, spodbujanju in pospeševanju znanosti in umetnosti. Akademiki kot znanstveniki ali umetniki so biti dejavni tako v ustanovah, kjer redno delajo, kot tudi zunaj njih, predvsem v Akademiji. Ta njihova dejavnost je bila posebej plodna in raznovrstna. Uresničevala se je najprej v izdajateljskem programu. Od leta 1996 do danes je Akademija izdala sama ali z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU okrog 50 knjižnih enot: splošnih publikacij, periodike, publikacij razredov in izrednih izdaj. Podatek je približen zato, ker so nekatere izdaje iz lanskega programa še v tisku ali pa je bil natis letošnjih izdaj zaradi pomanjkanja sredstev preložen na prihodnje leto, Vse izdane publikacije so pomembne, vsaka na svoj način, in vse bi bilo treba na tem mestu omeniti, kaT pa ni mogoče, zato opozarjam zaradi njihove izjemnosti in spectfike i-golj na dvoje publikacij: na biografski zbornik Slovenske akademije zna nosli in umetnosti ob Šestdesettetnici in zbornik Interpretacija Svetega pisma. Kot avtorji in uredniki so v publicistični dejavnosti pravkar minulega obdobja zastopani člani vseh razredov, tudi tretjega, kar posebej omenjam zato, ker gre za pozitiven premik na tem področju. Na splošno ugotavljamo, da vedno več naših članov objavlja svoje razprave in dela ter druge publikacije pri Akademiji, Tudi to je ena od oblik zaupanja v našo ustanovo, zaupanja, ki se krepi in prispeva k njenemu pomenu in ugledu. Drugo obliko uveljavljanja znanosti in umetnosti predstavljajo znanstvena posvetovanja. Akademija je nadaljevala v prejšnjem obdobju uspešno prakso znanstvenih posvetov in njeni razredi - od prvega do šestega - so v zadnjem mandatnem obdobju pripravili sami ali v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU naslednje simpozije: Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma (od 17, do 20, septembra 1996), pokpngresni simpozij o etiki v ginekologiji in perinatohgiji (23. oktobra 1996), Posvet o podiplomskem Študiju na področju naravoslovja in tehnike (15, aprila 1998), Okroglo mizo ob stodvajsetletnici Otona Zupančiča (28. maja 1998), mednarodni simpozij Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo - Začetki slovenske etnogeneze (od 22. do 25. septembra 1998), Posvet ob 50; letnici sprejema Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah (10. decembra 1998) in Simpozij o Janezu Svetokriškem (od 22. do 24. aprila 1999). Že naslovi znanstvenih posvetovanj kažejo njihovo strokovno in širšo aktualnost, izvedba sama pa nas je prepričala o problemskem pristopu k tematikam in visoki znanstvenosti razpravljanja. Kot so prireditelj i ca je Akademija nastopala še na drugih znanstvenih posvetih, zlasti če so bili njihovi pobudniki ali glavni referenti ali organizatorji naši člani. Neredko je bila kot ugledna ustanova povabljena k pokroviteljstvu domačih in nadnacionalnih simpozijev. Konec lanskega leta je gostila pomembno prireditev mednarodnega pomena, znanstveno posvetovanje From the Art of the Science -Umetnost znanosti v organizaciji Evropske akademije znanosti in umetnosti (6, novembra 1998). Prvič seje zgodilo, da je tuja akademija znanosti v Ljubljani priredila simpozij o dosežkih sodobnih znanosti: filozofije, ekologije, znanosti o umetnosti, teologije in vede o tehniki. Dan pred tem je predsednik Evropske akademije podelil naziv prolektorja in častnega senatorja te akademije predsedniku države g, Milanu Kučanu. Posebej številna in uspešna so bila predavanja naših članov in gostov v organizaciji Akademije. Lahko rečemo, da so znanstvena predavanja v zadnjem mandatnem obdobju doživela velik razmah. Sedemnajst predavanj naših članov in devetnajst predavanj gostov govori o tem, da Akademija postaja žarišče razpravljanja o problematiki s področja humanističnih, naravoslovnih, tehniških in biomedicinskih ved. V okviru Akademije delujejo posebni odbori in enote, neposredno povezane z našimi znanstvenimi prizadevanji. O njihovem konkretnem delu poroča Letopis, na tem mestu naj posebne enote navedem: Biblioteka SAZU, Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, OdbOT za preučevanje narodnih manjšin, Svet za preučevanje in varstvo okolja, Valvasorjev odbor, Odbor za spremljanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu skozi čas, Odbor za medicinske študije. Močno dejavne so Komisija za tisk. Komisija za sestavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa in v zadnjem čaju Komisija za strukturna in organizacijska vprašanja SAZIJ. Mednarodno sodelovanje je prednostna naloga Akademije in kaže tendenco rasti Pred tremi leti - ob koncu prejšnjega mandata - smo imeli 18 pogodb o mednarodnem sodelovanju, danes imamo podpisan dogovor o sodelovanju s 24 akademij a m i znanosti, od tega z dvema neevropskima akademijama, z izraelsko akademijo naravoslovnih in humanističnih ved in z indijsko nacionalno akademijo znanosti, Slovenska akademija je vključena v širše evropske povezave. Ob članstvu v Združenju vseh evropskih akademij - ALLEA, All European Academics, v Evropski znanstveni fundaciji - European Scientific Foundation, kjer imamo predstavnika v stalnem odboru za humanistične vede in v stalnem odboru za medicinske Taziskave, ob članstvu v združenju Med akademij ska skupi na o med naTodn i h problemih - Inter-Academy Panel on International issues - je bila naša Akademija v zadnjem mandatnem obdobju včlanjena še v Mednarodno zvezo akademij - International Union of Academies, v Evropsko akademijo umetnosti, znanosti in humanističnih ved - European Academy of Arts, Sciences and Humanities in v Mednarodno mrežo mediteranskih akademij - Network of Mediterranean Academies, In če se navežem na pravkar povedano - od blizu 90 visokih nagrad in odlikovanj, priznanj, izvolitev in imenovanj, ki so jih bili deležni naši člani v preteklih treh letih, je izjemno veliko, nekaj manj kol polovica mednarodnih, kar kaže na močno individualno uveljavljanje slovenskih akademikov v svetu. Številni naši člani so člani tujih akademij, neredki so člani dveh ali več akademij znanosti in mednarodnih znanstvenih ali strokovnih društev. V razvoj in pospeševanje znanosti v Sloveniji se Akademija vključuje z ustanoviteljskimi ali soustanoviteljskimi obveznostmi v več ustanovah in inštitutih. Najodgovornejša je vsekakor ustanoviteljska obveznost do Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, s katerim Akademijo po zakonu in praksi povezuje skupni trajni raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, Naši predstavniki imajo v znanstvenem svetu Znanstvenoraziskovalnega centra in v znanstvenih svetih inštitutov možnost vplivanja na oblikovanje raziskovalnih projektov in pravico do njihovega ocenjevanja, Ustanoviteljske predstavnike imamo še v Inštitutu Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, v Slovenski znanstveni fundaciji, v Elektroinštitutu Milana Vidmarja in v Znanstvenoraziskovalnem središču v Kopru. V javnosti je Akademija večkrat izrazila kritične poglede na oblikovanje raziskovalne politike v Sloveniji in na pedagogiko umetnostnih predmetov v šolah, zato niso na mestu očitki o njeni odmaknjenosti od aktualne družbene, nacionalne in drugačne problematike. Tako se je, če sledimo kronološkemu vrstnemu redu, v decembru 1996, njen razred za umetnosti zavzel za kakovostnejši pouk likovne in glasbene vzgoje v osnovnih in srednjih šolah, prvi razred je aprila 1997 seznanil javnost o nezadostnem financiranju družboslovnih raziskav. V marcu 1997 je izvršilni odbor opozoril na nevarno tendenco zaostajanja v znanosti na Slovenskem, februarja letos pa je predsedstvo kritično ocenilo novo ustanovljeno častno razsodišče na znanstvenoraziskovalnem področju. Družbeni odmev je zbudila tudi v decembru 1996 soglasno sprejeta rehabilitacija treh, neposredno po drugi svetovni vojni izključenih ali k izstopu prisiljenih članov Akademije. Krona širše pomembnega in odmevnega dogajanja lani je bila šestdesetletnica Akademije, Pokrovitelj jubilejnih proslav predsednik vlade Republike Slovenije dr, Janez Drnovšek je 25. novembra priredil sprejem za naše člane in člane tujih akademij. Naslednji dan, 26. novembra, je bila osrednja slovesnost, ki sojo ob veliki udeležbi naših članov in naših dopisnih članov počastili z obiskom predsednik države, predstavniki vlade, političnega in kulturnega življenja, številni tuji diplomati z doycnom na čelu in drugi visoki gostje. Navzočnost predsednikov, podpredsednikov in predstavnikov šestnajstih evropskih akademij znanosti, njihovi pozdravni nagovori, slavnostni govor predsednika naše Akademije in glasbeni program so dostojno zaokrožili praznovanje šestdesetle t nega jubileja. Dogodek je ponovno opozoril javnost na velik pomen in vlogo Akademije, po zakonu in praksi naše najvišje nacionalne znanstvene in umetnostne ustanove. To dejstvo kakor tudi zavest pripadnosti ustanovi nas zavezujeta, da okrepimo pripravljen os t za izzive, ki nas čakajo v svetu znanosti in umetnosti. Na koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem, ki ste prispevali k uspešnemu delu naše Akademije v pravkar zaključenem mandatnem obdobju: članom izvršilnega odbora, podpredsednikoma akademikoma Robertu Blincu in Cirilu Zlobcu ter glavnemu tajniku akademiku Matiju Droveniku, članom predsedstva, tj. vsem tajnikom razredov in članom po 22, členu zakona o SAZU, načelnikom oddelkov, vsem članom in članicam Akademije, ki ste sodelovali v prizadevanjih za nadaljnji razvoj naše ustanove, posebnim enotam, odborom in komisijam, upravi z upravnim direktorjem na čelu, sekretarju predsedstva in uslužbencem. Vsem čestitam v imenu izvršilnega odbora in v svojem imenu za dobro opravljeno delo z željo, da bi kot doslej tudi v prihodnje zvesto služili Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, naši nacionalni ustanovi časti in dostojanstva. Hvala,« Sledila je razprava, v kateri je tajnik II. razreda akad. Janez Orešnik dopolnil poročilo predsednika SAZU z informacijo o dejavnosti omenjenega razreda na jezikovnem področju, in sicer o organizaciji skupnih sestankov o vprašanjih javne rabe slovenskega jezika. Tako seje razred sestal z vsemi razredi SAZU in nekaterimi predstavniki sredstev javnega obveščanja, Ta srečanja je akad. Orešnik ocenil kot novo, prijetno in zelo uspešno obliko delovanja Akademije, ki bi jo kazalo gojiti tudi v prihodnje. Ugotovitve in sprejeti sklepi pa bodo koristili pri oblikovanju Izjave SAZU o jeziku. Navzoči so javno glasovali o poročilu predsednika SAZU in ga sprejeli z enim vzdržanim in ostalimi pritrdilnimi glasovi. Izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva volilne skupščine Predsednik akad. France Bernik je seznanil skupščino s kandidati za veriCikacijsko in volilno komisijo ter za delovno predsedstvo, kijih je v skladu z IS, členom pravilnika SAZU o volitvah predlagalo predsedstvo SAZU, Navzoči so javno glasovali za vsakega kandidata posebej in tako soglasno podprli in izvolili: - v verifikacij s ko komisijo akad. Dragico Turnšek za predsednico in izrednega člana Rajka Braioža za člana; -v volilno komisijo akad, Branka Stanovnika za predsednika ler izredna člana Andreja Jemca in Mitja Zupančiča za člana; - v delovno predsedstvo za izvedbo volitev akad. Miha Tišlerja za predsednika ter akademika Zdravka Mlinarja in Jožeta Trontlja za člana. Akad. Miha Tišler se je navzočim zahvalil za zaupanje in prevzel vodenje zasedanja skupščine. Razrešitev izvršilnega odbora predsedstva in Ireh članov predsedstva po 22. členu zakona o SAZU Na predlog predsednika delovnega predsedstva akad. Miha Tišlerja in v skladu z 22, členom zakona o SAZU so navzoči z javnim glasovanjem soglasno razrešili izvršilni odbor dosedanjih funkcij. Ob tem se je akad. Tišler zahvalil vsem njegovim dosedanjim članom - podpredsednikoma in glavnemu tajniku, še posebej pa predsedniku, za uspešno opravljeno delo v preteklem mandatnem obdobju za uveljavljanje SAZU doma in v tujini in za poglabljanje njenega pomena nasploh. Predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika ter za tri člane predsedstva po 22. členu zakona o SAZD in razprava Predsednik delovnega predsedstva akad, Miha Tišler je naštel vse predlagane kandidate za funkcionarje SAZU in povabil poročevalce, naj podajo utemeljitve k posameznim predlogom. Kandidata za predsednika akad, Franceta Bernika je predstavi I tajnik II. razreda akad. Janez Orešnik. Kandidata za podpredsednika s področja naravoslovja, tehnike in biomedicine akad. Alojza Kralja je predstavil akad. Janez Peklenik, Kandidata za podpredsednika s področja humanistike, družboslovja in umetnosti akad. Kajetana GanEarja je predstavil tajnik II. razreda akad. Janez Orešnik, Kandidata za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU akad, Janeza Batisa je predstavila tajnica VI. razreda akad. Lidija And ol še k Jeras. Kandidata za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU akad. Lojzeta Vodovnika je predstavil načelnik Oddelka za tehniške vede 111. razreda akad. Peter Fajfar, Kandidata za člana predsedstva po 22, členu zakona o SAZU akad, Cirila Zlobca je predstavil tajnik V. razreda akad. Kajetan Kovič. (Pisne predstavitve kandidatov so priložene izvirniku tega zapisnika.) Predstavitvam je sledila razprava, v kateri je akad, Janez Peklcnik vprašal, ali je primerna ponovna kandidatura nekaterih dosedanjih funkcionarjev SAZU, ki naj bi bili že v dveh preteklih mandatnih obdobjih občutno prispevali k razvoju Akademije, Dejal je, da SAZU kot »naj višja nacionalna in umetnostna ustanova« za uspešno delovanje potrebuje dinamičen mehanizem, ki bo zagotavljal stalen dotok novih idej in pobud, k čemur pa lahko prispeva, tako kot drugod po svetu, predvsem redno menjavanje njenega vodstva. Zato se mu je v volilnem postopku zdela najbolj sporna ponovna - po njegovem tretja - kandidatura nekaterih dosedanjih funkcionarjev SAZU, opozoril pa je tudi na pomanjkanje protikandidatov, S temi svojimi stališči, oblikovanimi tudi na podlagi razprav in ugotovitev v III, razredu SAZU, je akad. Janez Pek len i k pisno seznanil vse člane Akademije, Odgovorilo mu je enajst članov, ki so soglašali z njegovimi pogledi na kandidacijski postopek. Na koncu je akad, Peklenik še enkrat poudaril pomen zagotavljanja dinamike razvoja SAZU v prihodnje, k čemur naj bi prispevala tudi njegova sedanja prizadevanja. Na prispevek akad. Janeza Peklenika seje odzvalo nekaj članov. Najprej je akad. Miha Tišler pojasnil, da je bil celoten kandidacijski postopek izpeljan po vseh pravnih načelih. Svoje pojasnilo je podprl s 93. členom statuta, ki pravi: »Dosedanji mandat se pri ponovni izvolitvi ne upošteva. Prva izvolitev, opravljena na podlagi novega zakona o SAZU, se šteje za prvi mandat po tem zakonu « Akad, Janez Orešnik je pripomnil, da so v času kandidacijskega postopka v II. razredu, najbrž enako tudi v preostalih razredih, ves čas dobro vedeli, da lahko predlagajo več kandidatov. Izredna članica Alenka Šelih je pojasnila, da je ponovna kandidatura nekaterih dosedanjih članov izvršilnega odbora v skladu z veljavno zakonodajo SAZU, sama pa je tudi pogrešala večje število kandidatov. Akad. Boris Paternu je soglašal z ugovorom akad. Peklenika zoper enokandidatni sistem volitev. Sam ga je poimenoval kot »privolitve« oziroma »potrditve« kandidata in poudaril, da Akademija tega načela ne bi smela podpirati. Zavzel seje tudi za odpravo možnosti »tretjega mandata« in predlagal, naj se vendarle preseže birokratsko-pravni ton, ki zadnje čase prevladuje v akademijskih razpravah, v korist vsebinskega jezika, ki temelji na moralnoznanstvenih načelih. Akad. Robert Biincje še enkrat pojasnil, da so razredi imeli možnost predlagati več kandidatov, vendar je niso izrabili. Poudaril je tudi, da bi kandidate morali ocenjevati predvsem po njihovih prizadevanjih za pospeševanje odličnosti v znanosti in umetnosti ter dosežkih v izvajanju programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Razpravo je sklenil predsednik delovnega predsedstva akad. Miha Tišler z ugotovitvijo, da vse pobude izvirajo iz posameznih razredov SAZU. Akad. Mariu Pleničarju je na njegovo vprašanje, kdo bo glavni tajnik, ker je dosedanji iz zdravstvenih razlogov odstopil, odgovoril, da bodo volitve za glavnega tajnika razpisane posebej. Poročilo verifikacij ske komisije Predsednica verifikacij s ke komisije akad. Dragica Tu rnšek je prebrala naslednje poročilo: »Slovenska akademija znanosti in umetnosti ima sedaj 70 rednih in 23 izrednih članov, skupno torej 93 članov, Vsi so volilni upravičenci, Na današnji skupščini je navzočih 75 članov, pisno je že volilo 9 članov. V celoti bo torej na današnji skupščini volilo 84 članov, kar je 90 % volilnih upravičencev,« Predsednik delovnega predsedstva akad. Miha Tišler je po ugotovitvi, da je skupščina sklepčna, podal še naslednja pojasnila k volilnemu postopku, kot ga določata statut SAZU in pravilnik o volitvah: Volilni upravičenci so prejeli po dve glasovnici. Na eni so kandidat za predsednika in kandidata za dva podpredsednika, na drugi pa kandidati za člane predsedstva po 22, členu zakona o SAZU, Za kandidata se glasuje z obkroženjem številke pred njegovim imenom. Za izvolitev je potrebna večina glasov volilnih upravičencev, kar je glede na udeležbo na skupščini 47 glasov. Volitve Na predlog predsednika delovnega predsedstva je predsednik volilne komisije akad. Branko Stanovnik začel z volitvami, in sicer z odpiranjem kuvert z glasovnicami devetih članov, ki so glasovali pisno. Pri tem sta mu pomagala upravni direktor in sekretar predsedstva. Pri odpiranju ovojnic je akad. Branko Stanovnik najprej v priloženi izjavi o pisnem glasovanju pTebral ime člana, kije glasoval. Nato je vložil izjavo nazaj v ovojnico, iz nje pa vzel glasovnici ter ju vložil v skrinjico tako, daje bila zagotovljena tajnost glasovanja. Pisno so glasovali akademiki Janez Stanonik, Janez Feltich, Boštjan Žekš, Boris Majer, Jože Krašovec, Matija Drovenik, Dušan Ferluga in Josip Globevnik ter izredni član Lojze Kovačič. Po končanem odpiranju ovojnic s pisnimi glasovnicami je predsednik delovnega PTedsedslva akad. Miha Tišler odredil odmor za nadaljnjo izvedbo volitev in štetje glasov. Razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine Predsednik volilne komisije a kad. Branko Stanovnikje navzoče seznanil z izidom volitev in prebral naslednje poročilo: »Člani volilne komisije smo prešteli glasovnice, in sicer se je glasovanja udeležilo 84 članov. Od tega je za predsednika akad. Franceta Bcrnika glasovalo 74 članov, za podpredsednika s področja naravoslovja, tehnike i n biomedicine akad. Alojza Kralja 55 članov in za podpredsednika s področja humanistike, družboslovja in umetnosti akad, Kajetana Gantarja 60 članov, Za člane predsedstva po 22. členu zakona o SAZU je glasovalo za akad. Janeza Batlsa 80 članov, za akad. Lojzeta Vodovnika 80 članov in za akad, Cirila Zlobca 75 članov,« Po ugotovitvi, da so bili vsi kandidati izvoljeni, jim je akad, Branko Stanovnik v imenu komisije in v svojem imenu iskreno čestital ter zaželel uspešno delo v prihodnjem mandatu. Predsedniku delovnega predsedstva pa je izročil uradni zapisnik volilne komisije, ki so ga podpisali vsi njeni člani, uradni zapisnik verifikaeijske komisije, izjave članov, ki so glasovali po pošti in zapečatene glasovnice. Predsednik delovnega predsedstva akad, Miha Tišler je prav tako čestital izvoljenim funkcionarjem in se predsedniku volilne komisije akad. Branku Stanovniku zahvalil za opravljeno delo. Predsednik akad, France Bernik se je v imenu vseh izvoljenih funkcionarjev Akademije in v svojem imenu zahvalil vohlcem za izkazano zaupanje, ki jim bo v veliko oporo in pomoč pri širitvi in krepitvi vseh nadaljnjih dejavnosti Akademije -izdajateljske, predavateljske in simpozijske ter dejavnosti na mednarodnem področju. Dejal je še, da so imele te volitve zanj še neko posebno razsežnost, neko posebno moralno težo, glede na to, da se je velika večina članstva odločila za vrednote pozitivnih prizadevanj nesebičnega in predanega služenja interesom znanosti in umetnosti. Ob tej priložnosti seje zahvalil tudi svojim trem dotedanjim najožjim sodelavcem, članom izvršilnega odbora - obema podpredsednikoma in glavnemu tajniku -, ki so v svojem mandatu napravili največ, kar je bilo mogoče, za uveljavljanje slovenske znanosti in umetnosti. Zahvalo je sklenil z mislijo, da se nam v prihodnjem stoletju in tisočletju ni treba bati za našo Akademijo, če bosta novi izvršilni odbor in novo predsedstvo SAZU prav tako nesebično služila inleresom znanosti in umetnosti, kot sta dosedanja, Akad. Mi ha Tišler se je zahvalil predsedniku akad, Francetu Berniku za zahvalo, navzočim za udeležbo na skupščini in zaključil zasedanje ob 12, uri. Skupščina SAZU 1«, septembra 1999 Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik, ki jc najprej pozdravil vse navzoče člane, goste in predstavnike javnih občil. Ko je ugotovil, daje skupščina sklepčna, je predlagal dnevni red, s katerimi so se navzoči strinjali. Dnevni red: 2. potrditev zapisnika zadnje skupščine, 3. podelitev diplom novoizvoljenim članom, 4. izvolitev delovnega predsedstva, verifikacijske in volilne komisije, 5. volitve glavnega tajnika, 6. ustanovitev Inštituta za biograf iko in bibliografijo ZRC SAZU ter razprava in sprejetje statuta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, 7. razglasitev volilnega izida, 8. razno. Potrditev zapisnika zadnje skupščine Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili in sprejeli zapisnik zadnje -volilne -skupščine SAZU, ki je bila 6. maja 1999. Podelitev diplom novoizvoljenim članom SAZU Predsednik je naštel tri nove člane SAZU, izvoljene na skupščini 8. aprila 1999, in zaprosil za njihovo krajšo predstavitev, po kateri jim je izročil diplome o članstvu, Tajnik IV, razreda akad. Jože Maček je predstavil novoizvoljenega dopisnega člana prof. dr, Milana Maceljskega, entomologa in fitofarmakologa. Tajnik III, razreda akad, Boštjan Žekš je predstavil novega izrednega člana pTof. dr. Franca ForstneriČa, matematika. Tajnik IV. razreda akad. Jože Maček je predstavil tudi prof. Matija Gogala, kije napredoval v rednega člana SAZU. (Pisne predstavitve so priložene izvirniku tega zapisnika.) Po končani podelitvi diplom je predsednik čestital novoizvoljenim članom in ob tem poudaril, da so z izvolitvijo pridobili vse pravice in časti, ki izhajajo iz zakona o SAZU, da pa Akademija od njih pričakuje, da bodo s svojim visokokakovostnim delom krepili njeno vlogo doma in po svetu ter ji na ta način izkazovali svojo pripadnost. V imenu novoizvoljenih članov se je za izkazano zaupanje zahvalil akad, Matija Gogala in se med drugim obvezal, da bodo še naprej uspešno delali ne samo v čast Akademiji, ampak tudi naši državi. Izvolitev delovnega predsedstva, verifikacrjske in volilne komisije Predsednik je v skladu z 18. členom pravilnika SAZU o volitvah seznanil skupščino s predlogi predsedstva za Člane delovnega predsedstva. To so akad, Miha Tišler za predsednika ter akademika Jože Maček in Jože Pogačnik za člana. Skupščina je z javnim glasovanjem soglasno potrdila vse tri predlagane kandidate, Akad. Miha Tišler seje zahvalil za zaupanje in prevzel vodenje skupščine. Nato je skupščini predlagal kandidate za verifikacijsko in volilno komisijo, prav tako na podlagi 18. člena pravilnika SAZU o volitvah, V verifikacijsko komisijo je skupščina soglasno izvolila akad. Dragico Turnšek za predsednico in izrednega člana Andreja Jemca za člana. V volilno komisijo je skupščina soglasno izvolila akad. Matija Drovenika za predsednika ter akad, Jožeta Krašovea in izredno članico Alenko Še lih za člana. Skupščina je z javnim glasovanjem soglasno potrdila vse predlagane kandidate za verifikacijsko in volilno komisijo. Volitve glavnega tajnika Predsednik delovnega predsedstva akad, Miha Tišler je zaprosil namestnika tajnika razreda za medicinske vede akad. Jožeta Trontlja, da predstavi kandidatko za glavno tajnico akad. Lidijo Andolšek - Jeras. Poročilo verifikacij ske komisije: Na skupščini je bilo prisotnih 65 članov; pisno je volilo 15 članov. V celoti je volilo 80 članov, kar je 87 % volilnih upravičencev. Volilna skupščina je bila sklepčna. Pisno so glasovali akademiki: Robert Blinc, Vinko Dolenc, Peter Fajfar, Franc Jakopin, Taras Kermauner, Kajetan Kovič, ZdravkoMlinar, Janko Pleterski, Branko Stanovnik ter izredni Člani: Raj ko Bratož, Matija Horvat, Lojze Kovači č, Janez Leveč, Milko Matice tov in Mitja Zupančič. Ustanovitev Inštituta za bi o grafi ko in bibliografijo ZRC SAZU ter razprava in sprejetje statuta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Predsednik je predstavil ustanovitev Inštituta za biografiko in bibliografijo ZRC SAZU, Ker ni bilo utemeljenih ugovorov, je bila ustanovitev potrjena, Izredni član Andrej Kranjc, predsednik upravnega odbora ZRC SAZU, je na kratko obrazložil konstante in spremembe statuta. Današnja skupščina je sprejela in potrdila statut Inštituta za biografiko in bibliografijo ZRC SAZU. Razglasitev volilnega izida Poročilo volilne komisije: Od skupaj 92 rednih in izrednih članov - volilnih upravičencev - je na skupščini glasovalo 80 članov. »Za« glavno tajnico akad. Lidijo Andolšek - le ras je glasovalo 77 članov. Predsednik delovnega predsedstva akad, Miha Tišler se je zahvalil vsem komisijam za opravljeno delo pri izvolitvi glavne tajnice akad. Lidije Andolšek-Jeras, ki je prva ženska v najožjem vodstvu naše akademije. Zahvala je sledila ludi akad, Matiju Droveniku, kije dve mandatni dobi vestno in odgovorno opravljal funkcijo glavnega tajnika Akademije. Akad. Lidija Andolšek - Jeras seje zahvalila za svojo izvolitev in se zavezala, da bo uspešno opravljala funkcijo, za katero je bila izvoljena. Razno Predsednik je članom SAZU podal informacijo, daje po zadnji skupščini umrl akad. Miroslav Brzin, Predsedstvo je soglasno imenovalo akad, Branka Stanovnika za novega predstojnika Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo. Predsednik seje zaliva lil vsem za navzočnost in sodelovanje ter zaključil slovesno, volilno in redno skupščino Akademije. RAZREDI SAZU Razred za zgodovinske in družbene vede Razred za zgodovinske in družbene vede je v prvi polovici leta 1999 izgubil kar Štiri člane. Umrla sta dva redna člana, pravnik Stojan Pretnar (E 3.) in zgodovinar Ferdo Gestrin (9, 4,), ter dva dopisna člana, umetnostni zgodovinar Branko Fučič (311.) in pravnik Radomir Lukič (31. 5.). Tako je štel razred ob koncu leta 10 rednih, 5 izrednih in 16 dopisnih članov. Na seji razreda 1. aprila je bil po izteku mandata tajniku razreda a kad, ZdTavku Mlinarju podpisani izvoljen za novega tajnika razreda, njegova namestnica pa je postala načel niča Oddelka za družbene vede izredna članica Alenka Šelih. Pod novim vodstvom je imel razred dve seji, 11. junija in 12. novembra. Na njih se je posvetil zlasti oblikovanju zakonskega besedila o organizaciji in Financiranju znanstvene in raziskovalno-razvojne dejavnosti in posvetu o strategiji razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji (član pripravljalnega odbora je izredni član Tine Hribar). Med dejavnostmi, ki sodijo v okvir Oddelka za zgodovinske vede, velja omeniti sestanek slovensko-avstrijske zgodovinske komisije (27.-29.10.), ki ga je kol glavni organizator pripravil in vodil akad. Vasilij Melik (tema posveta; obdobje 1848-191 S), Gradivo s posveta bo izšlo v dvojezičnem zborniku. Spomladi sta izšla v založbi ZRC SAZU, ob finančni podpori SAZU, spominska zbornika v čast dveh članov razreda (in Oddelka za zgodovinske vede); Ge stri nov zbornik (predstavitev v prvi polovici marca) in Vilfanov zbornik (predstavitev 11. junija), V obeh zbornikih je objavilo svoje prispevke več čianov razreda. V okviru Oddelka za družbene vede velja omeniti izid zbornika posveta ob 50-letnici splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah, ki gaje uredila izredna članica Alenka Šelih. Vodstvo komisije o vprašanju denacionalizacije nekdanjih cerkvenih gozdov je po smrti predlagatelja za njeno ustanovitev akad. Stojana Pretnarja in zatem njenega prvega predsednika akad. Ferda Gestrina prevzela načelnica oddelka za družbene vede izredna članica Alenka Šelih, Delo komisije se bo s konkretnega vprašanja denacionalizacije nekdanjih cerkvenih gozdov razširilo na proučevanje pravnega in zgodovinskega vidika odnosov med državo in cerkvijo v sodobnem času. Komisija bo predvidoma v nekaj letih pripravila večji strokovni posvet o obravnavani temi. Odbor za preučevanje narodnih manjšin, ki ga vodi akad. Anton Vratuša, je pripravil okroglo mizo ob izidu študije o tako imenovani nemški manjšini v Sloveniji (10.06 ), prav tako je sodeloval pri pripravi znanstvenega srečanja o protestantizmu v Prekmurju {28. in 29, 10-), Razred je podpri zamisel, da bi v okviru ZRC SAZU ustanovili sekcijo za pravne študije. Sprejel je načtt, da bi v letu 2000 objavili v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije zbornik referatov s simpozija Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Rajko Bratož Oddelek za družbene vede Oddelek je imel v preteklem letu tri seje, na katerih je obravnaval tekočo problematiko. Sodeloval je pri pripravah na volitve organov SAZU. Konec junija je izšla publikacija - zbornik referatov s posveta ob 50. obletnici sprejetja Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah. V zvezi s tem se želim zahvaliti tehničnim službam za podporo in vodstvu SAZU za to, daje omogočilo izid zbornika. Oddelek je razpravljal tudi o nadaljnjem delu komisije is. vprašanje denacionalizacije nekdanjih cerkvenih gozdov, Delo koordinatorja sem prevzela podpisana. Na sestanku oddelka, ki je bil novembra, so navzoči člani menili, da bi bilo primerno organizirali posvet o temi Država in cerkev. Posvet bi moral imeti tudi mednarodne udcčežence, ker bi bilo le tako mogoče zagotoviti ustrezno širino. To stališče je oddelek predstavil tudi 1. razredu. Delovna skupina se bo ponovno sestala v letu 2000 in sprejela konkretne predloge. Načelnica je obvestila člane oddelka, daje ZRC SAZU poslal pobudo za organiziranje sekcije za pravne študije Pravo kot ena izmed disciplin, ki so bile med prvimi zastopane v SAZU, bi moralo dobiti tudi svoje mesto v raziskovalnih projektih ZRC. Oddelek je pobudo sprejel. Alenka Selih Razred za filološke in literarne vede V letu 1999 je II. razred dobil novo vodstvo. Prejšnjemu tajniku akademiku Janezu Orešniku in njegovemu namestniku akademiku Jožetu Krašovcu je potekel mandat. Njuno mesto sta s 1, junijem prevzela akademik Jože Pogačnik in izredni član Matjaž Kmecl. Razred je iz svojih vTSt predlagal akademika Franceta Bernika za predsednika SAZU in akademika Kajetana Gantarja za podpredsednika. Oba sta bila izvoljena za mandatno dobo, ki traja tri leta. Zaradi nejasnosti o voiilnem postopku je razred zamudil zakonski rok za predlaganje novih članov. Sestav razreda je zato ostal nespremenjen (16 rednih in izrednih članov). Umrla sta dva dopisna čiana (Miroslav Kravar iz Hrvaške in Pavle Ivič iz Srbije); o obeh sta v tem Letopisu objavljena nekrologa. Razred je pod starim vodstvom obravnaval tekočo problematiko, ki jo narekuje vsakdanje življenje Akademije. Prejšnji tajnik sije izredno prizadeval, da bi prišli do sprejemljivega besedila izjave o jeziku, s katero naj bi SAZU posegla v tako aktualno problematiko tega področja. Večina članov razreda jc ponujeno besedilo zavrnila kot neprimerno, zato se bo delo nadaljevalo v letu 2000. Pod novim vodstvom je imel razred štiri seje, na katerih so bila obravnavana tekoča vprašanja SAZIJ (o tem so poročila v zapisnikih predsedstva in izvršilnega odbora). Kct so člani razreda v dmgi polovici leta objavili kar 11 samostojnih knjižnih publikacij, je bila ustTezna pozornost posvečena vsem avtorjem, predvsem pa štirim, katerih knjige so izšle pri SAZU (Dušan Moravec, Janez Orešnik, Taras Kermauner in Jože Krašovec). Zlasti angleška in slovenska izdaja akademika Kras ovca Nagrada, kazen in odpuščanje jo doživela velik odmev v javnosti, njeno nadaljnje življenje pa bo zelo intenzivno tako doma kot v tujini. Razred je bil soudeležen pri organizaciji mednarodnega znanstvenega simpozija o J. Svetokriškem (aprill999), opravil pa je tudi začetne strokovne in organizacijske priprave za simpozij ob 200-1e t niči rojstva F. Prešerna (načrtovan za začetek decembra 2000). Za prvi simpozij je bil odgovoren akademik Jože Pogačnik, na čelu odbora drugega pa je akademik F. Bernik. Razred se je odločil, da aktivno prispeva k posvetu o strategiji znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji, Na njem bodo s svojimi prispevki sodelovali trije njegovi člani. Ker je razred strokovno odgovoren za Tradiliones, ki jih izdaja Inštitut za narodopisje pri ZRC, je kritično ocenil oba obsežna zbornika prispevkov, ki sta posvečena jubilantoma Zmagi Kumrovi in Milkn Matičetovu, Razred je z vso skrbjo pripravil tudi pretehtan založniški program za leto 2000. V njem je nekaj nadvse pomembnih naslovov, o katerih pa bo tekla beseda v poročilu za leto 2000. Jože Pogačnik Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Ob koncu leta 1999 je imel razred petnajst rednih, pet Izrednih in štirinajst dopisnih članov. Na volilni skupščini je bil za novega izrednega člana izvoljen matematik prof. dr. Franc Forstnerič. Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Prvi ima deset rednih članov, dva izredna in enajst dopisnih članov, drugi pa pet rednih, tri izredne in tri dopisne člane. Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda in se le po potrebi samostojno sestajata. V letu 1999 je imel razred sedem rednih sej. Člani razreda znanstveno delujejo predvsem v institucijah, kjer so oziroma kjer so bili zaposleni, to je na Univerzi v Ljubljani, na Institutu Jožef Štefan, na Kemijskem inštitutu in na Politehniki Nova Gorica. Aktivno sodelujejo tudi pri upravljanju visokošolskih in raziskovalnih institucij ter delujejo v telesih vlade, ministrstva za znanost in tehnologijo in ministrstva za šolstvo in šport, kjer se zavzemajo za ustrezen položaj znanosti in še posebej naravoslovnih in tehniških ved pri nas. Razred je v letu 1999 poglobljeno razpravljal o stanju znanosti v Sloveniji in o sistemu financiranja znanstvenoraziskovalnega dela. Kritično je ocenil predlog novega zakona o raziskovalni dejavnosti in prehajanje na programski način financiranja znanosti, ki ga uvaja ministrstvo za znanost in tehnologijo. S svojimi kritičnimi pogledi je seznanil tudi predsedstvo SAZU, ministrstvo za znanost in tehnologijo in javnost. V drugi polovici leta je razred precej dejavnosti posvetil prlpTavi posveta Strategija razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, ki bo 27. marca 2000, Pripravljalni odbor posveta vodi akademik Alojz Kralj, v njem pa sodeluje več članov razreda. Glede na volilno leto je imel razred zaradi velikega števila primernih kandidatov precej težavnega dela pri izbiri predlogov za nove izredne in dopisne Člane razreda, V letu 1999 je razred ponovno izvolil tajnika razreda in načelnika oddelka za tehniške vede za naslednje mandatno obdobje. Akademik Alojz Kralj je bil izvoljen za podpredsednika SAZU, akademik Lojze Vod ovni k za člana predsedstva SAZU, akademik Branko Stanovnik pa za predstojnika oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo. Boštjan Ztkš Razred za naravoslovne vede V razredu je zdaj 10 tednih, 3 izredni in 7 dopisnih članov. V lem letuje bil med akademike izvoljen dosedanji izredni član Matija Gogala, na novo izvoljen je bil dopisni član akademik Milan Maceljski, profesor za entomologijo in fitolarmakologijo v pokoju na Agronomski fakulteti v Zagrebu, umrl pa je dopisni član Petar Stevanovič, redni profesor za geologijo Rudarsko geološke fakultete v Beogradu v pokoju, star 85 let. Za tajnika razreda je bil letos spomladi ponovno izvoljen akad, Jože Maček. Med letom je imel razred dve seji, več korespondenčnih sej in nekaj krajših skupinskih pogovorov. Na njih smo obravnavali problematiko razreda. Razred oziroma njegova predstavnika Ivan Kreft in Mitja Zupančič aktivno sodelujeta v Znanstvenem komiteju za raziskave Alp s sedežem v Bernu. Udeležila sta se dveh sej, in sicer pomladi v Milanu in jeseni v Luzernu. Septembra leta 2000 bo zborovanje AI p en For um 2000 v Castione de Ha Presolana v Italiji, Razred je bil pobudnik projekta Monografija Alp, kjeT sodelujejo Ivan Gams, Igor Vrišer, Mitja Zupančič in Mario Pleničar. Vsi so člani posvetovalnega odbora in prvi trije člani uredniškega odbora projekta. Uredniški odbor je imel v letošnjem letu 7 sej in eno sejo posvetovalnega odbora. Projekt ima velike finančne težave. V zvezi s pobudo Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije in Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU je na seji predsedstva SAZU IV. razred dobil nalogo, da pripravi okoljevarstveni del Spomenice o demografski problematiki in varstvu okolja v Sloveniji, Ta spomenica bo poslana vsem pomembnim državnim organom od predsednika države navzdol. Ker je ta del zelo širok in lahko zajema implikacije na prostor, družbo, gospodarstvo, kulturo in še na druge segmente, smo se odločili, da bi tokrat zajeli ie naravoslovna in tehnična vprašanja varstva okolja. Kljub zožitvi problematike jc priprava osnutka zahtevala veliko naporov, dogovarjanj, usklajevanj zlasti z uvodoma omenjenima svetoma. Spomenico je predsedstvo SAZU na zadnji seji v letu 1999 sprejelo in bo po manjših redakcijskih popravkih in dopolnilih, kijih bo sprejel izvršilni odbor SAZU, poslana državnim organom. Tajnik razreda se je v imenu Akademije udeležil srečanja evropskih akademij, ki v svojem programu obravnavajo tudi kmetijsko problematiko in ga je v Bol ogni v dneh 13. in 14. novembra 1999 organizirala Academia dei Georgofili iz Firenc. Srečanje je potekalo pod naslovom Kmetijstvo v tretjem tisočletju. To je bil v bistvu pripravljalni sestanek za pripravo raziskovalnega projekta z istim naslovom, pri katerem bi sodelovale ustrezne akademije. Razred želi poživiti družabno življenje in medsebojne stike članov. V ta namen sta bila organizirana dva izleta. Junija 1999 smo bili na domu tajnika v Oleščah pri Laškem. Spoznavali smo laško hribovje in si ogledali tamkajšnje kulturnozgodovinske znamenitosti (na Svetini, poznogotsko romarsko cerkev, v Laškem znamenito cerkev in župnišče, ki naj bi bila menda najstarejša ohranjena profana stavba v Sloveniji). Na povratku smo si v Celju ogledali razstavo o Celjskih grofih (knezih). 24. septembra 1999 smo bili na izletu na domu akademika Ivana Gamsa v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Ogledali smo si Slovenj Gradec, Stari trg pri Slovenj Gradcu in arheološko zanimivo cerkev sv. Jurija na Legnu. Sprejel nas je tudi slovenjgraški župan. Ob povratku smo šli še na Male Kope na Pohorju. Naravoslovne raziskave so v svetu zelo razvejane in intenzivne, tako dobiva razred množico obvestil o kongresih, simpozijih, posvetovanjih, delavnicah ter razpisih za zelo specialne projekte, kijih nato razpošilja morebitnim interesentom v Sloveniji. Razred je okvirno obravnaval tudi osnutek zakona o organizaciji in financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki se pripravlja za več let. Precej dela je bilo z recenziranjem prispevkov zunanjih avtorjev za Acta carsologica in Razprave IV, razreda. Obe publikaciji izhajata pravočasno- Sprejet je bil tudi načrt razrednih puhlikacij, pri čemer pa dve monografiji iz tehničnih razlogov tudi 1, 1999 še nista izšli. Jaze Maček Razred za umetnosti Razred je imel ob koncu leta 1999 10 rednih, 5 izrednih in 15 dopisnih članov. 10. januarja je umrl akad. Primož Ramovž. V preteklem letu je imel 3 redne seje. Na prvi jc razpravljal o predlaganih kandidatih za nove člane SAZU ter o kandidatih za novo vodstvo SAZU. Na volitvah dne 6. maja je bil za člana predsedstva po 22. členu izvoljen predlagani kandidat našega razreda akad. Ciril Zlobec. Dve seji je razred posvetil predlogom za počastitev 65-letnice SAZU v letu 2003. Ob jubileju naj bi izdali tri monografske zbornike z deli članov umetniškega razreda: literarni zbornik, likovni zbornik in glasbeni zbornik. Literarni zbornik naj izide v slovenski in angleški izdaji. Likovni zbornik naj zajame likovno umetnost in arhitekturo, naj bo bogato opremljen in primeren za reprezentančno darilo SAZU. Glasbeni zbornik naj obsega muzikološko študijo s priloženimi zgoščenkami z deli skladateljev. Tudi besedila v likovnem in glasbenem zborniku naj bodo dvojezična. Razred je izvolil začasna uredništva: za literarni zbornik Kajetana Koviča in Draga Jančarja, za likovni ibornik Andreja Jemca in Milana Miheliča, za glasbeni zbornik Lojzeta Lebiča in Uroša Kreka. 65-letnico naj bi počastili tudi z literarno-glasbenim večerom kot osrednjo prireditvijo jubileja. Razred poleg tega predlaga, da bi leta 2003 priredil jubilejno likovno razstavo, podpira pa tudi zamisel, da bi SAZU v perspektivi uredila stalno galerijo za likovna dela akademikov, ob razpisih za subvencije pa skušala pridobiti sredstva za nakup oziroma odkup teh del, Kajetan Kovic Razred za medicinske vede Razred za medicinske vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti je imel v letu 1999 5 (pet) rednih sej. Na prvi redni seji v letu 1999 (17 redna seja) dne 2, 2. 1999 so člani v zvezi s predvidenimi volitvami za vodstvo SAZU obravnavali predloge za kandidate za predsednika, dva podpredsednika, člane predsedstva in glavnega tajnika SAZU. Na tem sestanku so s tajnimi volitvami izvolili za ponovno triletna obdobje tajnico VI. razreda akademikinjo L, Andolšek - Jeras in z javnim glasovanjem za njenega namestnika akademika J, Trontlja. Obravnavali so še stališča do zdravilstva, spremembe statuta ZRC SAZU, predlog za ustanovitev častnega razsodišča na znanstvenoraziskovalnem področju ter podprli pobudo lil, razreda SAZU za pripravo kolokvija o organizaciji in financiranju raziskovalnega dela, Na pobudo dotedanjega predstojnika Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU akademika A. O, Župančiča je razred potrdil predlog za novo predstojnico Inštituta - akademikinjo L, Andolšek -Jeras. Nadaljevali so z obravnavo osnutka pisma ministru za zdravstvo v zvezi s perečimi problemi v zdravstvu. Tajnica razreda je članom poročala o aktivnostih Inštituta za zgodovino medicine M F za proslavitev 100-letnice rojstva akademika Lavriča (izdaja posebne poštne znamke in priprava monografije o njegovem življenju in delu) ter o 3. izdaji knjige Kirurška ginekološka tehnika v italijanščini avtorja akademika F. Novaka. Na 18. redni seji dne 16.3.1999 so člani razreda poslušali predavanje predsednika Zdravstvenega sveta RS prof. dr. Z. Arneža Zdravstveno varstvo v Sloveniji - pogledi Zdravstvenega sveta na razkorak med možnostmi in potrebami ter organizirali diskusijo, katere zaključek je bil, da akademlkinja L. Andolšek - Jeras in izredni član M.Kordaš pripravijo osnutek dokumenta, s katerim bi VI. razred SAZU podprl prizadevanja Zdravstvenega sveta. Na 19. redni seji dne 16.3.1999 so člani soglasno podprli predlog za kandidaturo akademiki nje L. Andolšek - Jeras za glavno tajnico SAZU in se zavezali pripraviti pisno utemeljitev. Obravnavali so tudi dopolnila Statuta ZRCSAZU, osnutek stališč SAZU do demografskih problemov in problemov varstva okolja v RS, spomenico srbske akademije znanosti in umetnosti v zvezi z vojno v Jugoslaviji in spomenico makedonske akademije znanosti in umetnosti s pozivom za mir ter pobudo za pripravo stališč SAZU do strategije razvoja šolstva v RS. Sprejeli so predlog za obravnavanje vprašanj zakonskega normiranja etike v medicinskem raziskovanj t j v zvezi s pripravo osnutka Protokola o biomediclnskem raziskovanju kot priloge Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja. Na 20. redni seji dne 28. 9, 1999 so člani osvežili razpravo o stališčih glede možne legalizacije zdravniške pomoči pri samomoru in sklenili odličen tekst, ki gaje o tej problematiki pripravil akademik L. Milčinski, objaviti v lSIS-u in/ali Zdravniškem vestniku za seznanitev širše strokovne javnosti. Na tej seji so potekale tudi volitve za n ove ga taj n i ka razreda {d os e danj atajnieaakademikinjaL.Ando Išek - J e ras j e po sta la glavna tajnic a SAZU): s tajnim glasovanjem je bil za tajnika razTeda izvoljen akademik J, Trontelj, z javnim glasovanjem pa za namestnika izredni član SAZU M, Kordaš. Na 21. redni seji (seja ni bila zaključena zaradi udeležbe večine članov na tiskovni konferenci na SAZU) so člani obravnavali gradivo o pobudi za sodelovanje SAZU pri prenovi šolskega sistema in se seznanili z gradivom za posvet Strategija razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, ki ga bo SAZU pripravila 27. marca 2000 v Ljubljani .Člani razreda so sprejeli tudi osnutek stališča SAZU do demografskih problemov in problemov varstva okolja v Republiki Sloveniji, Jože Trontelj Svet za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU Svet se je posvetil proučevanju okolja, ker raziskovalno delo zaostaja za znanstvenimi in razvojnimi potrebami. Varstvo okolja je mogoče uresničevati samo s sonaravnim in tudi usklajenim razvojem, ki ohranja naravne vire tn vrednote kot nenadomestljivo trajno podlago za obstoj naroda. Novo v delovanju sveta je bilo sodelovanje in razpravljanje o aktualnih temah na skupnih sejah s Svetom za varstvo okolja Republike Slovenije. Tako so bili s skupnimi ugotovitvami in priporočili (na sejah 22. 4., 10. 6. in 18. 11, 1999) seznanjeni tudi državni zbor in vlada Republike Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, gospodarski in drugi dejavniki, ki usmerjajo razvoj in vplivajo na kakovost okolja oziroma na življenje, zdravje in počutje prebivalstva. Podlaga za usklajen razvoj pa je vselej raziskovalno in razvojno delo, ki ga izvajajo univerzitetni in drugi inštituti po ciljnem raziskovalnem programu RS, v okvirih mednarodnih projektov ali po naročilih raznih ustanov in podjetij. Oba sveta sta po proučitvi razvojnih sprememb v prebivalstvu Slovenije (15.12. 1998) ocenjevala zakonodajno prilagajanje na razmere v Evropski uniji, ogroženost, izkoriščanje in ekotoksikologijo vodnih sistemov, vpliv UV-B-sevanja na vodne in kopenske ekosisteme, ravnanje z industrijskimi odpadnimi vodami in delovanje čistilnih sistemov, onesnaženost in metode čiščenja tal, sanacijo komunalne infrastrukture, kontaminacijo pridelkov in raziskave na področju hrane in zdravja, vključno z gensko spremenjenimi rastlinami in živili ter učinke radionuklidov, kovin in organskih onesnaževalcev v okolju. Skupno je bilo obravnavanih 19 raziskovalnih projektov in pozitivno ocenjeni njihovi dosežki. Kot zaokrožitev teh spoznanj sta sveta obravnavala še dve aktualni temi, Prva je bila o naravnih in civilizacijskih (tehnoloških) nesrečah v Sloveniji ter o delovanju uprave RS za zaščito in reševanje v ministrstvu za obrambo. Očitno je, da bi ob doseženih uspehih mogli biti še učinkovitejši pri varstvu pred pojavi, ki ogrožajo človekovo okolje in številne ljudi, ker seje treba resno pripravljati na potrese, poplave in druge ujme, PTeštevilne so prometne in druge nesreče. Druga tema pa je bila uresničevanje smernice (direktive) Evropske unije o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja ter njen pomen za Industrijo. Nujno je uvajanje čistejših tehnologij, pri čemer mora znanost pomagati gospodarstvu. Številna spoznanja nakazujejo potrebo po širše zasnovanih in mednarodnih posvetovanjih o okoljski in znanstveni problematiki tako Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot Sveta za varstvo okolja RS, Sveta za okolje pri SAZU in Gospodarske zbornice RS, za kar obljublja pokroviteljstvo tudi državni zbor RS S to napotnico se usmerjamo v leto 2000. Svet je deloval v nespremenjeni sestavi: predsednik dr, Avguštin Lah, namestnik predsednika dr, Peter Novak in sekretarka dr. Metka Špes, vseh članov pa je 38. O programskih usmeritvah in pomoči smo se posvetovali s predsedstvom SAZU in glavnim tajnikom SAZU ter seveda s Svetom za varstvo okolja RS. Ta svet je omogočil tudi publicistično dejavnost; v zbirki Usklajeno in sonaravno so izšle knjižice o Nacionalnem programu varstva okolja RS, o vodi in vodovju ter o mestih in urbanizaciji. Za številne stike in obveščanja ter tehnične priprave sej v dvorani predsedstva SAZU pa je skrbel urad glavnega tajnika SAZU. Iskrena hvala vsem za pomoč. Avguštin Lah Valvasorjev odbor pri SAZU Prvotno zamišljeni izid faksimilirane Kronike ljubljanske bratovščine sv. Dizma je moral biti zaradi tehnične zahtevnosti projekta in avtorskega zamujanja prestavljen s 15. novembra 1999 na april 2000. Doslej je bil pri Adeva Graz natisnjen faksimilni blok, v začetku leta 2000 bo skupaj s knjižno-študijskim delom dostavljen knjigoveznici Steinbrenner v Schardingu, posebno okovje za platnice pa je medtem že izdelalo podjetje Heladis iz Celja. Vodja projekta Lojze Gostiša je vse leto skrbel za zbiranje nemajhnih finančnih sredstev, natis knjige je namreč gmotno izjemno zahteven. Vzporedno so bile tudi končane priprave za natis malo znane, vendar izjemno informativne s ki ene knjige Janeza Vaj kar da Valvasorja za Topografijo Kranjske -unikatno skicirko hrani knjižnica zagrebške nad škofije. Do zapletov je prišlo pri izdelavi fotolitov, kar je povzročilo ponavljanje tehničnega postopka v tiskarni. Z manjšo zamudo je bilo torej prvotno načrtovano delo ob zglednem sodelovanju dr. Antona Janka in dr Kajetana Gantarja kot prevajalcev ter dr. Nataše Golob, dr. Marjana Smolika, dr Emilijana Cevca in dr. Branka Reispa v letu 1999 opravljeno, ne glede na to, da bosta obe ediciji izšli približno pol leta kasneje. Seveda pa gre glavna organizacijska in vodstvena zasluga za to tajniku Valvasorjevega odbora Lojzetu Gostišu. Matjaž Kmecl Odbor za preučevanje narodnih manjšin V letu 1999 je imel odbor dve pomembnejši akciji. V sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani je 10. junija 1999 organiziral interni znanstveni posvet na temo Nemci na Slovenskem. Udeležili so se ga strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to problematiko, ter predstavniki določenih državnih in kulturnih ustanov Republike Slovenije. Odbor tekoče spremlja to vprašanje. Posebna delovna skupina odbora - uredniški odbor, sestavljen iz članov odbora in zunanjih sodelavcev - končuje priprave za objavo zbornika z gradivom znanstveno-kulturnega srečanja Materinščina, dejavnik osebne in skupnostne narodnostne identitete, ki je bilo junija 1998 v Murski Soboti. Sredstva za publikacijo so prispevali: urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZRC SAZU, Inštitut za migracije i manjine v Zagrebu, Zavarovalnica Triglav, Območna enota v Murski Soboti. Zbornik izide konec februarja leta 2(100, V letu 1999 je imel odbor tri seje; 13. januarja, 21. aprila in 15. decembra. Na dnevnem redu so bila vprašanja v zvezi z izvajanjem programa dela v letu 1999, Anton Vratusa Odbor za mcdicinske študije Na predlog Razreda za medicinske vede (11. februaT 1997) je Skupščina SAZU 27. 02. 1997 sprejela sklep, da se ustanovi Odbor za medicinske študije z dvema komisijama, in sicer Komisijo za proučevanje rodnosti in samomori 1 nosti in Komisijo za proučevanje prekanceroz grla. Komisija za pTouče vanje rodnosti in samomori l no sti V okviru odbora za medicinske študije deluje tudi skupina, ki na Inštitutu za medicinske vede ZRC SAZU raziskuje rodnostno vedenje Slovencev. V letu 1999 so proučevali povezavo novih tipov gospodinjstev in družinskih oblik s spremembami rodnostnega vedenja prebivalstva ter vpliva začetnega spolnega in kontracepcijskega vedenja na ogroženost re produktivne ga zdravja mladostnic in mladostnikov. Skupina sodeluje z ustreznimi raziskovalnimi skupinami Združenih narodov, Sveta Evrope in Svetovne zdravstvene organizacije, O problematiki, ki jo obravnavajo, so člani skupine predavali na petih kongresih v tujini in na številnih domačih strokovnih prireditvah. Publicirana so bila naslednja dela: Majda Černič ■ IsteniČ 1. Mirna Macur, Majda Černič -Istenič: The study of hcalth-care users: sampling and methodology. Družbosi. razpr., Jul. 1999, letn. XV, St. 29, str. 45-49. 2. Majda Černič - Istenič: The impact of health insurance privatisation on risk absorption. Družbosi. razpr., jul. 1999, letn. XV, Št. 29, str. 71-85 3. Majda Černič - Istenič: Reconciliation of family and professional life, V; Equality in the labour market and reconciliation of family and professional life : trends and perspectives : proceedings of the forum. Warsaw (Poland). 21-23 November J996. [Strasbourg: Council of Europe, 1999], str. 57-60. 4. Ludmila Bcjkova, Majda Černič - Istenič: Report of working group 3, Reconciliation of family and professional life, V: Equality in the labour market and reconciliation of family and professional life: trends and perspectives : proceedings of the forum, Warsaw (Poland), 21-23 November 1996. [Strasbourg: Council of Europe, 1999], str. 77-78. 5. Majda Černič - Istenič: Differences in the quality of life women regarding their sources of income - agriculture vis a vis non-agriculture in Slovenia. V: Book of abstracts: Gender and rural transformations in Europe .past, present and future prospects. Wageningen: Wageningen University, 1999, str. 25. 6. Majda Černič - Istenič: Difference in fertility behaviour between married and cohabing unions, V: European populations . unity in diversity. book of abstracts, The Hague: [s. n.], 1999, str. 21-22, 7. M ajda Černič-Istenič: Age at the first birth and the quality of life of men and women in Slovenia. V: Will Europe work? ; abstracts, Amsterdam: SIS WO, Institute for the Social Sciences: ESA, 1999, str. 13S. 8. Maj da Čern ič - Is ten tč: The i m p ac t of privatisa tion of h e a 11 h i ns u ra nc e sy s tem on the level of risk abos orb tion. V: 1989-1999, a decade of health care reforms in Europe. Praha: Galen, 1999, str. 194. [COBISS-TD 19450973] Dunja Obersnel - Kveder 1. Dunja Obersnel - Kveder, Lidija Andolšek - Jeras, Barbara Rojnik: Thirty years of family planning implementation in Slovenia. Druš. istraž. (Zagreb), 1999, god. 8, br, 40/41(2/3), str. 253-266, ilustr. 2. Lidija Andolšek - Jeras, Dunja Obersnel - Kveder, Mateja Kožuh - Novak, Barbara Rojnik: Sexual and contraceptive behaviour trends in Slovenia, V; COUTINHO, Elsimar (ur,), SPfNOLA, Paulo (ur.), 10th World Congress on Human Reproduction : Salvador, Bahia (Brazil), May 4-8, 1999, (International Proceedings Division). Bologna: Monduzzi Editore, [1999], str. 281-287, ilustr. 3. Dunja Obersnel - Kveder, Barbara Rojnik, Andrej Kveder: A comparative analysis of entry into first sexual intercourse and the use of contraceptive methods in selected countries in family and fertility surveys. V: European populations; unity in diversity; book of abstracts. The Hague: (s. n], 1999, Sir. 67-68. 4, Dunja ObersneJ - Kveder: Abortion in Ljubljana, Slovenia: a method of contraception or an emergency procedure?. V: MUNDIGO, Axel I. (nr.), INDRISO, Cynthia {ur.J, Abortion in the developing world. New Delhi: Vista a r Publications; London: Zed Books, 1999, str. [4471 -464. 5. Dunja Obersnel - Kveder, Barbara Rojnik, Andrej Kvcdcr: A comparative analysis of entry into first sexual intercourse and the use of contraceptive methods in selected countries in family and fertility surveys. V: European populations: unity in diversity : book of abstracts. The Hague: (s, n.j, 1999, str. 67-6 iJ. Andrej Kveder 1. Andrej Kveder: Estimation of the conditional probability of a favorable outcome in a certain call attempt - discrete time model approach. V: MRVAR, Andrej (ur.), FERL1GOI, Anuska (ur.). International conference on methodology and statistics, September 20 - 22, 1999, Hotel Bar and Castle Hrib, Preddvor, Slovenia : program and abstracts. Ljubljana: Center of Methodology and Informatics, Institute of Social Sciences at Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana [1999], str, 37. 2. Andrej Kveder, Vasja Vehovar: An Elaborate calling strategy - does it make enough difference?. V: Program and abstracts. Alexandria (VA): American Statistical Associations, 1999, str. (A-91-92]. Lidija Andolsek - Jeras Komisija za proučevanje prckanceroz grla Delovna skupina za proučevanje epitelijskih hiperplastičnih lezij laringalne sluznice pri odboru za medicinske študije je bila v letu 1999 izredno aktivna. Člani skupine so pripravili za tisk oziroma objavili naslednja dela: L Criteria for grading in the Ljubljana classification of epithelial hyperplastic laryngeal lesions. A study by members of the Working Group on Epithelial Hyperplastic Laryngeal Lesions of the European Society of Pathology, H isto pathology 1999; 34: 226-223. 2.Classification of oropharyngeal epithelial hyperplastic lesions and potential biological markers far neoplastic progression. 11 amor i del cavo orale c dell'orofaringe, Atti P hiennale S.V.O. 1999, pp: 65-79. 3.Laryngeal precancerous lesions: current diagnostic and prognostic considerations. Rev Esp Pathal 1999; 23: 325-326. 4. Expression of tenascin and fibronectin in epithelial hyperplastic laryngeal lesions. Virchows Arch 1999; 435: 174. 5. Molecular changes in squamous carcinoma of the head and neck in Slovenian patients. Virchows Arch 1999; 435: 175. 6. Chromosomes 7,17 polys omies and o ve repression of epidermal growth factor receptoT and p53 protein in epithelial hyperplastic laryngeal lesions. Oncology 1999; v tisku. 7. Clinical applicability of the Ljubljana classification of epithelial hyperplastic laryngeal lesions, Clin Otolaryngol 1999; sprejeto v tisk. 8. The Ljubljana classification: A practical strategy for the diagnosis of laryngeal precancerous lesions. Adv Anat Pathol 1999; vabljeni pregledni članek, v tisku. 9. Laryngeal granuloma: characteristics of the covering epithelium. 1 Otolaryngol 1999; sprejeto v tisk, Prispevki so bili zelo odmevni, predvsem pa je pomembno, da je European Society of Pathology priporočilo ljubljansko klasifikacijo vsem, ki obravnavajo prekanceroze v področju glave in vratu. Člani delovne skupine so o problematiki prekanceroz v letu 1999 predavali kot vabljeni predavatelji v Rimu, Barceloni, Padovi in Zagrebu, Glede na pomembnost problema, ki ga obravnava skupina, in uspešnost dela pričakujem, da bo odbor za medicinske študije aktivneje spremljal delo skupine in jo tudi finančno podprl, saj namerava ta v letu 2000 aplicirati v proučevanje laringalne karcinogeneze v imunohistokemijske in molekularne metode. Vinko Kam bič Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU ( v nadaljevanju Oddelek) je v preteklem letu sodeloval s številnimi tujimi akademijami, predvsem s tistimi, s katerimi je SAZU sklenila pogodbo o znanstveni izmenjavi. To so (naštete po abecednem redu); Avstrijska akademija znanosti (Dunaj), Akademija znanosti Republike Belorusije (Minsk), Bolgarska akademija znanosti (Sofija), Akademija znanosti Bosne in Hercegovine (Sarajevo), Britanska akademija humanističnih in družbenih ved (London), Akademija znanosti republike Češke (Praga), Estonska akademija znanosti (Talin), Evropska akademija znanosti in umetnosti (Dunaj), Finska akademija znanosti in književnosti (Helsinki), Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (Zagreb), Indijska nacionalna akademija znanosti (New Delhi), Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved (Jeruzalem), Kraljevsko društvo (London), Akademija znanosti in umetnosti Kosova (Priština), Letonska akademija znanosti (Riga), Madžarska akademija znanosti (Budimpešta), Makedonska akademija znanosti in umetnosti (Skopje), Mednarodna akademija tehniških ved (Moskva), Poljska akademija (VarSava), Poljska akademija znanosti in umetnosti (Krakov), Ruska akademija znanosti (Moskva), Slovaška akademija znanosti in Švicarska akademija naravoslovnih ved (Bern), Oddelek je na podlagi določil iz pogodb skrhel za uresničevanje znanstvene izmenjave raziskovalcev iz Slovenije in tujine, Tako je v preteklem letu slovenske znanstvene ustanove obiskalo 27 znanstvenikov v obsegu 33 tednov, katje še enkrat več kot v preteklem letu, medtem ko je 16 slovanskih znanstvenikov obiskalo tuje akademije v okviru lanskoletnega obsega 27 tednov. Čeprav določila pogodb predvidevajo uravnovešene kvote izmenjav, včasih prihaja do enostranskega interesa za obiske v drugi državi. Tak primer je izmenjava, ki poteka v okviru programa ESEP (Kraljevsko društvo, London) za področje naravoslovja in medicine. V preteklem letu so samo slovenski znanstveniki v okviru tega programa obiskali nekatere ustanove v Veliki Britaniji, medtem ko angleška stran ni poslala nobenega raziskovalca v Slovenijo. Razen programa ESEP, s Kraljevskim društvom lahko sodelujemo v programu podoktorskih štipendij in štipendij NATA. Za slednji obliki sodelovanja v preteklem letu slovenski znanstveniki niso imeli interesa. Pogodbe določajo pogoje izmenjav, stroške obiskov (namestitev in dnevnice) krije praviloma država gostiteljica, potne stroške pa država, ki znanstvenika pošilja na obisk. Gre pravzaprav za dvostransko izmenjavo med posameznimi ustanovami po načelu vzajemnosti. V izjemnih primerih stroške izmenjave poravna SAZU. V preteklem letu je SAZU prejela pobudi za sklenitev pogodbe o znanstveni izmenjavi od Akademije Moldavije (Kišnjev) in Romunske akademije (Bukarešta), s katero smo že izmenjali osnutke pogodbenih dokumentov. Na pobudo naše Akademije pa so že stekle priprave za podpis pogodbe z Britansko akademijo (London), dana pa je bila tudi pobuda za tovrstno sodelovanje z Kraljevsko irsko akademijo (Dublin) i it Švedsko akademijo humanističnih ved. Oddelek je spremljal in uresničeval program sodelovanja SAZU v nekaterih mednarodnih organizacijah in združenjih, katerih je tudi sama članica: Zvezo evropskih akademij - ALLE A - (All European Academies), Evropsko znanstveno fundacijo (European Science Foundation - ES F), Medakademijskim forumom za mednarodne zadeve (Inter Academy Panel International Issues - IAP) v okviru ALLEA-e, Mednarodnim združenjem akademij (Union Académique Internationale - UAl), Mednarodno mrežo mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies) in drugimi. ALLE A nas je o svoji dejavnosti oziroma o dejavnostih svojih članic (evropskih akademij} seznanjala predvsem prek svojega biltena (Allea Bulletin), ki je v svoji 21, Številki objavil dva prispevka o SAZU. Prvi govori o jesenskem plenumu Evropske akademije znanosti in umetnosti in proslavi šcstdesetletnice SAZU, drugi pa predstavlja našo izdajateljsko dejavnost. ALLEA nas je seznanjala tudi z delovanjem njenega stalnega komiteja, delovnih skupin ter delovnih teles - generalne skupščine, stalnega odbora, upravnega odbora in medakademijskega foruma za mednarodne zadeve (IAP). Slednji bo od 15. do 18. maja 2000 v Tokiu organiziral mednarodno konferenco akademij o trajnostnem razvoju. Pred to konferenco je bilo nekaj pripravljalnih srečanj, med katerimi naj posebej omenimo evropsko regionalno konferenco o prehodu k trajnostnemu razvoju, ki je bila na Bledu od 22. do 25. junija, in sicer v organizaciji SAZU in društva Forum Bled ter pod pokroviteljstvom ALLEA in MZT. Najpomembnejši del srečanja je bil sprejem deklaracije o prehodu k trajnostnemu razvoju, kije pomemben dokument tako za tokijsko srečanje kot za predhodni, prav tako pripravljalni svetovni kongres o znanosti, ki je bil v Budimpešti 25. do 30. junija. Slovenski prispevek k tej deklaraciji je bil zelo pomemben. Sicer pa vsa ta srečanja so in bodo potekata skozi interaktivne dejavnosti med svetovnimi akademijami z namenom prikaza priložnosti in izzivov globalnega prehoda k demografski, ekonomski in okoljski trajnosti v 2 L. stoletju. Ewopska znanstvena fundacija (ESF) nas je redno seznanjala s svojim delovanjem na področju znanstvene politike in nam pošiljala zelo obsežna gradiva, ki jih je Oddelek pregledoval in posredoval ustreznim razredom SAZU ter različnim ustanovam in posameznikom po vsej Sloveniji. To so bila vabila na različne delavnice, sestanke in srečanja, ter na evropske znanstvene konference (EURE5CO), za področje naravoslovnih, matematičnih, fizikalnih, tehniških, kemijskih, medicinskih in humanističnih ved. Prihajale so informacije o kratkoročnih in dolgoročnih znanstvenih programih fundacije, gradiva za zasedanja stalnega odbora za bumanistiko, v katerem je tudi predstavnik SAZU, za zasedanje stalnega odbora za znanosti s področja življenja in okolja ter Enote za fizikalne in inženirske znanosti, ESF nas je prav tako redno seznanjala z delom in sklepi svojih organov; upravnim svetom - v katerega je SAZU za člana imenovala akad Miha Tišlerja izvršilnim odborom, skupščino in drugimi. Bili smo v stalnem stiku s slovenskimi delegati v ESF, fundaciji pa posredovali zahtevane informacije in prek Interneta imeli dostop do njene baze podatkov. Oddelek je na različne načine sodeloval tudi s številnimi drugimi akademijami povsod po svetu. Tako smo sodelovali z Mednarodnim združenjem akademij (prek svojega predstavnika), spremljali izvolitve novih funkcionarjev posameznih tujih akademij, jim na njihovo željo posredovali določene informacije, prav tako pa tudi zbirali ter razredom SAZU in različnim slovenskim ustanovam, organizacijam, društvom, združenjem in posameznikom posredovali vabila za skupne projekte ter na različna mednarodna znanstvena srečanja, seminarje, delavnice in podobno, ki so jih organizirale tuje akademije, univerze ter različne tuje znanstvene in umetnostne ustanove. Omenimo samo nekatere: Accadcmia dei Georgofili (Firence), Kraljevska akademija znanosti, književnosti in umetnosti Belgije, Nacionalna akademija znanosti Belorusije, Akademija znanosti Republike Češke, Akademija znanosti in literarnih ved (Mainz), Francoski inštitut Akademije znanosti v Parizu, Gruzinska akademija znanosti (Tbilisi), Indijska nacionalna akademija znanosti (New Delhi), Mednarodna poletna akademija za tehnološke študije (Gradec), Švicarska nacionalna znanstvena fundacija, Mednarodna akademija znanosti pri Mednarodnem svetu za znanstveni razvoj (ICSD), Inštitut za medicino Nacionalne akademije znanosti (ZDA), Združenje nemških akademij znanosti (Mainz), Inštitut za humanistične študije (Dunaj), Centralna evropska univerza (Budimpešta), Nacionalni raziskovalni svet za Srednjo Evropo in Evrazijo (Washington) in drugi. Spremljali smo in naprej seznanjali zainteresirane z razpisi nagrad, štipendij in fundacij (Alexander S. Onassis Foundation, Otto Kinne Foundation, Public Benefit Foundation (raziskovalne in študijske štipendije), Villa 1 Tatti Fellowships, The Marcus Wallenberg Prize itd. Oddelek je prav tako spremljal delovanje Mreže akademij sredozemskih držav, Mednarodne lige humanistov, Odbora za preučevanje narodnih manjšin SAZU, Alpskega foruma in drugih. Tudi v preteklem letu je v Oddelku v okviru Odbora za sptemljanje znanosti nadaljevala s svojim delom skupina strokovnjakov pod vodstvom profesorja Štefana Adamiča in končala projektno nalogo Vrednotenje raziskovalne uspešnosti v Republiki Sloveniji. Po končanem delu je skupina objavila obsežno poročilo o analizi kazalcev raziskovalne uspešnosti, ki so v rabi v Sloveniji na različnih področjih, oceni njihove usklajenosti med znanstvenimi področji in raziskovalnimi ustanovami ter ustreznost ciljem, ki jih imajo. Vzporedno z delom te skupine je potekalo tudi delo na evalvacijskem programu Skupine za spremljanje razvoja znanosti zaletol999v skladu s programskimi sklopi začrtanimi v dogovoru med SAZU in MZT, V tem sklopu so bile opravljene štiri naloge in tudi za njih izdelana ustrezna poročila. Na pobudo vodje Oddelka pa je bil konec leta na SAZU ustanovljen programski svet, ki se bo ukvarjal z vsemi vprašanji s področja Taziskovalno-evalvacijskega dela. Oddelek je organiziral osem predavanj rednih izrednih in dopisnih članov SAZU in nekaterih drugih uglednih predavateljev iz tujine, ki so v Letopisu posehej predstavljena. In nazadnje naj omenimo še sodelovanje s Slovensko znanstveno fundacijo, obema univerzama in številnimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami v Sloveniji, Prav tako tudi z Ministrstvom za znanost in tehnologijo, Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor, Mestno občino Ljubljana in nekaterimi drugimi zavodi, zlasti na področju izmenjave informacij o mednarodnem sodelovanju SAZU. Oddelek je pripravljal tudi razna gradiva za potrebe članov SAZU in njenih organov: predsednika, predsedstva in skupščine, ter sodeloval pri pripravi Letopisa, usklajevali podatke o SAZU za različne sezname, baze podatkov in vpise posameznih tujih založb, združenj, društev, računalniške mreže raznih ustanov doma in po svetu, Branko Stanovnik MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI Avstrijska akademija znanosti Dr, Dietrich Schiller in Franz Lechleitner, Fonogramski arhiv, Dunaj, sta obiskala Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU (23. - 26, februar). Dr. Franz Lackner, Avstrijska akademija znanosti, je obiskal prof, dr Natašo Golob na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (20, junij -20 julij). Skupina znanstvenikov v sestavi: Claudia Fráss-ehrfeld, I lan s Peter Hye, H ara Id Krawinkler, Andreas Moritsch, Helmut Rumpler, Arnold Suppan in Grete Walter-Klingestein, se je v Ljubljani udeležila 3. zasedanja slovensko-avstrijske komisije »Država, dežela, uprava, cerkev« (27, - 29. oktober). Dr. Herbert Karner, Avstrijska akademija znanosti, je obiskal Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU in imel predavanje na temo »Vpliv Pozzovega iluzionizma v habsburških deželah severno od Alp« (29, november - 2. december). Estonska akademija znanosti Dr, Heiki-Jaan Kaalep, Oddelek za lingvistlko pri Univerzi v Tartuju, je obiskal Oddelek za prevajalstvo in tolmačenje Filozofske fakultete v Ljubljani in se udeležil delavnice o jezikovnih tehnologijah: Multtlingvalni vidiki v okviru 32. letnega srečanja združenja SocietasLingüistica Europaea (7, - 13. julij). Akademija znanosti Republike Češke Dr. Jifi DTahoš, Institute of Chemical Process Fundamentáis, Praga, je obiskal prof. dr. Iztoka Žuna na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani (17. - 20. maj). Dr. Ladislav Iíladky, Zgodovinski inštitut, Akademija znanosti Republike Češke, je obiskal dr. Ireno Gantar Godina na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU (1. - 11. september). Ing. Tati ana V. Guy, Institute of Information Theory and Automation, Akademija znanosti Republike Češke, je obiskala dr. Danija Jurtčiča in Damirja Vrančiča na Institutu Jožef Štefan (4. - 15. oktober). Dr. Jan Kopeíny, Institute of Animal Physiology and Genetics, Akademija znanosti Republike Češke, je obiskal dr, Gorazda Avguština na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani (10. - 24. oktober). Madžarska akademija znanosti Dr. Szoit Jószef Iíorváth, Research Institute for Technical Physics and Materials Science, Madžarska akademija znanosti, Budimpešta, je obiskal Fakulteto za gradbeništvo v Mariboru (27, junij - 10. julij). Dr. Laszlo Bartosiewicz, Inštitut za arheološke znanosti Univerze Loránd Eotvos, Budimpešta, je obiskal mag. Ireno Debeljakna Paleontološkem inštitutu ZRC SAZU (16. - 22. december). Dr. Hunyadi liona in Eszter Baradacs, Institute of Nuclear Research, Budimpešta, sta obiskali Institut Jožef Stefan (6. - 16. december). Poljska akademija znanosti (Varšava) Prof. dr. Božena Katarzyna Golankiewicz, Institute for Bio organic Chemistry, Poljska akademija znanosti, je obiskala dr. Jožeta Kobeta na Kemijskem inštitutu Ljubljana (29. januar - 3. februar). Poljska akademija umetnosti in znanosti (Krakov) Dr. Stefan Wit old Alexandrowicz in dr. W i to I d Pavel Alcxandrowicz, Fakulteta za geologijo, geofiziko in varstvo okolja v Krakovu, sta obiskala Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni (12. - 25, september) Ruska akademija znanosli, Moskva Prof, dr, Alexandre Makhnev, Inštitut za matematiko in mehaniko, Ruska akademija znanosti, je obiskal dr. Bojana Moharjana Oddelku za matematiko in mehaniko Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani teT se na Bledu udeležil IV. slovenske mednarodne konference o grafih (27, junij - 2, julij), Dr. And rey Ed em ski i. Inštitut za slavistične študije. Ruska akademija znanosti, je obiskal Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani (3, - 13. december). Slovaška akademija znanosti Dr. Elena Mirosayová, Arheološki inštitut, Slovaška akademija znanosti, je obiskala Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani (17. - 22. maj). Dr. Peter Pristaš, Institute of Animal Physiology, Slovaška akademija znanosti, je obiskal dr. Gorazda Avguština na Oddelku za zoo tehniko Biotehniške fakultete (15,- 29. november). OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI Avstrijska akademija znanosti Dr. Venčeslav Kaučič, Kemijski inštitut Ljubljana, je obiskal prof. dr. Ekkhart Tillmamisa na inštitutu za mineralogijo in kristalografijo na Dunaju (1, - 5. junij). Drago Kunej, dipl. ing., Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, je obiskal Fonogramski arhiv na Dunaju (17. - 22. maj). Prof, Peter Vod op ivec, Filozofska fakulteta v Ljubljani, je obiskal Institut za zgodovino habsburške monarhije na Dunaju, Avstrijska akademija znanosti, ter v Avstrijski nacionalni knjižnici zbiral gradivo za skupno nalogo z omenjenim inštitutom (4. - 11, junij). Prof. dr. Nataša Golob, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, je obiskala Oddelek za knjigo in pisavo v srednjem veku, Avstrijska akademija znanosti, (10.-22. oktober). Dr. Vlncenc Rajšp, Zgodovinski inštitut ZRC SAZU, je obiskal prof. Grete Walter Klingenstein v Avstrijskem državnem arhivu (13, -18, december). Akademija znanosti Republike Češke Dr. Ana Lavrič, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta S tele ta ZRC SAZU, je obiskala različne arhive v Pragi, kjer je raziskovala arhivske vire zanimive za slovensko umetnost (9, -30. april). Dr. Jurij Fikfak, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je obiskal Etnološki inštitut, Akademija znanosti Republike Češke, (15. - 20. oktober). Madžarska akademija znanosti Dr. Katica Drobne, Paleontološki inštitut ZRC SAZU, je zaradi dela na skupnem projektu obiskala naslednje institucije: Madžarski /godovi no-naravoslovni muzej, Madžarski geološki inštitut, Inštitut za arheološke znanosti in Geofizikalni inštitut (29. marec - 3. april), Prof. dr, Bojan Mohar in dr. Tomaž Slivnik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, sta obiskala Inštitut za matematiko pri Madžarski akademiji znanosti, (4,- 10. julij). Slovaška akademija znanosti Dr. Majda Zigon in mag, Ema Žagar, Kemijski inštitut Ljubljana, sta obiskali Polymer Institute pri Slovaška akademija znanosti, (4. -11, julij). Dr. Jurij Fikfak, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je obiskal Etnološki inštitut pri Slovaški akademiji znanosti, (20, - 23, oktober), Kraljevsko društvo, London - program ESEP (Pri znanstveni izmenjavi s Kraljevskim društvom se finančno leto računa od 1. aprila tekočega leta do 31. marca naslednjega leta.) Dr. Zorica Crnjak Orel, Kemijski inštitut Ljubljana, je obiskala prof, Michaela flutchinsa, Solar Energy Materials Research Laboratory, School of Engineering, Oxford, (31. maj - 22, junij). Dr, Aleš Gre g ore, Veterinarska fakulteta v Ljubljani, je obiskal prof. Ivora D. Bowena, University of Wales, Cardiff, in dr. Medwina Bewa, Central Science Lab, Sad Hutton, (31. maj - 20. junij). Dr. Gorazd Planinšič, Oddelek zn fiziko Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, je obiskal prof. Petera Mansfielda, Magnetic Resonance Centre, University of Nottingham., (16. avgust -19. september). JUBILEJI Vletul999so praznovali: 90 let redili član Stoj an Pretnar, dopisna člana Zoran Mušič in Vladimir A. Negovsky, 85 let dopisna člana Krešimir Bale novic in Radornir Lukič, 80 let redna člana Janez Balis in Boris Majer, izredni član Milko Matičetov, dopisna člana Drago Grdenič in Rajko Tomovič, 75 let redna člana Ivan Minatti in Mario Pleničar, dopisni člani Fran ti še k Ben hart, Ivan Brajdič, AJeksandar Flaker, AJojz Rebula in Peter Safar, 70 let redna članica Lidija AndoISek-Jeras, redni člani Jože Maček, Janez Menart, Veljko Rus in Dane Zaje, dopisna člana Dimitrije Stefanovič in John S. Waugh, 65 let redna Člana Dušan Ferluga in Lojze Lebič, izredna člana Matjaž Kmecl in Andrej Jemec, dopisna člana C.N.R. Rao in Jan Stankowski, 60 let redni član Jože Tronlelj, izredni član Igor Grabeč, dopisni Član Rudolf Flotzinger, 55 let redni član Jože Krašovec. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA Akademikinja Lidija AndolSek-Jeras je bila izvoljena za glavno tajnico 5AZU in prejela nagrado Mednarodne organizacije ginekologov in porodničarjev FIGO. Akademik Jane2 Batis je bil ponovno izvoljen 2a člana predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU Akademik France Beruik je bil ponovno izvoljen za predsednika SAZU, Prejel Zoisovo nagrado za življensko delo na področju literarnih ved, Po funkciji je bil član Sveta za znanost in tehnologijo in Sveta za visoko šolstvo Vlade Republike Slovenije. Bil je tudi clan več Častnih odborov mednarodnih in nacioanlnih znanstvenih konferenc in simpozijev. Akademik Robert Blincjebil ponovno izvoljen za člana in predsednika Znanstvenega sveta Instituta Jožef Stefan, izvoljen v Steering Committee of the Subdivision »Structural and Dynamical Properties of Solids« v okviru Sekcije za kondenzirano materijo Evropske fizikalne družbe in za člana The Institute of Physics «v Veliki Britaniji (Chartered Physicist); senat Univerze v Bukarešti, Romunija, mu je podelil častni doktorat. Izredni član Rajko Bratož je bil izvoljen ¡>a tajnika razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU, Akademik Peter Fajfar je bil ponovno izvoljen za načelnika Oddelka za tehniške vede Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Akademik Janez Fettich je prejel odlikovanje Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Akademik Kajetan Gantarje bil izvoljen za podpredsednika SAZU. Akademik Matija Gogala je bil ponovno imenovan za direktorja Pri rodos lovne ga muzeja Slovenije. Izredni član Drago Jančar je prejel nagrado Kresnik. Izredni član Marjan Kordaš je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Akademik Janko Kos je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Akademik Kajetan Kovic jc bil ponovno izvoljen za tajnika razreda za umetnosti SAZU. Akademik Alojz Kralj je bil izvoljen za podpredsednika SAZU in poslal član habilitacijske komisije Univerze v Mariboru Akademik lože Krašovcc je prejel priznanje Ambasador RS v znanosti. Akademik Jože Maček je bil ponovno izvoljen za tajnika Razreda za naravoslovne vede SAZU. Akademik Jože Pogačnik jc prejel Red časti za zasluge v h um an isti ki (Velika Britanija) in bil izvoljen za tajnika razreda za filološke in literarne vede SAZU, Akademik Branko Stan ovni k je bil izvoljen za člana uredniškega odbora Trends in Heterocyclic Chemistry in posla! predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU. Izredna članica Alenka Šelih je bila izvoljena za članico izvršnega odbora mednarodnega zdrženja Al D P, Budimpešta. Akademik Miha Tišler je prejel priznanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Akademik Jože Trontelj je bil izvoljen za tajnika razreda za medicinske vede SAZU. Akademik Lojze Vodovnik je prejel častno listino instituta Jožef Stefan, postal častni član Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije in član mednarodnega znanstvenega odbora International Conference on medical diagnostic techniques and procedures, Madras, Indija in bil ponovno izvoljen za člana predsedstva po 22, členu Zakona o SAZU. Akademik Ciril Zlobec je bil izvoljen za člana predsedstva po 22, členu Zakona o SAZU. Akademik Boštjan Žekš je bil ponovno izvoljen za tajnika razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU. TISKOVNE KONFERENCE 1. marca Tiskovna konferenca II. razreda SAZU, Dušan Moravec, Ludvik Mrzel: Gledališke kritike iz let 1933-39 (Dela II. razreda, 46, 1998). Tiaditiones, 27, 1998. 5. marca Predstavitev knjige Gestrinov zbornik, ki stajo pripravila SAZU in ZRC SAZU. 14. aprila Tiskovna konferenca pred Simpozijem o Janezu Svetokriskem, ki sta jo pripravila SAZU in ZRC SAZU. 11. junija Predstavitev knjige: Vilfanov zbornik, ki so jo pripravili SAZU, ZRC SAZU. Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU in Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju, Izpostava Ljubljana.. 10. novembra Tiskovna konferenca II. razreda SAZU, Dušan Moravec, Slovensko gledališko petletje (Dela II. razreda, 51). Taras Kermauner, Slovenski plemenski junaki (Črtomir) (Dela II. razreda, 52). Janez Orcšnik, Krepke in šibke dvojnice v sklad nji (Dela II. razreda, 50), 18. novembra Predstavitev zadnje knjige monografske trilogije Lojzeta Gostiše: France Mifieiic v svetu demonov. 24, novembra Tiskovna konferenca ob izidu dvojezične študije Jožeta Krašovca: Nagrada, kazen in odpuščanje. PREDAVANJA NA SAZU 04. 02. 1999 Prof", dr. Milan R, Dimitrijevič FUNKCIJE HRBTENJAČE ČLOVEKA PO POŠKODBI Po orisu strukture in funkcije hrbtenjače zdravega od raslega človeka je predavatelj pokazal pomen tega znanja na potek zdravljenja od obdobja, ko je poškodovana hrbtenjača pomenila nedvomno smrt, do obdobja, ko seje z medicinsko rehabilitacijo podaljšala življenjska doba z večjo ali manjšo invalidnostjo. Nadaljnja spoznanja ncvrofiziologije hrbtenjače človeka so odprla možnosti za obnovitvene procesc z ojačanjem preostalih funkcij in prakso reparativne nevrologijc za zmanjševanje invalidnosti, Vsa ta področja v razvoju obnovitvene nevrologijc temeljijo na dognanjih sodobne nevrobiologije. 17,02.1999 Doc, dr. Majda Če m i C- Istenič in mag. Dunja Obersnel - Kveder SPREMINJANJE VZORCEV RODNOSTNEGA VEDENJA, PARTNERSKIH ODNOSOV IN UVELJAVLJANJE ODGOVORNEGA STARŠEVSTVA V SLOVENIJI Vzadnjih desetletjih so se v Evropi in drugih razvitih državah močno spremenili vzorci reproduktivnega vedenja in partnerskih odnosov, Strokovnjaki različnih strok se zavedamo, da je potrebno raziskati razloge, ki preprečujejo, da bi ljudje lahko uresničili svoje potrebe in želje po otrocih. Številne dosedanje raziskave rodnostnega vedenja v drugih državah, še posebno v razvitem svetu, so pokazale, daje rodnost dinamičen proces, na katerega vplivajo številni dejavniki, ki se lahko od države do države močno razlikujejo. Zato mOTa imeti vsaka država, ki se zaveda, daje vlaganje v razvoj prebivalstva najboljša investicija v njen družbeno-ekonomski razvoj, dober vpogled v vzorce rodnostnega vedenja prebivalstva in mora kontinuirano izvajali raziskave na tem področju. Ob finančni podpori ministrstva za znanost in tehnologijo, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za zdravstvo je projektni svet raziskave Rodnostno vedenje Slovencev (prof. dr. Lidija Andolšek - Jeras, prof. dr, Anuška Ferligoj, doc. dr. Mateja Kožuh Novak, doc. dr. Majda Černič Istenič, doc. dr. Vasja Vehovar, doc, dr. Vojka šircelj, mag, Dunja Obersnel Kveder, mag. Bojana P in ter) v letu 1995 izpeljal anketo, ki je zajela 4559 oseb obeh spolov (2719 žensk in 1&40 moških) v starosti od 15 do 45 let. Pri raziskavi so sodelovali Inštitut za varovanje zdravja RS, Statistični urad RS in Ginekološka klinika v Ljubljani. Namen raziskave je bil ugotoviti trende rodnostnega, spolnega in kontracepcijskega vedenja generacij, ki danes vstopajo v rodno obdobje, in jih primerjati z vedenjem prejšnjih generacij. Da bi ta spoznanja pojasnili v okviru evropskih demografskih gibanj, seje raziskava priključila mednarodnemu projektu Raziskava družine in rodnosti, v katero je vključenih 20 evropskih držav, Namen te raziskave je tudi uveljaviti odgovorno starševstvo in s tem izboljšati reproduktivno zdravje našega prebivalstva. Dosedanji rezultati Taziskave so pokazali: * Družina z dvema otrokoma je prevladujoč vzorec v Sloveniji. V vseh starostnih skupinah se veča delež družin z dvema otrokoma, počasi pa se zmanjšuje delež družin s tremi otroki. Pri najmlajših anketirancih in anketirankah se zelo hitro veča delež družin z enim otrokom. Mlajše generacije odlagajo odločitev za rojstvo prvega otroka v kasnejša leta, predvsem tiste z višjo in visoko izobrazbo, Med generacijami se povečuje tudi razmik med rojstvom prvega in drugega otroka. * Med generacijami je zelo malo razlik v opredeljevanju do idealne velikosti družine, Največje povprečno število otrok, ki si ga dobra polovica anket i ran k in anketirancev vseh starosti želi imeti ob koncu svojega rodnega obdobja, sta dva otroka. Za tri otroke in več bi se odločilo 27 % anketiranih, pri enem otroku bi jih ostalo le 13 %, otrok pa sploh ne bi imelo % vprašanih. * Dobršen del današnje generacije mladih mnogo bolj zavrača ali odlaga vstopanje v kakršnokoli partnersko zvezo in ne le v zakonsko zvezo kot prejšnja 25 let starejša generacija. Med vsem zvezami so najbolj trdne zakonske zveze, ki so izšle iz predhodnega skupnega življenja v zunajzakonskih zvezah, * Med anketiranimi vseh starosti opažamo nespremenjeno osebno naravnanost do skupnega življenja s partnerjem in otroki. Medtem pa formalne oblike skupnega življenja (zakonska zveza) in tradicionalne vsebine družinskih odnosov počasi izgubljajo svoj pomen, * Polovica slovenskih mladostnikov začenja s svojimi prvimi spolnimi odnosi pri 16 letih ne glede na spol. Vendar kaže mlada generacija bolj odgovoren odnos do uporabe kontracepcije kot njihovi starši, s čimer sledi kontracepcijskemu vedenju prebivalcev drugih evropskih držav. Pri vstopu v spolno življenje vsaka nova generacija vedno bolj odgovorno in pogosteje uporablja kontracepcijo, predvsem kondom, Kontracepcije ne uporablja le 8 % spolno aktivnih anketirank in anketirancev, kar ostaja na isti ravni kot leta 1989. Med zanesljivimi sredstvi ostaja oa prvem mestu hormonska kontracepcija, sledijo maternični vložek in kondom. * Znaki uveljavljanja odgovornega kontracepcijskega vedenja skozi generacije se kažejo tudi v zniževanju spiavnosti. Med vsemi starostnimi skupinami pa je najbolj ogrožena skupina žensk, starejša od 35 let, pri kateri se od desetih nosečnosti štiri končajo s splavom. Nenačrtovane zanositve ogrožajo tudi reproduktivno zdravje mladostnic, saj se šest od desetih mladostniških nosečnosti konča s splavom, čeprav jih zanosi trikrat manj kot pred 15 leti. ■ Izobražujejo se zlasti tiste ženske, ki so še brez otrok in da se za otroke odločajo šele takrat, ko se nehajo izobraževati. S prihodom otrok pa se njihovo izobraževanje z redkimi izjemami za vedno konča, Le redke so namreč ženske, ki nadaljujejo s svojim izobraževanjem, ko otroci odrastejo. Ženske tudi ne uspavajo izkoristiti zakonskih možnosti zaposlitve s skrajšanim delovnim Časom. Mlajše generacije podaljšujejo svoje vstopanje v odraslo dobo s tem, da se dalj časa izobražujejo, kasneje ekonomsko osamosvajajo ter odlašajo s prevzemanjem starševske vloge. V nadaljnjem raziskovanju nameravamo poglobljeno raziskovati nastajanje in uveljavljanje novih vedenjskih vzorcev, predvsem partnerskih odnosov in kontracepcijskega vedenja ter značilnosti skupin s takim vedenjem, kar je bistvenega pomena za oblikovanje strategije uravnoteženega družbenega razvoja. 25. 02. 1999 A kad. prof. dr. Janko Kos PREŠEREN IN BIBLIJA Prešeren je bil zelo dober poznavalec Svetega pisma, tako Stare kot Nove zaveze, spoznaval ga je prek slovenskih in nemških prevodov, predvsem pa iz vulgate. Sestra Lenka sporoča o njegovem prebiranju Starega testamenta tik pred smrtjo. Pisma Vrazu (1840) in Čelakovskemu (1836) vsebujejo citate in para fraze iz Pavlovega pisma Rimljanom, Matejevega in Janezovega evangelija. Prvi stik Prešerna z Biblijo je potrebno postaviti že v deška leta, ko je moral v okolju svojih janzenističnih in poljanzenističnih stricev duhovnikov dobiti v roke Japljevo izdajo. Neposredne reference na Biblijo se pojavijo v Prešernovi prvi objavljeni pesmi (Pekelcam, 1827), nato še v Krstu pri Savici, v sonetih Bilo je, Mojzes! in Odprlo bo nebo ter v Orglarju (Visoka pesem, Jeremijeve žalostinke). Precej večje v Prešernovi poeziji sicer težje ugotovljivih, prikritih ali parafraziranih besednih zvez, sintagem in topo sov, vzetih iz svetopisemskih besedil, na primer v Povodnem možu, Gazelah, Sonetih nesreče, Sonetnem vencu, sonetu Wohl ihm. dem fremd geblieben das Erkennen, v Krstu, v napisu Prijatlju Lašanu in Zdravljici, Prevzeti so iz zgodovinskih knjig Stare zaveze, Visoke pesmi in psalmov, iz evangelijev, Apostolskih del, Pavlovih pisem in Razodetja. Tretja, najpomembnejša raven Prešernovih zvez z biblijskim izročilom se skriva v splošnih podlagah njegove življenjsko filozofske, refleksivne in izpovedne poezije, kot jo je izoblikoval v Slovesu od mladosti, Sonetih nesreče, v sonetih Memento mori in Wohl ihm, dem fremd geblieben das Erkennen. Njihovega duhovnega horizonta ni mogoče razumeti brez idej, ki so vanj prišle iz Pentatevha, Jobove knjige. Sira h o ve knjige. Pridigarja, Knjige modrosti in psalmov, pa tudi iz evangelijev (prilika o izgubljenem sinu). Tako za posamezne sintagme kot za širše duhovne sklope, ki jih je Prešernu nudila Biblija, je značilno, da jih ni več sprejemal preko cerkvene kateheze ali ljudske nabožne familiarizacije, ki sta obvladovali recepcijo Biblije v dotedanjem slovenskem slovstvu, ampak jih je kot tipičen romantik sekulariziral ali estetiziral, ne pa še problematiziral - p robi em a ti zle ij a biblijskega izročila je postala aktualna šele za recepcijo po letu 1900 - od Župančiča do Voduška, Mraka in Maj ena. 09. 03. 1999 Prof. dr, Otto Kronstemer POJEM »SLOVANSKO« IN »SLOVENSKO« V AVSTRIJSKEM ZGODOVINOPISJU IN AVSTRIJSKI GERMANISTIKI Der Begriff j/aivijA wurde seit 1848 von slawischen Slawisten der Wiener Universität panslawisch als Gegensatz zu deutsch verwendet. Der Slowene, Europäer und Begründer der Österreichisch-ungarischen Slawistik, Eranz von Miklosich, hat vor genau 150 Jahren als erster erkannt - was wir mit heutigem Wissen objektiv bestätigen können - das s slowenisch bzw. altslowenisch der korrektere Begriff für die literarischen Anfange im mitteleuropäischen Karantanien und Pannonien ist. Diese Ansicht wurde von den ihm nachfolgenden kroatischen Professoren (Jagič, Rešetar, Hamm, Katičič), die an einer Wiener Slowenistik nicht interessiert waren, als nationalistisch desavouiert, Seit 1918 hat sich Österreich als „deutscher Rest» der Monarchie - nachdem alle slawischen Nationalitäten fremd geworden waren - politisch und sprachlich eine deutsche Geschichte gemacht, in der alles nicht-deutsche ausgegrenzt und diminuiert wurde. Österreichische Historiker und Germanisten verwenden seither den Begriff slawisch als strategisches Instrument der Ausgrenzung alles Slowenischen, und beseitigen so die historischen Gemeinsamkeiten mit den reell existierenden slowenischen Landsleuten und Nachbarn. Die österreichische Geschichte war - wie aus Ortsnamen und Kulturisoglossen erkennbar - von Ob er Österreich bis Osttirol, Kärnten und die Steiermark wesentlich slowenisch geprägt. Wir haben heute die Chance, den Nationalismus durch eine europäische Denkweise zu korrigieren. Alle Sprachen müssen als kulturelle Individualitäten, nämlich als Slowenisch, Ladinisch, Deutsch etc, und nicht: als inexistentes Slawisch, Romanisch oder Germanisch akzeptiert werden. So gesehen sind die Minoritäten keine administrativ störenden Elemente, sondern lebendige Erinnerung an unsere gemeinsame Vergangenheit. Europäisch denken h eis st, statt nationalistischer Ausgrenzung der anderen, das Gemeinsame u nse re r Ve rgan gen h ei t wiederzu entdecken. Slowenische, (heute) deutsche Österreicher und die Slowenen Sloweniens haben eine gemeinsame Gcschichte. Nur diese Einstellung ist korrekt. Und: sie dient dem Frieden, den wir alle wollen. 09. 03. 1999 Prof, dr. Katja Sturm - Schnabl FRAN MIKLOŠIČ, PRVI PREDSTOJNIK KATEDRE ZA S LAVI STIKO NA DUNAJSKI UNIVERZI Eran Miklošič (1813-1891) je ob priložnosti svojega političnega delovanja v državnem zboru v Kromeržiču (od novembra 1848 do marca 1849. leta) ustvaril tudi predpogoje za ustanovitev katedre za slovansko lilologijo in literaturo na dunajski univerzi. To dokazuje že dejstvo, da vsebuje ustanovna listina dunajske si avis tike istočasno tudi dekret imenovanja Frana Miklošiča za prvega profesorja. V obdobju svojega delovanja kot Ordinarius na dunajski univerzi je bil Miklošič dvakrat dekan filozofske fakultete, enkrat pa rector magnificus dunajske univerze. Nedvomno pa spada med vrhunske in najbolj znane in priznane like evropske znanosti v 19. stoletju, njegova znanstvena zanimanja pa ga izpričujejo kot vizionarnega raziskovalca. Kot samostojno misleči človek je v času, ko je prevladovala klasična filologija, postavil premiso, da ima vsak narod pravico do lastne filologije. Izhajajoč iz le-te je napisal prvo primerjalno slovnico slovanskih jezikov, iz katere so predvsem mali, nepriznani slovanski narodi habsburške monarhije črpali znanstveno utemeljitev za svoja prizadevanja jezikovne in nacionalne emancipacije, Ob raziskovanju jezikovnih interferenc med balkanskimi jeziki je Miklošič dokazal enakovrednost vseh jezikov. Vizionaren antropološki in sociolingvi stični pristop predstavljajo njegove raziskave in zbiranje jezikovnega in etnografskega gradiva o Romih, kijih je s tem postavil kol enakovredne ob bok vsem tako imenovanim velikim evropskim nacijam. Bizantologiji je skupaj z Josephom MUMerjem zapustil do danes relevantno m o nu m en tal no delo Acta et diplomata graaeca medii aevi sacra et pro/ana ..., ravno tako se je v srbsko medievistiko do danes zapisal z izdajo Monument a spectamia historiam Serbiae, Bosnae, Ragusii... Poleg tega da je na polju s lavi stike bistveno usmeril celotno stroko in ji ustvaril pozitivistično znanstveno osnovo, sta njegova slovarja Lexicon palaeoslovenico graeco iatinum in njegov Etymologisches Wörterbuch der slavisehen Sprachen ostala v uporabi do današnjega dne. Dva problemsko-vsebinska sklopa Miklošičevega delovanja pa sta bila že za njegovega življenja postavljena pod vprašaj; prvi je njegova terminologija za označevanje starocerk ve nosi o venskega in slovenskega jezika ALTS LOVEN IS CH : NEUSLOVENISCH, drugi pa vprašanje izvora starocerkve no slovanskega jezika. Pri tem je odigral ključno vlogo Vatroslav Jagic, Miklošičev učenec in naslednik. Njegov psihogram, kot ga izpričujejo njegova pisma, ima dve pomembni značilnosti: prvič izrazito negativen odnos do vseh sodobnih strokovnjakov in drugič nerazumevanje distinktivnih prvin jezikovne zgradbe starocerkvenoslovanskih spomenikov in sočasnih razvojnih tokov jezikoslovja, O prvem problemsko-vsebinskeni sklopu, Miklošičevi terminologiji, lahko rečemo, daje Miklošič svojo terminologijo jasno definiral, in sicer prvič v uvodu v prvi zvezek svoje Vergleichende Grammatik der slavisehen Sprachen in dalje razvito in utemeljeno v uvodu svoje Altslovenische Formenlehre in Paradigmen. Vatroslav Jagič se je glede terminologije sprenevedal, kajti do Miklošičeve smrti se je z njo strinjal, celo do leta 1901 je svoja predavanja o starocerkvenoslovanŠcini napovedoval kot »Altslovenisch« in tudi v svojem AfslPh je uporabljal isti termin. Ob drugem vsebinskem sklopu, vprašanju o izvoru starocerkvenoslovanskega jezika, lahko odkrijemo, da je prav isti Vat ros lav Jagič v svoji Entstehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache v štirih paragrafih demontiral in izničil Miklošičeva dognanja s svojevrstno jezikovno akrobatiko, s katero bralca ne prepričuje z argumenti, temveč ga zaslepi z neutemeljenimi trditvami ali s spekulativnimi vprašanji itd. Znamembnostnimi prijemi ustvarja metajezik, ki daje bralcu vtis, daje z Miklošičevo teorijo nekaj narobe. Razvidno je, kako je Jagič namembnostno razvrednotil Miklošičeva ekzaktna dognanja, jih zožil v mladogramatične okvire in v žurnalistično polemičnem slogu zabrisal Miklošičevo jasnost. S lavi stika je po prvi svetovni vojni nekritično prevzela Jagičeve trditve, Danes pa znanstveniki s širšim pristopom, z novimi raziskavami dokazujejo, da je bil Miklošič v okviru svojih možnosti na pravi poti. Tako je Otto Kronsteiner dokazal, daje bil jezik karan tanskih Slovencev na področju salzburške cerkvene province, ki je segala v spodnjo Panonijo, že izoblikovan v knjižni obliki in kot tak postal del cirilo-metodianske knjižne tradicije. Martina Orožen pa govori o tem, kako je Miklošič na podlagi relevantnih ključnih distinktivnih dejstev utemeljeval izvor starocerkvenoslovanskega jezika kot pisnega knjižnega jezika v širšem prostoru ob upoštevanju sociopolitičnega in socio-iingvis ličnega ozadja. Miklošič je namreč že upošteval cirilo-metodianski, moravski in salzburški delež pri izoblikovanju starocerkvenoslovanskega knjižnega jezika, Orožnova vzpostavlja poleg vertikalne časovne koordinate tudi še horizontalno prostorsko ter s tem prikazuje, kako Miklošičeva znanstvena misel presega mladogramatično šolo in s tem doseže današnji interdisciplinarno naravnan znanstveni model. V svoji razpravi Orožnova med drugim piše: »Zmota je bila v tem, da so slovanski dialektologi iskali narečje, ki naj bi bilo izvor starocerkvenoslovanskega jezika, Miklošič pa je na stari pismeni jezik gledal kot so vplivanje jezikovnih in sociolingvističnih dejavnikov.« Prav to beremo pri Miklošiču, če v besedah in slogu 19. stoletja piše: »Den hauptunterschied deT slavisehen sprachen begründet nicht die zeit; dieser ist vielmehr durch den die bestimmte spräche redenden volksstamm bedingt, der seine zu jeder zeit bestandene eigentümlichkeit immer weiter ausbildet, immer klarer ausprägt, und in dieser individualisierung durch die mischung mit anderen volkern unterstützt wird.« 26. 05. 1999 Prof. Arthur E. Bergle a IZBOLJŠANI PRENOS TOPLOTE: NESKONČNI IZZIVI ALI IZPOPOLNJENOST IN RUTINA? Predavanje je pretehtalo številne tehnike, ki so bile razvite za izboljšanje konvektivnega prenosa toplote oziroma za izboljšanje karakteristik prenosa toplote. Podan je bil povzetek tehnik, ki so učinkovite pri različnih načinih prenosa toplote. Trenutno je posebno zanimivo sestavljeno izboljšanje prenosa toplote, ki vključuje hkratno uporabo različnih tehnik, s čimer omogoča večje izboljšanje prenosa toplote, kot posamezne tehnike vsaka zase. Izboljšanje prenosa toplote še zdaleč ni »rutinsko«, saj obstaja mnogo eksperimentalnih in analitičnih izzivov, ki se nanašajo na pridobivanje in uporabo rezultatov. Tehnologija prenosa toplote tretje generacije predstavlja trenutno najnaprednejšo tehnologijo izboljšanja prenosa toplote. Ta tehnologija se bo vse pogosteje uporabljala v industrijskih panogah po vsem svetu. ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1999 PRIHODKI V tisočih SIT 2. RS - Ministrstvo za finance - Proračun 63 B.947 3. RS - Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo 38.636 4. Drugi prihodki 50.106 SKUPAJ: 727.689 ODHODKI 2, Bruto plače s prispevki in regresom 118,444 3, Materialni stroški in drugi odhodki 244.854 4, Ti s ka rski strošk t i n i n te lektu alne stori tve 91.912 5, ZRCSAZU 51.749 6, Investicije in investicijsko vzdrževanje 220.728 SKUPAJ: 727.687 UPRAVA SAZU Upravni direktor: Zoran Mezeg Sekretar predsedstva: Miha Lesar Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo: Mirjana Djokič-Markič, višja strokovna sodelavka Biblioteka Upravnica: Marija Fabjančič, bibiiotekarka-specialistka Višji bibliotekarji: Drago Samec, Helena Verbinc, Ana ZadnikaT Bibliotekarke: Romana Bernik-Gostič, Simona Franki, Mojca Mlinar-Strgar, Breda Pajsar, Mojca Puntar Brzin (do upokojitve 09,08.99), Irena Rihar, Mojca Uran, Ana- marija Valantič Bibliotekar-informatik: Dušan Koman (od 20.12.99) Višji knjižničarski referent: Milan Osrajnik Višji knjižničarki: Tatjana Brejc, Pavla P lave Tajnica: Simona Czerny Oskrbnici knjižnega fonda: Alenka LavraČ (do upokojitve 31.01.99), Marija Banjac (od 01.02.99) Knjižničarska referentka: Irena Janežič Knjigovezinja: Mojca Dol in ar Knjižničarske manipulanike: Marija Banjac (do 31.01.99), Alenka Jerina (od 01.02.99), Karmen Sirk Pomožna knjigovezinja; Alenka Jerina (do 31,01.99) Službe uprave 1. Kabinet predsednika: Darja Pate, samostojna strokovna sodelavka 2. Pisarna predsedstva: Darja Šerbelj, samostojna strokovna sodelavka 3. Tajništvo razredov: Marija Brc žiga r, samostojna strokovna sodelavka 4. Upravna pisarna: Zlatka Medic, samostojna strokovna sodelavka 5. Oddelek za tisk in publikacije: Dušan MerhaT, višji strokovni sodelavec 6. Oddelek za gradbene zadeve; Karolina Benec, višja strokovna sodelavka 7. Finančno računovodski oddelek: Loredana M ah nič, vodja oddelka Nada Kovač, knjigovodja Marinka Merlak, knjigovodja Frančiška Zaje. knjigovodja 8. Tehnično-administrativna referentka: Ana-Marija Tominc (od 01.10.99) 9. Tehnični, nabavni in investicijski oddelek: Ju so Islamovic, vodja tehničnega, nabavnega in investicijskega oddelka Gabrijela Bukovec, razmno zeval ka Mirko Bukovec, hišnik-kuru (do upokojitve 25.02.99) Miha Verbtč, hišmk-kurir (od 01,02.99) Fatirna Bok, gospodinja-čistilka Tatjana Godec, čistilka Ana Jere, te I efo n i s tka in for mat ork a Janez Kikelj, arhivar Danijel Štampar, voznik Ana Urbančič, čistilka (do upokojitve 31.03,99) Darinka Gams, čistilka (od 01,03.99) Marija Žinko, Čistilka BIBLIOTEKA SAZU Opaznim delovnim uspehom Biblioteke SAZU izleta 1998 smo dodali prav tak delež tudi v letu 1999, kar dokazuje, da nismo zaspali na lovorika ti jubilejnega leta 1998, ko smo slavili šestdesetletnico Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ponosni smo lahko na to, da ... nam je uspelo inventanzirati in strokovno obdelati skoraj 10.000 enot knjižničnega gradiva ... smo z našim prispevkom v vzajemno bazo podatkov COBIB spet dosegli najvišje mesto takoj za MUK - tokrat že med 229 sodelujočimi knjižnicami ... smo še izpopolnili racionalno, enotno in sprotno vodenje bibliografij - za nekatere člane SAZU, za vse raziskovalce ZRC SAZU in za vse nove publikacije SAZU in ZRC SAZU ... smo pripravili obsežen lokalni geslovnik, naš priročnik za uspešno sodelovanje pri vzajemnem katalogu ... smo pomagali mnogim neznancem pri iskanju informacij o Sloveniji, o naših naravnih in kulturnih znamenitostih, o naših običajih Aktivno sodelovanje pri vzajemnem katalogu v sistemu CGBlSS, najpomembnejše področje našega dela, že deveto leto pomaga raziskovalcem, znanstvenikom in drugim bralcem pri iskanju informacij o našem pretežno tuj eje žičnem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti. Gradivo je po vseh pravilih stroke katalogizirano, klasificirano in indeksirano (opremljeno s slovenskimi in angleškimi deskriptorji). Značilnost Biblioteke SAZU, tretje največje knjižnice v državi, je zamenjava publikacij. Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo 1.562 ustanovam po vsem svetu Biblioteka presega slovenske okvire in se aktivno vključuje v mednarodni znanstvenoraziskovalni prostor. V dogovoru z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU smo v letu 1999 racionalizirali pošiljanje posameznih publikacij, potem ko smo preverili poslovanje z vsemi zamenskimi naslovniki. Biblioteka SAZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za SAZU in Znanstvenoraziskovalni centeT SAZU, obenem pa je tudi tehnični izvajalec akademijske založbe. Z delom smo seznanili več domačih in tujih gostov. Med drugimi so nas obiskali bibliotekarski strokovnjaki mag. Petra Stankovska (Praga -18.6.), Boh us lava Markova in mag. F.lefteria-Ela BoTOzan (Praga - 5.10.), Sophie Panagi in Miro F, Kouba (Uxbridge - 12.10.); znanstveniki in raziskovalci Gene Zerna (Beverly Hills - 18,1.), mag. Marko FreSih s štipendisti sklada dr, Toshihika Tsukamota (19.11.) ter predstavnica založbe BirgitSeidel (Saur Verlag, Miinchen - 26.5.). Delo smo predstavili tudi skupini udeležencev tečaja »Formalna obdelava knjižničnega gradiva« (14.4.), študentu bibliotekarstva na Filozofski fakulteti Marku Drpiču (1.6.) tel dvema skupinama mladih nadcbudnežev iz Tržiča (7.4.) in Ljubljane (8.6.). Tudi v letu 1999 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in aktivno sodelovali na delovnih sestankih in strokovnih posvetovanjih. Rezultate strokovnega dela Biblioteke SAZU predstavljamo po ustaljenem redu še s statističnimi podatki. Z njimi bi se s ponosom postavil tudi naš prvi, dolgoletni upravnik akademik Primož Ramovš, če nas - na žalost - ne bi 10, januarja 1999 za vedno zapustil. AKCESIJA Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamenjava Darila Nakup Obvezni izvodi Skupaj Knjige, letniki revij 3.544 1.903 1.781 1.884 9.112 Geografske karte 4 1 4 0 9 Fotografije, reprodukcije 0 65 0 0 65 Plošče, (video) kasete 7 8 36 0 51 CD-ROMi 0 0 19 0 19 Skupaj 3,555 1.977 1.840 1.884 9.256 Biblioteki SAZU so podarili več dragocenih knjig akademika Jože Krašovec, Stojan Pretnar ter dr. Marjan Dolgan, dr. Hermann Fröhlich (Tübingen), dr, Branko Marušič, dr. Jože Munda, dr. Vilko Novak, dr. Andrej P lete rs ki, dr. Marija Stan o ni k, Lela B. Njatin, Pavla Plavc, Drago Samec in Sinja Žemljic Golob. DVOJNICE Pripravili smo posebna seznama dvojnic knjig in revij, ki smo jih ponudili v zamenjavo 124 naslovnikom (67 v tujini), Seznama sta vključevala 619 enot dvojnic, ki smo jih izločali že od leta 1995; v preteklem letu smo izločili 229 dvojnic. CELOTNI KNIIŽNIČNI FOND Ob koncu leta 1999 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih: knjig in letnikov revij rokopisnih zapuščin mikrofilmov geografskih kart fotografij in reprodukcij plošč in (video) kaset CD-ROMov SKUPAJ 437.122 114 745 3.708 9.295 590 66 451.640 KATALOGI IN BAZE PODATKOV Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih knjig, signal ur nega kataloga (numerus cnrrens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimenski katalog, čitalniški abecednoimenski katalog, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejemanja publikacij. Biblioteka SAZU je tudi v letu 1999 dopolnjevala več internih računalniških baz podatkov, in sicer: baze podatkov o publikacijah SAZU (kumulativnabibliografija publikacij SAZU za leta 1981-1990; letne bibliografije; razpoložljive in razprodane publikacije oz. katalog: 1.054 enot) in baze podatkov o naslovnikih, kalerim Biblioteka pošilja akademijske puhlikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.448 naslovnikov, Slovenija; 114 naslovnikov), v dar (institucije: 130 naslovnikov; člani SAZU: 91 naslovnikov), v recenzijo (56 naslovnikov, od tega 42 tujih) in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 327 naslovnikov). Interno računalniško bazo podatkov o tujih monografijah, ki ima 12,948 zapisov, 20.694 pojmov in 73.138 deskriptorjev, je Biblioteka zaradi prehoda v sistem COBISS v letu 1992 končala, Baza »Monografije« je pripravljena tako, da bi jo po konverziji lahko vključili v bazo podatkov COBIB. - Prav tako že od konca leta 1995 ne dopolnjujemo interne računalniške baze podatkov za periodične publikacije, ker imamo večino podatkov že evidentiranih v sistemu COBISS; baza »Periodika« ima 1.641 zapisov lujih serij, 1.235 zapisov tujih revij, skupno 2.876 zapisov tuje periodike; 102 zapisa slovenskih serij, R9 zapisov slovenskih revij, skupaj 191 zapisov slovenske periodike; vseh zapisov periodičnih publikacij skupaj je 3.067. Vse interne računalniške baze podatkov so izdelane s programom STEVE na računalnikih ATARL Posebej smo ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli pri sodelovanju v kooperativnem online bibliografskem sistemu COBISS. V vzajemno bazo podatkov COBIB smo v letu 1999 prispevali - takoj za Narodno in univerzitetno knjižnico -največ zapisov, kar je razvidno iz prirasta zapisov. Statistiko prirasta zapisov vodi IZUM (Institut informacijskih znanosti, Maribor) za 229 knjižnic, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije, Podrobni podatki za lokalno bazo so: Ob koncu leta 1999 je imela Biblioteka v lokalni bazi skupaj 69.981 zapisov, in sicer 65,209 zapisov o knjižnem gradivu in 4,772 zapisov o neknjižnem gradivu. Od skupaj 69.981 zapisov je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 51.371, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 18.610 zapisov. V letu 1999 je bilo vnesenih 19.308 zapisov od tega je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih 14.337, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 4.971 zapisov. V letu 1999 smo natančno pregledali in poenotili vsa gesla ter pripravili obsežen lokalni geslovnik, ki smo ga poslali v pretres in verifikacijo strokovni komisiji. ZAMENJAVA Zamenjava akademijskih publikacij je naše najobšimejše in najaktivnejše delovno področje. Med letom smo redno poslovanje prekinili s 75 inozemskimi naslovniki, nove zamenjevaine stike pa smo navezali s 33 naslovniki (s 30 v inozemstvu in s 3 v Sloveniji), V dogovoru z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZLJ smo v letu 1999 racionalizirali pošiljanje posameznih publikacij, potem ko smo preverili poslovanje z vsemi zamenskimi naslovniki. Ob koncu leta je bila zame nje val na mreža Biblioteke SAZU razširjena na 81 držav sveta s 1.562 naslovniki (114 v Sloveniji in 1.448 v inozemstvu). Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah. RECENZIJA Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 56 naslovnikom, večinoma v inozemstvo (42). RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdala v so založništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami ali prejela kot dediščino nekaterih ustanov, in informacijske biltene Biblioteke SAZU: Publikacije: v zamenjavo - tujina 6,606 v zamenjavo - Slovenija 419 v dar 6.021 v prodajo 1.300 skupaj 14.346 Informacijski bilteni: v dar 2.792 kot obvezni izvod 392 skupaj 3,184 Vsega skupaj: 17,530 Izposojanje Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo. Žal pa je bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v letu 1999 izposojanje zelo oteženo; prav tako je bil precejšen del knjižničnega fonda, ki ga hranijo nekateri inštituti ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Iladžija, Filozofski inštitut, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta), še vedno težko dosegljiv ali celo nedosegljiv. Ker je dobil ZRC SAZU skladiščne prostore v Planini, so nekateri inštituti tja preselili manj frekventni knjižnični fond, kar pa samo izposojo spet otežuje. V čitalnici je bralcem po prostem pristopu na voljo približno 500 revij. Uporabljajo lahko enciklopedije, atlase in slovarje. Ker ima čitalnica terminalske priključke, lahko tudi sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COB1SS/OPAC). S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki tudi do več tujih baz podatkov, dosegljivih prek Interneta. V letu 1999 je Biblioteka iz svojega fonda izposojala 3.503 uporabnikom (3.368 posameznikom in 135 kolektivnim članom), Ti so Biblioteko obiskali 7.439-krat (4.756-krat za izposojo v čitalnici, 2.683-krat za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu: v čitalnici 16.751 na dom 5.308 inštitutskim bibliotekam 6.792 medbibliotečno v Slovenijo 351 (88 bibliotekam) medbibliotečno v inozemstvo 27 (17 bibliotekam) SKUPAJ 29.229 INFORMACIJE Biblioteka SAZU je poskTbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje. Biblioteka SAZU je v let« 1999 izdala tiskane informacijske biltene, in sicer: 4. Marija Fabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo o delit v letu J998, - Ljubljana 1999. 13 f. 30 cm. S.Seznam prejetih knjig 1999. - Ljubljana 1999. 11 zv. (335 str) 30 cm, (Urednica Marija Fabjančič.) Informacijski bilteni so tiskani v povprečni nakladi 220 izvodov in broširani. Pošiljamo jih članom akademije, inštitutom ZRC SAZU ter mnogim ustanovam, ki se zanje zanimajo. Biblioteka je pripravila tudi bibliografijo »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1998 (zdodatkom za leti 1996 in 1997)« za Letopis SAZU, 49. knjiga za leto 1998, RAZSTAVE Kot dopolnilo informacijam smo tudi v letu 1999 postavljali v čitalnici in Prešernovi dvorani SAZU priložnostne razstave. Večinoma so vključevale tudi mnoge bibliografske podatke, Zvrstile so se tri: »Prvi upravnik Biblioteke SAZU prof, Primož Ramovš, akad,, (20.3.1921 -10.1.1999), seje za vedno poslovil« »Japonski lesorezi v zapuščini arhitekta Ivana Jagra« »Prva publikacija AZU« BIBLIOGRAFIJE Kreiranje in redakcija bibliografskih zapisov v sistem COBISS sta se v letu 1999 nadaljevala pospešeno. Dobre izkušnje, ki smo si jih v preteklih letih pridobili s kreiranjem in redakcijo bibliografskih zapisov, so nam pomagale, da smo lahko začeli v sistem COBISS vnašati tudi bibliografije nekaterih članov SAZU ter bibliografijo publikacij SAZU in ZRC SAZU. Enotno vodenje bibliografij - za člane SAZU, raziskovalce ZRC SAZU in publikacije SAZU in ZRC SAZU - seje izkazalo za smiselno in je deležno mnogih pohval. Za ilustracijo še podatek, koliko bibliografskih zapisov za bibliografije članov SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU je samo v letu 1999 prispevala v sistem COBISS Biblioteka SAZU: skupaj je bilo novih 12.151 zapisov, od tega 8.096 zapisov za bibliografije raziskovalcev in 4,055 zapisov za bibliografije članov SAZU. Ker je v sistemu COBISS ažurno evidentirana tudi vsa publikacijska dejavnost SAZU in ZRC SAZU, je v Letopisu SAZU za leto 1999 poglavje z naslovom »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1999 (z dodatkom za leti 1996 in 1998)« skrajšano tako, da so v popisu samo osnovni podatki o publikacijah, ki jih je izdala SAZU sama ali pa v koprodukciji z ZRC SAZU ali drugimi založniki. ADMINISTRACIJA Delovodnik Biblioteke SAZUje obsegal v preteklem letu 2.377 številk, V zvezi s prodajo akademijskih publikacij pri Cankarjevi založbi, DZS, strokovnih društvih in pri tujih posrednikih pa smo izdali 139 računov, in več predračunov ter dobavnic. KNJIGOVEZNICA Knjigoveznica SAZU je v letu 1999 zvezala 593 knjig, restavrirala stare tiske, broširala bibliotečne informacijske biltene (2.740 izvodov) in opravljala drnga knjigoveška dela. Obseg opravljenega dela je manjši kot prejšnja leta, ker je delala v knjigoveznici samo ena knjigovezinja. OSEBJE Leto 1999 smo začeli zelo žalostno, saj smo se že januarja poslovili od našega prvega in dolgoletnega upravnika, akademika Primoža Ramovša. Čeprav je bil v pokoju že več kot deset let, je spremljal naše delo vse do konca, se z nami veselil naših uspehov in nas bodril, kadar nam je zmanjkovali! energije, ki je je sam kar izžareval. Kmalu za njim smo se poslovili tudi od skrbnega Toneta Mušiča, kije kot višji knjižničarski manipulant vestno opravljal svoja dela. Obeh se večkrat spominjamo, saj sta pustila v Biblioteki neizbrisen pečat. Poleg teh dveh žalostnih dogodkov je leto 1999 prineslo centralni biblioteki tudi več sprememb. Upokojili sta se oskrbnica knjižnega fonda Alenka Lavrač (njeno delovno mesto je po uspešno zaključenem šolarju zasedla knjižničarska manipulantka Marija Banjac) in bibliotekarka Mojca Puntar - Brzin. Njeno delovno mesto je bilo zaradi novih potreb in zahtev Predsedstva SAZU, sprejetih v novem Aktu o sistemizaciji delovnih mest in plačah SAZU, sistemizirano kot mesto bibliotekarja-informalika, ki gaje kasneje zasedel Dušan Koman. Znanje pridobljeno na tečajih, ki so del stalnega izobraževanja, in prizadevnost celotnega kolektiva sta nam omogočila, da smo kljub težavam, ki jih je povzročalo več daljših bolezenskih dopustov, svoje delo opravili - in to celo zelo dobro, kar se najbolje kaže v številu in kakovosti zapisov, ki smo jih kreirali in redigirali v vzajemni bazi podatkov COBIB. Marija Fabjancič, Helena Verbinc, Mojca Uran in Anamarija Valantič so se na bibliotekarskem področju aktivno udeleževale sej delovnih skupin, komisij in odborov, katerih Članice so (delovne skupine pri IZUM-u, Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke. Komisija za stvarno obdelavo, Komisija za abecednoimenski katalog, Izvršni odbor Društva bibliotekarjev Ljubljana). V inštitutih ZR.C SAZU in njihovih sekcijah so opravljali knjižničarska dela (dokumentiranje, izposojanje, izpolnjevanje pomožnih kartotek) njihovi delavci, seveda poleg svojih drugih obveznosti. Bibliografija BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZU Marija Fabjančič Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1998. - Ljubljana, Biblioteka SAZU,1999, 13 f. Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 1998). Letopis SAZU, 49 (1998), 1999, 192-201. Primož Ramovš (1921 1999). In memoriam. - Knjižničarske novico , 9, št. 2, str. 27-28. Publikacije Slovenski akademije znanosti in umetnosti v letu 1998 (z dodatkom za leti 1996 in 1997), - Letopis SA2U, 49 (1998), 1999, 204-297. Seznam prejetih knjig. 1998/Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Biblioteka SAZU, 1999. 11 zv. (335 str.) (Urednica) Dušan Koman Berko. Razstave 1999. Galerija Loškega muzeja, Škofja Loka 18. marec 1999, Kosova graščina, Jesenice 13. april 1999, Galerija Slovenijales, Ljubljana 6. maj 1999, Galerija Čakalnica, Ljubljana 6, maj 1999, Škofja Loka, F. Berčič. 1999, 60 str, Ilustr. 23x31 cm. (Soavtor France Berčič.) Franc Novinc. Razstava Loški muzej, Škofja Loka, 26.6.1999 do 12.9.1999. Škofja Loka, Loški muzej. 1999. 16 str. Ilustr. 30 cm. (Soavtorja Franc Novinc in Aleksander Bassin.) Štejem ti samo jasne dni! Kranj, B, Frantar, 1999, I zgibanka (6 str,) Ilustr. 21 cm. (Soavtor Bojan Frantar.) Tomaž Gorjup. Dela na papirju 1995-1999. Galerija Loškega muzeja, Grajska pot 13, Škofja Loka, 23 april - 30. maj 1999. Škofja Loka, Loški muzej. 1999, 1 zgibanka (6 sir,) Ilustr. 21 cm, (Soavtor Tomaž Gorjup.) Breda Pajsar Japonski lesorezi v zapuščini arhitekta Ivana Jagra - razstava v Prešernovi dvorani SAZU. - Knjižničarske novice, 9, št. 4, str, 14-17. «Japonski lesorezi v zapuščini arhitekta Ivana Jagra« (Razstava, 8.4.1999 - 6.7.1999) Drago Samec Bibliografija akad. prof. dr. Sergija Vilfana. - Vilfanov zbornik, 1999, 55-77. Dodatek k bibliografiji akademika prof. dr. Ferda Gestrina. - Gestrinov zbornik, 1999, 43^14. France Veber, človek in znanstvenik, plodovit mislec tudi za današnjo rabo. - Kamniški sociološki zbornik (Kamnik), 1999, 75-92. «Prvi upravnik Biblioteke SAZU prof. Primož Ramovš, akad., (20.3.1921 -10.1.1999), se je za vedno poslovil« (Razstava, 13.1.1999 -3,9.1999) «Prva publikacija AZU« (Razstava, 3.9.1999 - 2000) Helena Verbinc Lisi, ki je splavil tisoče ladij. - Življenje in tehnika, 50, št. 5, str. 20-24. (prevajalka). OPREMLJENOST IN DELOVNE RAZMERE V letu 1999 smo dobili kar pet novih računalnikov in en laserski tiskalnik, zato je bilo delo precej olajšano; hkrati pa nam je sodobna računalniška oprema omogočila tudi holjše delo, s katerim smo se primerno oddolžili vodstvu SAZU, ki je bilo financer naložbe. Biblioteka SAZU je ob koncu leta 1999 uporabljala: ■ sistemski računalnik VAX Station 4000/90 (z operacijskim sistemom Open VMS (TM)VAX, V7.1) ■ terminals ki server Performance 4000 (za 16 priključkov) ■ pet osebnih računalnikov Intel Pentium II (novo v 1999) ■ osebni računalnik Packard Bell Pentium II A tri osebne računalnike Packard Bell Ancorage ■ osebni Tačunalnik Packard Bell 55x ■ osebni računalnik IBM PC AT 486 SX ■ osebni računalnik IBM PC 330466DX2 osebna računalnika ATARI MEGA 4 in ATARI MEGA 2 • sedem videoterminalov Digital VT420 ■ osem videoterminalov Digital VT510 ■ ske ner II ewlet t-Pa cka rd 6100 C Sea nJ et ■ sistemski mrežni laserski tiskalnik Hewlett-Packard LaserJet 4000N ■ sistemski mrežni laserski tiskalnik Hewlctt-Packard LaserJet 6P laserski tiskalnik Hewlett-Packard LaserJet 1100 (novo v 1999) ■ laserskitiskalnikHew lett-Packard Laser Jet 6 L laserski tiskalnik Hewlett-Packard LaserJet 5P laserski tiskalnik Hewlett-Packard LaserJet 4P ■ bri zgaln i ti s ka ln i k EPSO N Sty 1 u s Co lo r 400 ■ brizgal n i ti s ka ln i k EPSON Sty 1 us Co lo r 2 00 ■ matrični tiskalnik FUJITSU DL4400 ■ tr i m atri čn e t iskal nike FU J ITS U DL3 8 00 dva matrična tiskalnika FUJITSU DL1100 - matrična tiskalnika FUJITSU DL900 in NEC P6 ■ programsko opremo za okolje WINDOWS ■ programsko opremo za sistem COBISS ■ program STEVE Fotokopirali smo na manjšem kopirnem stroju Canon NP 6012 v Biblioteki in na skupnem kseroksu SAZU. V minulem letu smo spet odpisali del knjižnega fonda in zalog starejših publikacij, imamo pa še vedno premalo prostora za hranjenje preostalega knjižnega fonda centralne biblioteke in knjižnic inštitutov ZRC SAZU (skupaj več kot 450.000 c no tj in za skladiščenje zaloge publikacij, ki jih izdajata SAZU in ZRC SAZU (več kot 175.000 izvodov v paketih). Prostorsko stisko nam povečujejo tudi publikacije, ki jih zaradi izredno povečanih poštnih stroškov še nismo mogli razposlati zameriškim naslovnikom. K.ct je dobil ZRC SAZU skladiščne prostore v Planini v stavbi, ki jo je spraznil Inštitut za raziskovanje krasa, ko se je vrnil v Postojno, so nekateri inštituti tja preselili manj frekventni knjižnični fond. Tudi za leto 1999 veljal standardni zaključek poročila - Iskanje »skritih kotičkov« za skladiščenje in pogosta preseljevanja nam vzamejo veliko preveč časa, volje in energije. Škoda, da vsega tega ne porabimo bolj kreativno, saj prizadevni kolektiv žc več let dokazuje, da je usposobljen za najbolj zahtevna dela, s katerimi daje dober zgled stanovskim kolegom. IV PUBLIKACIJE SAZU PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI v letu 1999 (z dodatkom za leti 1996 in 1998) SPLOŠNE PUBLIKACIJE L Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 49, knjiga. 1998 ■ The Yearbook of the Slovenian Acadcmy of Sciences and Arts. Volume 49/1998. (Glavni in odgovorni urednik Matija Drovenik.) Ljubljana 1999.247 str. Iiustr. 22 cm. 1700 izv. ISSN 0374-0315 2. Adamič, Stefan - Dular, Janez - Kaučič, Venčcslav - Miklavčič, Damijan -Nekrep, Franc V, - Splicbal, Slavko: Vrednotenje raziskovalne uspešnosti v Sloveniji. Poročilo o projektni nalogi, (Urednik Miroslav Brzin,) Ljubljana 1999102 str. 24 cm, 300 izv. ISBN 961-6242-27-X 3. Še 11 h. Alenka (ur.): Posvet ob 50-letnici Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah. Ljubljana, 10, december 1998. Ljubljana 1999.156 str, 24 cm, 300izv, ISBN 961-6242-26-1 4. Be rn i k, France (ur): Šestd es etl etn ica Slove nskeakad emij e znano s t i i n u m etnosti. 1938-1998. Ljubljana 1999. 51 str. Iiustr, 300 izv. ISBN 961-6242-30-X 5. B e mi k, Fra n ce (u r.): Acad e m ia Scientiaru met Ar ti u m Europa ea. Labaci, d iebus VI el VII mensis Novembris anni p.Chr.n. MCMXCV1II = Evropska akademija znanosti in umetnosti, v Ljubljani 6. in 7. novembra 1998. Ljubljana 1999. 70 str. Iiustr. 250 izv, ISBN 961-6242-31-8 PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE 6. Arhe olo ški ve stni k 50.1999, (Odgovorni u red n ik S tane Gabro vec, Glavn i u re d n i k Slavko Ciglenečki.) Ljubljana 1999, 450 str, Iiustr. 29 cm. 900 izv. ISSN 05708966 7. Gallus, lacobus: V rokopisu ohranjene skladbe. (Transkribiral in revidiral Edo Škulj.) Ljubljana 1996 (izšlo 1999). XXV, 123 str. Note, 28 cm. 1000 izv. -(Monumenta artis nmsicae Sloveniae , 28) 8. Lagkhner, Daniel: Flores Jessaei (1606). Florum Jessaeorum (1607). (Transkribiral in revidiral Jože Sivec.) Ljubljana 1998 (izšlo 1999). XX, 56 str Note. 28 cm. 80Ü izv. 1SMN M-709004-00-3. - (Monu menta artis musicae Sloveniae ; 34) PUBLIKACIJE II, RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE 9. 0 resni k, Janez: Krepke in šibke dvojnice v sklad nji, (Urednik Franc Jakopin.) Ljubljana 1999.207 str. 24 cm. 550 izv. ISBN 961-6242-25-3. - (Dela SAZU, Razred II; 50) 10. Moravec, Dušan: Slovensko gledališko petletje. Ljubljana - Maribor - Trst. 19451950. (Urednik Taras Kermauner.) Ljubljana 1999. 186 str. Ilustr. 24 cm. 500 izv. ISBN 961-6242-28-8. - (Dela SAZU, Razred II; 51) 1L Traditiones 28/1. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Jubilejni zbornik ob 80-letnjci dr. Milka Ma tiče tO ve ga, (Uredila Helena Ložar-Podlogar,) Ljubljana 1999. 468 str., pni. Ilustr. 24 cm. 550 izv. ISSN 0352-0447 12 Traditiones 28/2. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Jubilejni zbornik ob 75-letnicl dr. Zmage Kumer, (Uredil Mirko Ramovš.) Ljubljana 1999, 332 str., Ilustr. 24 cm. 550 izv. ISSN 0352-0447 13. Simpozij o Janezu Svetokriškem, 22. do 24. april 1999. Povzetki, (Uredil Jože Faganel s sodelovanjem pripravljalnega odbora,) Ljubljana 1999. 51 str. 22 cm. ISBN 961-6182-75-7. PUBLIKACIIE III. RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE 14, Vodnik po nomenklaturi organskih spojin 1UPAC. Priporočila 1993 (vključno s spremembami glede na nomenklaturo organske kemije IUPAC 1979). Slovensko izdajo pripravila Branko Stanovnik in Miha Tišler po angleški izdaji, ki so jo pripravili R. Panico, W.H. Powell, J.-C. Richer, Ljubljana 1999- IX, 185 str. Graf. prikazi, 24 cm, 800 izv. ISBN 961-6242-24-5. PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 15. Razprave XL, (Uredniški odbor Matjaž Gogala, Milan He rak, Ernest Mayer, Ki ril Micevski, Mario PI eni čar, Livio Po Idi ni, Mitja Zupančič (glavni in odgovorni urednik). Tehnični urednik Dušan Merbar.) Ljubljana 1999, 363 str. Ilustr. 24 cm. 800 izv. ISSN 0352-5090 16. Zupančič, Mitja: Smrekovi gozdovi Slovenije. (Urednik Alojz Šercelj.) Ljubljana 1999. 222 str., pril. Ilustr. 24 cm. 600 izv. ISBN 961-6242-15-6, - (Dela SAZU, Razred IV ; 36) 17. Maček, Jože: iliponomološka favna Slovenije. (Urednik Ernest Mayer.) Ljubljana 1999. 385 str. Ilustr. 24 cm. 600 izv. ISBN 961-6242-16-4. - (Dela SAZU, Razred IV : ISSN 1408-7480 ; 37) 18. Acta carsologica 28/1. 1999. 6"' International Karstological School »Alpine Karst«, Trenta 1998. (Uredniški odbor Franco Cucchi, lože Čar, Ivan Gams, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Jean Nicod, Mario Pleničar, Trevor R. Shaw, Tadej Slabe, Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 1999, 340 str. Ilustr. 24 cm. 600 izv. ISSN 0583-6050 19. Acta carsologica 28/2. 1999. 7lh International Karstological School »Roofless Cavcs«, Postojna 1999. (Uredniški odbor Franco Cuccbi, Jože Čar, Ivan Gams, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Jean Ni tod, Mario Pleničar, Trevor R. Shaw, Tadej Slabe, Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 1999. 313 str., pril. Ilustr. 24 cm. 600 izv ISSN 0583-6050 IZBOR KOPRODUKCIJSKIH PUBLIKACIJ SAZU 1. Gestrinov zbornik. Uredila Darja Mihelič, Ljubljana (Slovenska akademija znanosti in umetnosti & Založba ZRC & Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze) 1999. 597 str. Ilustr. 29 cm. ISBN 961-6182-70-6 2. Kermauner, Taras: Slovenski plemenski junaki, Črtomir, Drugi del. Ljubljana (Slovenska akademija znanosti in umetnosti & avtor) 1999.251 str. 23 cm. ISBN 961-6242-29-6. - (Dela SAZU, Razred II ; 52) 3. Krašovec, Jože: Nagrada, kazen in odpuščale. Mišljenje in verovanje starega Izraela v luči grških in sodobnih pogledov, Ljubljana (Slovenska akademija znanosti in umetnosti & Svetopisemska družba Slovenije) 1999, 1037 str,, pril. llustr. 24 cm. ISBN 961-6242-29-6 (SAZU), ISBN 961-6138-37-5 (Svetopisemska družba Slovenije). - (Dela SAZU, Razred II ; 53) 4. Brglez, Ivanka (ur,): Veterinarski terminološki slovar, P-R. Ljubljana (SAZU & Znanstvenoraziskovalni center SAZU & Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani) 1999. 185 str. 24 cm. 500 izv, ISBN 86-7131-069-8 5, Miheiie, Fiance: France Mihelič v svetu demonov : 1945-1998. [Študija] Lojze Gostiša. Ljubljana (SAZU & L. Gosfiša) 1999. 374 str., Ilustr. 29 cm. ISBN 9616242-33-4, ISBN 961-6242-0081 V SUMMARY held in Vipavski Križ, devoted to Janez Sveto kri Ski J t was organized by the Academy i.e. the Institute for Slovene Literature and Literary Sciences. In autumn, October 27-29, in Ljubljana the third meeting of Slovene and Austrian historians was held; the title was State-Country-Nation-Region -1848-1918. The meeting was organized by our Academy and the Slovene-Austrian Historical Committee - Committee Austria and Slovenia from Vienna. We also continued organizing lectures. We had eight lectures and eleven lecturers - on three occasions we had two speakers per lecture. Foreign guests prevailed; of the eleven lecturers three were local. The topics covered by the lectures were varied, ranging from humanities and social sciences to natural sciences, mainly physics and medical sciences. This year our publishing activity was more successful than last year. We published seventeen volumens either autonomously or in cooperation with SASA SRC, which was last year's total output, Seven publications were published in coproduction, where the Academy cooperated either with the author-publisher, or with the Faculty of Philosophy and SASA SRC, with the Bible Society of Slovenia or the Veterinary Faculty, the Environmental Protection Council of Slovenia, and the Rehabilitation Institute of RS. The professional areas covered by the twenty-four publications are almost evenly distributed. They cover practically all fundamental sciences and their specialized branches, social sciences, including political science, humanities including theology, natural sciences and medicine. Among the authors, translators or editors we note the participation of class members for mathematics, physics, chemistry and technical sciences. What's more, one of Academy's publications by Jože Krašovec »Nagrada, kazen in odpuščanje« /Reward, Punishment and Forgiveness/ was simultaneously published in English by Brill (Leiden-Boston -Cologne). Finally, it should be pointed out that two publications of special importance were published at the end of the yeaT - a memorial edition 5bcr> Years of the Slovenian Academy of Sciences and Arts 1938-1998, and the document of the international scientific event of the European Academy of Sciences and Arts held in Ljubljana, November 6-7, 1998; its book of proceedings^cuifemiii Scientiarum etArtium Europaea, Eabaci, die bill VI el Vii mensis NoMembrts anni p. Chr. n, MCMXCVIll - consisting of two parts: the report on the inauguration of the President of the Republic of Slovenia, Mr. Milan Kučan as the protector and honorary senator of the Eu ropean Academy of Sciences and Arts and the papers of the scientific symposium From the Art of the Science, The international activity of the Academy has become more extensive, and in particular more intense. We have signed agreements of cooperation with twenty-four academies, these are being implemented as far as our financial possibilities permit it. Also our contacts with associations of academies are becoming more consistent, this applies to the All European Academies (Mainz), the International Union of Academies (Brussels), the Network of Mediterranean Academies (Naples), with the InterAcadcmy Panel of International Issues, with the European Academy of Arts, Science and Humanities and with the European Science Foundation in Strasbourg. I avail myself of this opportunity to express my gratitude to all full and associate members, who participated in the implementation of the multifaccted endeavours of our Academy and who thus contributed to the prestige the Academy enjoys in Slovenia and in Lhe world, France Bernik President o/SASA THE PRESIDENCY President: France Bern i k Vi c e-P re si dens: Robert Blinc, until May 6 Alojz Kralj, since May 6 Ciril Zlobec, until May 6 Kajetan Gantar, since May 6 Secre tary-G e n e ra I: Matija ürovenik, until May 6 Lidija Andolšek-Jeras, since September 23 The three members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the S ASA: Janez Bat is Primož Ramovš, until January 10 Ciril Zlobec, since May 6 Lojze Vodovnik SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary: Head of Subsection of Historical Sciences: Head of Subsection of Social Sciences: Zdravko Mlinar, until April 1 Raj ko Bratož, since April 1 Raj ko Bratož Alenka Selih SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary: Janez Orcšnik, until March 23 Jože Pogačnik, since March 23 SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Boštjan Žekš He ad of S ub s ecti on of MathemaUca I, Ph ysical and Chemical Sciences: B oštj an Že k š H ead o f Subsectl on of Techni eal Sci en ce s: Peter Faj far SECTION FOUR Natural Sciences Secretary: Jože Maček SECTION FIVE Arts Secretary: Kajetan Kovic SECTION SIX___ Medical Sciences Sec re t a ry: Lid ij a Andolše k-Jeras, un t i ] Sep t em ber 2 8 lože Trontelj, since September 28 Secretaries of the Sections are also members of the Presidency, MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS SECTTON ONE HisioricaI and Social Sciences Full Members Bajt, Aleksander, D Econom., born on February 27, 1921. Emeritus Professor of Economics, Faculty of Law, University of Ljubljana, Director, Economics Institute of the Faculty of Law, Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Pletersnikova 32, Phone: 386 61/ 312-160. Cevc, Emilijan, Ph. D., bom on September 5,1920. Scientific Adviser at the France Stele Institute of Art History, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 23, 1985. Home; 1000 Ljubljana, Zlatek 55 a. Phone: 386 61/ 575-904. G ah rovec, St an e, D Arch ae ol. Sc., horn on Apr i 118,19 2 0. H ead of lh e Arc h aeologicai Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23,1987, Full Member since May 30, 1991, Home: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone: 386 61/ 126-18-16. Kyovsky, Rudi, LL. D., born on August 17,1906. Professor of Labour Law, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981. Home: 1000 Ljubljana, Jezerska 4, Phone: 386 61/ 310-426. Majer, Boris, Ph.D., born on February, 15,1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1975, Full Member since April 24, 1981. Home: 1000 Ljubljana, Cesta v Rozno dolino 18 f. Phone: 386 61/ 226-440. Mclik, Vasilij, Ph, D,, born on January 17, 1921. Professor of History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full MembeT since May 27, 1997, Home: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, Phone: 386 61/ 222-544. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30,1933. Emeritus Professor of Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone: 386 61/ 331-032, Office: Faculty of Social Sciences, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: 386 61/ 180-51-00, Fax: 386 61/ 168-23-29, 168-34-21, SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23. Plcterski, Janko, D. Sc., born on February 1,1923. Professor oi History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, Phone: 386 61/ 219-162. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, Fax: 368 61/ 125-34-23. Rus, Veljko, Ph. D., born on December 8, 1929. Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30,1991, Full MembeT since Iune6,1995. Home: 1000 Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: 386 61/ 158-20-78. Office: Faculty of Social Sciences, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad ], Phone: 386 61/ 180-50-00, 180-52-23, Fax: 3B6 61/ 180-52-13. Vratuša, Anton, Ph. D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23,1978, Full Member since May 23,1985, Home; 1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: 386 61/ 210-188. Office: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, Phone: 386 61/ 168-23-31, faks: 386 61/ 168-27-75. Associate Members Bratož, Rajko, D. Sc., bom on February 17, 1952. Professor of the Ancient History, Faculty or Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6,1995. Home: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: 386 61/ 263-315. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 241-10-00, 241-11-92, 320-313, Fax: 386 61/ 125-93-37, E-mail: rajko.bra-toz@guest.ames. s i Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of AtIs and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since Iune6, 1995. Home: 1292 Ig, Tomišelj 1 a, Phone: 386 61/ 662-516. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 241-10-00, Fax: 386 61/ 125-93-37. Mlinaric, Jože, Ph. D., born on March 13, 1935. Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 6, 1995. Home: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone; 386 62/ 311-394. Office: Faculty of Pedagogy, University or Maribor, 2000 Maribor, Koroška c. 160, Phone: 386 62/ 22-939, Fax: 386 62/ 281-80, Šelih, Alenka, Ph, D., bom on October 2, 1933. Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997. Home: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, Phone: 386 61/ 334-701. Office: Faculty of Law, University of Ljubljana, Kongresni trg 12, Phone: 386 61/ 125-40-86, Fax: 386 61/ 125-40-65, E-mail: alenka.selih@uni-lj.si Zadnikar, Marijan, Ph. D,, born on December, 27, 1921. Scientific Adviser at the Institute for Monument Conservation of Slovenia, retired. Associate Member since May 27, 1997, Home: 1000 Ljubljana, Švabičeva 7, Phone: 386 61/ 338^73, Corresponding Members Bujas, ZoTan, born on December 27, 1910. Professor of Psychology, University of Zagreb, retired.Corresponding Member since May 23, 1985, Home: 10000 Zagreb, Kordunska 1, Phone: 385 1/ 579-455, Croatia. Office: IIAZU IC, Ante Kovacica 5, 10000 Zagreb, Croatia. Feil, Arnold, born on October 2, 1925, Professor of Musieology, Institute for MusicoJogy of the University of Tubingen, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: D - 72070 Tübingen-Hirschau, Schützenstrasse 22, Phone: 49 70/ 71-71791289, Germany. Fischer von, Kurt, born on April 25, 1913. Professor of Musieology, University of Zurich, retired. Corresponding Member since March 29, 1979. Home: CH-3012 Bern, Burgerheim HH 74, Postfach 5672, Viererfeldweg 7, Switzerland. Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musieology at the Graz University, Corresponding Member since May 23,1985. Home: 8044 Graz, Hans-Mauracher-Str, 81, Austria. Kossack, Georg, born on June 25, 1923, Professor of Prehistory and Antiquity, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: 83083 Riedering, Pietzenkirchen 56 a, Phone: 49 80/36-1342, Germany, Luckmann, Thomas, born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology of Religion, The Konstanz University. D, h. c. University of Ljubljana. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: CH - 8724 Gottlieben, Kirschstrassc IS, Phone: 41 716/ 69-1317, Schweiz, Ossiachberg, A-9551 Bodcnsdorf, Austria. Office: Universität Konstanz, D - 78434 Konstanz, Universitätstrasse 10. Mcnis, Glan Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Müllcr-Karpe, Hermann, born on February 1, 1925, Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: 53 30 Am Limperichtsberg 30, Königswinter 41, Phone: 49 22/ 44-22-85, Germany. Pavicevic, Branko, born on March 2,1922, Professor of History, University of Titograd, retired. Corresponding Member since March 10,1977. Home: 81000 Podgorica, Rista Stijovica 5, Monte Negro or 11000 Belgrade, Sindjeliceva 36/Vll, Phone: 381 11/ 439-096, FRJ. Pcrovic, Slobodan, bom on September 10, 1932. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Belgrade. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 11000 Belgrade, Mirocka 6/25, Phone: 381 11 / 341-501. Office: Faculty of Law, 11000 Belgrade, Bulevar revolucije 67, Phone 3S1 11/ 324-15-01, FRJ, Pjijevec, Joie, Ph. D,, born on June 1, 1940, Professor of European History, Faculty of Philosophy, Trieste, and Faculty of Political Sciences in Padua, Corresponding Member since June 6, 1995, Home: 6210 Sezana, Trg 28, avgusta 6, Rumpler, Helmut, born on September 12,1935, Professor of Modern and Austrian History, University of Klagenfurt, Corresponding Member since May 27,1993. Home: 9073 Viktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone: 43 463 / 27-00415, Austria. Sirotkovic, Jakov, born on October 7, 1922, Head of the Institute for Economic Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Corresponding Member since March 29, 1979. Home: 10000 Zagreb, Mose Pijade 97 a, Croatia. Stefanovic, Dimitrije, born on November 25, 1929, llead of Ihe Institute of Musi-cology, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 11000 Belgrade, Diordia Vosingtona 28 a, Phone: 3B1 11/ 321-985; Office Phone: 381 11/ 639-033, FRJ. Straus, Joie, D. Sc., born on December 14, 1938. Professor, Ilead of the Department for Foreign and International Patent, Copyright, and Competition Law of the Max-Planck Institute. Corresponding Member since June 6,1995, Office: Max-Pi anck-I nst itut fur Patentrecht, Marstallplatz 1, D-80539 Munch en. Phone: 49 89/ 24-246-312, Fax: 49 89/ 24-246-501, Germany, Supicic, Ivo, born on July 18, 1928. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: 10000 Zagreb, Draskoviceva 27, Croatia. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, 10000 Zagreb, Zrinski trg 11, Phone: 385 1/ 433-834, Fax: 385 1/ 433-383, Croatia. SECTION TWO____Philological and Literary Sciences Full Members Bernik, France, Ph. D., born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, S AS A Research Centre, retired. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 14, 1992. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Židovska 1, Phone: 386 61/ 125-03-65, Office: Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, 125-52-47, Fax: 386 61/ 125-34-39, 125-34-23, E-mail: darja.pate@sazu.si Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930, Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27,1997. Home: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: 386 61/ 140-90-60. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-6068, Fax: 386 61/ 125-34-23, E-mail: darja.serbelj@sazu.si, Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 241-10-00, 241-11-92, Fax: 386 61/ 12593-37. Jakopin. Franc, Ph. D., born on September 29, 1921. Scientific Adviser at the Fran Ramovš Institute of Slovene Language, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: 1000 Ljubljana, Vodnikova 4, Phone: 386 61/ 553-288, Kermauner, Taras, Ph, D., born on April 13,1930. Professor of Dramaturgy, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 6210 Sežana, Avber 8, K.os, Janko, PhD., bt>m March 9,1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983, Home: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, Phone: 386 61/ 136-80-99. Krašovcc, Jože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, Phone: 386 61/ 310-785. Office: Faculty of Theology, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: 386 61/ 312593, 132-91-97, Fax: 386 61/ 133-04-05. Logar, Valentin, Ph. D., born on February 11, 1916. Emeritus Professor of History and Dialectology of the Slovene Language, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 13,1972, Full Member since April 24, 1981. Home: 1000 Ljubljana, Ilirska 4, Phone: 386 61/ 321-004. Moravcc, Dušan, B. A. (Philosophy), bom on October 4, 1920. Director of the Theatre Museum, Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981- Home: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: 386 61/ 216-792. Orešnik, Janez, Ph, D,, born on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, Phone: 386 61/ 125-54-45, E-mail: jancz.oresnik@uni-1j.si Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljuhljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 241-10-00, Fax: 386 61/ 125-93-37, E-mail: jane z. ores nik@uni-lj. s i Paternu, Boris, Ph. D,, born on June 5,1926. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: 1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: 386 61/ 554-628. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljuhljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 241-10-00, Fax: 386 61/ 125-93-37. Pogačnik, Jože, Ph. D„ born on March 14, 1933. Emeritus Professor of Slovens Literature, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home; 2000 Maribor, Koroška 118, Phone; 386 62/ 223-401. Office: Faculty of Pedagogy, 2000 Maribor, Koroška c. 160, Phone: 386 62/ 22939, Fax: 386 62/ 28-180, E-mail: dekanat.pfmb@uni-mb.si Stanonik, Janee, Ph. D.r born on January 2,1922, Professor of English and American Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: 386 61/ 216-692. Toporišič, Jože, D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovene Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27, 1997. Home: 1000 Ljubljana, Sarhova 18, Phone: 386 61/ 341-197. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 241-10-00, Fax: 386 61/ 125-93-37. Zadravec, Franc, Ph □,, bom on September 27,1925. Emeritus Professor of Slavie Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985-Home: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: 386 61/ 218-820. Associate Members Kmecl, Matjaz, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997. Home: 1231 Crnuce, Pot v Cezelj 14, Phone: 386 61/ 374-014. Maticetov, Milko, Ph. D,, born on September 10, 1919. Scientific Adviser ¡it the Institute of Slovene Ethnology, SASA Research Center, retired. Associate Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: 386 61/ 126-51-86. Corresponding Members Cooper, Henry R, Jr., born on September 30, 194(5. Professor and Head of the Department of Slavic Languages and Literature, University of Bioomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: Bioomington, 929 Manor Rd., 47401-5067 Indiana, USA. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Bioomington, Ballantine Hall 502, Indiana 47405, Phone: 1 812/ 855-2608, Fax; 1 812/ 855-2107, E-mail; iuslavici&indiana.edu, USA. Flaker, AI eksandar, born on July 24,1924, Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Home: 10000 Zagreb, Vocarska 110, Croatia, Eranges, Ivo, born on April 15,1920, Professor of Newer Croatian Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 6, 1983, Home: 10000 Zagreb, UL grada Vukovara 236 a, Phone: 385 1/ 514-228, Croatia. Giescmann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen, Corresponding Member since May 18, 19S9. Home: Paul-Hulten-Ring 31, D-35415 Pohlhelm 5, Phone: 49 6403-63802, Germany. Grickat-RaduSovic, lrcna, born on January 19,1922. Scientific Adviser at the Institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 11000 Belgrade, Molerova 35 A, Phone: 381 11/ 440-203, FRJ. Hafner, Stanislav, born on December 13, 1916. Professor of Slavic Philology, University of Graz, retired. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: A-8010 Graz, VogelweiderstTasse 48/15, Phone: 43 316-681691, Austria. I vie, Milka, born on December 11,1923. Professor ol Serbian and Croatian Languges, Faculty of Arts and Sciences, University of Novi Sad. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone: 381 11/ 322-501, FRJ. Konstant! no vie, Zoran, bom on June 5,1920, Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck, retbed. CorrespondingMembeT since May 18, 1989, Office: Universität Innsbruck, Institut für vergleichende Literaturwissenschaft, A-6020, Innsbruck, Tnnrain 52, Austria, Kretzcnbacher, Leopold, born on November 13, 1912, Professor of Ethnography, University of Munich, retired, Corresponding Member since May 27, 1993. Home: A-8403 Lebring, Stangersdorf 20, Phone: 43 3182-7665, Austria. Looming, Henry, born on January 6,1920. Professor of Comparative and Historical Lexicology of Slavic Languages, University of London, retired. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: 47, Linkside, London N-12 7LE, Phone: 48 81/ 34-66-577, England, Lencek, Rado L,, born on October 3,1921. Emeritus Professor of Slavic Languages, Columbia University, Corresponding Member since May 30, 1991. Home: 560 Riverside Drive, New York, N. Y., 10027-3202, Phone & Fax: 1 212 749 1002. Office: Columbia University in the City of New York, Dept. of Slavic Langugcs, 708 Hamilton Hall, New York, N. Y. 10027, USA. Martinovii, Juraj, born on May 24,1936, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Sarajevo, Corresponding Member since May 23, 1985. Office: Institute of Languages and Literature, 71000 Sarajevo, Hasana Kikica 12, Bosnia and Herzegovina. Ncuhauser, Rudolf, born on June 17, 1933. Professor of Slavic Studies, Institute of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: A-9500 Villach, Widmanngasse 23/11, Austria. Office: SI avis tic institute. University of Klagenfurt, Universitatstrasse 65-67, Phone: 43 463 / 270-03-18, Fax: 43 463 / 270-03-22, Austria. Svane, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages and Literature, University of Lrb us. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: 8520 Lysttup, Enebakken 4, Denmark. SECTION THREE_Mathematical Physical. Chemical and Technical Sciences Full Members Blinc, Robert, D. Phys. Sc., born on October 31, 1933. Professor or Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from October 2, 1980 to May 6, 1999. Home: 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: 386 61/ 315-213. Office: Jožef Stefan Institute, 1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone: 386 61/ 17733-44, 177-39-00, Fax; 386 61/ 126-32-69, e-mail: robert,blinc@ijs,si Dolar, Davorin, D. Chem, Sc., born on February 1, 1921. Emeritus Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February S, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: 1000 Ljubljana, Igriška 2, Phone: 386 61/ 210-828, Fajfar, Peter, D, Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Ci vil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. Associate Member since May IS, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, Phone: 386 61/ 219-852. Office: FGG, 1000 Ljubljana, Jamova 2, Phone: 386 61/ 125-06-80, Fax: 386 61/ 125-06-93, 125-06-81, E-mail: peterfajfar@ikpirfgg.uni-lj.si Globevnik, losip, D. Math. Sc., born on December 6,1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: 1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: 386 61/ 335-011. Office. EMF, Dep. of Mathematics and Mechanics, 1111 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: 386 61/ 176-65-48, Fax: 386 61/ 217-281, E-mail: josip.glo-b c vn i k@fm f. u n i-lj. s i Golic, Ljubo, D. Chem. Sc., born on July 2T 1932. Professor of Inorganic C h em is try, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May IB, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: 1110 Ljubljana, Na peči 4, Phone: 386 61/ 140^10-07. Gosar, Peter, D, Phys. Sc., born on October 15,1923 Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: 1000 Ljubljana, Mirje 21, Phone: 386 61/ 126-55-57. Gyergyek, Ludvik, D. Techn. Sc., D. h. c., born on September 2, 1922. Emeritus Professor of Network Systems and Information Theory, Faculty of Electrical Engineering and Com puter Science, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member sincc April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Pod akacijami 23, Phone: 386 61/ 272-390. Hadži, Dušan, D, Chem. Sc., Ph. D h. c. (Uppsala), born on August 26,1921. Professor of Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Associate Member since February 7,1967, Full Member since March 21, 1974, Home: 1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone: 386 61/ 12547-59. Kralj, Alojz, D. Sc., bom on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Uiomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 1999, Home: 1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, Phone: 386 61/ 374-825, Office: S AS A, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23, E-mail: darja.serbelj@sazu.si, Faculty of Electrical Engineering, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: 386 61/ 176-82-37, 176-84-11, Fax: 386 61/ 126-46-30, E-niaiI: alojz,kralj@fe ,uni-Ij-si Peklenik, Janez, D, Eng., born on June 11, 1926. Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired- Associate Member since February 5,1970, Full Member since March 29, 1979. Home: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, Phone: 386 61/ 348-500. Office: Faculty of Mechanical Engineering, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: 386 61/ 177-12-00, 223-224, Fax: 386 61/ 218-567. Stanovnik, Branko, D. Chem, Sc., bom on August 11, 1938, Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member si nce June 6, 1995. Head of Department for Intenational and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: 1360 Vrhnika, Tičnica 26, Phone: 386 61/ 751-140. Office: FKKT, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: 386 61/ 176-05-00, Fax: 386 61/ 125-82-20. E-mail: branko.stanovnik@uni-lj.si, SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, Fax: 386 61/ 125-53-30, E-mail: inter- nalional@sazu.si Tišler, Miha, D. Chem, Sc., born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod Gradom 32, Phone: 386 61/ 365-75-80, Fax: 386 61/ 365-75-85, E-mail: miba,tisler@uni-lj.si Vidav, Ivan, Ph. D., born on January 17, 1918, Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962. Home: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: 386 61/ 321-303, Vodovntk, Lojze, D. Phys. Sc., born on September 6, 1933. Emeritus Professor of Biocybernetics, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Ljubljana. Associate Member since March 10,1977, Full Member since June 6, 1983, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 7, 1996. Home: 1231 Ljubljana, Pot vCezelj 16, Phone: 386 61/ 372-213. Zeks, Bostjan, D, Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 77, Phone: 386 61/ 329-293. Office: Institute of Biophysics, 1000 Ljubljana, Lip ice va 2, Phone: 386 61/ 54376-00, Fax: 386 61/ 131-51-27, E-mail: bostjan@biofiz.mf.unhlj.si Associate Members Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10,1946. Professor of Compute rand Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997. Home: 1000 Ljubljana, Podrožniska 4, Phone: 386 61/ 213-911. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: 386 61/ 176-83-87, Fax: 386 61/ 1264647. Forstnerič, Franc, D. MathSc,, born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Ma the ma tics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 9, 1999. Home: 1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, Phone: 386 61/ 161-17-87. Office: FMF, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: 386 61/ 176-65-56, Fax: 386 61/217-281, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si Grabeč, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home; 1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: 386 61/ 263-718, Office; Faculty of Mechanical Engineering, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: 386 61/ 177-12-00, Fax: 386 61/ 125-31-35, E-mail: igor.grabcc@fs.uni-lj.si Kernel, Gabrijel, D. Phys, Sc,, born on September 14, 1932. Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: 386 61/ 125-96-61. Office: FMF, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: 386 61/ 176-65-74, 177-3795; Fax: 386 61/ 125-70-74, 217-281, E-mail: gabrijel,kernel@ijs.st Levee, Janez, D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Home: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: 386 61/ 333-351. Office: FKKT, 1000 Ljubljana, ASkeiteva 5, Phone: 386 61/ 176-02-80, 176-0413, Fax: 386 61/ 126-45-77, 125-92^4, E-mail: janez.levec@ki.si Corresponding Members Balenovic, Kresimir, born on May 17, 1914. Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, University of Zagreb, I lead of the Center for Chemistry of Natural Organic Bonds, retired, Croatian Academy ofSriences and Arts, Zagreb. Corresponding Member since March 25, 1976. Home■ 10000 Zagreb, GubÈeva cesta 7, Croatia, Borfsevie, Nikolaj A., born on Septemher 21, 1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk, Corresponding Member since April 24,1981. Office: The National Academy of Sciences of Belarus, 220072 Minsk, F. Scoryna Av, 66, Belarus, Bratos, Savo, born on July 28, 1926, Professor of Theoretical Physics of Liquids, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids at the University of Pierre et Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of PicrTe and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 16/5 - 5e étage - Couloir 16/15, 4, Place-Jus s ieu, 75252 Paris-Cédex 05, Phone: 33 1/ 4329-5574, France. Des pic, Aleksandar, born on January 6,1927. Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: 11000 Belgrade, Vlajkoviccva 13/6, FRJ. Office: Faculty of Technology, 11000 Belgrade, Karnegjjeva 4-IV, FRJ, Grdenic, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, Te tired. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: 10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: 385 1/ 421-982, Croatia. Hahn, Erwin Louis, born on lune 9,1921. Professor of Physics, University of B a rke ley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep., University of California, Berkeley, 94720 California, USA. Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Belgrade, retired. Corresponding MembeT since April 23, 1987. Home: 11000 Belgrade, Tetovska 72, Phone: 381 11/ 401-656, FRJ. Merchant, Eugene Mylon, born on May 6, 1913. SenioT Consultant, Institute of Advanced Manufacturing Sciences, Inc. Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio. Corresponding Member sincc April 23, 1987. Office: Institute of Advanced Manufacturing Sciences, Inc. Ill Edison Drive, Cincinnati, Ohio, Phone: 1 513/ 45S-20-67, Fax: 1 51/ 94S-21-09, USA. Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-Slate Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: IBM Zurich Research Laboratory, Säumerstrasse 4, CH - 8803 Rüschlikon, Zurich, Phone: 41 1/ 72-48-237, Switzerland, Povh, Bogdan, born on August 20,1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since Marth 10, 1977. Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, 69 029 Heidelberg, p.f. 103980, Phone: 49 622 1/ 516-272/270, Fax: 49 622 1/ 51-65-40, Germany. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore, Corresponding Member since April 24, 1981, Office: Indian Institute of Science, Bangalore 560012, India, Stankowski, Jan, born on January 1, 1934. Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan. Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Institute of Molecular Physics of PAN, Poznan, Poland. Tomovie, Rajko, born on November 1,1919. Professor of Electronics and Biomedical Technology, Faculty of Electrical Engineering, University or Belgrade, retired Corresponding Member since May 18,1989. Home: 11000 Belgrade, Prolcterskih brigada 25/11, FRJ. Waugh, John S., born on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: MTI, Cambridge, Mass., USA. SECTION POUR Na ¡ura! Sciences Full Members Drovenik, Matija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23,1978, Full Member since April 23,1987. Secretary- General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14,1992 to May 6,1999. Home: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: 386 61/ 343-435. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23, E-mail: sazu@sazu.si Gams, Ivan, D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty of Atts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 23. 1978, Full Member since May 23, 1985. Home: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: 386 61/ 341-846. Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Scientific Adviser and Director, Museum of Natural Sciences, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Home: 1351 Brezovica, Pot na Tičnico 6, Phone: 386 61/ 654-444. Office: Museum of Natural Scicnccs, 1000 Ljubljana, Prešernova 20, Phone: 386 61/ 125-84-72, 218-886, 211-670, Fax: 386 61/ 218-846. E-mail: mati.ja.gogala@uni-lj.si; matija.gogala@guest.ames.si Grafcnauer, Stanko, D. Tech, Sc., born on May 13, 1922. Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24, 1981. Home: 4294 Križe, Senično 84, Phone: 386 64/ 557-983. Maček, Jože, D. Agr. Sc,, D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Home: 1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, Phone: 386 61/ 152-35-31. Office: Biotechnical Faculty, 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: 386 61/ 123-11-61, 263-770, Fax: 386 61/ 123-10-88. Mayer, Ernest, Ph. D., Botanist-Taxonomist, born on November 10, 1920. Scientific Adviser at the Jo van Hadži Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since March 21,1974, Full Member since June 6,1983, Home: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone: 386 61/ 214-659. Office: SASA, LOGO Ljubljana, Novi trg 3, Phone 386 61/ 125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23. Plcničar, Mario, D. Sc., born on August 5,1924. Professor of Geology, Biostratigraphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24,1981, Full Member since May 30, 1991. Home: 4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone: 386 64/ 714-112. Šercelj, Alojz, D. Sc., Palynologist, born on December 8, 1921. Scientific Adviser at the Jovan Hadzi Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1997-Home: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: 386 61/ 263-224. Turnšek, Dragica, D. Sc., Palaeontologist, born on August 6,1932. Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Zelena pot 13, Phone: 386 61/ 331-834. Vrišer, Igor, D. Sc., born on January 13,1930. Emeritus Professor or Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, V Mullah 205, Phone: 386 61/ 334-398. Associate Members Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser at the Karst Research Institute, SASA Research Centre, Assistant Professor of Physical Geography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: 6230 Postojna, Rožna til. 6, Phone: 386 67/201-510, E-mail: maja.kranjcl@siol.net Office: The Karst Research Institute, 6230 Postojna, Titov Irg 2, Phone: 386 67/ 700-19-31, Fax: 386 67/ 700-19-99, E-mail: kranjc@ns.zrc-sazu.si Kreft, Wan, D, Sc,,born on November 23,1941. Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27,1997. Home: 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, Phone: 386 61/ 159-95-82. Office: Biotechnical Faculty, 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: 386 61/ 123-11-61, Fax: 386 61/ 123-10-88, E-mail: ivan.kreft@guest.arnes.si Zupancic, Mitja, D. Sc., Phvtocoenologist, born on December 25, 1931, Scientific Adviser at the Jovan Hadzi Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana. Associate Member since May 27,1993, Home: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: 386 61/ 13241-66. Office: SASA Research Centre, 1000 Ljubljana, Gosposka 13, Phone: 386 61/ 125-60-68, Faks: 386 61/ 125-52-53. Corresponding Members Herak, Milan, born on March 5,1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: 10000 Zagreb, Zvonimirova 28, Phone: 385 1/ 413-088, Croatia. Holltnger, Lukas Conrad, bom on February 25, 1933. Professor of Palaeontology, Basel University. Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Natural History Museum, Augustinergasse 2, Postfach, C11-4G01 Basel, Phone: 41 61/ 266-55-22. Karamata, Stevan, born on September 26, 1926, Professor of Pedogenesis, Faculty of Mining and Geology, Belgrade, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: 11080 Zemun, Karamatina 17, FRJ. Maceljski, Milan, born on December 27, 1925. Professor of Entomology and Phytopharmacoiogy at the Faculty of Agriculture of the University of Zagreb, retired. Corresponding member since April 8,1999, Home; 10000 Zagreb, fineza Borne 14, Phone: 385 1/461-34-08, Croatia. Office: Agronomski fakultete, Zavod za poljoprivredunu zoologiju, 10000 Zagreb, Svetosimunska 25, Phone: 385 1/239-37-77, Croatia. Miccvski, Kiril, born or April 29, 1926. Professor of Plant Systematization and Geobotanics, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Skopje. Corresponding Member since June 6, 1995. Office; Macedonian Academy of Sciences and Arts, 91000 Skopje, Bulevar K, Misirkov 2, Macedonia, Pecsi, Marton.born on December 29,1923, Research Professor of Physical Geography at the Geographical Research Institute, Budapest, Corresponding Member since May 18, 1989. Home: H-2747 Tortel, Dozsa ut 7, Hungary, Phone/Fax: 36-35/ 376-243. Poldini, Li vio, born on September 7,1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6,1995. Office: Universitf degli Studi di Trieste, Di partimento di Biología, 34127 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: 390 40/ 676-38-82, Fax: 39 40/ 568-855, Italy. SECTION FIVE__________Arts Full Members Bern i k, Janez, Painter, Graphic Artist, born on September 6,1933, Emeritus Professor of Painting, Academy of Fine Aris, University of Ljubljana, Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27,1993. Home: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: 386 61/ 311-766, ot 4274 Žirovnica, Breznica 41 a, Phone: 386 64/ 802-105. Kovic, Kajetan, Poet, Writer, Translator, born on October 21,1931, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, Phone and Fax: 386 61/ 136-86-52. Krek, Uroš, Composer, born on May 21, 1922. Emeritus Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana, Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: 4248 Lesce, Na vrtači 5, Phone; 386 64/ 718-091. Lcbič, Lojze, Composer and Conductor, born on August 23, 1934, Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995, Home: 1000 Ljubljana, Ul, bTatov Ucakar 134, Phone: 386 61/ 158-31-55, Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23. Menart, ianez. Poet and Translator, born on September 29,1929, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987, Home: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, Phone: 386 61/ 313-331. Mihctič, Milan, Free-lance Architect, born on July 20, 1925, retired, Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Peričeva 22, Phone: 386 61/ 320-515. Office: Studio AB, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: 386 61/ 316-14-48. Minatti, Ivan, Poet and Translator, born on March 22, 1924, retired, Associate Member since April 23, 1987, Full MembeT since May 30, 1991. Home: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: 386 61/ 216-735, Trsar, Drago, Sculptor, born on April 27, 1927, Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Cesta na Roznik 25, Phone; 386 61/ 213-928. Zajc, Dane, Poet, Playwright and Essayist, born on October 26,1929, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: 1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, Phone: 386 61/ 125-16-56. Zlobcc, Ciril, Poet, Publicist and Translator, born on July 4,1925, retired. Associate Member since May 23, 1985, Eull Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6,1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 6, 1999, Home: 1000 Ljubljana, Vosnjakova 10, Phone; 386 61/ 312-876. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23. Associate Members Hieng, Andrej, Writer, born on February 17, 1925, retired. Associate Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, RratovSeva ploščad 24, Phone: 386 61/ 342-472. Jančar, Drago, Writer, born on April 13, 1948, Secretary of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana, Associate Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Stihova 2, Phone: 386 61/ 132-33-22. Office: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni tTg 8, Phone: 386 61/ 214200, Fax; 386 61/ 214-227, Jcmcc, Andrej, Painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995. Home: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, Phone/Fax: 386 64/ 802-166. Office: Studio, 1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: 386 61/ 125-56-76 or Academy of Fine Ark, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 23, Phone: 386 61/ 212-726, Fax: 386 61/ 2194)71. Kovačič, Lojze, Writer, born on November 9, 1928. Pedagogue in the Pionirski dom - Centre of Youth Culture, retired, Associate Member since May 27, 1997. Home: 1000 Ljubljana, Vojkova 85/6, Phone: 386 61/ 343-123 Sever, Savin, Architect, born on June 27, 1927. Adviser at the Slovenija projekt, retired, Member since May 27,1997. Home; 1000 Ljubljana, Lambergerjeva 1, Phone: 386 61/ 342-701, Studio: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 1, Phone 386 61/ 125-42-95. Corresponding Members Benhart, Frantisck, born on September 10,1924. Critic and Translator of Slovenian Literature, Prague, Corresponding Member since May 23, 1985. Home: 10600 Praha, Jahodova 27, Czech Republic, Brajdic, Ivan, born on June 16,1924. Writer and Translator of Slovenian Literature, Zagreb. Corresponding Member since May 18, 1989-Home; 10000 Zagreb, Dal ma tin ska 12, Croatia. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, Playwright and Translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: A-5 020 Salzburg, Monchbcrg 17/A, Austria. Hrymyc, Vil, born on June 7,1925. Writer and Translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev, Corresponding Member since May 30, 1991. Home: Kijev-54, ul. Chkalov 52/49, Ukraina. Lipus, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: A-9133 Miklavcevo/Miklauzhof, Selc/Sielach 52, Austria. MatiCiiS, Janez, born on June 3,1926, Composer and Professor of Analysis of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 75019 Paris, 40, Avenue Secretan, France, Phone: 33 1/ 420-14-213 Merkii, Pavle, born on July 12, 1927. Slavist, Composer and Violinist, Programme Director Radio »Trieste A«, retired, Corresponding Member since May 23,1985. Home: 1-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: 390 40/ 944-477, Italy. Mihalic, Slavko, bom on March 16, 1928. Poet. Corresponding Member since June 6, 1995, Home: 10000 Zagreb, Banjavciceva 24, Croatia. MohoroviiSic, Andre, born on July 12, 1913. Professor of Architecture, Faculty of Architecture, University of Zagreb, retired, Corresponding Member since June 6, 1983, Home: 10000 Zagreb, Tomjslavov trg 21, Croatia. Music, Zoran, born on February 12, 1909. Painter, Corresponding Member since April 24, 1981. Home: 75007 Paris, 284, Boulevard Saint Germain, Phone: 33 1/ 455-69-117, France. Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer, Publicist and Professor of Slovene and Italian language, Slovene Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: 34136 Trieste, Salita a Contovello 71, Phone: 390 40/ 410-8B0, Italy. Podrecca, Boris, bom on January 30,1940. Director of the I nstitute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corresponding Member since April 23,1987, Home Arehitekturatelier Podecca, A-l 170 Vienna, Jörgerbadgasse 8, Phone: 43 1/ 427-210, Fax: 43 1/ 427-21-20, Austria. Rajicie, Stanojlo, born on December 16T 1910, Composer. Professor at the Music Academy, Belgrade, retired. Corresponding Member since March 20, 1975, Home: 11000 Belgrade, Na rod nog fron ta 60, FRJ, Rehula, Alojz, born on July 21, 1924. Writer, Essayist and Publicist, Professor of Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27,1993. Home: 1-34016 Opicina, Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: 390 40/ 213-687, Italy. Spacal, Lojze Luigi, born on June 15, 1907, Free-lance Painter and Graphic Artist, Trieste. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 34139 Trieste, Piazza Veneria 4, Phone: 390 40/ 304-663, Italy or 6223 Konien, Skrbina prj Komnu 24, Phone: 386 67/ 78-518, Slovenia, SECTION SIX____Medical Sciences Full Members Andolsek-Jeras, Lidija, D. Sc., born on July 30, 1929. Emeritus Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since September 23, 1999. Nome: 1000 Ljubljana, Župančičeva 14, Phone: 386 61/ 216-044. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23, E-mail: darja.serbelj@sazu.si Batis, Janez, D, Sc., born on March 15, 1919. Emeritus Professor of Microbiology, Veterinary Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since M arch 10, 1977, Full Member sincc June 6, 1983, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SAZU since May 7,1996. Home: 1000 Ljubljana, Slovenska 55, Phone: 386 61/ 326-526. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23. Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty or Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Palmejeva 12 (A-10), Phone: 386 61/ 168-30-82. Office: Clinic of Nemo-Surgery, 1000 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: 386 61/ 329494, Fax: 386 61/ 13341-63. Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997, Home: 1000 Ljubljana, V Murglah 111, Phone: 386 61/ 333-375. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 1105 Ljubljana, Eorytkova 2, Phone: 386 61/ 140-30-42, 446-373, Fax: 386 61/ 301-816, E-mail: fori u ga @ibm i. m f. u ni-lj. si Fcttich, Janez, D. Sc., bom on October 9, 1921, Professor of Dermato ven ecology, Faculty ofMedicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since March 29, 1979. Home: 1000 Ljubljana, Veselova 19, Phone: 386 61/ 12643-00. Kambič, Vinko, D. Sc., born on April 7,1920. Emeritus Professor of Otolaryngology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: 1000 Ljubljana, Levčeva 6, Phone: 386 61/ 213-868, Milčinski, Lev, D. Sc., born on June 23, 1916. Emeritus Professor of Psychiatry, Facully ofMedicine, University of Ljubljana. Associate Member sincc March 23, 1979, Full Member since June 6, 1983. Home: 1000 Ljubljana, Beethovnova 12, Phone: 386 61/ 210-839. Trontelj, Jože, D. Sc., born on June 1,1939. Senior Adviser to the Ministry of Health, Pro fes sot of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1355 Polhov Gradec 99, Phone: 386 61/ 645-009. Office: Faculty of Medicine, Institute of Neurophysiology, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: 386 61/ 143-15-00, 143-15-25, Fax: 386 61/ 302-771. E-mail: joze-trontelj@kclj.si Župančič, Andrej O., D. Med., born on January 27, 1916. Emeritus Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since July 3, 1964, Full Member since February 5, 1970. Home: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, Phone: 386 61/ 216-974. Office: Faculty of Medicine, Institute of Pathology, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: 386 61/ 312-721, 310-841, Fax: 386 61/ 302-272. Associate Members Horvat, Matija, D. Sc., born on September 23,1935, Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana,Associate Member since May 27, 1997. Home: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, Phone: 386 61/ 448-806. Office: Medical Centre, 1105 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: 386 61/ 131-71-55, 329-061, Fax: 386 61/ 131-71-55, E-mail: matija.horvat@mf.uni-lj-si Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: 386 61/322-496. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, 1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: 386 61/, 543-70-83, Fax: 386 61/ 543-70-21, E-mail: mar- jan.kordas@mf.uni-lj-si Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Gradišče 6. Office: Institute of Biophysics, 1105 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: 386 61/ 54376-00, Fax: 386 61/ 131-51-27. Corresponding Members Dimitrijevic, Milan R., born on January 27, 1931. Professor and Head, Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, 77030 Texas, Phone: 713/ 664-22-60, Fax: 713/ 664-01-5 8, E-mail: agoshie@bcm.tmc.edu, USA. Lajtha, Abel, born on September 22, 1922, Research Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neuro chemistry, the N.S. Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg, NY 10962-2210, Phone: 914 / 398-55-30, Fax: 914 / 398-55-31, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org, USA. McLaren, Anne, born on March 26, 1927. Professor and former Vice-President of the Royal Society of London. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Wellcome/CRC Institute, Tennis Court Road, Cambridge CB2, IQR, England. Milii, Emili, Joseph, born on May 27,1931. Professor of Physiology, Department of Physiology, ProfessoT of Experimental Medicine and Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q.H3W1YS Office: Meak ins-Chris tie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q.C. H2X2P2, Phone: 1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 398-7483, Canada. Ncgovski, Vladimir A., born on March 19,1909. Director of the Institute for General Reanimatology, Academy of Medical Sciences, retired, Moscow. Corresponding Member since June 6, 1983. Office: Institute for General Reanimatology, 103031 Moscow, 25 Petrovka Street Str. 9, Building 2, Russia, Prokop, Otto, born on September 29,1921, Professor of Forensic Medicine, Humboldt University, Berlin, Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: Institut fur gerichlliche Medizin, 104 Berlin, Hannoverische Strasse 6, Phone: 49 30/ 2827-725, Germany. Safar, Peter, born on April 12,1924, Professor of Reanimatology and Director of the International Resuscitation Research Center, University of Pittsburgh, PA, Corresponding Member since June 6, 1983. Office: Resuscitation R. C., Pittsburgh, 3434 Fifth Avenue, 2nd Floor, 15260 Pennsylvania, USA. Stalberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936, Professor of Clinical Neurophysiology, University 1 lospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala, Sweden. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala, Sweden. Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg, President of Academia Scientiarum ei Artium Europaea, Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, Waagplatz 3, A-5020 Salzburg, Austria. Volkov, Mstislav Vasiljcvic, born in 1923, Director of the Central Institute of Traumatology and Orthopedics N.N. Priorov, Moscow. Corresponding Member since February 7, 1968. Home: Moscow A 229, ul. Priorova 10, Russia LIBRARY (Summary) The SASA Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management. The SASA Library, as unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, works as library and technical service for SASA as well. It is organised as central library, working also for 17 smaller library-units of Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Publications and duplicate stock exchange established with 1562 institutions throughout the world represents the most significant and active sphere of the Library's activities. In 1999, the Library collection was increased for 9256 units, 3555 on the basis of exchange, 1977 donations, 1S40 purchases and 18S4 obligatory editions. At the end of the year, the Library col lections com prised 451640 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC).). The computer-aided data base of foreign monograph publications holds a total of 1294 B entries. There is also a data base of periodicals received by the SASA Library containing 3067 items: 191 titles of Slovene and 2876 titles of foreign periodical publications. In 1991, the Library took part in shared cataloguing system, now called COB1SS. Wc arc creating our local data base, which is on-line connected with host data base of the Institute oflnformation Science (1ZUM, Manbor). In 1999, our local data base as a part of shared cataloguing system was i ncreased for 19308 entries, precisely for 14337 en tries created by our library, and 4971 copied entries. At the end of the year, our local data base holds a total of 69981 entries, precisely for 65209 entries of book material, and 4772 entries of nonbook material From total of 69981 entries there are 51371 entries created by our library, and 18610 copied entries. The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is acccssiblc to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library has lent out 29229 works to 3503 readers, and has recorded 7439 visits. The Library proceeds with dispatching the SASA publications, A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications to, was revised in 1999 too. It comprises 1562 addressees for regular exchange (1448 from abroad and 114 from Slovenia), 56 for reviews, 130 addressees receiving publications as gifts and 91 addressees receiving publications as compulsory copies. At the end of the year, its staff consisted of 21 employees, 18 of them enlisted as the professionals. IMENSKO KAZALO ČLANOV S AZU Andolšek-Jeras, Lidija, 9; 11; 15; 38; 50; 151; 168; 173; 174; 180; 181; 184; 185; 194; 197; 225; 228; 229; 250 Andrič, Ivo, 103 Apostolski, Mihailo, 103 Bajec, Anion, 103 Bajt, Aleksander, 9; 19; 49; 230 Balenovič, Kicšimir, 10; 30; 194; 242 Barton, Derck Harold Riehard, 96; 103; 164 Bartoš, Milan, 103 Batls, Janez, 9; 15; 39; 69; 151; 168; 171; 194; 225; 228; 251 Bedjanlč, Mirko, 103 Beier, Friedrieh-iCarl, 103; 164 Belič, Aleksandar, 103 Benac, Alojz, 103 Bcnhart, František, 10; 37; 60; 194; 249 Berkopec, Oton, 103 Bernik, France, 9; 11; 14; 23; 49; 50; 51; 151; 152; 153; 156; 160; 161; 162; 163; 164; 167; 168; 171; 172; 176; 177; 194; 219; 225; 227; 228; 234 Bernik, Janez, 9, 35; 51; 247 Bevk, France, 104 Bezlaj, France, 104 Blinc, Robert, 9; 11; 14; 27; 51; 52; 156; 159; 160; 167; 169; 173; 194; 228; 238; 239 Bogdanovič, Milan, 104 Bole, Jože, 104 Borisevič, Nikolaj A., 10; 31; 242 Boršnik, Marja, 104 Brajdič, Ivan, 10; 37; 194; 249 Brajkovic, Vladislav, 104 Bratko, Ivan, 9; 30; 241 Bratos, Savo, 10; 31; 242 Bratož, Rajko, 9; 11; 20; 52; 126; 155; 168; 173; 176; 194; 228,231 B ravni čar, Matija, 104 Brecelj, Bogdan, 104 Breznik, Anton, 104 Brodar, Srečko, 104 Broz-Tito, Josip, 104 Brzin, Miroslav, 11; 105; 142; 143; 151; 160; 174; 219; 225 Bujas, Zoran, 10; 21; 232 Butozan, Vaso, 105 Cankar, Izidor, 105 Cevc, EmilUan, 9; 19; 230 Cigoj, Stojan, 105 Cilenšek, Johann, 105; 164 Cooper, Henry R.jr, 10; 25; 237 Cvetko, Drago ti n, 105 Čamo, Edhem, 105; 164 Če lešnik, Franc, 105 Čcrnigoj, Avgust, 105 Čop, Bojan, 105 Čubrilovič, Vasa, 106 Deanovič, Mirko, 106 Demus, Otto, 106 Despič, Aleksandar, 10; 31; 242 Dimitrijcvič, Milan, 10; 41; 197; 253 Djordjevič, Jovan, 106 Djurdjev, Bran i si a v, 106 Djuričič, Ilija, 106 Dolar, Davorin, 9; 27; 53; 239 Dolenc, Metod, 106 Dolenc, Vinko V., 9; 39; 69; 173; 251 Dolinar, Lojze, 106 Drovenik, Matija, 9; 11; 15; 32; 161; 162; 167; 170; 173; 174; 219; 228; 244 Drujaii; Boris, 106 Dyggve, Ejnar, 106 Fajfar, Peter, 9; 11; 27; 53; 54; 154; 159; 160, 162; 168; 173; 194; 228; 239 Feil, Arnold, 10, 21; 232 Ferluga, Dušan, 9; 39; 54; 55; 56; 170; 194; 251 Fettich, Janez, 9; 39; 170; 194; 251 Finžgar, Alojzij, 106 Finžgar, Fran Šaleški, 50; 107 Fischer, Kurt von, 10; 21; 232 Flaker, Aleksandar, 10; 26; 194; 237 Flotzinger, Rudolf, 10; 22; 194; 232 Forstnerič, Franc, 9; 30; 42; 43; 56; 151; 161; 163; 177; 225; 241 Franchini, Aldo, 107 Frangeš, Ivo, 10; 26; 237 Fučič, Branko, 107; 131; 151; 164; 175; 225 Gab rove c, Stane, 9; 19; 219; 230 Gams, Ivan, 9; 32; 57; 101; 178; 221; 244 GantaT, Kajetan, 9; 11; 14; 23; 57; 74; 151; 168; 176; 183; 194; 225; 228; 234 Gaspari, Maksim, 107 Gavazzi, Milo van, 107 Gerškovič, Leon, 107 Gestrin, Ferdo, 50; 87; 107; 123; 124; 125; 151; 164; 175; 225 Giesemann, Gerhard, 10; 26; 237 G Ii goric, Vel i bor, 107 Globevnik, Josip, 9; 27; 58; 170; 238 Gogala, Matija, 9; 32; 44;45; 58; 151; 161; 163; 172; 178; 194; 221; 225; 244 Golia, Pavel, 107 Golič, Ljubo, 9; 2B; 59; 60; 239 Gori čar, Jože, 15; 107 Gosar, Peter, 9; 28; 239 Grabeč, Igor, 9; 30; 194; 241 Grad, Anton, 107 Gradnik, Alojz, 50; 99; 107 Grafenauer, Bogo, 108; 123 Grafenau er, Ivan, 108 Grafenauer, Stanko, 9; 32; 244 Grdenic, Drago, 10; 31; 194; 242 Grickat Radulovič Irena, 26; 237 Grošelj, Milan, 108 Gušič, Branimir, 108 Gyergyek, Ludvik, 9; 28; 239 Hadži, Dušan, 9; 28; 239 Iladži, Iovan,108 Ilafner, Stanislav, 10; 26; 237 Hahn, Erwin Louis, 10; 31; 242 Hajdin, Nikola, 10; 31; 243 Handke, Peter, 10; 37; 249 Hauptman, Ljudmil, 108 Hegedušič, Krsto, 108 Herak, Milan, 10; 34; 220; 246 Hieng, Andrej, 9; 36; 248 Horvat, Matija, 9; 40; 173; 252 Hottinger, Lukas Conrad, 10; 34; 246 Hribar, Valentin, 9; 21; 49; 87; 175; 231 Hrymyc, Vil, 10; 37; 249 Ibrovac, M i od rag, 108 Ilešič, Sveto za r, 108 Ingolič, Anton, 108 Ivic, Milka, 10; 26; 237 Ivic, Pavle, 108; 134; 135; 151; 176; 225 Jakac, Božidar, 109 Jakopič, Rihard, 109 Jakopin, Franc, 9; 23; 85; 173; 220; 234 Jama, Matija, 109 Jančar, Drago, 9; 37; 162; 180; 194; 248 Jemec, Andrej, 9; 37, 62; 161; 168; 173; 194; 248 Jovčič Dimitrije, 109 JuTančič, Janko, 109 Kalin, Boris, 109 Kalin, Zdenko, 109 Kambič, Vinko, 9; 12; 39; 63; 64; 186; 251 Karamata, Stevan, 10; 34; 246 Kardelj, Edvard, 109 Kenk, Roman, 109 Kermauner, Taras, 9; 23; 64; 65; 173; 177; 196; 220; 221; 235 Kermavner, Dušan, 109 Kernel, Gabrijel, 9; 30; 241 Kidrič, Boris, 109 Kidrič, France, 14; 110 Klopčič, Mile, 110 Kmecl, Matjaž, 9; 12; 25; 161; 162; 163; 176; 183; 194; 236 Koblar, France, 110 Kochansky-Devide Vanda, 110 Kogoj, Franjo, 110 Koneski, Blaže, 110 Konstantinovič, Zoran, 10; 26; 237 Kordaš, Marjan, 9; 40; 180; 181; 194; 252 Korošec, Viktor, 110 Kos, Gojmir Anton, 110 Kos, Janko, 9; 23; 66; 67; 194; 199; 235 Kos, Milko, 15; 110; 123 Kosmač, Ciril, 110 Kossack, Georg, 10; 22; 232 Kostrenčic, Marko, 110 Košir, Alija, 111 Kovačič, Lojze, 9; 37; 170; 173; 248 Kovič, Kajetan, 9; 11; 35; 67; 68;99; 100; 141; 169; 173; 180; 195; 228; 247 Kozak, Juš, 111 Kozina, Marjan, 111 Koželj, Ven Če slav, 111 Kralj, Alojz, 9; 11; 14; 28; 68; 69; 151; 160; 168; 171; 178; 195; 225; 228; 240 Kranjc, Andrej, 9; 34; 69; 70; 71; 72; 101; 174; 221; 245 Kranjec, Miško, 111 Krašovec, Jože, 9; 24; 72; 73; 155; 173; 176; 170; 177; 194; 195; 196; 208; 221; 226; 235 Krašovec, Stane, 111 KTatochvil, Josef, lil Kravar, Miroslav, 111; 136; 137; 151; 176; 225 Krbek, Ivo, 111 Kreft, Bralko, 14; 111, 164 Kreft, Ivan, 9; 34; 74; 75; 178; 245 Krek, Gregor, 14; 111 Krek, Uroš, 9; 35; 76; 180; 247 Kretzenbacher, Leopold, 10; 26; 238 Krklec, Gustav, 112 Krleža, Miroslav, 112 Kuh clj, Anton, 14; 112 Kühn, Othmar, 112 Kumbatovič, Filip Kalan, 112 Kuret, Niko, 112 Kušej, Gorazd, 15; 112 Kušej, Rado, 112 Kyovsky, Rudi, 9; 19; 230 Lajovic, Anton, 112 Lajtha, Abel, 10; 41; 253 Laroche, Emmanuel, 112 Lavrač, Ivan, 69; 112; Lavrič, Božidar, 14; 113; Lavrin, Janko, 113 Lebič, Lojze, 9; 35; 76; 77; 141; 194; 247 Leeming, Henry, 10; 26; 238 Lenček, Rado L„ 10; 26; 238 Leveč, Janez, 9; 30; 77; 173; 242 Lipuš, Florjan, 10; 37; 248 Lobe, Feliks, 113 Logar, Janez, 113 Logar, Valentin, 9; 24; 59; 67; 235 Lorkovič, Zdravko, 113; 164 Luckmann, Thomas, 10; 22; 233 Lukič, Radomir, 113; 129; 175; 194; 225 Lukman, Franc Ks a ver, 113 Lunaček, Pavel, 113 Maceljski, Milan, 10; 34; 46; 47; 79; 161; 163; 178; 225; 246 Maček, Jože, 9; 11; 33; 48; 75; 78; 79; 161; 172; 173; 178; 179; 194; 195; 221; 228;244 Majer, Boris, 9; 19; 170; 194; 230 Maksimovič, De sanka, 113 Martinovič, Juraj, 10; 26; 60; 61; 238 Matice tov, Milko, 10; 25; 162; 173; 194; 236 Matičič, Janez, 10; 38; 249 Matjašic, Janez, 113; 164 Mayer, Ernest, 9; 33; 45; 220; 221; 244 McLaren, Anne, 10; 41; 253 Mekuli, Esad, 114 Melik, Anton, 113 Melik, Vasilij, 9; 19; 125; 175; 230 Menait, Janez, 9; 35; 79-82; 100; 194; 247 Meniš, Gian Carlo, 10; 22; 233 Merchant, Mylon Eugene, 10; 31; 243 Merhar, Boris, 114 Merku, Pavle, 10; 38; 249 Micevski, Kiril, 10; 35; 220; 246 Mihajlovič, Mihajlo Lj., 114 Mihalič, Slavko, 10; 38; 249 Mihelič, France, 114; 164; 196; Mihelič, Milan, 9; 36; 247 Milčinski, Janez, 14; 114 Milčinski, Lev, 9; 39; 181; 2S1 Minatti, Ivan, 9; 36; 86; 194; 247 MlinaT, Zdravko, 9; 11; 20; 82; 83; 160; 168; 173; 228; 230 Mlinaric, lože, 10; 21; 84; 232 Mohorovičič, Andre, 10; 38; 250 Mole, Vojeslav, 114 Moravec, Dušan, 9; 24; 51; 85; 177; 195; 196; 220;235 Miiller, Kar ¡-Alexander, 10; 31; 243 Miiller-Karpe, Hermann, 10; 22; 233 Murko, Matija, 114 Mušič, Marjan, 114 Mušič, Zoran, 10; 38; 194; 249 Nahtigal, Rajko, 14; 114 Negovski, Vladimir A,, 10; 41; 253 Nejedly, Zdenek, 114 Ncubauer, Robert, 115 Ncuhauser, Rudolf, 10; 27; 238 Nitsch, Kaziniicrz, 115 Nougayrol, Jean, 115 Novak, Franc, 115; 145; 146; 147; 225 Novak, Grga, 115; Ocvirk, Anton, 115 Olszak, Waclaw, 115 Orešnlk, Janez, 9; 11; 24; 85; 155; 161; 162; 167; 168; 169; 177; 196; 220; 235 Oštir, Karel, 115 Pahor, Boris, 10; 38; 250 Pan te lee v, Dimitar, 115 Paternu, Boris, 9; 24; 85; 86; 169; 235 Pavičevic, Branko, 10; 22; 233 Pavlin, Alfonz, 115 Pavlov, Todor, 115 Pavšič, Vladimir - Bor Matej, 116 Peklenik, Janez, 9; 28; 86; 156; 159; 160; 168; 169; 240 Pcrovic, Slobodan, 10; 22; 233 Persianinov, Leonid Semenovit, 116 Peterlin, Anton, 116 Pirjcvec, Jože, 10; 22; 233 Pitamic, Leonid, 116 Plečnik, Jože, 55; 56; 116 Plemelj, Josip, 116 Pleničar, Mario, 9; 33; 86; 87; 139; 178, 194; 220; 221; 245 Pleterski, Janko, 9; 20; 87; 173; 231 Podre cea, Boris, 10; 38; 250 Pogačnik, Jože, 9; 11; 24; 88; 137; 162; 173; 177; 195; 228; 236 Poldini, Livio, 10; 35; 220; 247 Polec, Janko, 116 Potre, Ivan, 116 Povh, Bogdan, 10; 31; 243 Prelog, Vladimir, 96; 116; 164 Pretnar, Stojan, 116; 127; 128; 164; 175; 194; 208; 225 Prokop, Otto, 10; 41; 253 Rajičič, Stanojlo, 10; 38; 250 Rakovec, Ivan, 116 Rammelmcyer, Alfred, 117 Ramovš, Fran, 14; 15; 117 Ramovš, Primož, 117; 140; 141; 164; 208; 212; 213; 214; 225; 228 Ran t, Zoran, 117 Rao, Chintamani Nages Ramachandra, 10; 31; 194, 243 Ravnikar, Edvard, 117 Rebula, Alojz, 10; 3 S; 74; 194; 250 Rechinger, Kari Heinz, 117; 164 Regen, Ivan, 117 Rigier, Jakob, 117 Rumpler, Helmut, 10; 22; 233 Rus, Veljko, 9; 20; 88; 89; 194; 231 Saeverud, Harald, 117 Safar, Peter, 10; 41; 194; 253 Salopek, Marijan, L18 Samec, Maks, 118 Savič, Pavle, 118 Scidl, Ferdinand, 118 Sever, Savin, 10; 37; 249 Sirotkovič, Jakov, 10; 22; 233 Skok, Pot ar, 118 Slodnjak, Anton, 66; 67; 86; 88; 118 Sodni k-Zupanc, Anica, 118 Sovre, Anton, 57; 118 Spacal, Lojze Luigi, 10; 38; 250 Stankovič, Siniša, 118 Stankowski, Jan, 10; 31; 194; 243 Stanonik, Janez, 9; 25; 89; 236 Stanovmk, Branko, 9; 11; 29; 59; 90; 91; 92; 93; 96; 151; 161; 162; 163; 168; 170; 171; 173; 174; 178; 195; 220; 225; 240 Stefanovič, Dimitrije, 10; 22; 194; 234 Stelč, Franc, 118; 132; 229 Stern, Pavel, 118 Stevanovič, Petar, 118; 138; 139; 151; 178; 225 Stalberg, Erik Valdemar, 10; 41; 254 Straus, Jože, 10; 22; 234 Stupica, Gabrijel, 119 Supičič, Ivo, 10; 23; 234 Svane, Gunnar Olaf, 10; 27; 238 Svetina, Saša, 10; 40; 94; 102; 252 Szentagothai, Janos, 119 Saše J, Jaroslav, 52; 119 Šelih, Alenka, 10; 11; 21; 72; 82; 94; 95; 128; 130; 155; 162; 169; 173; 175; 176; 195; 219; 228; 232 Šercelj, Alojz, 9; 33; 101; 221; 245 Šidak, Jaroslav, 119 Škerjanc, Lucijan Marija, 53; 119 Škerlj, Milan, 119 Škerlj, Stanko, 119 Slebinger, Janko, 119 Snuderl, Makso, 119 Š tam par, Andrjja, 119 Šukije, Lujo, 54; 119; 164 Tavčar, Alois, 120 Tavčar, Igor, 120 Taylor, Alan John Percival, 120 Tesničre, Lucien, 120 Tišler, Miha, 9; 29; 91; 96; 168; 169; 170; 171; 173; 174; 195; 220; 240 Todorovič, Kosta, 120 Tolstoj, Nikita Tljič, 120; 164 Tomovic, Rajko, 10; 32; 194; 243 Toporišič, Jože, 9; 25; 96; 135; 236 Trofenik, Rudolf, 120 Trontelj, Jože, 9:11; 39; 97; 98; 144; 147; 168; 181; 194; 195; 252 Trstenjak, Anton, 85; 120; 164 Tršar, Drago, 9; 36; 95; 248 Turnšek, Dragica, 9; 33; 158; 161; 162; 168; 170; 173; 245 Udovič, Jože, 50; 120 Unger, Felix, 10; 41; 155; 254 Ušeničnik, Aleš, 120 Vavilov, Sergej Ivanovič, 120 Vavpeti č, Lado, 121 Veber, Franc, 121; 214 Vidav, Ivan, 9; 29, 98, 240 VidmaT, Josip, 14; 121 Vidmar, Milan, 14; 121 Vilfan, Sergij, 52; 121; 123 Vodovnik, Lojze, 9; 29 i 98, 99; 168; 178; 195;225;228;241 Volkov, Mstislav Vasiljevič, 10; 41; 254 Vouk, Vale, 121 Vratuša, Anton, 9; 12; 20; 175; 183; 231 Vrišer, Igor, 9; 33; 10V; 178; 244 Vučenov, Dimitrije, 121 Waugh, lohn S., 10; 32; 194; 242 Wolhnan, Frank, 121 Wrabcr, Maks, 121 Zadnikar, Marijan, 10; 21; 232 Zadravec, Franc, 9; 25; 67; 99; 236 Zaje, Dane, 9; 36; 194; 248 Zävada, Vijem, 121 ZiherI, Boris, 14; 122 Zlobec, Ciril, 9; 11; 14; 36; 81; 99; 154; 167; 169; 179; 195; 225; 228; 248 Zupančič, Mitja, 10; 34; 100; 101; 161; 168; 173; 178; 220; 221; 246 Zupančič, Rihard, 122 Zwitter, Fran, 122; 123 Žekš, Boštjan, 9; 11; 29; 94; 102; 154; 161; 170; 172; 178; 195; 228; 241 Župančič, Andrej O., 9; 40; 45; 142; 252 Župančič, Oton, 67; 122; 154; 165; 251 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIIE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 50. KNJIGA 1999 Glavni in odgovorni urednik a kad. prof, dr. Lidija Andolšek-Jcras Jezikovni pregled Marjeta H a m ar Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Prelom Brane Vidmar Tiskarna Tiskarna Skušek Ljubljana, 2000