Številka 203 TRST, v četrtek 25. julija 1907. Tečaj XXXli. Izhaja TMkl dmu tudi ob nedeljah In praznikih 5., ab'panedeljklh ah 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 nvi. (6 stotlnk) t mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Petm, Sežani, Nabrefini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSčini, Postojni, Dornbergo, Solkanu itd. CENE OGLASOV le račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visok® 3 7, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 28 stotini ; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 atot Za oglase v tekBtu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase spreiema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moč t Sarofiaina mla ca vse leto 34 K. pol 'eta 12 K, 3 mesece 6 K nt naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laiočiiia la ledeljslo iidaije .Eiiiosti' siaie: celoleao K 5-20, psi leta 2*60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaor pisma m ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : al. Giorfflo Gal&ttl 18. (Narodni dom >. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18 ^^ PoStn o-h ranil nižal račna it. 841*658. — TEL£FOI it«v. 1157. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK (i lfl\/wr V/P"QTI 1 IGL0 24' (Op- bir°) v Kluknu .ie P°" Or\£-\*tSjr\ V IlU VtvJ I I. j gorelo 28 hiš s postranskimi poslopji. Zažgal -J- Zlatomasnik Penzin. !je neki star kmet, ki je iz maščevanja zapalil TOLMIN 24. Danes ob 3. uri zjutraj je skedenj svojega sina. tukaj umrl zlatomašnik Karol Penzin, v sta-! Afera N&si. rosti 89 let. Pogreb se bo vršil v petek ob RIM 24. Ravnatelj zapora Regina Coeli 8. uri zjutraj. je danes popoludne izročil Nasija in Lom- Štrajk delavcev pri turškem pre- i barda policijski oblastniji. Prvega so spremili doru. v njegovo stanovanje, drugega, Lombarda, pa CELOVEC 24. V Malnicu štrajka 900 na polikliniko. To se je izvršilo popolnoma delavcev, ki delajo v predoru. Dosedaj se mir neopaženo, ker sta se oba, Nasi in Lombardo, ni kalil. odpeljala v zaprti kočiji skozi stranska vrata, CELOVEC 24. Štrajkujoči delavci v dočim se je pred glavnimi vrati zbrala velika Malnicu so zavzeli preteče stališče, potem ko množica ljudstva, med temi mnogo poročevalcev so bili njih vod.telji aretovani in so jim bile in fotografov. odvzete rudeče zastave, ki so jih imeli seboj, j Rimski duhovniki proti talarju. Zato je bila iz Beljaka pozvana na pomoč i KIM 24. Mlaji rimski duhovniki so pri-stotnija pešcev, ki je že dospela. Sedaj čeli agitacijo, naj bi se papežu predložila pe- ticija, v kateri bi se prosilo, da se odpravi nošnja talarja ter nadomesti s črno obleko, kakor jo nosijo luteranski pastorji. Peticijo, svojem posestvu v Veliki Goričici umrl v 69 za katero se nabirajo podpisi, se na jesen letu starosti upokojeni FZM Anton vitez Pi- predloži papeževemu vikarju kardinalu Re-treieh, brat bivšega vojnega ministra. spighi. Z uvedbo črne obleke bi duhovniki Sklicanje državnega zbora v jeiensko ; prišli v intenzivneio stiko z ljudstvom. zasedanje. Filipinski dijaki za japonsko inva- DUNAJ 24. Krščansko-socijalna agencija zijo. poroča, da bo državni zbor sklican zopet za j 15. oktobra, in da se delegacije sestanejo sredi novembra. Banket krščanskih socijalcev in konservativcev. DUNAJ 24. Krščansko-socijalna zveza poslanske zbornice je imela včeraj koncem )e mir t FZM Anton Pitreich. CELOVEC 24. Včeraj opoludne je na BEROLIN 24. Iz Ne\v-Jorka poročajo : Filipinski dijaki, ki se uče na Cornellovem vseučilišču v Itaki (država New-Jork) so na nek^m shodu vsprejeli resolucijo, v kateri pravijo, da bi urojenci na Filipinskih otokih pozdravili japonsko invazijo. Amerikanci jih prezirajo. Tarifna politika je za urojenca go-poletnega zasedanja zbornice banket. Vodi- gpodarski polom. Isti morajo obžalovati, da telj stranke dr. Lueger je imel govor ter je niso več pod špansko vlado, rekel med drugim, da je namen banketa, da j Angleško-ruski sporazum, se dokaže politično skupnost konservativne j BEROLIN 24. Angleški poslanik v Pe m kršč.-ioc. stranke. Knčmsko-soc. stranka' trogradu je dospel semkaj 0btane tukaj v časti pri vsem parlamentu, ker je po-| več dni> wReuterjev biro" javlja, da je ta stala in hoče ostati državna stranka. Nato je j obisk y zvezi g p0gajanji med Angleško in govornik napil cesarju. Pori. Ebenhoch je Ru5i;0> pogajanja sicer dobro napredujejo, napil dr. Luegerju, dr. U eiskircbner pa av-|vendar Q neJdh se raZpravlja še sirijskim krščansko-socijalmm vohlcem zago-, Tedno? zatQ je pričakovati Bkiepa končnega tovivši, da hoče njemu poverjeno čast pred-1 an„iešk0-ruskega sporazuma še le v nekaterih sednika zbornici vršiti objektivno m lojalno. \ te(jnjjj Rusko-japonski sporazum. TOKIO 24. Kakor se govori, se je včeraj svet starih državnikov bavil poglavitno _ z rusko-japonskim sporazumom. Bržkone se Roparski umor v Alberta-Irsa- i t k j bj • in j er še prej neg0 BUDIMPEŠTA 24. Od raznih stoam ■ *** -- prihajajo poročila o aretovanju ciganov, ki so Posl. BielohlaAvee je napil krščansko-sccijal-nemu tisku, Gessman je omenil razvoja krščanskosocijalne stranke, ki je postala državna stranka. na sumu, da so izvršili umor v Alberti-Irsa, Doslej niso mogli pa nobenemu ničesar doka- trgovinsko pogodbo. Japonske ladije v Brestu. BREST 24. Japonski križarki Tsukube in „Hitose" sta dospeli semkaj ter sta se usi- zati. V nekaterih slučajih so prišle oblastnuej drali j ameriških ladij, na sled že kakim prej izvršenim zločinom. | Na avt0mOl>ilu iz Pekinga V Pariz. Roparski umor v Alberti-Irsa je še vedno , KAZAN 24. Sinoči je dospel semkaj zavit v temo. Pri neki ciganski četi v Had- j jfnez Borr,hese. hazu pri Debrecinu so našli baje verižico od ure umorjenega krčmarja iz Alberti-Irse. Velik požar. VIKTORIJA (Angl. Kolumbija) 24. V Listi poročajo celo, da je eden Hadhažkili severnem delu mesta je izbruhnil velik požar, ciganov že priznal zločin. To pa še m potr- i ki se • naglo ra2Širii vsied m0čnega vetra in jeno. Doslej so bila vsa poizvedovanja brez- rgdi poioanjkania vode. Dosedaj sta pogoreli vspešna in so vsa poročila časnikov o areto- dye cerkvi in 150 ve^ina ubožnih pre- vanju roparskih morilcev neosnovana. bivalcev. Trgovinski provizorij med Avstro- Nesreča na železnici. Ogrsko in Srbijo. ATKARSK 24. V guberniji Saratov je BELIGRAD 24. Srbska vlada je vspre- včeraj blizo Valskega skočil s tira tovorni jela predlog glede sklepa trgovinskega provi- i v}ak( Dva sprevodnika sta bila usmrtena, dva zorija z Avstro-Ogrsko ter je poslala svojim pa ranjena. Strojevodja in kurjač sta bila delegatom svoje prepozicije. lahko ranjena. Požari. Tatje na železniških vlakih BELIGRAD 24. Danes popoludne je v LINDAU 29. (Ob Bodenskem jezeru), skladišču srbske parobrodne družbe ob Savi- Na brzovlakih proge Monakovo-Lindau se je nem obrežju izbruhnil ogenj, ki se je razširil v zadnjih dneh, kakor poroča „Lindauer na bližnje veliko skladišče drv za kurjavo, j Tagblatt", pojavilo več mednarodnih žepnih Požar divja dalje. tatov. Dvema potnikoma sta bili ukradeni listnici s 400 oziroma 600 markami, nekemu Amerikancu, imenom Rockefellowu, je bila ugrabljena Ustnica, v kateri je bilo 20.000 funtov šterlingov kreditnih pisem, glasečih se na ime Murol & Cie v Parizu. Položaj na Portugalskem. LONDON 24. Da Camara Manoel, prvi tajnik portugiškega poslaništva, ki zastopa sedaj v Haagu nahajajočega se poslanika, je z ozirom na položaj na Portugalskem izjavil nastopno : Položaj na Portugalskem je zelo Liiren ; večina prebivalstva je s sedanjim vladanjem povsem zadovoljna, nasprotna poročila iz Portugalske so deloma popolnoma | neosnovana, deloma zelo pretirana. Kakor | rečeno, je položaj miren. Omenjeni Camara ! je izjavil najodločneje, da nikakor ne odstopi ministerski predsednik. Državni zbor. j Zbornica na počitnicah. DUNAJ 24. Zbornica je nadaljevala razpravo o predlogu posl. Udržala glede povišanja melioracijskega fonda. Razprava je vspala do konca debate. Zbornica je končala debato o predlogi posl. Udržala glede povišanja melijoracijskega fonda od 4 na 8 milijonov kron ter predlog vsprejela. Potem je zbornica rešila več imunitetnih stvari ter nato razpravljala več predlogov za polajšanje bede, ki jih je tudi vsprejela. Koncem seje je posl. Sylvester protestiral proti temu, da se je podpredsednik Začek na včerajšnji seji s predsedniške mize zahvalil za svojo izvolitev v češkem jeziku. Predsednik dr. AVeisskirchner je odvrnil, da ima podpredsednik vse pravice poslanca, torej tudi pravico, da se posluži kakega deželnega jezika, ako ne predseduje. Tega ni bilo včeraj. Dr. Začek se je, ko je predsedoval, vedno posluževal nemškega jezika. (Pohvala pri Cehih.) Nato je predsednik ob 7. in četrt zvečer zaključil seio želeč poslancem vesele počitnice. DUNAJ 24. Med došlimi vlogami se nahaja predlog glede poslovnega jezika zbornice, ki so ga podpisali posl. Silvester, Chiari, Eunke, Gross, Pacher, jPeschka, Steimvender, Waldner in Wolf. Predlog se glasi: V § 55 poslovnega reda je vložiti stavek : Poslovni jezik je nemški. * DUNAJ 24. Dr. Zahradnik je vložil interpelacijo, če je res, da je vlada na željo škofov ukazala političnim oblastnijam na Češkem, naj skrbno nadzorujejo mlajo duhovščino in naj vsakega naznanijo, kdor zastopa misli razpuščenega duhovskega društva. Interpelantje zahtevajo, da se mora ta ukaz takoj preklicati. _ Gospodska zbornica. DUNAJ 24. Gospodska zbornica je imela danes dopoludne sejo. Predsednik Windisch-griitz je rekel, tla bo gospodska zbornica odslej sporazumno z ministerskim predsednikom imela svoje seje pred koncem leta, pred Velikonočjo in pred poletnimi počitnicami. Nato je člen zbornice Niebauer poročal o proračunskem provizoriju. Baernreither je govoril o saniranju deželnih iinanc. Ministerski predsednik baron Beck je naglašal, da potrebuje vlada trdne zaslombe od strani gospodske zbornice v velikanski borbi, ki se bliža na vseh poljih kulturelnega, gospodarskega in narodnega življenja, povdarjal je potrebo pozitivnega delovanja ter konstatoval, PODLISTEK. Jetnik v Kavkazu. Povest grofa Leva Tolstega. 8 Po dolgem obotovljanju se je odločil = ! Kostilin, da poj de s tovarišem. Mrtvemu na čast so jedli skoz tri dni kobilje meso in pili buzo. Vsi Tatarji so bili v aulu. Četrti dan okoli opoldne pa so se zopet odpravljali nekam; pripeljali so konje iz hlevov, osedlali in odjahali: kakih deset mož, rdečebradec med njimi. Samo Abdul je ostal doma. Noči so bile zdaj čisto temne... „Nocoj morava pobegniti," je zaupal Žilin svojemu tovarišu. Kostilin se je bal. „Kako napraviva to? Saj ne poznava pota.w „Jaz poznam pot." -V eni noči se ne moreva spraviti na varno." „Tedaj ostaneva začasno v gozdu. Pri-hramil sem nekaj pogač. Kaj hočeš sedeti tukaj ? Dobro, ako pošljejo denar; ali če ga ne spravijo skup? Tatarji so zdaj hudi, ker so jim Rusi ubili enega. Govore, da naju hočejo usmrtiti." Žilin je zlezel v luknjo in jo še bolj raz-ril, tako da je mogel zlezti skozi tudi Kostilin. In zdaj sta čakala, da je v aiilu vse potihnilo. Ko je bilo tam vse leglo k počitku, je zlezel Žilin ven in pošepnil Kostilinu: „Hodi za mano !" Kostilin mu je sledil, pri čemer je zadel z nogo ob kamen, tako da je zaropotalo, j Abdul pa je imel čuvaja, lisastega psa, ki je rad popadal; ime mu je bilo Uljašin. Iz previdnosti ga je bil Žilin pogosto napasel. Uljašin je slišal ropot in je pritekel; za njim | drugi psi. Žilin je narahlo požvižgal in vrgel pogačo. Uljašin ga je spoznal, zamahal z repom | in nehal lajati. Abdul je slišal lajanje in je klical psa iz koče. Žilin pa ga je čehljal za ušesi; v Uljašin je bil zdaj čisto miren, se drgnil ob Zilinovih nogah in migal z repom. Skrita za zabojem sta čakala, da je zopet vse utihnilo ; samo nekje je potiho me-. ketala koza in globoko spodaj je šumel 1 gorski potok čez kamenje. Bilo je čisto temno, da so državni dohodki ukljub izrednim zahtevam, ugodni. Zii se mu pa neverjetno, da bo izvedba nameravanih velikih reform možna, ne da bi se našlo novi vir dohodkov. Ministerski predsednik je pokazal tudi na težavo narodnostnega vprašanja, ki razlikuje Avstrijo od vseh drugih kulturnih držav. Izrazil je nado, da se posreči nadvladati to vprašanje in da avstrijska država dokaže, da bo njena moč naraščala z veličino problemov, ki se imajo rešiti. Ministerski predsednik je nato pojasnil zakonske načrte, ki se predlože zbornici, naglašuje, da stavlja vlada največo važnost na podporo gospodske zbornice. (Živahna pohvala in ploskanje.) V debato o proračunskem provizoriju je posegel tudi člen gospodske zbornice Skene. Dvorni svetnik Luschin je govoril o vseučiliščih, izlasti o pomanjkanju prostorov. Govornik se je izrazil proti predlogom, stavljenim v poslanski zbornici glede ustanovitve novih vseučilišč ter rekel, naj se sedaj obstoječa spopolni;o. Člen gospodske zbornice Metali je govoril o proračunu ter pokazal na potrebo regulacije rek ter je nujno prosil vlado, naj od-pomore pomanjkanju železniških voz. Po sklepnem govoru poročevalca Niebauerja je bil potem proračunski provizorij vsprejet v vseh treh čitanjih. Ko je zbornica odobrila še zakonske načrte vsprejete včeraj od poslanske zbornice je bila zaključena seja ob 3. uri popoludne. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Kako moramo mi umevati irredentizem! Neki značilni pojavi v političnem življenju nas primorskih Slovanov v teh zadnjih mesecih so dokazali, osvetlili dve dejstvi, ki se danes vseobče uvažujeta in ki sta — recimo takoj — tako za nas kolikor tudi za naše sosede postali izhodni točki za bodoče delo na narodnem polju. Prvo dejstvo je: da naši Italijani preveč, ponekod izključno, zidali na temeljih historizma, pak so krstili za svoje vse, kar se je nekdaj klanjalo Cezarizmu. Oni so se slepili, da narodno pravo utope v eno geografsko frazo : Venezia Giulia! Dokler so bili najmočneji, radi svoje kulture jedini gospodarji v t m i n i, ki jih je obdajala, niso znali, niso mogli zubljem prosvete osvajati in pretapljati drugorodne narode v latinski, italijanski živelj. Zadovoljevali so se z materijalno stranjo — tiranije in izkoriščanja. In tako postopajoči brezvestno našli so se hkratu pred gotovim dejstvom : pred plodom evolucije, ki se je počasi ali sigurno vršila v njihovih kmetih, v masah brezpravnih, v neitalijanskem narodu teh čibto(?) italijanskih pokrajin. Ena sama svobodna manifestacija tega naroda zrušila je jednim udarcem historično laž, a Italijani — dovolj pametni so, da umejo to — so vsaj med seboj priznavali svoje pogreške in so ubrali drugo pot. A drugo dejstvo ? Je to, da mi nismo znali preceniti in izrabiti svoje narodne moči. Fatalistično smo se podali tujincu, da nas izcrplja in duši. Domača prosveta je bila jako skromna, a kdor ocl naših se je izšolal v tujini, je tudi služil tujini. Ni bilo ne srca ne moči, da bi se napredek drugih narodov precepil na domače steblo z domačo besedo. Ugodneje je zvezde so stale visoko na nebu. V pečinah se je kuhala megla, bela kakor mleko. Tiho se je vzdignil Žilin in pomignil tovarišu. Previdno sta se plazila naprej. Ko sta prišla do mošeje, je pel mula z minareta : klical je vernike k molitvam. Dolgo sta morala čakati, da so bili vsi v mošeji. In zdaj je bilo zopet tiho. V imenu Boga! Pokrižala sta se in šla. Sla sta dol po rebri, prebredla rečico, hitela po dolini. Gosta megla ju je obdajala. Nad njima so svetile zvezde. Po zvezdah je Žilin določal smer. Tako čvrsto, tako lahko se je hodilo v megli, samo ponošeni škornji so postajali nadležni in so ovirali hojo. Žilin je vrgel zato svoje strani, hodil bos, skakal od kamena do kamena in gledal pri tem na zvezde. Kostilin je pričel zaostajati. „Bolj počasi hodi!" je klical. „Ti vražji škornji so mi ožulili noge do krvavega." „Sezuj jih, takoj ti bo lažje." Tudi Kostilin je hodil zdaj bos. A bilo je še huje zanj. Kamenje ga je rezalo v noge in vedno je zaostajal. Zilin mu je rekel: „Noge bodo zopet dobre, ako jih odrgneš ; če nsyu pa dobite, naju ubijejo." KostOm ni dal odgovora, stokaje se je vlekel naprej. Dolgo sta hodila po dolini. Na 1 desni so pričeli lajati psi. Prisluškajoč je posta-! jal Žilin, se ozrl, zlezel na skalo, tipaje z rokami. „Ej," je rekel, „zmotila sva se, preveč na desno sva zašla. Tukaj je tuj aiil. Od j zgoraj sem ga lahko videl. Morava nazaj, na levo navzgor. Tukaj mora biti gozd." Kostilin je prosil: „Počakaj malo, pusti me, da se oddahnem. Moje noge so krvave." „Ej, bratec, zacelijo se ti zopet." Urno je šel Žilin nazaj, na levo y goro v gozd. S težavo mu je sledil Kostilin in stokal na glas. Žilin mu je ukazal, naj bo tiho, in je hitel naprej. Zdaj sta bila zgoraj in stopila v hosto, si raztrgala obleko, da je visela v cunjah, dospela na stezo in tekla naprej. Stoj ! Čuj ! Kakor s kopiti je topotalo na poti... Nepremično sta obstala in poslušala. Ker nista čula ničesar več, sta šla naprej — in zopet je pričelo topotati. Ako sta postala, tedaj je bilo mirno. Žilin je zlezel naprej, kjer je bila pot malo svetlejša: kar je videl pred seboj, je bilo kakor konj, in vendar ni bil konj ; na konju je čepelo ! nekaj čudnega, nič podobnega človeku. In slišal je, kako je sopihalo. Nalahko je zažvižgal. Tu je planilo s pota v hosto noter, kakor vihra je drvilo in lomilo vejevje. (Pride še.) i: e;ran II OST« štv. 203 V Ti etc, dne 25 juliji 1))0? bilo orati na izorani njivi in nabirati lovore, kjer jih je bilo v izobilja. A ko je ustal jeden Dobrila, da niši predsodke o večnem gospodstvu italijanske gospode, bilo je na stotine druzih, ki so smatrali Dobrilo pretirancem. Ali, če tudi nekoliko kasno, zapihal je tudi v naše strani veter narodne samozavesti iz sosednjih, bratskih nam dežel. Trebal® je samo decenij dela in plodna naša zemlja je bogato zarodila. Majsko solnce je prineslo Italijanom razočaranje, nam pa presenečenje. In mi smo došli do uverjenja, da mi moremo in moramo zmagati, ako bomo vsestranski razvijali in izrabljali svoje lastne narodne moči. Gre torej za bodoče delo. Mi za narodno emancipacijo, za pravno mesto, ki nam gre po narodnem pravu; Italijani za ohra-njenje gospodstva, za razširjenje vlasti, ki jo reklamirajo v imenu nekakega historičnega prava. Mi za združenje Slovanov pod eno streho, oni za združenje dežel pod enim žezlom. Eni in drugi za irreden-t i z e m. Računajmo z dejstvi! Idejalna stremljenja so na obeh straneh. Ako tudi ne more biti govora o bratskem in paralelnem delu — ker sta v navskrižju historija in današnji živi narod, ki hoče še le ustvarjati historijo — vendar ne smemo biti šovinisti v presojanju, ker zgoditi bi se nam moglo, da nas zaslepi drugo dejstvo : supremacija nad nami in našimi protivniki od strani tretjega ! Vsakdo od nas čuti hitre korake Germanije na Jadran. Našemu irredentizmu je glavna zapreka italijanski irredentizem. Farizejci, ki dan in noč brusijo orožje, da se do „Vidov-dana" bratski — pokoljejo, razglašajo oficijelno, da je italijanski irredentizem umrl. Željice radi Balkana silijo oficijelno Italijo, da se izjavlja, kako da je zadovoljna z trejo na Judriju. Ali naši neodrešenci pevajo drugače. Oni pravijo, da irredentizem ni umrl in dodavajo: goji ga Avstrija, a Slovani so nje ž a n d a r j i! To je nekaj, o čemer treba razmišljati. Pobijajoči irredentizem ne smemo biti nikogar žandarji, ampak vsako ped na novo osvojene zemlje moramo posijati svojim, slovanskim, čisto slovanskim irredentizmom. Taje izražen v naših narodnih programih. Državne meje niso v nevarnosti, in Če bi bile kedaj, poj-demo tudi po sili v klavnice. Ali napadane so naše narodne meje in dežele in to moramo ohraniti z a - s e in radi sebe! Ne spavajmo torej, ako nam pravijo, da je irredentizem umrl, a ga tudi ne pobijajmo samo radi tega, ker grozi kaki državi. T a irredentizem grozi najbolj nam! A če hoče ta država, da se reši njegove nadlege, naj nam da vse pravice, ki nam gredo kakor narodu. Potem italijanski irredentizem izgine, ker je nenaraven in v naših deželah nesodoben ! Jwski. Dogodki na Ogrskem. Slovaška spomenica. Nedavno je izšla brošura na slovaškem jeziku pod naslovom ^Spomenica ogrskih Slovakov". V tej spomenici, ki je razširjena po Ameriki, Rusiji, Avstriji, Francoski in drugod, obračajo se Slovaki do Evrope, opi-sovaje svojo bedo. Tu se pripoveduje, kako Madjari madjarizirajo Slovake. Od 63 županij jih je 16 Čisto slovaških, ali vendar v teh popolnoma slovaških županijah ni niti ene srednje šole, da, tudi ljudske šole so madjari-zirane. V teh šolah ne sme otrok spregovoriti slovaške besede, ako noče, da bo kaznovan. Slovaške šolske knjižnice so sežgane ali pa so prenešene v podstrešje. Slovaški narod je z velikimi težavami odprl tri slovaške srednje šole, toda iste je Koloman Tisza razpustil in prisvojil njihov imetek. Tudi slovaško matico je Tisza raz pustil in konfisciral 900.000 kron imetka, skupno z 9000 kron, ki jih je vladar daroval društvu. Spomenica završuje z apelom na Evropo, da i3ta obrne oči na slovaški narod, ki ga na takšen način udušuje madjarska vlada. Le-ta skuša prikrivati ta zločin s pod-kupljevanjem inozemskega novinstva. Slovaki prosijo za moralno pomoč prosvetljenih narodov proti neprijatelju, ki je nevaren miru vse Evrope. Dogodki na Hrvatskem. Dr. Mihael Polit o hrvatski krizi. „ Pester Llovd" je v torek priobčil članek iz peresa ogrskega državnega poslanca dr. Polita (Srba) o hrvatskem vprašanju. V tem članku piše dr. Polit : Državi sovražni poskusi, o katerih je že bilo govora tudi v parlamentu in pod katerimi se je umevala tudi vspostava „Velike Hrvatske" v spoju z Bosno in Hercegovino, ne morejo se nikakor spravljati v zvezo s strankami, ki so zastopane po hrvatskih delegatih v skupnem državnem zboru — torej s hrvatsko-srbsko koali-cijo. Hrvatsko-srbska koalicija je notranja stvar med Hrvati in Srbi. in ista nima z Bosno in Hercegovino ničesar skupnega. Hrvatje in Srbi so en narod, govore en in isti jezik, in samo razlika v veri. zgodovini in dveh različnih kulturah jdeli ti dve 2 vej i« Velika zmota, ki vlada na Dunaju o hrvatskem vprašanju, sestoji ravno v tem, da mislijo tamkaj, da gre hrvatsko-srbska koalicija za „Veliko Avstrijo"1. Ima-li dr. Frank kake zveze s krščanskimi socijalci in z dr. Luegerjem, tega seveda ne morem jaz vedeti. No, da ne stoji s tem hrvatsko-sbrska koalicija v nikaki zvezi, to zamorem trditi najodločneje". ________ Dogodki no Ruskom. Krapotkin o položaju v Rusiji. Znani ruski anarhist knez Krapotkin se je nastopno izjavil nekemu francoskemu anarhističnemu listu o položaju v Rusiji. Z junaškimi čini terorizma ni možno zrušiti obstoječega režima v Rusiji. Cele trume ruskega naroda morajo same iti v boj, da izvedejo veliko zaroto pod parolo: Zemlja kmetom, tovarne, stroji in železnice pa delavcem ! Preganjanje časnikov. Generalni guverner moskovski je zopet pričel energično borbo proti časnikom. Nekateri veči listi so morali plačati globe po 500, 1000 in 1500 rubljev. Kaznovanih je bilo tudi več knjigotržcev deloma z zaporom deloma z denarnimi globami. Priprave za volitev v dumo. Iz Petrograda javljajo : Poljski graščaki gubernije kijevske in Podolske so sklenili sporazumeti se za predstoječe volitve v dumo. V Kijevu so nenadoma revidirali mestno volilno pisarno. O znanem dogodku pri Hullu povodom rusko-japonske vojne. „Vjestnik Libavi" pravi, da se je — sicer pozno — ustanovilo, da je ruski admiral Rožestvenski ob znanem incidentu pri Hullu imel popolnoma prav, ko je trdil, da se je med ribiškimi ladijami nahajalo več mino-noscev (torpednih ladij). Le v toliko je imel krivo, da je mislil, da so te ladije japonske, dočim so bile prav za prav nemške. Neki očividec hullskega dogodka pripoveduje namreč v francoskem dnevniku „Patrie" sledeče: „Jaz sem se nahajal na enem minonoscev nemške flotilje, ki je v tem času, ko se je eskadra Rožestvenskega nahajala v nemških vodah, križala pri angležki obali. Flotilja je sestojala iz velikih minonoscev in je bila pod zapovedjo kapetana von V. Vspodbujan od radovednosti in brez kakegasibodi neprijaznega namena se je naš zapovednik približal ruski eskadri in jej je dal predpisane znake. Ruski častniki pa v jutranji megli niso videli ali umeli naših znakov in so začeli na nas streljati ravno tedaj, ko smo bili v sredi angležkih ladij. Mi smo se seveda oddaljili polnim hodom in smo molčali o tem dogodku, ker smo vedeli, da nam nemška vlada ne bi bila za to hvaležna. Pošteni kapetan von V. je bil vedno pripravljen prevzeti vso krivdo j na-se, če bi bil nemški admiralat o tem kaj izvedel. Ker se je pa vse mirno uredilo, ni menda smatral potrebnim naznaniti svojim predpostavljenim neugodno vlogo, ki jo je ob tej priliki igrala njegova flotilja^. Ne zna se, ali je bil kak minonosec poškodovan, in to je sedaj vse eno. V vsakem slučaju nam Nemci ne bi mogli zameriti tega, ako jim je znan izrek znamenitega angležkega admirala, ki je trdil, da se mora na približaj oče se tuje minonosce najprej streljati in potem še-le, ko so uničeni, povprašati, s kakim namenom so se približali ? Po tem takem je admiral Rožestvenski imel pravo streljati na nepoznane mu minonosce in je s tem izvršil le svojo dolžnost. i Drobne politične vesti. Sestanek kralja Edvarda in Viljema. „Voss. Zeitug" poroča, da je gotovo, da se cesar Viljem in kralj Edvard sestaneta v dneh od 14. do 16. avgusta in sicer na gradu AVilhemshohe. Nemški cesar obišče kralja Edvarda v Londonu prve dni novembra. Bržkone bo cesarja spremljala tudi jesarica. Angležko - r"u sko sporazum-ljenje. „Daily Telegraph" poroča, daje angleško-rusko sporazumljenje gotova stvar. Kreta. Kakor javljajo iz Kaneje, je sestavljeno novo ministerstvo pod predsedtvom Logiadisa. Novo ministerstvo bo v zbornici razpolagalo s 44 do 68 glasov. Dnevne vesti. Zaključek proračunske debate v mestnem svetu za leto 1908. V predsi-nočnji seji se je nadaljevala in dovršila debata o občinskem proračunu za leto 1908. ! Vsprejete so bile postavke : sprehajališča, stroški za vojaške stvari, bogočastje in cerkvene slavnosti. umetnost in slovesnosti. Pri tej zadnji točki se je vnela debata radi podpore občinskemu gledališču „Verdi" za opero v znesku 50.000 K in podpore 10.000 K za ljudske dramatske predstave. Svet. R a v a -sini je govoril proti obema zneskoma iz formalnih razlogov, ker predstave v gledališču „Verdi" ne dosezajo svojega namena in ker je povsem neverjetno, da bi tekom prihodnjega leta prišlo do ljudskih dramatičnih predstav. Obe postavki sta bili vsprejeti z 19 proti 17 glasom. V razpravi o izrednem proračunu je svet. dr. S l a v i k predlagal, da se iz rednega proračuna izločijo naslednje postavke: za zidanje novih grobišč 27.000 K. za nove cestne tlake 134.000 Iv, za nove ulice 119.000 K in za nova sprehajališča 23.000 K. Motiviral je ta predlog s tem, da so to izredni stroški, katere se uživa skozi dolgo vrsto let in radi tega ne smejo obremenjati letnega obračuna, ampak kakor izredni troški izredni proračun. Svet. Mazorana in Ravasini sta priznala, da je stališče dr a. S 1 a -vfka popolnoma pravilno, a da se je sklenilo staviti to v letni proračun, ker se taki stroški vsako leto postavljajo. — Dr. S 1 a v i k je omenil na to, da se ves izredni proračun vsako leto ponavlja, a vendar ne prihaja nikomur na um, da bi se radi tega ne ločilo troškov v redne in izredne. Večina je dra. Slavika predlog odklonila. Svet. dr. M r a c h je predlagal, da se opusti vsaki na-daljni trošek za miramarsko cesto, ker sta miramarski vrt in grad prepogosto zaprta. Proti temu sta govorila svet. B e r 1 fi m in dr. Sla vik, kateri poslednji ie opozarjal, da je treba miramarsko cesto vzdržati tudi radi tega, ker se jo bo moralo podaljšati do Grijana, da se ta krasni del okolice, tako pripraven za kopališče, letovišče in zdravilišče enkrat zveže z mestom. (Obče pritrjevanje). — Mestni svet je odbil Mrachov predlog. Glede vodovoda za gornjo okolico je dr. S 1 a v i k interpeliral, zakaj da se isti ne nadaljuje do Prošeka in do Bazovice, a župan mu je zatrdil, da, čim vlada odobri proračun za leto 1907, se bo delo nadaljevalo. V tretjem čitanju se je oglasil svet dr. S 1 a-v i k pri postavki „javni pouk~ ter govoril približno tako-le: Ker nisem bil navzoč v prvi, seji moram ob tej priliki staviti svoje predloge in izjavljam najprej, da bom glasoval proti tej postavki v prvi vrsti radi zneska 370.000 K.preliminiranega za občinski srednji šoli, gimnazij in realko. Protestirati moramo tudi letos proti temu strošku, kakor smo vsako leto dosedaj protestirali in ne odnehamo, dokler se ta postavka enkrat ne odpravi. Toda, da se razumemo: jaz nikakor ne odrekam Italijanom srednjih šol v materinem jeziku in zahtevam le, naj j jih ne plačuje občina, temveč država, ki je to tudi pripravljena storiti. Zdi I se mi naravnost kaprica, ako se troši tako ogromno svoto na leto samo zato, da si ob-1 čina zagotovi neko ingerenco v upravi teh šol, ali pa zato, da, (kakor je rekel v lanski razpravi svet. Depiera) vzdržuje trajen spomenik krivičnosti avstrijske vlade, ki svoj čas ni hotela dati Italijanom italijanskih srednjih šol. Izdajati 370.000 K in več na leto za ' spomenik krivičnosti avstrijske vlade, to se mi zdi vendar čudno veselje. Ali se bojite I morda, da bi bila to zadnja krivičnost avstrij-ske vlade (Burna veselost) in jo hočete v i spomeniku ovekovečiti ?! Če bi bilo tako, smeli bi se resnično veseliti. Saj je tudi tržaški državni poslanec Pittoni v državnem zboru dne 20. t. m. zahteval, da naj država prevzame tržaški občinski srednji šoli, češ, da ju mora vzdržavati italijanska občina, a vlada mu odgovori seveda, da je g. poslanec Pittoni zgrešil naslov in naj se zato s to svojo zahtevo obrne do mestnega sveta tržaškega, 1 ki nikakor noče prepustiti teh srednjih šol ! državi. Postopanje občine tržaške se ne daja : nikakor opravičiti, ker se nobena občina, ne italijanska ne druge narodnosti, ne potegnje ; za tako pravico, da bi smela mesto države ' plačevati si svoje šole! Zato predlagam, da j občina tržaška povabi vlado, da v sprejme 1 vzdržavanje navedenih srednjih šol. Svet. Ravasini je vprašal dra. Sla-1 vika, zakaj ne zahteva od vlade, da bi prev-' zel a tudi novi italijanski ženski licej in naj | ustanovi poleg občinskih srednjih šol še dr-' žavne srednje šole z italijanskim učnim ! jezikom. Dr. Slavik mu je na to odgovoril, da ne zahteva od vlade italijanskih šol, ker ima do-! volj posla se zahtevanjem slovenskih šol, (Veselost) da bi bil srečen, ako bi v tem ! oziru Slovenci dosegli, kar si želijo. Nikakor ! pa ni potrebno, da bi poleg državnih srednjih J šol obstajale še občinske, ker mora država j vzdržavati toliko srednjih šol, kolikor je po-| trebno. Mestni svet je brez nadaljne debate odklonil predlog dra. Slavika. Svet. dr. Slavik je nadalje grajal nedostatke gasilne postaje v Bazovici, kjer so za gasilce postavljeni trije starci, katerih ima 1 najmlajši blizu 60 let in ki o zadnjem požaru j niso znali rabiti brizgalnice. Predlaga torej, ; da se sploh reorganizira služba za požarno i brambo v okolici. Inž. D o r i a je pojasnil, ! da se delegacija že več časa peča s to stvarjo in da se kaj ukrene v kratkem. O točki „javna snaga" je zahteval dr. Slavik pojasnila glede proučenja reform te slažbe in je vprašal, ali je nade, da se že leta 1908 kaj ukrene za prihranjenje in zboljšanje službe ? Inž. Boccasini je obljubil, da pride dotična komisija v kratkem pred mestni svet s konkretnimi predlogi. O postavki „vode itd." je svet. d r. Slavik interpeliral, v kakem stadiju se nahajajo priprave za oskrbovanje vode na Kon-konelu in v Kolonji ? Inž. P i a c e n t i n i mu je odgovoril, da se tehnični urad s tem peča in da je skoraj gotovo, da dobita Kon-konel in zgornji del Kolonje avrezinsko vodo iz vodovoda za gornjo okolico. Pred končnim i glasovanjem o skupnem proračunu je d r. jSUvik izjavil v imenu okoličanskih poslancev, da bodo ti glasovali proti proračunu, • utemeljevaje to svoje postopanje z raznimi krivicami, ki se godijo Slovencem v gospo-I darskem in posebno v šolskem, kulturnem in ' političnem pogledu. Svet. dr. V e n e z i a n je odgovarjal po 1 svoji stari navadi. — Proračun je bil na to 1 vs p reje t z vsemi glasovi proti okoličanskim. Na isti način ao bili vsprejeti novi davki in sploh pokritje za, proračun. Seja se je zaključila ob 9l/i zvečer. Radi pomanjkanja prostora prinesemo jutri zadnji govor dr. Slavika in repliko dra. Veneziana. Kako se postopa z našimi delavci v Lloydovem arzenalu ! Iz delavskih krogov smo prejeli : V našem arzenalu je kakih 180 „konsortistov", ki prevzemljejo veča dela na akord. Ti imajo seveda med sabo takozvane „kapote", ki naj nadzorujejo delavce. Ako namreč konsortisti ne morejo sami izvršiti prevzetega dela, najemljejo druge delavce. Rečeni „kapoti" pa često prav grdo postopajo z našimi delavci. In vse to radi — politike. V soboto zvečer n. pr. so delali do 5. ure in niso šli ob tej uri v pisarno po plačilo. Ob tej priliki je rkapo~ Rossi, od nekje na Beneškem, vprašal jezno nekega našega delavca, kje da je zavarovan? Ko pa je delavec odgov:ril, da je zavarovan pri slovenskem podpornem društvu, se je italijanski rkapou razjezil kakor kakov puran in dal duška svoji nevolji finim vsklikom : M .... ! ter je poslal dotičnega delavca v ..malorou !! Ta dogodek je vzbudil med našimi delavci veliko nevoljo tem boli, ker so oni, ki tako postopajo z našimi delavci, tudi delavci in še — socijalisti po vrhu ! Slovanskim društvom Trsta in okolice ! Pričakovali smo, da se vsa slovanska društva nemudoma odzovejo ter nam vrnejo razposlano okrožnico, izpolnjeno, di nam ho možno čim prej urediti snovi in dati brošuro v tisek. Naša pričakovanja se niso vresničila! Niti polovica naših društev ni smatrala za potrebno napisati onih par podatkov, za katere smo prosili! Kako naj si tolmačimo to — zanikernost ? Saj vendar delamo na to, da pokažemo slovanskim in slovenskim bratom, kaj smo vse vstvarili v malo letih v Trstu in njega okolici in ni naš namen morda kaka nedostojna špekulacija ! Brošura, ki jo izdamo, bo le slika našega narodno-ekonomičnega napredka v zadnjih 30 letih, katera slika naj bi služila vsem Slovanom v spoznavanje tržaških Slovanov in njih organizacije. Se enkrat poživljamo vsa društva, naj izpolnijo in vrnejo vdobljene okrožnice. Ona društva Trsta in okolice, ki morda niso prejela omenjene okrožnice, naj napišejo na komad navadnega papirja : 1 ) Ime in sedež družtva, 2.) Leto vstanovitve. 3.) Namen društva, 4.) Denarni promet za leto 1906, 5. Skupno premoženje in 6) število članov. Društva, ki se odzovejo našim pozivom v teku 14 dni, dobe po en iztis brošure brez plačno, kar jim bo služilo, osobito v razpošiljanju vabil na razne zabave. Med vsemi tržaškimi Slovani ni človeka, ki bi mogel z gotovostjo reči: toliko in toliko je v Trstu in njega okolici slovanskih društev ! Osobito pa ne bi mogel nikdo natanjčno določiti, koliko in kakovih vrsti je naših društev med nami. Toliko manje je znano izventržaškim Slovanom število in značaj naših društev. — In vse to bo lahko vsakdo vedel potem, ko izide naša brošura. Upamo, da se danes ne oglašamo zastonj ? ! Izdavatelj. Južna železnica hoče zvišati tarife za brzovnzno in tovorno blago tc-r je že uložila tozadevno prošnjo ministerstvu za železnice. V torek so se tozadevno vršile konference v železniškem ministerstvu pod predsedstvom ministra dr. Derschatte. Prvo zrelo grozdje je že prišlo na tukajšnji trg. Peticijo za slovensko šolstvo v Trstu, ki jo je odposlalo rDel. podporno j društvo" zbornici poslancev, smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti na jutri. Tržaška tedenska statistika. V tednu od 14. do 20. julija t. 1. se je v tržaški občini poročilo 29 parov. Rod-lo se je 12 J otrok in sicer 55 moških in 67 žensk ; o i teh 12 nezakonskih. Umrlo je 85 oseb, in sicer 52 moških in 23 ženskih, od teh 30 izpod enega leta. Glede umorov kočijažev. Zdi se, da se proti aretovanemu Karolu Del Tinu množe dokazi, da ie reli v glavi pokojnega Praznika in pokojnega Mohoroviča tudi 9 mm. Izvršivši hišno preiskavo, je policija zaplenila tudi nekaj parov čevljev obeh aretovancev. Blizu mesta, kj^r je bil umorjen pokojni Praznik, so bili pa našli odtisnjenih v blatu nekaj stopenj. Te stopinje, oziroma odtisi teh stopenj so bili seveda najnatančnejše izmerjeni in kakor smo mogli zvedeti, so našli mej Del Tin-ovimi čevlji par tacih, ki popolnoma, do pičice odgovarjajo onim odtisom. Tudi v kočiji pokojnega Mohoviča so našli, in sicer na U3njatem sedalu odtis prašnega čevlja, a glede tega odtisa nismo zvedeli, *da U * odgovarja istim čevljem. Neki dan minolega tedna, smo poročali, kako da je bila neka ženska, ki ima v ulici del Farneto prodajalno ponošenih oblek in druzih že rabljenih predmetov, spoznala ženski dežnik, ki je bil najden v kočiji pokoj- V Trstu, dne 25. julija 1907. >EDINOST« otev. 203 Stran IIT r.fga Mohoroviča. A kmalu se je bilo dognalo, da se je ta ženska motila. Spoznala ]e pa isti dežnik neka druga ženska, in sicer neka prodajalka sadja. Ta je izjavila, da je biia nekoč pred dvemi leti neka deklina pustila pri njej isti dežnik (govori se namreč vedno o ženskem dežniku, najdenem v Mohorovičevi kočiji) s prošnjo, da jej ga hrani. Izjavila je dalje, da je potem še večkrat videla isti dežnik v rokah iste dekline. Dalje je ta ženska povedala, da je ono deklino videla večkrat v družbi aretovanega Del Tina. A kar je najvažneje, trdi sedaj ta ženska, da je to deklino, tisto jutro po vmoru pokojnega Praznika videla v ulici Maiolica a deklina da je bila vsa mokra, — Policija je to deklino takoj zasledila in jo še pred štirimi dnevi aretovala. Aretovanega Karola Del T'na nam opisujejo kakor slaboumnega bebca, ki da je sicer vedno delal, dočim nam opisujejo njegovega 20 letnega brata Marija kakor navadnega postopača, ki ni nikdar maral delati. Karol Del Tin je bil aretovan na podlagi albuma fotografičnih slik antropometrič-nega zavoda. Pokazali so namreč ta album — v katerem je že preko 1000 slik raznih že kaznovanih oseb — onim osebam, ki so videle morilca, ko se je vozil v Mohorovičevi kočiji proti Kontovelju. Tri teh oseb so pokazale — in sicer so pregledovali album posamično, vsaki za-se — na sliko Karola Del Tina ter jo označile za sliko človeka, ki so ga videle v Mohorovičevi kočiji. Dalje je tudi dognano, da si je dal Karol Del Tin ostriči lase in obriti brke ravno istega dne, ko smo mi in vsi drugi tukajšnji listi priobčili uradno nam sporočeni, natanj-čni opis morilčeve osebe. Obril in ostrigel ga je brivec Albert Turkovič, ki ima brivnico v ulici della Tesa in je znan pod priimkom rGallo." _ TEŽAŠKA MALA KRONIKA. Ponarejen 5 kronski srebrnjak. 38- letna Frančiška B. je hotela predsinoči na predstavo kinematografa v ulici di Cavana. Kupila si je torej na vratih vstopnico in jo hotela plačati s 5-kronskim srebrnjakom. Biagajničarka je pa takoj spoznala, da je oni srebrnjak ponarejen. Začela je vpiti nad žensko češ, da jo je hotela oslepariti s ponarejenim denarjem. Ker je bilo pred vratmi mnogo ljudi, je bilo Frančiško sram in je vsled tega odšla. A množica jej je sledila in vpila za njo. Slednjič se je Frančiška zatekla k neki svoji znanki, imenom Jugovič, ki stanuje v ulici sv. Jurja (ki je tam blizu). A lastnik kinematografa, imenom Copolo, je povedal dogodek nekemu redarju in mu povedal tudi. kam da te je skrila Frančiška. Redar je šel po njo in jo odvedel na policijo, kier je Frančiška povedala, da ona ni vedela da je srebrnjak ponarejen, vsled česar je bila takoj izpuščena. Velika tatvina. Predsinočnjim, mej 8. uro in tri četrt in 9. uro in pol, se ie bil neznan tat vtihotapil v dvorec gospe Josipine Bartoli v Škorklji št. 66. Preplezal je zid, ki obkroža dvorec in potem skozi odprto okno hkočil v neko sobo v pritličju. V tej sobi je nasilnim načinom odprl neko omaro, v kateri je našel raznih dragocenosti, kakor ure, ve-ližice, prstane, uhane, igle itd., v Bkupni vrednosti 13.440 kron, in pa 50 kron denarja. Seveda je vse to pobral in odnesel seboj. — Kuharica Marija Letner, ki je bila tedaj sama doma, je šla ob 9. uri in pol v vrt po vodo in je videla človeka, ki je s cu-I co v roki skočil z okna v vrt in pobegnil v bližnji gozd. Začela je vpiti in na njeno vpitje so prihiteli skupaj sosedje, ki so sicer iskali tatu. a ga niso našli. — Tatvina je bila takoj prijavljena policiji. In včeraj v jutro sta bila, na podlagi raznih poizvedeb aretovana 24-letni Anton K. in 23 Ciril K., oba kovača in oba iz Trebč. Dokazalo se je pa kmalu, da sta ta dva popolnoma nedolžna, vsled česar sta bila tudi takoj izpuščena. Nezanesljiv vajenec. 15-Ietni mesar-j bki vajenec Inocencij G. je bil predsinočnjim aretovan na zahtevo mesarja Hugona Bene-detich-a, pri katerem ]e bil v službi v mesnici v ulici del Farneto št. 20. Benedeticli| ga je pa dal aretovati, ker je zasledil, da nm i je dečko v več kratih vkradel 16 kron de- j narja, nekaj utežev iz medenine, vrednih 4 j krone, in steklenico vina, vredno krono in dvajset 6totink. Kdo je tat ? Gospod Adolf Schlesin-ger, ki ima v ulici sv. Sebastijana trgovino raznega blaga, je prijavil policiji, da je prišel na sled raznim manjim tatvinam, izvršenim v njegovi trgovini. Tako da je zasledil, da mu manjka 7 ducatov glavnikov, 5 ducatov ustnikov, ducat novčark in raznega druzega blaga, v skupni vrednosti 47 kron in 50 stotin k. Zvedel da je pa tudi, daje bilo vse t ro blago prodano nekemu krošnjarju, ki sta-: nuje v u!ici delle Ombrelle. Smešntca. Neki list je o nekem velikem j požaru poročal tako-le : „Včeraj je izbruhnil požar t v skladišču polnem bombaža, ki se je takoj razši-, ril na vsa bližnja poslopja." — (Hotel je povedati j da se je razširil požar, pa je povedal, da se je raz- J tiiril bombaž.) Koledar ln vreme. — Danes: Jakob.] apostol; Boljedrag: Ljepava. — Jutri: Ana, mati ( Marija ; Bratoslav ; Jana — Temperatura včeraj : ( ob 2. uri popoludne 27° Ceizius. — Vreme j včeraj : lepo. Društvene vesti in zabave. Bralno in pevsko društvo „Prešeren" v Bolj uncu naznanja, sta se oglasila nadalje k sodelovanju pri slavnosti razvitja I zastave dne 4. avg. t. 1. tudi oddelek " pev-: skega društva „Kolo" iz Trsta z zastavo in! pevsko društvo „Slovan" iz Padrič. Darovi. MoŠki podružnici je daroval za C. M. dar g. dr. S. Pertot 10 K. Denar hrani podružnični tajnik. Vesti iz Goriške. Smrtna kosa. V Sempolaju je umrl sin tamkajšnjega župana, g. Alojzij Kosmi n a. Pokojnik je bil v najlepši možki dobi 37 let. P. v m. ! Iz Rihenberžko-brejske občine. Nova metla dobro pometa. Novi žnpnik v Hihem-berku hoče imeti novi farovž in novo cerkev. Zato pa je zdaj mnogo prerekanja in kritike, ker prete ogromni stroški in delo. Farovž je po innenju ljudij dovolj lep in prostoren, da malo hiš tako v občini. In še so živi ljudje, ki so ga pomagali zidati, torej ni star ter kvečemu le kakega popravila potreben. Tudi cerkev je trdna in primerna zgradba, da bi jo bilo škoda posipati, četudi prihaja ob shodih in večih praznikih nekoliko tesna. Kdor trezno premišlja in ne gleda na kake malenkostne osebne koristi, je vsakdo protiven pretečim ogromnim stroškom, ki bi nastali z novim zidanjem cerkve in še nepotrebnim zidanjem župnišča, ki za zdaj popolnoma zadošča vsem potrebam. Nismo nevoščljivi in vsakemu privoščamo svitel grad. Ali vprašati se je, kje dobiti denar, ko dandanes naš kmet živi v taki stiski in revščini da še pri svojih tesnih in razdrtih poslopjih ne more misliti niti na najpopotrebnejša popravila in plačuje take nedostatke čestokrat z boleznimi, ki se izcimljajo v neprimernih luknjah. Ako so pa nekaterniki res vneti za zidanje cerkve, naj se jo zida v podobčini Brje, kjer se ta opravičena želja goji že! davno med ljudstvom. Ta podobčina je od zdajšnje rihemberške cerkve nad uro hoda; oddaljena; a zveze in poti so take, da bi zdrav človek za potrebo napravil vsaj opo-roko, predno se podaja k materi fari! V tej podobčini je tudi že šola in pokopališče, za kar se je pa zahvaliti Ie posvetni oblasti. S tem odpade tretjina ljudi, ker Brje štejejo do 700 ljudi in ribemberška cerkva bo potem zadostovala za Rihemberk menda za večne čase. Delajmo previdno in vedno oziraje se na faktične potrebe ljudstva in občine, pa pustimo nepotrebne in nepremišljene stavbne načrte, pa večno stikanje po oblast-; nijah za realiziranje istih, pa se zopet povrneta v občino red in mir, ki sta tako potrebna in ki bi koristila vsem! ! Kobilice selke so pojavile v veliki množini po Krasu. Pomikajo ae od Plisko-vice proti Škrbini in žrejo, kar dobijo. Okoli Pliskovice in Gabrovice so napravile baje mnogo Škode in sicer ne samo po travnikih, ampak tudi po drevju. (Dalje na IV. strani) Tovarna pohištva ulica della Cesa it. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni iMInica „Air flcquilo nero" Giuseppe Maoorin Trst — Piazza Carlo Goldoni št. 6. Skladišče mineralnih vod, parfimov, barv, čopičev in povlakov. Petrolej dvakrat : : : : čiščen.: : : : :: Kirurgične potrebščine, gumijeve cevi, zdravilne kramenije, kemični izdelki, modra :: galica, žveplo, :: prah za skisano vino itd. ANTON SKERL Trst Mhtalk, sap rise i«nl svsdsmso. Carlo Gol do nije v trg n. - Trsi Zastopali tovarne toles in inatalilei Joči* Napeljav* in zaloga električnih zvončkov, Ijafti in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Laataa mehaničai delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kol»» motokolea itd. Velika zaloga prlpadkov po tovarnllkJJi cenah TELEFOH Štev. 1734. Tržiška fouarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare _ plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih = ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izol&torni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in dragi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mamila za vozove, priznano in najbolje znamke (registriran«) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voifiilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. Posebnosti: Slikanje na emailu, — Povlake za » pode. Povlake za ladije, jahte itd. ♦ | RAFFAELE SPAZZALI 4. OLJA*| TRST ▼ia Cassa di RIsparmlo št. 11 ogel Via Nuora Skladišče odlikovane tovarne glasovirjev L. Magrini & Figlio se nahaja sedaj v ulici San Criovanni št. 14, I. nadst. Serravallo-vo žefeznato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente IV Provzroča voljo do jed!, utrjuje želodec in ojačnje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = TRST = 1 i • i 'i i UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobarskem kabineta 2)r. X Čemtak»jj. Juscher TRST ulica della Caurna »tov. 13. II. mM. Pooblaščena zemljedeljska in zemljemerska pisarno inženerja J. A. Maglicii-a ki se je nahajala v uliei San flieolo št. 5 aessr se je preselila v ulico San Nicolo št. 34 ------- I. nadstropje.--- 1 Avtorizovano podjetje za čiščenj e in sviti j enj e pariteto v MARCO BENIZZI, Trst, ulica Roiano 2 Telefon 1968 Cene jako zmerne. Ceniki in vzorci sob na željo brezplačno. Delo zajamčeno, največa točnost. 1 Stran IV »EDINOST* štev. 203 V Trstu, 2o. julija 1D07 ©TEL BALKM "đSStr'TaS« HOTEL BALKAN Vesti iz V rEremitovkiu in pri „devetem studencu 4. Gosp. Franjo Pire in Kandije je napravil z neko manjšo družbo pretečeno nedeljo izlet v enega najlepših krajev Novo meške okolice, to je teren pod Goienjo Stražo in sicer od mlina pod Rumanjo Vasjo ob romantični tesni Krke v smeri med Sotesko in Toplicami. Živo v ogromno skalovje med izrastki dveh hribov si je napravila Ivrka svojo tesno globoko ležečo strugo potem, ko je zapustila nazdevni prvotni tok od Soteske v švicarsko slični dolini od Nemške Vasi proti Podturnu (dobre pol ure od Toplic) in krenila nazaj bolj severno smer proti Straži. Omenjena dolina, ki se prav lepo občuduje iz prijazne, topliškim gostom znane cerkvice sv. Antona, in pa ta tesna od Ro-manjskega mlina proti Soteski, to je nekaj tako divno romantičnega, da se ne more do-velj pohvalno opisati. Če se voziš po novi cesti v Toplice, ugledaš par streljajev od Rumanje Vasi ob cesti mali gozdiček ob jarku poln globokih kraških kotanj. Desno pa štrli ogromno z malimi drevesi in grmičevjem porašeno skalovje naravnost v globo-čino Krke. V teh pečinah je več rovov in jam, med katerimi je takozvana. ..Eremitovka", najbolj zanimiva. Ima visok, prostoren vhod, toda točasno je že precej zasuta. V njej so se našle stare kosti raznih večjih živali. V jeseni se jama izkopanjem osvobodi zasulega giušča in prsti. Pod njo tik nad Krko je 12 m dolg, prostoren rov, do katerega se je preiskovalec viseč nad Krko, spustil po vrvi. Ta rov je v zvezi z globoko točasno tudi zasuto propadno, katere široka odprtina se lahko s ceste opaža. Stari ljudje pripovedujejo, da je v Eremitovki nekoč bival star puščavnik — ljudstvo mu je reklo „eremit". Od todi tudi ime jame. Če se uvažuje, da Ateniška vas (Monclisdorf) ni daleč od tod, zna biti na tej pravljici veliko verjetnosti. Izkopavanje v jeseni in natančneja preiskava in poizvedbe bodo imele potrditi verjetnost te ljudske pravljice. Družba se je prepeljala s čolnom onkraj Krke in tam našla na kratkem prostoru več izvirkov studencev, ki izvirajo izpod Straže. Pastirji, oziroma ljudstvo sploh imenuje ta kraj tik ob cesti na Sotesko, „pri devetem studencu". Studenčnica je izredno mrzla in dobra, ob povodnji pa ti deveti studenci visoko naraščajo. Kdor potuje v te kraje, naj ne zamudi ogledati si ta divno romantični kraj. Novi ravnatelj gimnazije v Kranju. Kakor javljajo z Dunaja, je ravnateljem gimnazije v Kranju imenovan prof. Fajdiga iz Ljubljane. Gospodarstvo. Vinska trta razvija se še vedno jako lepo. Nekateri vinogradniki pravijo, da niso videli svoje življenje tako lepega grozdja, kakor je letos. Lepo je povsod brez izjeme, izlasti pa v novih nasadih po Vipavskem. Na Krasu je pobila ponekod toča. Da se je razvil letos tako lep zarod, je pač največ pripomoglo lansko bolj suhotno vreme, in se ni zamogla razvijati radi tega peronospera. Kdor hoče imeti torej lep zarod tudi prihodnje leto, naj škropi tudi mladje, ki se razvija sedaj. Staremu listju ne bo peronospera sicer več mnogo škodila, pač pa napravi prav lahko še mnogo kvara na vršičkih. V zadnjih osmih dneh se je začela peronospera nekoliko bolj razvijati, prej jo je bilo pa le redkokje videti. Tudi žvepljanje naj se letos ne pozabi, kajti bolezen vidium se že v mnogih vinogradih dobro pozua. „Prim. Gospodar" Razne vesti. Četrti mednarodni kongres ste-j 110 grafov. Od 7. do 10. sept. t. 1. se bo! vršil v Gradcu četrti mednarodni kongres j btenografov. Ženski poslanci v Finskem dežel-j nem zboru imajo na duši že eno človeško ! življenje. Mož neke deželnozborske poslanke j se je sam ubil. Prej je izjavil znancem, daje njegova žena tako preobložena zakonodajnim poslom, da povsem zanemarja gospodinjstvo. On je radi agitacije povodom volitev ostal brez dela, a njegova žena, ki dobiva mesečno oOO mark, daja mu na dan samo 40 fenigov, tako, da mu ne preostaja drugo, nego se ubiti. Redarstveno izvjestje pravi : Siromašni človek, ta je v resnici stradal. Žena pripada sccijalistični stranki. Dvajsetletnica vlade bolgarskega kneza. Za dostojno obhajanje dvajsetletnice^ viadaija [bolgarskega kneza Ferdinanda je' vlada dovolila 14.000 levov za potrebno okrašenje poslopij v Trnovem, kjer se bo siavnost vršila. V Trnovem je namreč sobranje izvolilo Ferdinanda Kobnrškega knezom bolgarskim. O tej priliki se bodo izdale tudi posebne jubilejne poštne znamke. Dunajski župan dr. Lueger se je včeraj odpeljal na daljši dopust v Briksen. Prva učenka na ztgrebiki trgovski šoli. Deželna vlada hrvatska je dovolila neki gospodični, da se sme udeležiti pouka na zagrebški trgovski šoli. To je prva sluša-teljica zagrebške trgovske šole. Za tedensko izplačevanje državnih uradnikov. Iz Budimpešte poročajo : Okolu 150 državnih uradnikov je imelo ▼ : neki kavarni pod predstvom državnega tajnika dr. Bele Rado shod, na katerem so razpravljali vprašanje, bi li ne bilo možno, da bi državni uradniki dobivali svojo plačo ' po ameriškem vzorcu na te ifj (i) » 1» poprava in komisijska zaloga dvokoles pri Batj2l-u GORICA, vwi Duoino 3 Prodajatudi na mesečne obroke Ceniki od Waffenrad, Durkopp-Diana itd. franko.