1, številka.
Ljubljana, 2. jauuarja.
II. leto, 1874.
;V'
g
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta 40 kr. — Posamezni list velja 6 'soldov.
Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodni tiskarni" v Tavčer-jevi hiši „1 lot.el Europa.“
»Slovenski Tednik11
velja za celo leto „	„	pol	leta
2 gl. 80 kr. 1 „ 40 kr.
četrt leta ... —
70 kr.
Denašnji list pošljemo še vsem dosedanjim naročnikom, prihodnjo številko pa samo onim, ki so plačali novo naročnino. Prosimo tedaj vse č. g. naročnike, naj še tekom tega tedna naročenje ponove. Želimo pak vsem veselo novo leto!
Opravništvo „Slov. Tednika".
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
(6. seja.) Deželni glavar dr. vitez Kal-tenegger se spominja na naglo umrlega poslanca Korena. Pravi, da je bil poslanec od leta 1861 brez prestanka, da je bilo njegovo delovanje, akoravno mirno, vendar uspešno. Tudi za kmetijstvo ima umrli kot načelnik podružnice kmetijske družbe v Planini velike zasluge. Na povabilo deželnega glavarja, izrazijo vsi poslanci svoje žalovanje s tem, da vstanejo.
Filozoiično društvo dunajske univerze prosi podpore.
Sekundarji ljubljanske bolnišnice prosijo po dr. llazlagu izročeni prošnji, da se jim poviša plača, ali pa da draginska priklada.
Deželni tajnik Kreč prosi personalne prikla-de. Vse te prošnje se izročijo finančnemu odseku.
Dr. Poklukar izroči prošnjo prebivalcev močvirja na desnem bregu Ljubljanice, naj bi se od 60.000 gold., ki so še za sušenje
močvirja namenjeni, tudi za desni breg Ljubljanica kaj porabilo. (Izroči se gospodarskemu odseku.)
Poslanec dekan Kramar izroči prošnjo občine Stara Loka za podporo, da bi se napravila dovozna cesta k železniški postaji Loka.
Dr. Poklukar in drugovi predlaga, naj sl. zbornica sklene, da je jako nujna potreba, da se izpeljejo železniške črte Loka-Trst in Ljubljana-Karlovec.
Poslanec Braune in tovariši interpelujejo ^deželni odbor, kaj je storil za popravo ceste iz Ljubljane na Velike Lašče, Kočevje in Hrvatsko.
Deželni glavar odgovarja, da je deželni odbor uže sklenil, da ima deželni inžener cesto pregledati in deželnemu odboru nemudoma staviti nasvete.
Poslanec dr. pl. Zavinšek stavi predlog, naj bi se glede na to, da zopet živinska kuga preti, uživanje soli pa je za zdravje živine jako koristno, izrekla prošnja na c. k. vlado, da kakor hitro mogoče, predloži državnemu zboru postavo, da še cena soli zmanjša.
Poslanec dr. pl. Zavinšek in več druzih poslancev interpelujejo vlado, ali bi hotla preiskavati, ali bi ne bilo koristno, da bi se napravilo cesto iz Novega mesta v Metliko čez Gorjanski hrib. Vladni zastopnik obljubi, da bo odgovoril v eni prihodnjih sej.
Poslanec dr. Suppan poroča v imenu finančnega odseka, o računskem sklepu za
1.	1872 zemljisno-odveznega zaklada in proračuna za 1. 1874 in predlaga sledeče:
1.	Računski sklep, tega zaklada za leto 1872 se odobrava.
2. Za zaklado deželnega doneska za leto 1874 naj se 20perc. doklada na direktne davke izvzemši doklado za vojaščino, potem lOperc. doklada na davek vžitnine od vina, vinskega sadnega mošta in od mesa pobira.
3. Deželnemu odboru se ukaže, da naj najvišje dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad po navadnem potu zadobi.
Poslanec Kramarič pravi, da nij pravično, da se samo vinorejcem in vinopiveem zmiraj nov davek naklada. On bi bil zato, da se tudi pivu, katerega po večjem gospoda pije, in žganju davek naloži. Končno nasvetuje, naj se deželnemu odboru naroči, naj skrbi za to, da se tudi pivu in žganju za namene tega zaklada davek naloži. Poslanec Zagorec in dr. Costa podpirata Kramaričev predlog, kateri se s predlogom finančnega odseka vred sprejme.
Poslanec Murnik poroča, da je finančni odsek njemu izročene računske sklepe kranjskega deželnega zaklada in njegovih podza-kladov za leto 1872 in sicer: porodnišnega zaklada, najdenišnega zaklada, norišnega zaklada, zaklada nosilne delalnice, bolnišnega zaklada, gledišnega zaklada in deželno-kul-turnega zaklada v vsili postavkih glede dohodkov in stroškov primerjal z dotičnimi proračuni in za opravičene zpoznal poedine prestope proračunov, katerim so bile neiz-ogibljive potrebnosti uzrok, ter predlaga, da se računski sklep kranjskega deželnega zaklada z končnim gotovim blagajničnem ostankom s 114.719 gld. 4 Va kr. odobri. Skupno premoženje, ki zuaša konec leta 1872 1.421.615 gld. 96 V2 kr., se jemlje na znanje.
„Deželni zbor skrbi, da se ohrani deželnih stanov domestikalno premoženje in druga deželna imovina, katera je po svojem začetku ali po svoji odmembi lastnina kranjsko vojvodine, ter da se ohranijo zaloge in naprave, katere so se osnovale, ali se zakla-dajo izstanovnih, ali deželnih novcev.1'
Deželni odbor naj za to skrbi, da bode iz dolžnih pisem od dno 10. julija 1846 in od 15. oktobra 1848 k terjatvam prejšnjega deželno-stanovskega (domestikalnega) zaklada pripadajoči kapital v znesku 19.000 gold. st.
d. z vsemi od dne 1. maja 1853 zaostalimi in dalje tekočimi 4% obresti v premoženji kranjskega deželnega zaklada natanko razviden, zatorej se preklicuje dotični sklep sl. deželnega zbora od dne 2. marcija 1863, kateri določuje, da bi omenjeni dolg odpisal in v gruntnih bukvah uknjižil.
Vse te predloge zbornica brez ugovora odobri.
O napravi mosta čez Savo pri Radečah sklene dež. zbor sledečo postavo:
§. 1. C. kr. kranjska deželna vlada je pooblaščena, podjetnikom stavbe mostu čez Savo poleg Radeč pravico dati do pobiranja mostarine za rabo tega mostu na 50 let po-čenši od tega časa, ko se most izroči občenju po tarifi, ki je pretresovati med c. kr. dež. vlado in dež. odborom.
§. 2. Med temi 50 leti morajo podjetniki ali njikovi pravni nasledniki most vzdršavati v rednem stanu ter stroške vzdršavanja plačati.
§. 3. Po preteklih 50 letih so dolžni podjetniki ali njihovi pravni nasledniki most brez--plačno in v dobrem stanu izročiti kranjski deželi.
§. 4. Zarad oprostenja od mostarine na tem mostu veljajo vsakokratno obstoječi zakoni glede državnih mostov.
Deželnemu odboru se naroča, da dobode naj višjo potrditev.
O prošnji viteza Gutmannsthala in druž-nikov naj deželni'zaklad da podporo, da se postavi most čez Savo pri Radečah, poroča poslanec Murnik in predlaga sledeče:
1. Vitezu Ludoviku Gutmannsthalu in družnikom se dovoli iz deželnega zaklada podpora 6000 gld. za stavbo mostft čez Savo pri Radečah.
2. Podvzetnikoin se naroča, naj skrbe zato, da se bode konečne ogledne komisije mogel udeležiti tudi deželni inžener.
3. Deželnemu odboru se naroča, da to podporo izplača takrat, kadar bode most narejen, pregledan in prometu odprt.
Poslanec dr. Costa nasvetuje le 4000 gl. podpore, kateri po njegovem mnenji zadoste.
Za njegov predlog govore grof Barbo, Zagorec in dr. Razlag; proti njemu in da bi
se 6000 gl. dovolilo, Dežman in poročevalec Murnik. Zbor pritrdi z enim glasim večine predlogu dr. Coste.
V	imenu finančnega odseka poroča dr. Suppan o dotaciji za kmetijsko šolo na Kranjskem in nasvetuje:
1. Za nakup zemljišča za kmetijsko šolo na Dolenjskem se dovoljuje deželnemu odboru, da iz deželnega zaklada porabi 20.000 gld. in ako treba tudi več.
2. Napravite se dve štipendiji, vsaka po 400 gld. na leto na 3 leta iz deželnega zaklada za sinove kranjske dežele, da se izobrazijo na kaki višji kmetijski šoli, in se zavežejo, da bodo potem najmanje 6 let pod-učevali, proti sistemizirani plači, ali na vi-norejski šoli v Slapu, ali na gospodarski šoli v Šneperku, ali na kaki drugi deželni šoli.
Poslanec dr. Razlag nasvetuje, naj bi se v prvem delu predloga, po besedi „Do-lenjskem1', dodale besede, ako mogoče blizu Novega mesta, in v drugem delu predloga, po besedah „za sinove kranjske dežele,“ besede: ako teh manjka, pa za take, ki so slovenskega jezika zmožni.
Poslanci pl. Langer in Zagorec govore za to, da bi bila šola blizu Novega mesta, potem se predlogi finančnega odseka, z od dr. Eazlaga nasvetovanimi dodatki sprejmo.
Poslanec pl. Langer poroča v imenu šolskega odseka o postavi zarad ponavljav-n i h šol na Kranjskem. Postava se na predlog dr. Coste brez debate sprejme en bloc tudi v drugem in tretjem branji.
Poslanec Murnik nasvetuje, da se:
1. Občini Kranjski gori dovoli za občinske potrebščine v letu 1874 k direktuim davkom 80°/„ doklade, in deželnemu odboru se naroči, naj pridobi za ta sklep Najvišje potrjenje.
2. Občini Kranjski gori pa naj se pove, da se mora zanaprej pri izdelavanji občinskih proračunov ravnati ftrogo po §. 66 občinskega reda. Zbornica potrdi.
Deželni glavar potem naznanja, da bode zarad praznikov prihodnja seja 3. januarja.
Štajerski deželni zbor.
10.	seja 18. decembra. Na dnevnem redu je predlog šolskega odbora o odpravi šolnine in ure d j en ji učiteljskih plač. Poročevalec je dr. S er ne c. Zbornica je dobro obiskana, na galeriji je videti mnogo učiteljev.
Dr. S er ne e utemeljuje nasvete šolskega odbora. Deželni odbor je vsled draginje iz-poznal potrebo, da bi se plače ljudskih učiteljev za 100 gl. na leto povišale. Šolski odbor pa gre še dalje in priporočuje, da se 4. red učiteljskih plač opusti. Pri ustanovi 4 redov leta 1870 se nij mislilo, da je treba ozirati se na osobne različnosti učiteljev glede njihove sposobnosti, nego da mora vsak ljudski učitelj po izpitih in vajah enake predpogoje dopolniti. Različne plače so se postavile samo glede dragine življenja v raznih krajih dežele. A izkustvo uči, da te različnosti nijso tako velike, da bi trebalo četvero različnih plač. Velika nepristojnost za one kraje, ki so bili v 4. red uvrsteni, pa je bila, da so učitelji vedno se spreminjali, ker so prosili na bolje plačana mesta in da so taki kraji bili pogosto dalje časa brez učiteljev. To je na kvar poduku, kajti učitelj in učenec se morata tako rekoč drug druzemu privaditi in vedno potovanje učiteljev iz kraja do kraja ne da učitelju, da bi stopil v potrebne prijateljske razmere z ljudstvom. Zato so skoraj v vseh kronovinah le trojne plače, na Kranjskem celo le dvojne.
Ako se ustanove plače po 600, 700 in 800 gld., znašajo skupni stroški za ljudske šole 769.000 gl., od katerih se mora odraču-niti zuesek 70.000 gl. za ona učiteljska mesta, ki so brez učiteljev. Za celi znesek plačajo šolski okraji 333.000 gl. (10 kraj. na gold. šolska priklada) in dežela 344.000 gl. Šolnina je izvzemši ljutomerski okraj že povsod odpravljena.
Poročevalec dr. S er n ec priporočuje, naj zbornica sprejme predlog šolskega odbora.
V' generalni debati so govorili Karajan, grof Platz, kateri v imenu konservativnih poslancev izreka, da stoji njegova stranka
na stališči lanske izjave, tedaj protestuje zoper odpravo šolnine: Reuter, Walterskir-chen, Lohninger in še drugi.
Walterskirchen nasvetuje, da se načrt vrne šolskemu odboru v popravo v tem smislu, da se vsi stroški za ljudske šole plačajo iz deželnega zaklada.
Po tehtnem odgovoru poročevalca dr.
S ernca je bil zavržen predlog Walterskirchna z 32 proti 23 glasom. Konservativci so za Walterskircbnov predlog glasovali, Slovenci za Sernčev. Predlog šolskega odbora je bil potem za podlago specijelne debate sprejet.
Prihodnja seja 19. decembra. Nadaljuje se debata o šolski postavi.
Omenil sem, da je deželni odbornik dr. Schloffer v eni poslednjih sej razžalil finančni odbor, očitaje mu, da stavi lehkomi-selno in površno svoje predloge. Vsled tega je finančni odbor zahteval, da dr. Schloffer prekliče svoje besede. A dr. Schloffer tega nij hotel storiti, ampak se je, kakor poizvemo, odpovedal deželnemu odborništvu.
11.	seja 19. decembra. Specijalna debata o učiteljskih plačah in odpravi šolnine.
Šolski odbor nasvetuje, da bi odslej bile samo trojne vrste plače po 800 gl., 700 gl. in 600 gl. Renter predloži, da ostanejo štiri razredi, kakor dozdaj in da so plače za učitelje I. razreda 800 gl., II. 700 gl., III. 600 gl., in IV. 550 gl. Po dolgem govorjenji je sklenil deželni zbor: Od 1. maja 1874 dobivajo učitelji na ljudskih šolah I. reda 800 gld., II. reda 700 gl., III. reda 600 gld. in IV. reda 550 gl. Tukaj moram omeniti, da so šole I. in II. reda večjidel na zgornjem Štajerskem, šole IV. reda pa samo na srednjem in zlasti na spodnjem Štajerskem. Zato so slovenski poslanci glasovali, da bi bili samo trije razredi šol, tedaj tudi učitelji na slovenskem Štajerskem tako plačani, kakor na gornjem. Dokler se to ne doseže, bodo učitelji zmirom silili na mesta, kjer dobivajo boljše plače in se iz spodnjega na zgornji Stajer preseljevali. Deželni odbornik dr. Fleck je pri tej priložnosti nekako osramotil slovenske učitelje, rekoč, da pridejo iz Kranj-
skega na Štajersko , kjer so boljše plače, a da ne ostanejo na spodnjem Štajerskem, ampak zavolj par goldinarjev višje plače silijo na zgornji Štajer, kamor jih radi vzemo, na spodnjem Štajerskem pa pomanjkuje učiteljev. Upamo, da se odslej to ne zgodi, ker so plače učiteljev povišane. Naj bi ostali slovenski učitelji na slovenskih tleh.
Dalje so se prejele sledeče odločbe:
Ravnatelj ali podučitelj dobiva prilogo, ki znaša v Gradci in na šolah I. in II. reda 100 gl., na šolah III. in IV. reda pa 50 gl: Dokler začasno nastavljeni učitelji nemajo spričala, dobivajo samo 60 do 70 odstotkov od redne plače.
Stalno nastavljeni podučitelji dobivajo plačo, katera znaša 80 odstotkov učiteljske plače na isti šoli; dokler pa nemajo spričevala, pa samo 60 odstotkov.
Učiteljice dobivajo ravno tako plačo, kakor učitelji in se jim dovoljuje, da se smejo omožiti. Dozdaj jim je to bilo prepovedano.
Pri vsaki točki je bilo dosti govorjenja, predno je bila sprejeta.
12.	seja 20. decembra. Nadaljuje se debata o učiteljskih plačah in odpravi šolnine.
Po VIII. členu postave je šolnina na vseh javnih ljudskih šolah na Štajerskem od
1.	oktobra 1874 naprej odpravljena.
Glede graškega mesta nasvetuje šolski odbor, da se mestu tretjina stroškov za plače učiteljske povrne iz deželnega fonda. To bi znašalo kakih 20.000 gl. na leto. Graško mesto plača namreč samo svoje učitelje, ki veljajo nad 50.000 gl. na leto. Poleg tega mora graško mesto tudi one deželne priklade plačati, katere so za šolske namene naložene. Poslanci graškega mesta dr. Rechbauer, Schreiner in drugi so skušali dokazati, da bi krivica bila za Gradec, ko bi ničesa ne dobival iz deželnega fonda. Vendar je deželni zbor in to po pravici sklenil, da se z Gradcem ne bode delala izjema in da ne dobi posebne podpore iz deželnega fonda.
Dosti govorjenja je še bilo zarad odločbe , koliko odstotkov morajo naložiti okraji na direktni davek, da se plačajo stroški za
šole in učitelje. Dozdaj so okraji nalagali po 10 kr. na gold. direktnega davka brez priklad; šolski odbor nasvetuje, da tudi za-naprej se po 10 kr. nalaga, a na direktni davek s prikladami vred; to bi bilo skoraj za tretjino več, kakor dozdaj. Lohninger nasvetuje, da se naloži le 7 kraje, na direktni davek s prikladami vred in ta predlog je obveljal. Kar je potem premalo za učiteljske plače, doplača deželni fond. Že za leto 1874 se mora tako ravnati.
S tem so bile po tridnevni debati vse točke sprejete.
Učiteljske plače so uredjene tako, kakor se je dalo z ozirom na priznano potrebo po-vikšanja plač, a tudi na davkoplačevalce.
Dr. Sem ec je kot poročevalec šolskega odbora imel teško stališče, a se skazal parlamentarično izurjenega govornika, ki ve kratko in jedernato odbiti protivne naskoke.
Potem pridejo na vrsto poročila finančnega odbora. Šub velja deželo 12.000 gld. na leto. Deželnemu odboru se naroča, naj prosi vlado, da dotičnim okrajnim glavarstvom ukaže, da na ogerski meji branijo ciganom prestop na Štajersko.
Za žan dar meri jo, to je za stanovanja , plača deželni fond 15.000 gold., za predprego (Vorspann) 8500 gld. Posilna delavnica v Gradci kaže stroškov 12904 gold., a dohodkov le 3527 gl., tedaj doplača dežela 9377 gl. in stane vsaki v delavnici zaprti potepuh deželo 180 gl. na leto. Za požarno stražo na graškem gradu ima dežela 7650 gl. plačati; deželnemu odboru se zaukaže, da vendar enkrat pogodbo z graškim mestom zarad te straže dožene.
Seja se sklene.
13.	seja 20. decembra zvečer. Finančni odbor poroča. Deželni zbor dovoljuje za okrajne ceste 1. reda 80.000 gl., za popravljanje in narejanje okrajnih cest
4.	reda 40.000 gl., podpore za okrajne ceste
2.	reda 15.000 gl., za prezidanje Weiz-Birk-feldiške ceste 48.500 gld., sploh za ceste 188.300 gl., ki se imajo iz deželnega fonda plačati. Za reguliranje Aniže se privoli letni znesek 11.250, za izvanredue stroške 8200 gl.
Deželnemu odboru je naloženo, vlado prositi, da stori predloge zarad reguliranja Mure in Savine še v tej sesiji.
Glede železnic sklene deželni zbor: Zidanje železnic Dunaj-Novi in Knittel-feld-Zaprešič, kakor pontebske in solno-graške, zadevlje v prvi vrsti interese štajerske dežele. Deželni zbor tedaj pričakuje, da bode vlada ko najhitreje storila take predloge državnemu zboru, po katerih bode mogoče, da se zidanje teh železnic skoraj začne.
Razne prošnje se rešijo. Vinorejna društva v Mariboru, Ljutomeru, Slovenski Bistrici in Ptuji prosijo, da se nastavi posebni potujoči učitelj za vinorejo in kletarstvo, kateri bi hodil po vinorodnih krajih in pod-učeval v vinstvu in kletarstvu. Prošnja se izroči deželnemu odboru, da stori v prihodnji sesiji svoje nasvete.
Omeniti moram, da je baron Washington vprašal vlado, kaj misli storiti proti živinski kugi, ki se je na spodnje Štajersko zatrosila. Namestnik Kttbek obljubi, da bode vlada vse storila, da se kuga ustavi. Dr. Schloffer se je denes deželnemu odborništvu odpovedal.
Deželni zbor je odložen do 5. januarja.
Goriški deželni zbor.
(VI. seja 10. decembra.) — Več novih peticij se izroči dotičnemu odseku. — Glavar naznani, da je baron Pretis-u podaljšal dopust za 8 dnij. Polay-u se dovoli z večino glasov 14dnevni dopust. — Glavar poroča, kako je presv. cesar sprejel deputacijo, ko mu je poklonila zborovo čestitanje in kaj je odgovoril. — Dalje poroča, da je naročil gosp. ministru za notranja opravila zborovo peticijo za izbris enoletnega davka in za podpore iz državnega zaloga, da se pomaga tukajšnjim kmetovalcem in delavcem, v tistih okrajih in občinah, kjer jih je slaba letina najhuje zadela. Omenja, da je vlada uže poznala te razmere, da je celo cesar v svojem pogovoru obžaloval nezgodo, katera je zadela našo deželo, in da*se je nadejati ugodne rešitve.
O prvih dveh točkah poroča poslanec Doljak v imenu finančnega odseka, po
kojega predlogih se potrdita brez ugovora proračuna za 1. 1874 deželno-občinskega in go-spinskega zaloga.
Ker je deželni odbor preklical svoj predlog zastran združenja občin, odpade 3. točka dnevnega reda in jame se razpravljati četrta, to je Doljakov predlog zastran nekaterih pre-naredeb v deželnem redu in v odborovem organičnem redu.
Dr. Pa j er opazuje, da se deželni odborniki glede na določbo §. 34 deželnozbor-skega opravilnika ne morejo udeležiti razprave tega predmeta. Po Doljakovem predlogu bi morali namreč odborniki brezplačno službovati, stvar zadeva tedaj kolikor toliko osobni interes odbornikov in zato, meni Pajer, ne morejo pri razpravi navzočni biti. Sicer, zagotavlja dalje, da bi se oni ne udeležili te razprave, tudi če bi jim ne bilo prepovedano po omenjenem §. 34, — ker je stvar za nje vendar nekako delikatna.
Na to zapustijo 4 odborniki dvorano. Doljak pa ugovarja mnenju predgovornika in predlaga, naj zbor izreče, da so deželni odborniki dolžni udeležiti se razprave tega predmeta.
Glavar opazuje, da ne more pripustiti debate in glasovanja o tem predlogu, ako se mu ne izroči v postavni obliki. Potem pa konstatuje, da nij več postavnega števila poslancev v zbornici in sklene sejo.
Domače stvari.
— (Dr. Vošnjaka) je imenovalo dunajsko slovensko društvo „Slovenija“ v shodu 24. p. m. za častnega uda.
— (O prihodnjem ljubljanskem škofu) se je vendar enkrat začelo obče govoriti in pričakovati je, da utegne kmalu imenovan biti, ker ga res tudi dosti dela čaka. Vse stanove v deželi bi zadovoljilo imenovanje našega rojaka in stolnega prošta g. dr. Pogačarja, kateremu so razmere našo škofije na tanko znane in kateri bode gotovo, tudi svoje skušnje in bogate duševne darove za to porabil, da bi cerkvi na čast in domovini na srečo služilo. Novi škof bode na cerkvenem polji imel neizmerno
veliko opraviti. Za ta poklic je zgoraj imenovani gospod posebno sposoben in tudi vemo, da pred vsem ljubi delovanje na cerkvenem polji, torej smemo od njegovega imenovanja naj boljši vspeh pričakovati.
— (Na Notranjskem) bo 8. tega meseca volitev poslanca v deželni zbor. Vo-lilcem priporočamo, naj volijo gosp. Mrena iz Begunj za poslanca.
— (Koze v Ljubljani) se vedno širijo. Zdaj je polna že tudi druga bolnica za silo v Trnovem kozavih bolnikov.
— (Iz Bleda) se nam piše: 23. dec. sta peljala dva fanta preko blejskega jezera velik čoln kamenja v veliki ladije. Ko priveslata do srede jezera, pretrga se jima čoln in se v globočino utopi. Po sreči sta se fanta vsak za eno desko vlovila in nad vodo vzdržala. Klicala sta na pomaganje tako dolgo, da ju je zashišala Jera J., ki je precej en čoln odpela in veslala do srede, da je fanta iz vode rešila. Pogreznene ladije ne bodo nikoli dobili, ker je jezero tam nad 19 sež-njev globoko.
— (Goveja kuga.) V Konjicah je dozdaj 41 goved za kugo poginilo.
— (Uboj.) V Jaršah pri Mengišu je bil zadnje dni velik poboj. Nekega fanta so s koli namahali, pozneje ga pa še z nožem zaklali. V nijenem delu Kranjskega se ljudje ne pobijajo tako, kakor na Posavji, in človeku niti po dnevi nij varno po tamošnjih cestah hoditi.
— (Volka) je ustrelil — kakor se nam z Gorenjskega piše — lovec v Grjušah v Bohinji. Ta volk je že 4 leta kmetom škodo delal in je naredil, kakor pravijo, za 17000 gold., ker je dosti mladih žrebet, volov, ovac in kozlov raztrgal. — Govore, da se v Bohinji še dva volka klatita.
— (Nesreča) 14. p. m. se je pri Podčetrtku kmetski fant v Sotli utopil. Pil je prej celo popoldne poleg svojih tovarišev; na večer pa domov šedši v Sotle zašel in stoje utonil. Nekaj tednov prej pa se je na hrvaški strani Podmilonom nek kmet obesil in zraven z nož'em vrat prerezal. Uzrok samomora je neznan.
Odprava šolnine.
Štajerski deželni zbor je sklenil, da se na Štajerskem v ljudskih šolah ne sme nobena šolnina pobirati od šolarjev. Ta sklep je prav pameten. Starši so zdaj prisiljeni svoje otroke v šolo pošiljati, tedaj bi krivično bilo, da bi se jim še to breme naložilo, da bi šolnino od svojih otrok plačevali. Oni imajo tako skrbeti za hrano, obleko in sploh za dobro izrejo svojih otrok, dobiček od dobre izreje pa ima vsa dežela in vsak človek, tudi neoženjeni in taki, ki nemajo otrok. Zato je pravično, da pripomagamo vsi deže-lani pri vzdrževanji šol in plač učiteljev, pa ne da bi samo oni starši, ki pošiljajo otroke v šole, morali po šolnini skrbeti za šole in učitelje.
Odkod tedaj dobivajo na Štajerskem učitelji svoje plače? Deželni zbor je stvar tako uravnal, da se v vsakem okraji napravi okrajna šolska kasa. V to kaso zalagajo okraji po 7 kr. od enega goldinarja svojega davka. Ti zneski pa ne zadostujo, da bi se učitelji mogli samo iz njih plačati, zato mora povsod deželna kasa pripomagati. Ona do-daje vsakemu okraju, kolikor je premalo v okrajni šolski kasi. Vsled tega pa mora dežela višje priklade nalagati.
Nekateri mislijo, da bi najbolje bilo, ko bi dežela prevzela vse plače učiteljev. Mi temu ne moremo pritrditi. Kdor plača učitelje, ima tudi pravico jih imenovati, od enega mesta na druzega prestavljati in sploh nadzorovati. Če jih dežela plača, potem imenuje deželni šolski svet v Gradci vse učitelje za celo Štajersko. Okraji pa bi pri tem ničesa ne imeli govoriti.
Reče se, da bi potem graško mesto dosti pripomagalo, ker plača Gradec erez
5.	del vseh davkov Štajerskega. Kes je, da bi se tako prihranil 4)lizu 1 odstotek deželne priklade. A kakor rečeno, bi izgubili okraji pravico učitelje imenovati, dalje pa bi tudi vlada teško pritrdila takemu sklepu deželnega zbora.
Klerikalni ali konservativni poslanci v štajerskem deželnem zboru so baje glasovali za to, da bi dežela prevzela plače učiteljev.
Zastrmeli smo, ko smo to slišali. Od njih smo pričakovali, da bodo branili samoupravo in pravico okrajev, ne pa celo šolstvo prepustili deželnemu šolskemu svetu, v katerem sedi 9 vladnih mož. Klerikalci menda nijso dobro razumeli, zakaj daje šlo. Slovenski poslanci razun Hermana pa so glasovali za to, da se stroški za šole dele med okraji in deželo.
Klerikalci so tudi proti odpravi šolnine govorili; oni hote, da stariši plačajo šolnine za svoje otroke. Temu se ne čudimo; duhovniki nijso oženjeni, tedaj nemajo otrok, da bi jih pošiljali v šolo. Ce se šole in učitelji iz davka plačujejo, morajo ravno tako duhovniki od svojih dohodkov, gruntov itd, pripomagati, kakor vsaki drugi, kdor plača davke. To pa jim seveda nij ljubo.
Plače učiteljev na Štajerskem so ured-jene po 550, 600, 700 in 800 gld. na leto. Za te povišane plače so tudi klerikalni poslanci z g. Hermanom glasovali. Lepo je, da so ti gospodje prevideli, da učitelji pri zdanji draginji s svojimi plačami nijso mogli izhajati. Vendar moramo reči, da so klerikalci tudi v tem oziru nedosledno ravnali; oni bi morali po svoji izjavi glasovati za predlog deželnega odbora, kateri je hotel samo 500 gl. na leto IV. razredu privoliti.
Učitelji so zdaj tako plačani, da morejo živeti s svojo plačo; zato pa od njih pričakujemo, da z vso marljivostjo skrbe za poduk mladeži in nam vzrejajo v duhu časa in krščanstva poštene in značajne rojake.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Graika mestna občina protestuje proti temu, da je deželni zbor šolnino odpravil. Zato so poslali deputacijo na Stre-mayra s prošnjo, naj cesar postave ue sank-cijonira. To so nemški liberalci.
Ministersko posvetovanje v Pešti je veljalo postavam o ukvartiranji vojakov in vojni upravi.
Vnanje države.
Papeš je 24. t. m. sprejel prisego petero novih kardinalov, katerim je potlej glavo ? rudečim klobukom pokril. Kardinal Franchi je imel goreč govor, kateremu je
Pio IX. odgovoril. Milanski „Perseveranzi“ se iz Rima piše, da je bilo izvoljenje mon-signora Falcinelli-ja, nuncija na Dunaji, zelo neprijetao , ker se ta prelat ne vede tako, kakor bi se moral, in vedno nove težave pro-uzročuje.
Vrancoslei škofje tekmujejo med so-boj, kateri bo v kakem pastirskem listu ali sploh v kakem razglasu na liberalce bolj zabavljal. „Moniteur“ pravi, daje vladi zaradi tega zelo žal, in pravi, da je naučni minister izdal razglas, v katerem škofom zapoveduje, naj spodobno govore. Monsignor Plan ti er, škof v Nimes, je v nespodobnosti še nekako najbolj odličen. V izgled naj bo sledeči pobožni vzdihljej: .... Za papeža se bo v Berlinu izvolil lažnjiv duhovnik, bog ve kdo bo roparja Reinkensa za papeža „starokatoli-čanov“ blagoslovil! Okolo njega se bode razun nadušljivega Dollingerja, ki nij drugega, kakor živeča mrha, zbrala peščica topih duhovnikov, katerim je na čelu zapisano, da so živina. — Zadnje dni se je razglasila „žolta knjiga11. Republikanski žurnali so prav zadovoljni, da Decazes obdrži zunanje zadeve, in upati je, da bo sedanja vlada, kar se tiče zunanje politike, enako hodila s Thiersovo vlado, in to je najboljši odgovor onim vročekrvnim kričačem, ki hočejo Francosko proti Italiji v križansko vojsko poslati. Žolta knjiga ne izpregovori ni črkice o tako imenovanem „rimskem vprašanji". Italijanski minister je terjal, da se francoska ladija nOrenoqueu iz voda Civitte vecchie odpelje, kar je Decazes obljubil. Ko bi se „Orenoqueu domov poklical, bil bi to ultramontaneem največji dokaz, da je Mac-Mahonova vlada mi-roljubna. V svetem strahu tedaj vpijejo, da se na Francoskem, ki se je ravnokar sramotno odkupilo, ne sme pridigovati mir. — Klerikalci tedaj žele vedne vojske; bila bi torej mrzla kopel dobra, da se jim malo kri ohladi.
Razne stvari.
*	(O preljuba loterija). Uradnik neke dunajske agencije, Funk, je bil postal mahoma hud loterijsk igralec. Čem bolj ga je nesreča preganjala, tem več je stavil. Včasih je po več sto goldinarjev dal na eno številko, končno celo 4.000 na eno. Denar je svojemu gospodarju iz kase jemal, in mu počasi nad 50tisuč gold. iznosil. Tudi znanemu sleparju Orlici v Brlinu je večkrat pisal, naj mu pošlje nezmotljivih številk, pa jih nij hotel, ali pa znabiti sam nij vedel za-nje.
*	(Kuhar, ne kuharica.) 11. p. m. je hotela v Pešti neka 45 let stara ženska ogoljufati kmetico, ki je jajca prodajala. Pandurji zapro kuharico, ki je nže nad 20 let v Pešti služila. Pri zdravniškem preiskavanji se je pokazalo, da je Veronika Juhas, tako se je namreč goljufiva kuharica imenovala — moškega spola. Na vprašanje, kako da nosi žensko obleko, je „kuhar“ odgovoril, da so ga od mladih nog kot žensko oblačili. Po obrazu je gladko obrit, lasi mu visijo čez pleča. Zaprli so ga prvo noč med vjetnice, drugo pa je moral že pri moških arestantih prenočiti.
Tržna poročila.
Iz Budapešte 27. dec. Kupcev je bilo še precej, toda pripeljalo se žita zavoljo ve-licih praznikov nij veliko. Posebno pšenica je bilo od začetka tedna za 10 kr. poskočila ; v soboto pa je bila celo za 15 do 20 kr. dražja. Prodali so pšenice okolo 50.000 centov. Rež je imela 'prav slab semenj ; dobra sorta je z največjim trudom ostala pri stari ceni, slaba pa je precej za 10 do 15 kr. padla in so je komaj 8000 vaganov prodali. Ječmenov trg je bil tudi zaspan, in ker se je 10—15 kr. manje ponujalo, so se prodajalci zelo držali z blagom. 15.000 vaganov so ga prodali. Koruza je svoj semenj s tem začela, da je za 5 do 10 kr. odnehala. Prodali so je okoli 20.000 centov. Oves je bil od konca po ceni preteklega tedna; pozneje pa je zaradi slabega pripeljavanja za 2—4 kr. poskočil.
Tržne ceno.
V Ljubljani 31. decembra 1873.
Pšenica 7 gl. 20 kr.; — rež 4 gl. 80 kr.; — ječmen 4 gld. — kr.; — oves 2 gl. 10 kr.; — ajda 4 gl. 10 kr.; — pros6 4 gl. 50 kr.; — koruza 4 gl. 80 kr.; — krompir 2 gl. 50 kr.: — fižol 6 gl. 80 kr.
— masla funt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— Špeh frišen — gl. 30 kr.; — Špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 21/:) kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletine funt 30 kr.; ■— svinjsko meso, funt 25 kr.; — sena cent 1 gld. — kr.; — slame cent — gl. 75 kr.; — drva trda 8 gld.
— kr.; — mehka 5 gl. 50 kr.
Loterij ne srečke:
Na Dunaji 28. dec. 34. 66. 75. 20. 72.
V	Gradci 28. dec. 51. 39. 45. 5. 7.
En »reberui goltlinar velja 1 gold. 6 kr. v bankovcih.
IzdateU in za uredništvo odgovoren Matej Stergar.
Tisk „Narodne tiskarne11 v Ljubljani.