___ 2 ___ Gospodarske stvari. Krompirjev žužek, slivni rivčekar in pa krvava uš. Tri nove nadloge, katere iz severne Amerike žugajo kmetijstvu našemu. SI. ministerstvo kmetijstva je z razpisom od 8. decembra u. J. razposlalo družbam kmetijskim poduk za-rad gori imenovanih treh mrčesov, kateri v severni Ameriki neizmerno škod) delajo, pa so se že tudi dalje pomaknili. Ker bi tedaj utegnile tudi dežele našega cesarstva nesrečo doživeti, da bi se razširila ta nadloga tudi po njihovem polji in njihovih vrtih , zato želi ministerstvo, naj bi naši kmetovalci že zdaj nekoliko poznali omenjene mrčese, in zato je tudi odboru družbe kmetijske Kranjske naročilo, naj on skrbi za razglas poslanega mu poduka. Vsled želje družbenega odbora, naj bi „Novice" razglasile ta poduk, ga priobčimo v našem listu. Takole se glasi ministerski poduk: 1. O krompirjevem žužeku. Ta žužek (keber) Kolorado žuže k (Dorvphoria decemlineata) imenovan, je v severni Ameriki ža znan blizo 45 let. Najprej so ga našli na nekem divjem krompirju (solanum rostratum), na skalovitih gorah (Rocky Mountxins) v zahodu zedinjenih držav, in oso-bito poleg reke Kolorado; odtodi ime njegovo. Sčasoma je zlezel ta žužek tudi na ves drug krompir, kjer je obilo paše našel in se zato strašansko pomnožil ter prava nadloga ondašnjim deželam postal. Silovito je drl od zahodnih krajev v vzhodne; 1865. leta je prekoračil reko Missisipi, ter do leta 1870 že prišel cel6 do Kanade, in zdaj ga imajo že povsod v vzhodnih državah. Ze 1. 187^ je državni entomolog C. V. Rilcy skrb razodel, da ne bi v malo letih že do bregov A t-lantiškega morja prišel, kajti vsako leto se okoli 50 Angleških milj dalje v vzhodne države pomikuje, povsod stanoviten zarod zapustivši. Mogoče je tedaj po takem , da prekorači tudi Atlantiško morje in da bode grozovita nadloga krompirjevemu polju po vsi Evropi. Tega se je že dandanes silno bati, zato je že zdaj treba , vso pozornost obrniti na to novo šibo krompirjevega polja. Krompirjev žužek je tako velik, kakor naša navadna polonica (božja kraljica); njegova krila so rumenkasto bela; na vsakem krilu ima po 5, tedaj na obeh skupaj 10 podolgastih črnih lis (prog); zato latinsko ime njegovo: „sedmoprogasta doriforia". — Lahko ga je tedaj spoznati. — One (babice) ležejo po 1000 in še več jajČic, iz katerih se rujavkasto ali rumenkasto-rdeče gosenice (ličinke) s črno glavo iu črnimi nogami izvalijo; na vsaki strani života ima gosenica dvojno vrsto črnih inarog. Gosenica se zarije v zemljo in ondi premeni v mešiček fbubo) enake barve. Jajčica so pri-zorna, pomarančne barve, drže se spodnje strani krompirjevega perja. V 30 — 40 dnevih postane iz jajčeka žužek (keber); v enem poletji se zapiodi po njem čvetero rodov. Gosenice njegove požro krompirju vse perje, in s tem pokončajo ves krompir. Ker se teh gosenic prikaže na milijone in milijone, zato je škoda ogromna. V več krajih Amerike je ta mrčes pokončal ves krompir tako, da ga ne sadijo več. In nobene pomoči ni zoper to nadlogo, kajti obiranje jajčic in gosenic iz perja krompirjevega, pa tudi potresanje z raz- jedljivimi rečmi itd. nič ni pomagalo; najbolj se je še koristno skazalo potresanje perja s tako imenovanim Scheelo vim ali Parižkim zelencem (Scheelesehes Griin). Pomeša se ta zelenec z moko, živim apnom in mavcem, katerih se vzame 25—30 delo/ več kakor pa zelenca. Al ta zmes je hud strup, zato ni varno rabiti je. Tak je krompirjev Koloradovec. Bog obvaruj naše polje te nadloge , ki bi se s tem lahko zanesla tudi v dežele nase, ker se večkrat vozi Amerikanski krompir tudi v naše dežele. Krompirjev žužek, slivni rivčekar in pa krvava uš. Tri nove nadloge, katere iz severne Amerike žugajo kmetijstvu našemu. (Dalje.) 2. Slivni riveekar. Drugi škodljivi žužek (keber), ki je že tudi strašno veliko škode napravil v severni Ameriki, je slivni ri v ček ar (Conotrachelus nenuphar) ; v domačiji ga imenujejo „C ur culi o" ali pa „Turek". Slivni rivčekar je majhen, hrapov (negladek), gr-bast in rujavkast žužek, ki spada v mnogobrojno vrsto rivčkarjev (Rlisselkafer, Curculionidae). Blizo ^/5 palca je dolg brez rivca, in se od druzih rivčkarjev lahko loči v tem-le: na sredi obojnega svojega krila ima podolgast grb, ki je podoben noževi ojstrini in je črnemu pečatnemu vosku enak, za tema grboma je široka proga ilovčne barve v sredi bolj ali manj bela. One (babice) navrtajo že v prav mlade slive luknjice in položijo v vsako okroglast beli jajček. V vsem skupaj ena babica zleze 50—100 jajčic in sicer najraji v slive in češplje, breskve in marelice, pa tudi v češnje, jabelka, hruške in kutne. Iz jajčica se izleže ličinka , prav droban, mehak in breznožni črv z roženo glavico, ki se redi od še nezrelega sadja. Sad, v katerem je ta črv, ne dozori več, ampak odpade, razun češnje, ki vendar še dozori. Potem se ličinka v zemljo zarije in v mešiček (bubo) spremeni, iz katerega popolnoma dozoren žužek izleže. Ce ta mrčes ne najde sadja s košicami, gre na sadje s peškami; kjer pa tudi tega ni, ogloda skorjo mladik nježnih vejic. Slivni rivčekar se pomnoži v tako neverjetno velikem številu , da pokonča sadno drevje celih dežel, kar se je zgodilo že večkrat v deželi Missouri in Illinois. Tudi ta keber potuje že več časa iz kraja v kraj, od zahoda v izhod, in bode kmaiu priromal do bregovja Atlantiškega morja. Pomočki, s katerimi preganjajo v severni Ameriki to škodljivo žival, so: sad, ki odpade, Amerikanci marljivo pobirajo in ga prešičem pokladajo; okoli debla dreves narejajo ovoje, v katerih kebri radi prenočijo; tudi imajo mnogovrstne mašine, s katerimi te kebre lovijo ; pod drevesa in okoli dreves razpno namreč okrilja, v katera padajo kebri, kedar drevo potresajo. Ker se ta keber, če ga majhno stresejo, brž v mrtvega potuhne, zato tega mrčesa po tem načinu kar na milijone vlove, ki v imenovana' okrilja pade. % (Konec prihodnjič.) Krompirjev žužek, slivni rivčekar in pa krvava uš. Tri nove nadloge, katere iz severne Amerike žugajo kmetijstvu našemu. (Dalje.) 3. Krvava uš. Tretji nevarni mrčes, enak trtni uši je krvava uš (Schizoneura, ali Aphis, lanigera), ki ima od tega svoje ime, ker Če jo zmečkaš, da krvav sok od sebe. Ona je tudi iz severne Amerike konec poprejšnjega stoletja v Evropo se preselila, najprej v Skočijo; na Nemškem jo poznajo že 40 let; v Avstriji dozdaj še ni znana. Krvava uš je blizo 2 milimetra velika, in rumenkaste , včasih tudi rujave barve. Posebno se iz tega spozna, da po hrbtu ima bele, bombažu enake, iz voščenih nitek obstoječe spuščaje, ki so večkrat 3 do 4krat dalji kakor život njen. Pomnožuje se pa ta krvava uš tako silno, kakor je navada to pri vseh plemennih krvavih uših. Ona (babica) zleze v jeseni 30—40jajčic, iz katerih spomlad pride prvi zarod, po katerih se vsacih 14—20 dni zaredi drugi zarod; one rodijo živo mladino, ki prvi čas svojega življenja biva v gori imenovanih bombažastih spuščajih, ki se večkrat odtrgajo in po vetru daleč krog in krog razneso. V jeseni se prikažejo oni in one kot popolnoma izrejeni kriljati žužki. Krvava uš se redi od soka jablan, zato navrta mlade nježne vejice jablani; kjer je vejica navrtana bila, se naredi rak, kateri se čez celo drevo razširi, ako ni hitre pomoči, potem pa celo drevo konec vzame. Po tem načinu so v Normandiji jablane na prostoru čez 10 kvadratnih milj popolnoma pokončane bile. Kavno tako je grozno škodo ta uš naredila na Angleškem, v Renskih pokrajinah in v novejšem času na Vir-temberškem. Že od daleč se poznajo drevesa, v katera se je ta krvava uš vrinila, kajti ona kažejo rakove izrastke in neko posebno bolehanje v vsem. Pri natančni preiskavi se vidi na spodnjih straneh mladih vejic bombažasta, belkasta prevleka, ki nekoliko na višnjevo barvo cika, katera izvira iz gori imenovanih voščenih spuščajev. Žival ta sedi v velicih trumah skupaj , ki obstoje iz babic brez kril in velike množine mladih. Kedar se je krvava uš zaplodila na kakošnem vrtu, ni skoro mogoče je več zatreti. Zato je treba paziti, da se ta mrčes kar brž iz začetka zasledi in vse stori, da se popolnoma pokonča. Zbor Virtemberških vino- in sadjerejcev v Schorndorfu 21. septembra 1. 1. je v tej zadevi nasvetoval tole: Najbolje sredstvo za pokončanje krvave uši je krtača, ko se začne razširjati po njem. Ce je uš posedla vejice za V2 do 1 metra na dolgosti z belimi lisami, treba je odrezati take veje in jih sežgati. S škarjami na kol privezanimi se dad6 tudi najviše vejice odrezati. Vsacih 14 dni potem je treba tako drevo na tanko ogledati, ali ni nove zalege na njem, če gospodar tega ne stori, je vse drugo potem prepozno. Strohnena skorja drevesa se mora odstrgati, rane njegove skrbno zamazati, in da nova gnjezda krvave uši se ne napravijo zopet na drevesu , treba deblo njegovo in veje z apnico pobeliti. Da pa uši, ki pri korenini drevesa in v zemlji tičijo, ne morejo zlesti na drevo, treba je v začetku spomladi okoli debla ovezati trak, ki je namazan s katranom. Prav dobro potrdilo se je tudi to, da se jeseni ----- 20----- zemlja za kak meter okoli drevesa okoplje in potem z apnom pomeša. Škropljenje dreves z milico (žajfnico), lugom, plinovo vodo, vodo pasjega zelišča in tobakovo vodo ne pomaga toliko, kakor poprej imenovana sredstva. Angleži so našli, da je dobro, Če se tako drevo s trpentinovim oljem namaže. Za najbolje pa je pripo-znano to, da se vsi deli drevesa, kjer je krvava uš se vgnjezdila, s petrolejem omijejo , in se bolne veje od-režejo in sežg6.