Prezzo ■ Gena Lir 0.50 PoStnlna gMui V fotorfari Spedizluue in tltbomunenh portala Stev. 281 V Ljubljani, v sredo, 9. decembra ii)I2-XXl I*eto VII. Izključna pooblalienka u ogIaSevan]e Italijanskega Id tujega = Uredalitvo lo uprava; Kopitarjeva 8, Ljubljana. = Concesslonaria eseluslva per to pnbbliciti di provlnlenza Italiana Izvora' Onione PubbUciU Italiana & A« Milana i Redazlone Ammtnistraztonei Kopitarjeva (L Lubtana = ed as te ra i Onione Pnbbliciti Italiana & A_ Milana Aumentata attivita di unita esplorante nella Cirenaica Violento attacco di bombardieri contro Philippeville II Quarlier Generale delle Forze Armate co-niunica: In Cirenaica aumentata attivita di unita esploranti. L’artiglieria c intervenuta contro co-lonne di antomezzi e batterie avversarie con no-tevoli effetti. La nostra aviazione ha spezzonato e mitragliato nn gruppo di camionette distrug-gendone altre. In combattiraento sei velivoli ne-inici venivano abbattuti; un’altro precipitava in mare ad opera della difesa contraerea. Uiio dei componenti l’equipaggio, ufficiale snperiore in-glese, risnlta catturato. Sul fronte tunisino azio-ni locali si risolvevano a favore delle truppe dell’asse; cacciatori gernianici distruggevano dne apparecchi britannici. II porto di Philippeville e stato violentemente attaccato da formazioni di bombardieri, che hanno centrato navi alla fonda, banchine e depositi suscitando vasti incendi. Questa notte alcune bombe, sganciate sulla periferia di Tripoli, causavano sette morti e quattro feriti tra la popolazione libica. Živo ogledniško in topniško delovanje v Cirenajki Hud letalski napad na alžirsko luko Philippeville Italijansko uradno vojno poročilo St. 927 pravi: V Cirenajki pomnoženo delovanj* ogledni-Skili cdinic. Topništvo je nastopilo zoper nasprotnikove avtomobilske vrste in baterije in sicer z znatnim uspehom. Naše letalstvo je z zažigalnimi bombami obmetavalo ter s strojnicami obstreljevalo skupino tovornih avtomobilov, jih 6 uničilo, druge pa poškodovalo. V boju je bilo sestreljenih 6 nasprotnikovih letal, še eno letalo pa je Ire-ščih> v inorje po zaslugi protiletalske obrambe. KaYe, ’(fa je eu žalan posadke, višji angleški častnik, ujet. • Na tunizijskem bojišču so se krajevni nastopi iztekli v korist Osnih čet. Nemški lovci so uničili dve angleški letali. Oddelki bombnikov so silovito napadli pristanišče Philippeville. Zadeli so ladje v luki, nabrežja in skladišča ter povzročili obsežne požare. Preteklo noč je nekaj bomb, vrženih na predmestja v Tripolisu, 7 ljudi ubilo, 4 pa ranilo. Italija praznuje prvo obletnico japonskega vstopa v vojno Pomembna manifestacija japonsko-italijanskega prijateljstva v Rimu Rim, 9. decembra, s. Prvo obletnico vstopa Japonske v vojno so v Italiji praznovali z manifestacijami žive simpatije za veliko prijateljsko in zavezniško državo. Velika prireditev je 'bila v prestolnici in je kronala ta spominski dan. Prireditev je bila v gledališču Adriano, zanjo pa je skrbelo društvo »Prijateljev Ja-ponsike«; Prireditve so se udeležili tajnik fašistovske stranke Vidussoni, minister za ljudsko kulturo Pavolini, načelnik pisarne prefekt Luciani, podtajnik za vojno Scnero, za mornarico Riccar.di, za letalstvo Foiigier, načelnik glavnega stana milice Galbiati, poveljnik armadnega zbora Barbieri, zastopnik senata Guglielmo, zastopnik fašistovske in korporacijske zbornice Grav ter zastopnik Akademije G uidi, nemški poslanik von Mackensen, japonski odpravnik poslov pri K vinila.! u Kase, japonski poslanik pri Sv. stolici, španski poslanik ter zastopniki držav trojne zveze, glavni podpoveljnik GIL-a Bona-mici, rimski guverner, prefekt in zvezni tajnik, generali vseh vojnih panog in druge osebnosti. Gledališče je bilo vse v zastavah držav trojne zveze. Kraljevo ložo so zasedli italijanski in nemški vojni ranjenci ter pohabljenci. Tajnik stranke je zapovedal pozdrav Kralju in Duceju, godba je zaigrala državni himni, nato so prebrali poslanico vojvoda Pistojskega, častnega predsednika društva »Prijateljev Japonske«. Nato je med velikim odobravanjem imel Mario Appelius predavanje o posegu Japonske v sedanjo vojno. V njem je uspešno dokazal, da je s tem, ko se je Japonska udeležila vojne ob bokih Osi, poseg Združenih držav dejansko oja-lovljen. Japonska je s tem dosegla, da pomeni poseg Združenih držav prej ošibitev, kakor pa korist za nasprotnike trojne zveze v okviru splošnega vojnega gospodarstva. Zaradi japonskega posega 1)0 bodoči mir zares svetovni mir ter bo prinesel preureditev dveh najpomembnejših celin na zemeljski obli in sicer Azije in Evrope. Prireditev se je nadaljeval^ z glasbenim programom, ki je vseboval nekaj skladb obeh prijateljskih držav. Akademik Hildebrand Piz-zetti je dirigiral zadnji odstavek sv<)je »Simfonije v A-duruc. ki jo je zložil po nalogu japonske vlade za 2600letnico ustanovitve imperija vzhajajočega sonca. Sopranistka Tosiko Kasegava je pela skladbe japonskega glasbe- Nemški in romunski napadalni oddelki zavzeli več kavkaških postojank Sovjetski napadi v Donovem kolenu, pri Kalininu ter ob llmenskem in Ladoškem jezeru spodleteli — Letalski napadi na Philippeville in hude angleške letalske izgube Hitlerjev glavni stan, 9. dec. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Pri nastopih nemških in. romunskih napadalnih oddelkov na Kavkazu so razdejali sovjetske postojanke in trdnjavice. Wiirtemberški grenadirji so vztrajali v silovitih sovjetskih protinapadih na neki višinski postojanki, ki so jo nedavno zasedli v bojih na odseku ob Tereku. Neki oddelek je v zadnjih dneh zajel 6670 sovjetskih vojakov ter zaplenil ali uničil 46 oklepnih vozil, 94 topov in mnogo pehotnega orožja. Lovci so v nizkem poletu napadli sovjetske železniške naprave ter motorna vozila. V velikem Donovem kolenu so Sovjeti včeraj podvzeli svoje silovite napade z močnimi oklepnimi oddelki, a ti napadi so se ob obrambi nemških čet, ki so jih- podpirala nemška in romunska bojna letala, izjalovili. Na odseku med Kalininom ter limonskim je-, zerom so nemške čete prešle v protinapad z Španija je odločno na strani nove Evrope Pomemben govor generala Franca o ciljih in zahtevah Španije Rim, 9. dec- s- Poglavar španske države in načelnik narodnega falangističnega gibanja, ge-ncrul Franco, je imel na seji falangističnega sveta tale govor: Svetniki in tovariši! Moje besede so jasno potrdilo naše politične zavesti. Sredi socialno nemirnih časov naše dobe smo mi vpreženi v naporno delo, dragoceno za najvišje koristi naše domovine. V svojem boju nismo nikoli pozabili, da smo katoličani. Vsi smo se žrtvovali in delali v korist španske bodočnosti. Španija ni proti nikomur, toda ne smemo si misliti, da nihče ni proti Španiji. Mi smo se dvignili iz sužnosti in zmede ter usmerili svojo j>o I iti ko po stopinjah socialne revolucije sedanje dobe. Mi se ne prištevamo k drugačnemu svetu kakor edino k evropskemu. Zato pa smo proti trgovskim imperializmom in proti finančnemu kapitalizmu. Španija 19. stoletja se ni mogla upirati liberalnim načelom, ki jih je prinesla francoska revolucija. Povečanje bogastva pa ni imelo za posledico tudi enakomerne razdelitve teh dobrin. Marksizem, ki se je znal okoriščati z varljivimi obljubami o pravici, je privedel edinole do barbarske diktature proletarijata. Mussolinijev genij je znal izpel j ati v Italiji takoj po vojni fašistično revolucijo. Kar je italijanskemu narodu po pravici in po človečnosti pripadalo, vse tisto je prešinil fašizem, s tem da je zavrgel versailleski mir. lo je bil izreden socialni pojav skupaj z narodnim, to je tudi jedrhata označba, ki jo zasluži fašizem. Kot drugi je začel poudarjati načela mednarodne pravice v Evropi nemški narodni socializem- Tudi ta načela so se dvignila proti starim načinom, proti delovanju ljudskih Jront, v borbi proti trgovskim imperializmom in za nov pravičen svet. Tudi špaiija doživlja svojo revolucijo. Cim je Španija pripeljala do zmJge svoj l>oj proti komunizmu, pomeni njena navzočnost ugodno znamenje za vstajenje ,nove Evrope. Človeštvo »nora obračunati za vselej z raznimi liberalnimi gesli. In v tem tiči jedro nevolje španske mladine. ki vztrajno spremlja splošno gibanje evropske mladine.- ... Bodočnost Španije je odvisna od povezanosti narodnih in socialnih koristi. Španska revolucija pa se ne omejuje le na dosego socialnih in narodnih ciljev, pač pa hoče doseči tudi duhovno enotnost. Ta ueosporljiva načela so temelji naše politike, ki postaja toliko važnejša, kolikor večji je čas, v katerem živimo. Orožje in katoliški duh španskega naroda sta nesporna stvarnost, ki je temelj vsega mojega političnega delovanja Potrebno bo dati zgodovinske oblike našim in protiboljševiškim bojem, kajti niisliti je treba na bodoče redove, Kar se tiče povojnega gospodarstva, se motijo tisti, ki mislijo, da bo vse ostalo pri starem. Naša omika in naša kultura sta v igri. Proti zvezi liberalnih demokracij z rdečim komunizmom koraka drug svet: In gorje tistemu, ki bi ga poskušal ustaviti. Nas vodijo pri delu na-mebi, ki so temelj naše notranje politike in imajo za cilj obvarovanje našega obstoja in naše navzočnosti na svetu. To -je naloga, ki nam jo nalaga naša usoda. Mi Hpčemo, da ostane naša kultura nedotaknjena, hočemo obnovitev našega gospodarstva in svobodo naše industrije. Z,ato bomo nastopili proti vsemu, kar ni v skladu z našimi izročili. Na.ši nasprotniki so vse poskusili proti nam. Toda mi se bomo znali osvoboditi vseh starih zamisli glede ureditve sveta, ki ga smatramo odmrlega. Mi obnavljamo stara trdna izročila, ki so jedro rtnše narodne »evolucije. To je prava Španija in ne tista, ki je imela kratkotrajno življenje. Motijo se tisti, ki mislijo nasprotno. To je tudi razlog, zakaj ne moremo odgovarjati tistim, ki so večni godrnjači. Obnovili smo gospodarstvo, ker se smatramo gosoodarje lastne usode. Naš proeram je delo: z njim se bomo pripravili na veliki trenutek, ki bo podoben tistemu, ki je staro monarhijo pripeljal do imperija. Naša mladina in vse naše žensko gibanje je v službi domovine. Zmagoslavje bo popolno. Toda to še ni vse dovolj. Domovina terja od na,s še več. Lahko bo naša pot strma, toda prepričanje v Listne ideale nam ne bo prineslo razočaranja. Mi se čutimo močne in trdne. Borimo se za čisto špansko življenje. Našo vojsko tvori naša mladina, ki je resna in vedno na straži prav do smrti. Poslanica angleškega ministrskega predsednika zasedenim posestim na Daljnem vzhodu Rim, 9. decembra, s. Angleški ministrski predsednik Churchill je angleškim posestim na Daljnem vzhodu, ki so jih zasedli Japonci, poslal naslednje sporočilo: »Pred letom dni je Japonska napadla Hongkong in Malajo. Mi sino se tedaj sami že dolgo vojskovali zoper dve evropski velesili, ki sta se temeljito pripravili na vojno. Vem, da bo ta današnja poslanica taka, kakor jo hočete slišati. Pred japonskim vdorom so vsi: Malajci, Indijci, Birmanci, Kitajci, Holandci in Angleži dosegli visoko stopnjo na poti k urejenemu, omikanemu in srečnemu življenju. Naš napredek je zdaj samo ustavljen. Ko bo japonski napad strt, pojdemo znova naprej.« oklepniki ter vdrle 15 km globoko v sovjetske postojanke in so zdaj na cesti, po kateri se Sovjeti oskrbujejo. Na odseku neke armade so od početka obrambnega boja, torej od 25. novembra dalje, zajeli 2500 sovjetskih vojakov ter zaplenili ali uničili 1051 oklepnikov, mnogo topov in pehotnega orožja. Slabotni boljševiški napadi južno od Ladoške-$a jezera so ob obrambnem ognju vseh vrst orožja spodleteli, še preden so se približali nemškim postojankam. Na cirenajškem bojišču je topništvo obdelova- lo angleške motorizirane čete in topniške postojanke. V Tuniziji se nadaljujejo boji z osamljenimi skupinami nasprotnih sil. Pri močnih letalskih napadih na Philippeville je bilo nekaj ladij in; skladišč v pristanišču ponovno zadetih, brza- nemška letala pa so uničila neko število nasprotnih letal na nekem letališču, kjer jih je bilo zbranih mnogo. Nemški in italijanski lovci so nad severno Afriko sestrelili osem nasprotnih letal, en nemški stroj pa je šel v izgubo. Na zaliudu je angleško letalstvo izgubilo včeraj pet strojev. Eno nemško letalo se ni vrnilo. Lovri so podnevi napadli prometne zveze in taborišča čet ob jugovzhodni angleški obali. Oddelki prevoznega letalstva so se znova izkazali tako na vzhodnem bojišču kakor v Sredozemlju v .odločnih nastopih, ko so morali vztrajati v močnih nasprotnih napadih in so ponovno posegli v odločilne bojne nastope. nika Kosaiku Jamada. Orkester EIAR-ja je pod vodstvom dirigenta Previtaliia zaigral »japonsko rapsodijo« Kakira Ifukubeja. Potem so ob sodelovanju zbora, v katerem so bili tudi japonski otroci v narodnih nošah, izvajali »Koračnico ljubljene domovine* in »Koračnico novega reda v Aziji«. Prireditev se je končala z gorečim pričevanjem vere v zmago. Brzojavka prosvetnega ministra Bottaija Duceju iz Berlina Rim, 9- decembra, s. Duce je iz Berlina dobil naslednjo brzojavko ministra Bottaija: »Z ladinskim predavanjem akademika Ricoo-bona, mojstra v rimskem pravu, ter z vzvišeno besedo prof. Sprangberja, genialnega raziskovalca vprašanj iz moderne vzgoje, 6e je začelo delo zavoda »Studia humanitatis«, ustanovljenega po Vaši volji, da se poglobi medsebojno poznanje obeh narodov na vzajemnem temelju davnih izročil in življenjskih zamisli. Nemški in italijanski narod spet dajeta dejansko vrednost označbi 'yl Preporoda, ki ju je imenovala »dve skrajnosti revolucionarnega kvasu v Evropi«. Knez Piemontski na obisku v napoljskih bolnišnicah Napoli, 9. dec. s. Knez Piemontski se je v spremstvu ordonančnib častnikov podal v razne bolnišnice, da tam obišče ljudi, ki so bili pri zadnjem angleškem letalskem napadu ranjeni. Vzvišeni knez se je ustavil pri posteljah teh ranjencev ter našel za vsakega tolažilne besede in mu želel skorajšnjega okrevanja. Italijanska notranja fronta nedotaknjena Stockholm, 9. dec. s. 'List »Aftonbladet« piše, da je Italija zdaj v prvi bojni črti in da stoji pred težavnimi nalogami. Švedski popotnik, ki se jo pred kratkim vrnil iz Italije pa pravi, da Je italijanska. notranja fronta nedotaknjena.- Mussolinijev govor je nedvomno zrcalil duševno razpoloženje večine Italijanov, če na angleški in ameriški strani računajo z moralnim zlomom Italijanov, je račun napačen. Glede tega se ujemajo vsi nepristranski opazovalci italijanskega notranjega položaja. Sicer pa se zdi, da so se konec, koncev zavedli tudi tisti, ki vodijo propagando v Londonu. Glasovi iz teh virov, ki so trdili, da so v Italiji demonstracije in da je zlom pred vrati, so nenadno umolknili. General Gatrouz proti Dar!anu Rim, 9. dec. s. General Catrous. zastopnik bojujočih se Francozov na vzhodu, je pridrvel v London, da bi pomagal generalu De Gaulleu, s kate-rim je takoj po prihodu imel posvet o položaju v francoski Sev. Afriki. Popoldne je dal nekaj izjav, v katerih je skušal razjasniti stališče bojujočih se Francozov. Spravil se je na Darlana ter je končal z besedami: »Treba je, da Eisenliovver pretrga z njim. Če. bi bil jaz na njegovem mestu, mi ne bi bilo všeč, da bi imel Darlana za hrbtom. Sveti oče Pij XII. opravlja zadostilno pobožnost v cerkvi sv. Petra Ko je bil tako obred končan, je sv oče ob 16.45 _in vnnneitil fiVfititšČe. ver- Vatikansko mesto, 9. decembra, s. Sv. oče, ki jo 30. oktobra t. 1. posvetil ves svet Marijinemu Srcu, je na praznik 8. decembra stopil v baziliko sv. Petra, da skupno z rimskim ljudstvom počasti Brezmadežno ter z zadostilnim obredom opravi zahvalo, ki je v sedanjih časih tako zelo potrebna. Sveti obred je potekel brez kakšnih posebnih hrupnih svečanosti, pač pa v tihi skromnosti in resnosti. Bazilika sv. Petra je bila odprta za vernike, ki sd se začeli v njej zbirali že v prvih popoldanskih urah. Sv. oče sam je izrazil željo, naj bi se opravilo začelo točno ob napovedane fn času, tako da bi se moglo končati pred zatemnitvijo. Ob pol štirih je bilo v cerkvi že vse polno ljudi, več tisoč vernikov, ki zanje v cerkvi ni bilo več prostora, pa je moralo ostati zunaj na Trgu sv. Petra in so tako vsaj v duhu lahko prisostvovali svetemu obredu. V cerkvi so se zbrali med drugimi tudi člani svetega kardinalskega kolegija, patriarhi, nadškofje, škofje, visoki prelati, čiani diplomatskega zbora, ki so akreditirani pri sv. stolici, člani rodbine kneza Pacellija, vsi papeževi sorodniki, člani rimskega plemstva, močna skupina častnikov in vojakov, ki so bili v vojni ranjeni, člani verskih redov in katoliških verskih organizacij in društev ter ogromna množica lj udstva. Sv. očeta Pija XII. so prinesli v cerkev ob 15.40, pred njegovo nosilnico pa so stopali pape-ževy dvorjaniki. Odet je bil v kratko ogrinjalo, okrog vratu pa je imel rdečo štolo. Verniki so ga pozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem, gojenci raznih seminarjev pa so zapeli »Magniificat« in »Tu es Petru««. Ko je prispel do papeževega oltarja, je pokleknil in se zbral v pobožni molitvi, med tem pa so izpostavili Najsvetejše. Vatikanski kanonik mon-signor Anichini je takoj začat opravljati sveti obred. Zapeli so nekaj psalmov in drugih prošenj, nakar je 6V. oče prebral molitev, ki jo je sam napisal za posvetitev brezmadežnemu Marijinemu srcu. Potem so sledile pete lavretanske litanije Matere božje, medtem pa eo sv. očeta že oblekli v mašniški plašč. Po končanih litanijah je papež stopil pred oltar in zapel »Tantum ergo«. Nato je podelil blagoslov z Najsvetejšim. znova sedel v nosilnico in zapustil svetišče, verniki pa so mu znova vzklikali. Ko se je vrnil v svoje zasebne prostore, so ga obvestili, da je velika množica ljudstva morala zaradi ponianjkanja pio-stora v cerkvi ostati zunaj na trgu in da se še sedaj ni razšla Tedaj je sv. oče odredil, naj odpro zunanji balkon bazilike sv. Petra, ker da hoče podelili sveti blagoslov tudi tistim, ki so zunaj pred cerkvijo Medtem se je nabralo zunaj na Trgu svetega Petra še. mnogo več ljudi, kajti pridružilo se jim jih ie še na desettisoče vernikov, ki so bili prej v cerkvi Nenadno so se odprla široka vrata na zunanjem balkonu m preko njega so pregrnili belordečo preprogo. Ljudstvo je takoj razumelo, da se bo v kratkemu prikazal na balkonu sv. oče in oči vseh so se v nestrpnem pričakovanju zazrle tja. V tem trenutku je godba palatinske straže, ki je z bataljo noin vojske izkazala papežu, ko je šel mimo, čast, zaigrala papeževo himno. Be’a postava Pija XII. se le prikazala na balkonu, V večernem eomraku jo je bilo komaj mogoče razločiti. Množica ljudstva je vzklikala sv. očetu, ki je klečečim vernikom podelil 6Voj očetovski apostolski blagoslov. General Franco imenoval nov politični odbor španske Falange Mudrid, 9. decembra, s. V skladu s pravili Falange je general Franco včeraj imenoval za člane političnega odbora te ustanove naslednje narodne svetnike: ministra za vojsko Karla Asenzia Caba-nillosa, ministra za pravosodje Eguija, ministra U delo De Velasca, ministra za kmetijstvo Migiiela Primo de Riviera in madridskega škofa Garaya. Po pravilih so člani političnega odbora Falange tudi notranji minister Perez, minister za iittlusutrijo Carceller, poslanik Cuesta, tajnik stranke, podtajnik stranke, tajnika za ljudsko vzgojo in socialno 6krbetvo, minister za prosveto ter zastopnica žen-stva Pilar Primo de Rivera, zastopnik narodne mladinske fronte ter zastopnik falangističnih organizacij v tujini. Praznik Brezmadežne je mladina dostojno proslavila Ljubljana, 8. decembra. Praznik Brezmadežne je že od nekdaj predvsem praznik mladine. Posebno dijaške Marijine kongregacije so ga vedno slovesno praznovale. Letošnje praznovanje pa je bilo še posebno veličastno in pomembno, ne sicer toliko po zunanjem blesku, marveč po vsebinski vrednosti. Ljubljanski Ikol dr. Gregorij Rožman je v stolnici ob sedmih zlutr«| vse dijaške kongregacije slovesno posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Čim je škofijsko vodstvo dijaških Marijinih kongregacj zvedelo, da je sedanji sveti oče ves svet posvetil Marijinemu srcu, je sklenilo, da na-prpsi našega škofa, naj bi še posebej posvetil Mariji najprej dijaške kongregacije, kasneje pa vso škofijo. A prevzvišeni si je že prej sam osvojil isto misel. Ko je bil ravno tiste dni na obisku pri svetem očetu v Rimu, mu je omenil, da namerava na praznik Brezmadežne posvetiti Marijinemu Srcu dijaške kongregacije. Sveti oče je njegov sklep z veseljem odobril in ga pooblastil, da ob tej priliki podeli vsem kongreganistom in kongre-ganistinjam izreden papežev blagoslov Ko so ljubljanski kongreganisti in kongregani-stinje za 4o zvedeli, so se pod vodstvom svojih voditeljev in katehetov začeli na praznik Brezmadežne še posebej pripravljati. Kar veselje je bilo gledati, s kakšno vnemo in nemajhnimi žrtvami so se vsi, od najmlajših do največjih, zbirali k devetdnevni ali vsaj tridnevni pripravi po svojih kongregacijah. Zato ni čudno, če so kar žarečih oči in nasmejanih obrazov v zgodnjem jutru praznika prihajali v stolnico, da se v vsej mladostni velikodušnosti popolnoma darujejo svoji Materi Mariji. Poleg starešinstva in akademikov, ki se vsako leto na praznik Brezmadežne kot starejši bratje pridružijo mladini, se je v stolnici zbralo nad • 1500 dijakov in dijakinj iz vseh ljubljanskih kongregacij. Reditelji — člani DMK pri sv. Jožefu — so jih sprejemali, jim delili posvetilno molitev ter jim odkazovali prostore. Stolnica se je napolnila — in kot veliki duhovnik je stopil na prižnico gospod škof. Zbranemu dijaštvo je najprej sporočil naročilo svetega očeta, nato v lepem govoru obrazložil pomen^*iove posvetitve Z vso svojo mladostjo naj se stavijo na razpolago Mariji in naj kot cvet naroda prvi izpolnijo med nami njeno naročilo trem mladim pastirčkom v Fatimi: molijo in žrtvujejo naj se v zadoščenje za grehe vsega 6veta, zlasti pa za grehe nas Slovencev. Kako odprta so bila srca zbrane mladine za" to povabilo, je pričala posvetilna molitev, ki so jo potem vsi skupaj za škofom molili. Ganljivo je bilo gledati teh 1500 mladih' ljudi, kako so se kleče vsega izročali Marijini ljubezni in ji v vsej iskrenosti posvečali svojo mladost. Bil je to prizor, ki bi bil vreden filmanja — pa kaj filmahja! — vreden, da bi vsem vedno ostal živ, zares kos življenja. Prepričani smo, da ga bodo vsi tudi resnično pomnili do groba. Po posvetitvi je prevzvišeni daroval sv. mašo, katere se je vsa cerkev aktivno udeleževala s pobožno molitvijo in navdušenim prepevanjem Marijinih pesmi. Najlepše pa . je bilo, ko se je vsa ta velika Marijina družina razvrščala pri dveh oltarjih okoli obhajilne mize in so ji štirje duhovniki delili Kruh življenja — Kruh mladosti. Kljub dolgemu trajanju vse pobožnosti je mladina vztrajala v resni zbranosti. Tudi gneča in nekatere težave pri izhodu je niso zmotile. Mirno, a vendar vedro razpoložena se je razšla, da popoldne ?e v krogu domače kongregacne proslavi ta veliki praznik. In kakor bi se svoji mladini sama nebeška Mati nasmehljala, tak je bil ves dan: poln sonca in toplote. Poapnite zemljo! V zemlji naiih vrtov primanjkuje apna, zaradi tega postane prst kisla, povrtnina in ostale rastline pa 6e ne morejo pravilno in bujno razvijati, bolehajo in končno propadejo. Kdaj v jeseni, ko vsak pameten človek prekopava gredice čim bolj globoko, da mu bo najboljši vrtnar zima s 6vojim mrazom, vetrom, vodo in 6oneem razdrobita p ret, je pravi čas, da zemljo poapnimo. Posebno pri napravi novih vrtov se moramo pozanimati, kako je z apnom v zemlji. Gnijoči rastlinski odpadki, razen soli, ki jih uporabljamo pri umetnem gnojenju, tvorijo v zemlji kisline, ki 60 rastlinam zelo škodljive. Apno se 6 kislinami zveže in jih napravi tako neškodljive. Kisline pa se nikdar ne morejo razvijati v zemlji, ki ji apna ne primanjkuje. Da je zemlja kiela, lahko doženemo na kaj enostaven način. V stekleno ’ posodo položimo nekaj prsti, ki jo zmešamo z deževnico, v kateri ni apna. Če 6edaj pomočimo v to zme« moder lakmusov papir, ta pordeči, ker 60 kisline navzoče. Pa tudi “naravno lahko opazimo, če je zemlja kisla, ker raste na njej prav bohotno posebne vrste plevel: kislica, resa itd. Za apnenje zemlje imamo več vrst apnenih gnojil. V glavnem uporabljamo žgano apno, ki ga pokrijemo z ruševino, da razpade, nakar ga raztrosimo. Tudi apneno gnojilo, ki se napravlja iz laporja in vsebuje 90 % ogljikovokislega apna (leuna apno). V lahkih zemjah bomo potre6ali le t, zmlet apnenec, dočim se v težjih ilovnatih tleh živo apno bolje obnese, ker poleg>.drugega zemljo rahlja in drobi ter tako ustvarja iz zrnatega otu-difast slog. S tem da se preobrazi zemeljska skorja v gredice, dobi zrak dostop v globino, zemlja postane produšna in topla. Sicer je res, da nekatere vrtne rastline za kislo zemljo niso tako občutljive (krompir, paradižniki in nekateri lupini), vendar 60 vsem drugim hud strup. Kislina pa posebno škoduje grahu, fižolu, zeleni, glavni solati, špargljem in koščičastemu sadju. Apno pa posreduje tudi med hranilnimi snovmi, ki 60 v zemlji in med koreninicami. Hranilne snovi namreč razkraja in pretvarja v obliko, ki 6e da raztopiti, da jih rastline lahko uživajo. Zemlja vsebuje nešteto drobnih koristnih bakterij, ki presnavljajo 6vet in so za življenje rastlin neobhodno potrebne. Apno pospešuje razvoj teh bakterij, jih poživlja in pripravlja zemljo v stanje, ki tem bakterijam najbolj odgovarja. Zaradi tega je apno neobhodno potrebno za mrzle, neplodne, slabe, močno enostransko z umetnimi gnojili gnojene zemlje. Posebno vrtovi, kot sem že omenil, največkrat občutijo pomanjkanje apna. Kako gnojimo z apnom? Z apnom gnojimo vsako drugo ali tretje leto in sicer rabimo za lm3 100—200 g apna. Peščene zemlje gnojimo z zmletim apnencem in ga rabimo približno za 1 m3 300 g. Ta deluje dalje časa, a bolj milo in počasi. Najugodnejši čas za gnojenje z apnom je zima in jesen, zlasti še, če potresamo obilno. Manjše množine apna pa lahko dodamo zemlji vedno, vendar je bolje, da je med gnojenjem in setvijo vsaj 3 tedne presledka. Pri gnojenju z apnom pa moramo upoštevati, da apno ne sme priti z amonijakom v dotiko, zato ne 6tnemo nikdar gnojiti ali mešati apna 6 hlevskim gnojem, gnojnico, 6uperfosfatom, kostno moko in z drugimi mešanimi gnojili. Pač pa lahko mešamo ali skupaj potresamo apno 6 T0ma60V0 žlindro, kalijevimi 6olmi in apnenim dušikom. Apno raztresemo prav enakomerno po zemljišču in ga plitvo podkopljemo. Le v primeru, da 60 tudi spodnje pla6ti potrebne apna, ga globije podkopljemo. To delo opravimo v mirnem in suhem vremenu, ko je vrhnja plast zemlje kolikor toliko 6uha in 6e da dobro premešati z apnenim prahom. Z apnom pognojen vrt nam bo dal mnogo lepši in večji pridelek, zato dajmo zemlji dovolj apna. f Prijatelj Lojze Vas Podgora pri Vidmu v dobrepoljski dolini je pod vtisom tragičnega dogodka, ki se je pripetil v ugledni Prijateljevi družini. Smrt je iztrgala trem mladoletnim otrokom in dobri materi njihovega skrbnega 39 letnega očeta. Lojze je, kakor so mnogi drugi Dobre-poljčani, moral prestati strašne dni partizanskega raja v dobrepoljski komunistični republiki. Ko so partizani »osvobodili« tudi Podgoro, se je v Prijateljevi hiši naselil partizanski španski nasilnež. Za dobroto — morali so mu dati hrano in stanovanje — je nasilnež stalno grozil, tako da je bil gospodar stalno v nevarnosti za svoje življenje. Vse to je na mirnega posestnika, ki se je brigal le za delo in svojo družino, vplivalo tako hudo, da so mu odpovedali živci ter da se mu je začelo blesti. To je bil tudi vzrok njegove tragične smrti. Vsa dobrepoljska dolina sočustvuje z dobro Prijateljevo družino; dogodek pa je vso sosesko še bolj utrdil v borbi proti komunističnim nasilnežem, ki so prinesli v našo deželo toliko gorja in nesreč. Svojcem pokojnega Prijatelja izrekamo naše iskreno sožalje! Iz Dev. to. v Polju Naročnike naših časopisov opozarjamo, da naj na roče »Slovenčev koledar« in Slovenčevo knjižnico« pri našem donašalco gosp. Petriču Gabrijelu. Tretji večer simfonične glasbe V Ljubljani, 7. decembra. ČuJežni morajo biti ti studenci sredi zelenic, ki se k njim ko plahe gazele večno vračamo z izsušenimi ustnicami, a ki je njihova skrivnostna uopda la, da nas ne utegnejo nikdar do dna utešiti. To je urek, ki teži umetnost na 6ploh, a kakor mora tlači tudi kraljestvo zvočja, to nadvse lahno in rahlo tkivo trenutnih nihajočih akustičnih sil, ki se stopnjujejo, padajo, zgostijo in spet razblinjajo ter 6e tako urejajo v najbolj občutljiv in hkrati najbolj zahteven jezik, kar jih je ustvarjalna 6ila človeškega duha skozi stoletja naše omike mogla razvili. A ta urek izhaja iz naše človeške omejenosti in — to je ravno njegova velika vrlina — nam daje možnosti stalnega napredka. Taka misel se človeku nehote vriva, če je bil priča, kako se je množica vtretjič zgnetla v unionsko dvorano, da bi 6e utešila ob novem sporedu: Rossini — Tankred, Grieg — koncert za klavir in orkcsler op. 16 v treh stavkdi, Lajovic — Andante, Dvofak — a) simfonična pesnitev »Divja žena«, b) dva 6lovanska plesa Rossinijeva predigra »Tankred« sodi med tista na široko znana, manj zahtevna dela, ki se jih radi lotijo manjši orkestri kot »hvaležne« točke za resnejši spored in 60 jih večji po krivici odrinili kar v predal »kavarniške« glasbe. Tako krivico pa najlaže zavrnemo, da ravno ta dela skušamo iztrgati plitvim rokam s posebno pozornostjo v izvedbi. »Tankred« je 6icer eno prvih del velikega italijanskega mojstra, a že točno kaže prvine njegovega sloga, saj 6 pozornim posluhom odkriješ že v tej preprosti pesnitvi značilnosti, ki jih je kasneje s tolikim uspehom stopnjeval m bogatil. Griegov koncert za klavir in orkester je z na-sto|)om solista prof. A. Trosta poslušalce takoj potegnil v svojski in tajinstveni 6vet tega nordijskega iabulista. Ob 6injem slapu bogate Griegove govorice se človek spet zaveda njegove velike veljave: kdor je svoj krajinski severnjaški svet pričaral v taki izvirrfb6ti, da zavzeto vanj strmijo tudi otroci 6onca, nosi žig božjega izvoljen6tva v duši! Bajeslovni nordijski svet s svojimi deloma tožnimi in hrepenečimi, deloma upornimi ter zaganjajočimi se zvočnimi prvinami ima s slovansko tipiko nekaj značilnih dotikališč. Bogata tematika, opletena 6 severnimi folklornimi ovijalkami. Delo je bilo ko nalašč za 6logovno prilikovanje prof. A. Trosta, ki je 6 svojim strastnim fraziranjem podal dobršno mero 06ebne oznake tega rustikalnega pesnika polmraka, škratov in prezebajočih brez. Lajovčev »Andante« je v paraboli zajeta »skrivnostna pesem ljubezni«, 6aj jo preveva en sam dih harmoničnega barvnega bogastva: obrisi se zameglijo, logika zvočnih spojev se 6tali, a fluid stvari ostane. Ozadja se odpirajo, neotipljive podobe se lahko utelesijo. Melodika in ritmika zgubita toliko v napetosti, kolikor harmonija pridobiva. V6e se razneži v tipajoče koprnenje, v božajočo milino, Po pravici je mojster skladbi dal starinsko ime »Andante«, ker v rejnici ne bi prenesla ostrejših ritmičnih sunkov: za fluoresciranje je potreben čas. Osrednja napetost v vsej skladbi je v barvnih vtisih, ki se 6em pa tja strastno stopnjujejo v mičnih harmoničnih sekvencah. Inštrumentalno težišče je Lajovic prenesel na godala, da bi tako vdihnil najbolj skladnega »duha« evojim prividom in jim začrtal primeren 6feričen 6vet. Naposled še k Dvorakovi simfonični pesrtitvi: Divja žena. Stara je že glasbena težnja, da bi 6e s svojimi izraznimi 6redstvi kdaj pa kdaj navezala na vidni svet, na naravo. V davni večglasni vokalni glasbi, zlasti v francoskem »chan6onu* 16. stoletja najdeš kopico takih priljubljenih motivov (vihar, naliv, pojoče, ptice in pastirsko frulo). Mnogo tega blaga (ptičji trilčki, terca kukavice, kvinta kokoši, pljusk valov v naraščajočih in padajočih akordih, šumenje vetrov v nežnem tremolu, bobneče grmenje basov) je že zašlo v slovar programske glasbe. V glavnem gre za to, da 6e ti koloristični motivi ugnetejo v tekoče glasbeno dogajanje: gre za sli- S štaierskBM Obisk mladinskega vodje na Štajerskem. Ker je bil vodja nemške mladine Artur Axman pred tedni zadržan, bo prišel na Štajersko 28. t. m. ter bo ostal do 31). t. m. Državni mladinski vodja bo zlasti j>regledal normalni razvoj organizacije nemške mladine na Spodnjem štajerskem, vežbanje za vojaško službo ter sodelovanje mladine pri kmečkem delu. Nesreče. 51 letnega prevoznika Alojza Gorjana v Mariboru je napadel pes, ko se je Gorjan peljal s kolesom. Gorjan je padel in si nalomil levico. — 34 letni drvar Roman Pod-vršnik si je na Pohorju nevarno (poškodoval nogo. — 16 letni Edvard Irelih iz Dijaškega doma v Mariboru je padel pri telovadbi in si zlomil levico. Simfonični koncert v Celju bo v petek 11. t. m. Nastopil bo mestni orkester ood vodstvom glasbenega ravnatelja Gustava Mullerja. Koncert bo docela posvečen Beethovnu in bo prirejen v veliki dvorani Nemškega doma. karski izraz, ne za občutek. V »Divji ženi« je Dvo-fak imel pred seboj baladno snov, za katero 6i je izbral posebne godalne nosilce, da bi z njimi zaostril nasprotstva m stopnjeval V60 grozljivo napetost. To je torej korak naprej od običajne programske slikarije. Usoda večine programske glasbe pa je ta, da v njej čista glasba nujno stopa iz svojega okvira in 6i išče tolmače v značajkah posameznih godal. Iz tega pa nekam nujno sledi, da slušalca bolj »zanima«, ko da bi ga potegnila vsega v svoj 6vet Ce je Dvorak že v tej siloviti tonski dramatizaciji vtkal nekaj pristnih domačih nitk, pa je glede tega v svojih dveh plesih zablestel v, V6ej svoji značajni veličini. Domala V6i njegovi slovanski plesi so prežeti s tolikšnim žarom in včasih skorajda demoničnim ritmom, da kar loviš 6ajx> pod silnimi sinkopiranimi udarci. Koncert je vodil D. M. Šijanec. Z dosedanjimi tremi večeri je ljubljanski simfonični orkester dal že precejšen prispevek za popularizacijo simfoničnih jiesnitev. S tem pa tudi čedalej bolj ra6te njegova odgovornost; to bo pač lahko vzel na svoje rame, če 6e bo vseli bodočih sporedov lotil še temeljiteje in 6 še večjo resnostjo. Zato ne bi smela nobena dirigentova kretnja več zvodeneti (posebno v Lajovčevem »Andanteju« in Dvorakovi »Divji ženi« 60 bila me6ta, kjer je človek po dirigentovi roki več videl, kar pa mu je nudilo uho). Potem pa še to: v umetnosti se V6i skrivni in tihi kompromisi vedno maščujejo. L. K. Novo šolsko leto na pokrajinski kmetijski šoli na Grmu Na kmetijski šoli na Grmu pri Novm mestu se prične novo šolsko leto letos malo- kasneje in sicer v začetku januarja 1943. Zavod ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja nepretrgoma eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. Letos se sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. Ce bodo razmere dovoljevale tudi zimsko šolo, bo njen II. tečaj. Vsi gojenci stanujejo v zavodovem internatu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo 6e pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, .ki bodo po končanem šolanju odtali 6talno na kmetiji, v starosti od 16 let naprej in z uspešno dovršeno osnovno šolo. Lastnoročno 6pi6ane prošnje, opremljene s ko-lekotn za 4 L. je treba poslati ravnateljstvu Pokrajinske kmetijske šole na Grmu takoj, najdalje pa do 15. decembra 1042. Zaradi okrnjenega privatnega poštnega prometa naj ee prošnje vlagajo preko domačih občin, kjer iste poslujejo, odnosno župnih uradov ali pa preko okrajnih glavarstev, od koder bodo po prijaznosti uradno poslane na tukajšnji zavod. Lahko pa se prošnje vložijo tudi osebno v pisarni tukajšnje kmetijske šole. Prošnji je treba priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovnico; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. nravstveno spričevalo (pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole); 5. izjavo 6taršev odnosno varuha (kolek za 2 L), 6 Iftitero se zavežejo plačevati 6troške šolanja (šolnino). Obenem se morajo zavezati, da bodo plačali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin odnosno varovanec brez opravičenega vzroka predčasno zapustil zavod. 6. Tisti, ki reflektirajo na pokrajinsko ali kako drugo jx>dporo ,iz javnih sredstev, morajo priložiti tudi izjavo (kolek za 2 L) starševali varuha, da bo njih 6in (varovanec) 6talno ostal na kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. 7. Uradno potrdilo občine ali davčne uprave, ki naj obsega: a) velikost posestva v ha; b) predpis direktnih davkov v L, c) število družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter morebitne druge družinske razmere; č) koliko 6e redi na posestvu konj, goveje živine in prašičev. Po rešitvi prošenj bodo pro6ilci pravočasno obveščeni o sprejemu, kaj naj prinesejo s 6eboj v šolo in kdaj naj pridejo v šolo. Pri vstopu v šolo napravijo gojenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se bo preiskalo njihovo zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina bo znašala predvidoma od L 300 do L 1000 po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca. Oskrbnina 6e plačuje mesečno v naprej. Prosilci za Pokrajinsko znižano mesto morajo priložiti pod t. 6. navedeno obvezno izjavo in pod t. 7. navedeno potrdilo o velikosti posestva in višino letnih direktnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Ormska kmetijska šola dokončuje v redu svoje letošnje šolsko leto in po 56 letnem svojem obstoju razpisuje novo šolsko leto v uaanju, da bo Tdjub izrednim težavam 6lejkoprej mogla opravljati svoje poslanstvo s širjenjem gospodarskega 0t ,e .',er Vdajanjem in uspo6obljanjem bodočih naprednih slovenskih kmečkih gospodarjev. Starši, ki imajo sina od 16 let naprej m niti nameravajo nekoč izročiti posestvo, ne bodo zamudili prilike poslati ga na Grm, ki nudi varno možnost strokovnega šolanja in krščanske izobrazbe pridnih kmečkih fantov. — Ravnateljstvo. S. IVAN OINE: I ^JvUvnastni t&kač . -■dSsb »Bog mi je priča, da ne lažem!« Starka je bila očividno iskrena, prav tako pa je bilo tudi jasno, da je te besede spregovorila še vedno pod vplivom smrtnega strahu, ki jo je bil prevzel. »Bila sem v postelji in nisem mogla zaspati. Slišala sem, da je ura v Veži tedaj udu rila polnoči. Skoro ■■'ti trenutek pa se je zaslišal nek pritajen šum. Obrnila sem se proti vratom. Alojo sobo je razsvetljevala bleda luč nočne svetilke in opazila... opazila sem, kako se počasi, bre/. ropota premika kljuka, kakor da bi kdo hotel vstopiti v sobo čislo po tihem, da me ne zbudil...« »Trenutek, gospa« jo je prekinil Vnnee. »Imate navado, da ponoči zaklepate vrat« svoje sobo?« »Nikdar jih ni«cm zaklepala vse do pred kratkim. Po žalostni Bobinovi smrti pn se ne počutim nič več varna, ne vem zakaj...« »Razumem vas. T e nadaljujte! Kljuka se je torej počasi premikala. In kaj je bilo potem?« »Večkrat se je potem počasi premaknila, jaz pa sem vsa trna od groze ipprcmično ležala v postelji. A čez ae- K11 m I n a I n I roman kuj trenutkov se mi je le posrečilo za- . kričati. Ne vem s kakšno silo sem z-a- , vpila. Tedaj pa «e kljuka nenadno ni 1 več premaknila in slišala sem korake, | ki so se vedno bolj oddal je\n'.i ter nazadnje utonili v temi... Potem sem ivstala, šla k vratom in prisluhnila... Vsa sem trepetala v strahu za \dolfa. V liipu som spet zaslišala korake s|>o-daj po stopnicah.« »Po katerih stopnicah.« »Po tistih na zadnji strani hiše proti kuhinji... Končno so se lii3na vrata zaprla in vse je bilo spet mirno. . Bila sem, kot bi izgubila sluh. Pokleknila sem in začelu moliti, a nekaj mi je reklo, naj odprem vrata...« Spreletel jo je silen strah. »Končno sem se odločila. Počasi sem zanikala ključ ter prijela za kljuko. V veži vedno gori močna svetilka, ^ledtem j ko sem odpirala vrata, je padel na | lla majhen predmet, ki ga je oil moral . nekdo položiti na kljuko. Prizadevalo j sem si, da ne bi (»ogledala, kaj je _ Ipadlo na t'la ... a nisem se mogla upi-' j ra ti svojim očem. ki so bile kakor prikovane v tla. In videla som .,. videla nekaj! Zazdelo ce je ,kakor du ji je strah zavezal jezik. »Kaj 'ste videli, gospa?« Vince jev gin« je bil še vedno čisto miren. Stara gospa je s težavo vstala in šla k svoji nočni omarici. Odprla ie predalček, vzela iz njega droben predmet ter nam ga jroka/aln na P t"t: liila je to šahovska figura, črni fekae! mii. poglavji:. Tekačeva prikazen. Torek 12 npvila <’b H. Vanče je vzel tekača gosjio Druk-ker.jevi z roke in sj ga vtukirl v žep. >Ze!o nevarno bi bilo za va~. spa,« je dejal nnlo z re«n:m slasom, »če bi komur koli kaj pove '>li o tem. kai se je nocoj tu doarajuh' Ce bi lo-vek. ki si je privoščil to kruto •i:ih). zvedel, da ste obvestili policijo, bi vas utegnil kaj lahko znova priti strašit. Niti besede ne smete ziniti o dogodku.« »Ali niti Adolfu ne sn— i tega |vo-vedati?« »Nikomur! Tudi sinu ne!« Po pravici povem, da sj leda j n'm'm bil čisto na jasnem, zaka j je Vanče izgovoril !e besede s tolikšnim poudarkom. šele pozneje sem to spoznal in sem moral spet občudovati bistrost svojega prijatelja. s katero je bil v trenutku preletel dogodke in uganil, kako se bodo razvija1!). Nam bi «e bilo morda posvetilo šele dosti pozneje. * Na tem meslu moramo povedati, da Angleži šahovskemu tekaču pravijo *ikof« (the bishop). i Ko smo se bili j>oslovili bd Dr Hekerjeve gospe, je Markliain prvi spregovoril. j »Si morda mnenia, Vanče, da ie tisti skrvnostni človek, ki ie pustil na j kljuki šahovsko figuro, Kobinov in Spriggov morilec?« ' »O tem sem prepričan Namen njegovega nočnega obiska je jasen, da le kaj, in se v osialem tudi >opolcoma sk!w a z njegovimi metodami.« »Obžalujem, da ne razumem, kak-'r‘n n ••men naj bi ime! ta njegov obisk, človek bi skoro mislil, da gre za drznost pijanega lopova.« »Nasprotno.« je odvrnil Vanee in odkimal, »bojim se, da .je to od vseli njegovih dejanj edino, ki se ni rodilo iz Ivolnih možgun. Namen njegovega nočnega i/leia se mi z.di prekleto resen. Povem ti. dn so me v«i čudni 't neizogiben. V nobenem primeru se torej ne bj podal na ta posel, če ne bi bil vedel, da Drueker-jevega sina ni doma. Brez nadaljnjega zato lahko daste na zapisnik tudi tale drugi važni podatek, namreč, da je nočni go*t vedel, kdo je bil tedaj, kp ie on prišel v hišo, doma in koga ni bilo.« »Ne razumem, kako naj bi nam vse to kuj pomagalo.« pogodrnja! lleath. »Kaj smo dosegli od začetka preiskave pa do zdaj, ko smo postavili domnevo, da si je bil zločinec čisto na jasnem, kakšne so razmere v Druckerjevi in DMIardovi hiši in ka.ko so prostori v teh dveh hišah razporejeni?« »?e res. toda človek je lahko p?4 kakšni družini domač, ne da bi zato že moral vedeti čisto natančno, kdaj ima kdo od tiste družine navado hoditi spat in kdaj je najbolj primeren trenutek. dn se ponoči neopaženo vtihotapi v hišo. Dalje je tudi jasno, da je listi nočni gost vedet, da gospa Druc-kerjevn nima navade zaklepati ponoči vrat svoje spalnice, kajti bedasto bi bilo še dvomiti, da je nameraval priti v njeno sobo. Njegov namen pn očitno ni bil le zapustiti ta majhen spomin na svoj obisk, o čemer priča previd-i nost, s kutero je pritiskal na kljuko 1 pri vratih.« »Morda pa je samo hotel zbuditi gospo.« je izruzil svoj pomislek. Mark-hom. ■. K/V r * In odslej je pastirček vsak dan delil svoje jesti s svojim Prijateljem na križu. Kadar koli je le mogel, je stekel na vrt k njemu, sedel na zidku, poslušal ga ter mu delal družbo. Prijatelj pa mu je pravil svojo igodbo, ki ga je tako prevzela, da je bil ves zamišljen in je izgledal slabo, kot bi bil bolan. To spremembo v pastirčkovem življenju pa je opazil planinski župnik ter vprašal svojo sestro, kaj da mu je, da tako hujša; če mu ne daje dovolj jesti ali kaj. Sestra pa je v skrbeh sklenila roki in zatrjevala: »Tudi jaz sem že opazila, da je tako zamišljen in da je rad sam na vrtu. — Skodelica pa je vedno prazna; res ne vem, kaj mu je. Odslej bom bolj gledala nanj.« Ljubljanski prvaki v namiznem tenisu: Bradeško, Pogačarjeva in Poženel Da bodo tudi naši vrli igralci namiznega tenisa zadovoljni, moramo vsekakor priobčiti tudi nekatere najvažnejše rezultate z nedeljskega prvenstvenega tekmovanja, ki ga je priredil Hermes in kjer je šlo za prvaske naslove. Že v nedeljo so bila tekmovanja v glavnem končana, le igralci iz B skupine, to je neorganizirani, so morali borbe z malo belo žogico nadaljevati še v ponedeljek popoldne. Najvažnejši tehnični rezultati so: I. moška kategorija: III. kolo: Bradeško-Moran 2 :0, Recek-Tršinar 2:1, Milovanovič-Ulčar 2:0, R. Strojnik-Gregorčič 2 :0, Bogataj-Subert 2 :1. Strojnik III-Meden 2 :1, Oabrovšek-Meralal 2:11, Poženel-A. Strojnik 2:0! IV. kolo: Bradeško-Milovanovič 2:0, Strojnik-Recek 2:0, Bogataj-Strojnik III 2:0, Poženel-Ga-brovšek 2 :1. ’ Finale: PoŽenel-Bogataj 3 : 0, Bradeško-Stroj-nik 3 :1, Poženel-Strojnlk 3 :0, Bradeško-Bogataj 3 :1, Bogataj-Strojnik 3 :'0, Bradeško-Poženel 3:0. Ženske: I. kolo: Merala-Velikonja 2 :1, Polak-Sterle 2 :i, Pogačar-Fugina 2 :0. II. kolo: Bricelj-Merala 2:1, Pogafar-Polak 2:1. Finale: Pogačar-Bricelj 2:0. Od ponedeljskih tekem naj omenimo le te-le najvažnejše: Tršinar : Florjane 2 :0, Moran : Griin-feld 2 :0, Šubert : Poženel 0 :2, Gabrovšek : Tušar 2 :0. Po teh borbah so se tekme med zmagovalci nadaljevale. Rezultati: Tršinar : Moran 2 :0, Poženel : Gabrovšek 2:0. — V finalni borbi si je zmago priboril nadarjeni Poženel, ki je svojega tekmeca Tršinarja odpravil z rezultatom 21:11 in 21:15 in si tako priboril obe potrebni točki. Naslov ljubljanskega prvaka pri organiziranih igralcih si je po lepih borbah zasluženo priboril Korotanec Bradeško, ki je pokazal od vseh najbolj solidno znanje. Drugi v isti skupini je bil Poženel, tretji Hermežan Bogataj in četrti prav tako član Hermesa R. Strojnik. Pri dekletih je zasedla prvo mesto Pogačarjeva, ki je v finalni borbi premagala Bricljevo. Bricljeva, članica Hermesa, je zasedla drugo mesto, dočim ni Pogačarjeva članica nobenega kluba. V skupini neorganiziranih igralcev je premočno zmagal nadarjeni Poženel, ki obeta še mnogo. Tako se je zaključil veliki turnir, ki je sijajno uspel. t ( Nedeljski rezultati v A diviziji Že v ponedeljski številki našega lista smo se malo več razpisali o 10. kolu državnega nogometnega prvenstva. Zaradi tehničnih zaprek pa so morali izostati rezultati srečanj v A razredu zadnje nedelje. Da bodo tudi našim športnikom na razpolago, jih objavljamo. Genova: Liguria : Venezia 1:0, Torino: Torino : Triestina 4:1, Bergamo: Atalanta : Milano 0:0, Rim: Lazio : Vicenza 2:1, Bologna: Bologna : Fiorentina 3:1, Bari: Roma : Bari 2:2, Milan: Ambrosiana : Genova 3:0, Livorno: Juventus : Livorno 3:0. Adventna Marija lepa in sončna Ljubljana, 9. derembra. Adventni čas, na kmetih''poln'poezije, ko hite zjutraj ob svitu jutranjih zvezd ljudje k gornicam. Včeraj je bil Marijin praznik. Glede vremena na ta praznik je star pregovor: »Adventna Marija lepa in sončna, je postna nasprotna.« Res lepo in milo decembrsko vreme imamo letos. Tako je bilo prilično 1. 1898. V prvi dekadi tega meseca smo imeli splošno le dva nekoliko grda dneva, ko je lahno deževalo in smo pričakovali, da bo začelo snežiti, toda vremenske sile so vse tako obrnile, da so od nas odvrnile snežni val, ki je po nekaterih deželah že m nočno pokril hrib in ravan. Lani je bilo na Mirijin praznik prav toplo,, tako da je znašala jutranja temperatura +4, ko je bila letos pod ničlo na —3. Lani je dosegel barometer rekordno nizko stanje 747.5 mm, ko je let03, vročaj, bil zražni tlak izredno visok 773.2 mm. Lani 9. decembra je bila jutranja temperatura sicer na ničli, toda začelo je močno snežiti in je znašal zračni tlak 753 mm. Letos 9. decembra je bilo zjutraj pomrzlo, temperatura pod ničlo, jasno, brez megle. Bilo je hladno jutro. Na praznik zjutraj je slana močno pobelila polja in travnike, po drevju se je nabralo ivje. Dopoldne je' valovila izredno gosta megla v mestu in na Barju. Jesensko sonce pa je okoli 11 dopoldne v mestu že prodrlo goste meglene plasti in lepo zasijalo. Na Barju so se vlekle megle nekoliko dalj časa ter je sonce popolnoma jiosijalo šele popoldne. Bil je krasen dan na Marijin praznik. Vsak jo bil vesel lepega dneva. December ali gruden ali grudnik, kakor je bil nazval ta mesec dobrični Blaž Potočnik, ko je dal novembru ime listnik, oktobru moštnik, septembru sadnik, je letos res mesec, ko kmet mirno pregleduje uspeMe svojega letošnjega dela na poljih, po vinogradih, po gozdovih in sadovnjakih Splošno se je v bistvu uresničil pregovor, ki pravi: »Zmerna mokrota aprila in maja, kmetu jeseni sta polni žita kašča, sena staja.« Letos je april zaznamoval 17 deževnih dni in 97-nun mokrote, maj pa 13 deževnih dni in 81.6 mm_ dežja, ko je april lani imel 13 deževnih dni in 152 mm dežja, maj pa 18 dni in 140.1 mm dežja. Je bila v teh letih dveh letih pač velika razlika glede dežja, torej glede mokrote. Praznik so Ljubljančani' najrazličnejše izrabili. Kronist ne bo opisoval vseh podrobnosti. Omeni naj le. da so mnogi pohiteli še v gozdove na Rožnik in na Golovec ter so tam stikali po poznojesenskih gobah. Mnogi so imeli srečo Nabrali so na košare sivk ali mraznic, ki so jih davi donašali v mesto naprodaj. Za sivke je še vedno ugoden čas. Drugi so se zatekali v okolico in so po raznih dobrih lokalih tabernali. Ibihai« živahna doba kolin .., EIAR — Radi* tlubliana Sreda, 9. decembra. 12.20 Plošče, 12.30 Poročila v slovenščini — 1233; Komorna glasba- — 13 Napoved časa, poročila V italijanščini — 13115 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v. slovenščini — 13.20 Pisano glasbo vodi dirigent Segurini — 14 Poročilo v italijanščini — 14.15 Na harmoniko igra Vlado Golob — 14.35 Pisar.a glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert tria Slajs, Burger, Lipovšek — 17.45 Operna glasba— 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Napolitanske pesmi — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20,45 Radio za družino — 21. 30 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 21.55 Predavanje v slovenščini — 22 Koncert Adamičevega orkestra — 22.45 Poročila v italijanščini. Četrtek, 10. decembru. 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 18.25 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec, pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Prenos koncerta iz Zavoda za cerkveno glasbo — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahkn glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Koncert orkestra Cora vodi dirigent Bnrzizza — 21.15 Predavanje v slovenščini — 21.25 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje sopranistka Valerija Heybal, operna glasba — 22 Vojuške pesmi — 22.45 Poročila v italijanščini. Ljubljana K Sreda, 9. decembra: Peter Fpurier, »koi; Gorgonija, devica; Levkacija, devica in mučenica; Bosij-an, mučenec. Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček. Gosposvetska c. 4, in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. okt. 51. Glasbena akademija priredi v petek, tf. t. m. ob 18. uri v veliki filharmonični dvorani svojo prvo produkcijo. Na sporedu so pevske in insttnmentalne točke. Program’ po 5 Brc (za dijake t liro) bodo od četrtka dalje občinstvu na razpolago v Matični knjigarni. III. simfonični koncert, ki je imel minuli ponedeljek izredno velik umetniški uspeli, bo ponovljen s celotnim sporedom v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Tudi pri tem koncertu bo sodeloval pianist prof. Anton Trost. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Nakaznice za fižol za mesec december dobe trgovci od četrtka dalje v mestnem preskrbovalnem uradu v sobi št. 8 tako, da pridejo v četrtek. 10. t. m. na vrsto trgovci z začetnicami A do J, v petek, 11. t. m. z začetnicami K do O in v soboto, 12. t. m. z začetnicami P do Ž Trgovci, ki racionirana živila dobivajo pri Skupni nabavni in Gospodarski zadrugi, naj svoje knjige takoj oddajo pri teh zadrugah, da jim ne bo treba hoditi po nakaznice v mestni preskrbovalni urad. Oddelek trgovinskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani, sklicuje sestanek osebja svflbodnih poklicev za torek, dne 8. decembra 1942 ob 10. uri dopldne v uradnih prostorih Trgovinskega oddelka PDZ. Mikk>š:čeva cesta 22-1 (palača Delavske zbornice) prostori nad knjižnico. Vabimo vse pomožno osebje, zaposleno pri zdravnikih, Zobozdravnikih in veterinarjih, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. Plačilni in službeni pogoji tega jfomožnega osebja so skrajno slabi in neurejeni. Vršil se bo razgovor, kako izboljšati 6edanii položaj. Prosimo vse zainteresirane, da pripeljejo na sestanek tudi svoje stanovske tovariše in tovarišice.« f. iuhi jonsko fjletlati/iČP DRAMA: Sreda. 9. decembra ob 16.30: »Deseti brat«. — Red A. Četrtek, 10 decembra’ ob 16.30: »Scstero oseb išče avtorja«. Red Četrtek. Petpk. 11. decembra ob 16.56: »Primer drja Ilirna.« Premiera. Red Premierski. Soboto. 12. decembra ob 16: »Oče naš.« Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. OPERA. Sreda. 9 decembra ob 16’ »Slepa miš«. Red Sreda. Četrtek, 10. decembra ob 16: »La Bohemec. Red Premierski. Petek. 11. decembra: Zaprto. Sobota, 12. decembra ob 16: »Thais«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Jurčič-Golia: »Deseti brat.« Dramatizacija istoimenske povesti v 16 slikuh. Osebe: Benjamin. graščak — Bratina, graščakinin — Gabrijelčičev«. Manica — Levarjeva, Balček — Bajde, Dolef — Lipah, Piškav — Peček. Kvas — Drenovec, Martin Sp»k> - M. Skrbinšek, starec — Brezigar, dekle1 — J. Bolturjeva. Urša — Rakar jeva. Krjavelj1-—Cesar, Obrščnk — P. Kovič, Mutcvžek — Košič, kmet — Gorinšek, Milia — Potokar. Krivec — Plut, Krivčevim — P. Juvanova, Franca — Sancinova, sodnik — NuLrst, dr. Vencelj — Košuta. Režiser: prof. šest. Nova italijanska drama. Znani drumatik Rino Alessi bo zastopan v tekočem repertoarju z veleznnimivim delom psihoanalitičnega značaja: »Primer drja Ilirna.« Drama obravnava slučaj zdravljenja s psihoanalizo in dramatični konflikt, ki ga povzroči pncijcntko. Osebe: dr. Hirn — Gregorin, don Luigi — Jan, Laura — Danilova, Lorenzo — VI. Skrbinšek, Marija — P. Juvanova, komisar — Brezigar, vratur Podgoršek, vratarica — Rakurjeva. Režiser: prof. O. šest. O. J. Dobeic: »Slepa miš.« Opereta v treh dejanjih. Osebe: Marička Majarončkova — Mlejnikovn, Špele« — Poličeva, .Moli t- Barbi-čeva. županja — škelefova, Matiček Mlinar — M. Sancin, Mili« Korenina — Zupan, mister Li-ster — Anžlovar, Tresorep — Planecki, Robert — Marenk, župan — Spkuln-Strniša-Jelnikar-Macnfur- Run. Dirigent in zborovodja — R, Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Goiovin. Aboirmte reda Premierskega opozarjamo, da l>odo imeli v četrtek predstavo Pucinijeve opere: »La BohemS« v sledeči zasedbi: Mimi — Vidalijeva, Musetta: Polajnarjeva, Rudolf —. Lipušček. Marcel — Janko, Colin — Betetto, Schaunard — Dolničar. Benoit — Zupan in Al-cindor — Anžlovar. Dirigent: Žebre, režiser: Debevec. s nv DVE SIROTI pj i- Vrata so se odprla in V6topil ie strežnik, ki je prinesel velik sveženj in ga položil pred svojega predstojnika, Nato je odšel. »Vi veste«, je začel, »da 6e v policijskem arhivu...« Roger je začel razumevati. »,.. da so v policijskih arhivih vse tajne družin, tako najnižjih kakor najbogatejših. Danes bom izvedel za skrivnost Diane de Vaudrey.« Mrzlično je začel obračati 6trani. Nenadoma pa 6e je U6tavil. Našel je za-iske, nanašajoče se na Diano, hčerko ranča de Vaudreya. 2e je začel brati, ko 6e je Roger, sluteč nevarnost, ki je pretila njegovi teti, odločno dvignil in položil roko na list. »Grol, vi ne boste zagrešili te navadne podlosti!« De Linieres ga je pogledal s strašnim pogledom, toda mladenič 6e ni dal opla- »Tajna Diane de Vaudrey,< je nadaljeval, »je tudi vaša skrivnost in njena čast je zvezana z vašo. Ce pa vaša čast ni tako trdna, da bi vas odvrnila od tega nečednega dejanja, potem 6em tukaj jaz, ki bom to preprečil.« »Vi...!« je dejal načelnik in zategnil ustnici v porogljiv nasmešek, toda takoj nato se je zdrznil. s Roger je izrabil hipno stričevo raztresenost in 6e polastil lista, ki ga je imel pred 6eboj. | De Linieres je skočil pokonci proti nečaku in stisnil pesti. | »Opozarjam vas. stric, da me boste morali ubiti, če boste hoteli imeti ta list. ,Ta trenutek branim vašo ča6t in vaše dostojanstvo proti vam 6amim!« | »Dobro,« je dejal načelnik nenadoma čisto mirno. »Pozvali ste me na dolžnost. Hvala vam! Kar 6e mene tiče, bom pospešil, da boste storili tudi vi 6vojo!« Ob teh besedah je pokazal vrata. Roger 6e je priklonil in odšel. V. Kam je oddirjal Roger? Ker ga je bil nagnat grof, njegov stric, je tekel k Henriki. Od tistega strašnega večera, ko se je bil sreča! 6 6iroto in jo rešil pred prostaško pastjo de Prelesa, je mladenič začutil za ubogo 6iroto nekaj, Česar 6e 6p*va 6ploh ni zavedal. Ko ji je tedaj, ko sta pobegnila iz vile, hotel ponuditi svoj voz, da bi jo |z njim povedel na dom, mu je Henrika, opirajoč 6e na njegovo roko, zaupala med j zdihovanjem 6vojo nesrečo, kako so jo I odtrgali od slepe 6estre, potem pa je mladeniča prosila za pomoč, da bi našla Luizo. »Ko bova sp>et 6kupaj, va6 bo blagoslovila za to dobro delo.« i Roger, ki ga je ganil pogled na za-solzeno siroto in ga obenem j>opadel bes, je v svojem srcu sklenil, da bo storil vse, samo da bi našel sestro. Pomagal ji je, da je vstopila v kočijo, 6e vsedel zraven in ukazal vozniku, naj zavije proti Novemu mostu, kjer naj bi začela s svojini iskanjem. Med vožnjo ji je začel razlagati dogodivščine svojega življenja, da bi jo razvedril in pregnal njene težke misli. Polna zaupanja v mladeniča je Henrika začela pripovedovati V6e posebnosti jx)ložaja, ki ga je Luiza imela v družini. Ko se je vozilo ustavilo pri Novem mostu, je Roger že vedel za vse njeno življenje. Takoj je izstopil in ponudil Henriki roko. Dek;e se je obrnilo protj kameniti klopi, na kateri je bila pustila Luizo. Toda mladenič je takoj videl, da je bila klop prazna. Tedaj ga je Henrika 6olznih oči prosila, naj jo piospremi do j»oštnega urada. Toda tam so bila vrata zaprta. Roger je začel udrihati j»o vratih 6 svojim mečem, da je dvignil silen hrušč. Cez nekaj časa se je odprlo okno nad njunima glavama in nek inož je pomolil ven glavo. »Ali se na tak način btide pošteni ljudje?« je zakričal. »Potrebujemo neka pojasnila,« je dejal mladenič. »Vrnite se jutri!... Dobro, takoj bom spodaj.« Sprememba v naglasu tega mo- ža je nastala zaradi dejstva, da je vitez potegnil denarnico in jo jjokazal. Nekaj minut kasneje ie bil uradnik že pred njima. Vtaknil je zlatnik, ki mu ga je bil ponudil mladenič, v žep, toda na vsa vprašanja ni vedel odgovoriti drugo kakor to, da je videl slepo deklico, da je 6edela na klopi, da je pa 6edaj na tistem mestu ni več. Henrika je bila na koncu svojih moči. Noč je tekla in mladenič je moral začeti misliti na to, da bo treba dekle 6praviti na kraj, kjer se bo lahko odpočilo. Revica se je dala prepričati od upanja. ki ga ji je bil vlil vitez in je sprejela njegovo« gostiteljsko ponudbo. Roger jo je povedel v nek hotel, ki ga je dobro jroznal, prisilil 'lastnika, da se je prebudil in ukazal dati Aeklici na raz-polago najboljšo sobo. V trenutku, ko se je bilo treba posloviti, je prijel za drobno roko, katero je bila [»molila Henrika, in obljubil, da se bo naslednji dan jxj\rnil Namesto da bi roko poljubil, jo je pritisnil na svoje čelo, kakor je to običajno 6toril le 6 častitljivo roko. VI. Lahko si je predstavljali, kako je uboga 6irota prebila to noč v 6voji hotelski sobici. Jutranja zora jo je našla, ko je klečala in prosila Boga, naj ji jjomaga najti Luizo. Komaj se je bik) posmejalo sonce, že je Roger boječe potrkal na vrata 6obe in deklica mu je takoj odprla. Takoj je bila pripravljena na odhod in hip nato 6ta bila že na cesti. Ta dan 6e je začelo in jx>tem več dni nadaljevalo mučno romanje po vseh pariških cestah. In sleherni večer je bila Henrika vsa obupana in tudi mladenič je začel že resno dvomiti v uspeh tega iskanja. Toda vitez le ni izgubil poguma. Rekel je dekletu, da tako ne 6me iti več naprej, ne da bi popravila 3Voje zdravje, zato pa naj le njenrj samemu prepusti nalogo, da bo poiskal njeno slejao sestro. Mladenič je nameraval deklico povesti v hišo neke gospe Dervignv, k vdovi, ki ico perila. delavke, ki ni bila dokazano poštena. Gospa je obljubila, da bo siroto sprejela, vendar je odklonila sleherno plačilo, pač pa dejala, da ji bo dala delo. Vitezove besede 60 prepričale Henri-ko, da je odšla z njim. Najela 6ta kočijo, ki ju je odvedla do hiše gospe Dervigny. Gospa jo je vljudno sprejela in io povedla v tretje nadstropje, kjer je bila sobica. odbrana zanjo. »Nikdar je nisem hotela oddati v najem moškemu, ker bi mi vso hišo zakadil.« Ko se je gospa vrnila, je Roger dejal: »Gospodična, tukaj boste ostali v zavetju, upajoč, da bom ja? poskušal najti vašo sestro. Zagotavljam vam, da bom nadaljeval z iskanjem, dokler 6voje naloge ne bom opravil. Zatorej je potrebno, da privolite v to, da bom jaz plačal vašo oskrbo za prve dni. Kasneje, ko boste kaj zaslužili, pa boste lahko jmvrnilt, kar sem dal za vas.« Mpmčhi propagandni minister o vojnem položaju in o pogojih za končno zmago HENRIK SIENK1EWICZ ROMAN V SLIKAH Berlin, 9 dec. s. Ob veliki politični prire-i' i v Športni palači jo imeriickena. Operacijska oporišča, s katerimi smo razpolagali i>red tremi leti, so bila zelo maloštevilna dočim se zdaj raztezajo do robov celine ter obsedajo med drugim najplodovitejšo /pmljo in bosrata ležišča surovin na vzhodu. To je bistveno za sam c-ilj voine. Čisto druaačen je položaj, v katerem so se znašli Angleži, ki si zaradi pomanjkanja uspeha izmišliajo »taktične uspehe« in »strateške zmage«. V zadnjem času so vzdignili mnogo hrupa zaradi uspehov v Afriki. Kaj ie niih operativni uspeh proti Rommelu? Uspelo jim je začasno odstraniti neposredno nevarnost, ki je pretila hgiptu. To je vse. Ta uspeh je enak onemu, o katerem trdijo, da so ga do*eeli « svojim nastopom v francoski Severni Afriki. V luči dejstev se vidi očitno, da zasedba Maroka in Alžira ni bila vojaška zmaga, temveč zmaga spletike. Ni treba mnosro za zasedbo ozemlja, do kateresra lastniki otlpro vrata. Če bi imeli Angleži in Amerikanei resnično namen ustvariti drugo fronto v Evropi, si ne bi izbrali najdaljše poti čez Atlantsko morje in 'Afriko. Najkrar«a pot ie še vedno ona med Do\verom in Calaisom. Očitno so se prepričali, da 'je to najbolj nerar-m pot, smrtna pot. In njihovo prepričanje je :,o ojačeno s strahovitim polomom nastopa pri Gobbels je nato govoril o položaju na vzhodu. Izhajajoč iz tega, da čas dola izključno za sile Osi, zlasti v kolikor njihova vojna in gospodarska sila vedno bolj narašča, je minister izjavil: Tudi sovjetske ofenzive ne morejo bistveno spremeniti sedanjega položaja. Mi smo neomajno prepričani, da bodo na vzhodu boljši možje, boljše pleme, boljša ideologija in boljša akcija dosegli končno zmago. Tudi to pot visi usoda Anglije na nitki kakor med prvo' svetovno vojno. Tudi danes kakor tedaj skušajo Angleži zakrinkati z najbolj surovimi sredstvi svoj obupni položaj. Ioda mi to pot popolnoma rajumemo igro, tako da bodo vse Churcillove sleparije postale neplodne. Churchill lahko prikazuje položaj kakor hoče, vendar nam. bo moral dovoliti, da bolj zaupamo poveljnikom naših podmornic. V novembru, ki je bil najhujši mesec v letu glede na udejstvovanje podmoriiiške vojne, smo potopili nad milijon sovražnikovega brodovja. Obravnavajoč potem angleški poizkus izkopati prepad med narodom in režimom je Gobbels izjavil: Zadnji teh poskusov je veljal italijanskemu narodu. Duee je dal zaslužen odgovor. Zflaj se bodo Angleži verjetno obrnili do nas. poslužujoč se običajnih smešnih sredstev in običajnih načinov. Mi se lahko samo sočutno smejemo, zlasti če pomislimo, da je nemški narod na prepričljiv način dokazal, da ni dostopen za noben manever te vrste. Boj se nadalju-i je in se bo nadaljeval do zmage, ki ne bo izostala. Zmaga bo uresničenje glavnega pogoja veličastnega končnega cilja, to je novega evropskega reda. še nikoli ni bi' i zaupanje nemškega naroda v Hitlerja taiko veliko in globoko ka.kor danes, je zaključili Gobbels. To je zaupanje človeka, ki ve, da bo dosegel vse cilje, po katerih hrepeni, če bo šel za vodjem. Namesto toplomera kar... svinčnik i rtov in nadvse praktični nemški izum, ki mu obetajo še veliko bodočnost Berlin CE. Vedno ne moremo meriti temperature c toplomerom, z električnim uporom in termičnimi členi. V takšnem primeru se zdaj že lahko poslužimo tako imenovanega stermo-kolorja«, neke vrste loščila, ki omogoča merjenje temperature pri raznih motorjih, električnih pečeh itd. Često pa je treba — zlasti takrat, kadar se ne zahteva popolnoma natančna določitev temperature — naglo in na čimbolj preprost način izmeriti temperaturo, in to nujnost je imelo pred očmi neko nemško podjetje, je začelo izdelovati svoje barvaste termične svinčnike. Gre za iznajdbo, ki ji obetajo še veliko bodočnost na po*!ju industrije, zakaj ti svinčniki, ki so jih že začeli prodajati pod imenom »ter-mokrom« skoro vedno omogočajo določevanje temperature katerega koli Strojevega dela vsaj s tolikšno natančnostjo, kakor je to v praksi l>otrehno. Postopek je dokaj enostaven. Zadostuje, če s takšnim svinčnikom n a rabimo majhno črto na tistem predmetu, čigar temperaturo hočemo ^mmmm Gospodarsko zasuinjevanje Avstralije po Ameriki Rim, 9. decembra, s. Londonski »l imes« zaskrbljeno poroča iz Canberre, da se Avstralija vedno bolj včlenjuje v ameriš-ko gospodarsko mrežo. V Avstralijo je namreč prišla nova gospodarska komisija, poslana iz Washingtona, da bi nadzorovala dobavo avstralskih rudnin Združenim državam, posebno pa bi skrbela za točnost teh dobav. Združene države bi posebno |x>trebovale avstralski cink, svinec in alumi-,nij. Ve se pa, da vlada Združenih držav ne računa na le dobave le za čas vojne. Kakor pravi dopisnik lista misli ameriška komisija v Canberri in Sidnevu uredili posebne urade, *ker bi rada dosegla za bodoče še mnogo večje pošiljke iz Avstralije. Zato bodo morali avstralski rudniki svojo pridobitev zvišati. V komisiji bo dalje tudi poseben kmetijski strokovnjak, ki bo poskrbel za primeren delež Avstralije pri preskrbi. Združene države bi namreč ustavile svoje dobave zaveznikom in bi to nalogo prepustile Avstraliji. ugotoviti in že dosežemo zaželen uspeh. Vsak »termokrom« ima določeno ba.rvo, ki odgovarja določeni temperaturi (na pr. 120. 150, 200, >00, 350, 450, 510, in 600 stopinj Celzija, če omenimo le prvih osem vrst svinčnikov, ki so prišli doslej v promet). Če temperatura, ki jo merimo, odgovarja tisti, ki je označena na svinčniku, se barva ne spremeni. Če pa je temperatura večja, se barva ne pokaže takoj, aili pa šeile čez določen čas. Če hočemo določiti temperaturo kakšnega stroja vsaj približno natančno in čimprej, moramo pač vzeti svinčnik najbolj ustrezajoče barve. 4 • Takšni toplomeri - svinčniki imajo marsikakšno dobro stran, oziroma prednost pred drugimi. kakršne smo uporabljali doslej. So n. pr. neprimerno cenejši, ker zanje ni treba živega srebra ali stekla. Delovanje pravoslavnih dostojanstvenikov v osvobojenih ruskHt pokrajinah Varšava, 9. dec. fe Metropolit pravosl. cerkve na vzhodnem ozemlju bo v kratkem odšel na potovanje, po pokrajinah, ki so bile osvobojene boljševiškega jarma. Najprej bo obiskal kraj Pekov in bo imel tam slovesno službo božjo. Obisk tega visokega cerkvenega dostojanstvenika je po*-sebno znamenit, kajti v tistih krajih, ki so sedaj osvobojeni boljševizma, stoži 25 let ni bilo nobenega episkopa, ki bi ga poslal poglavar ruske pravoslavne cerkve. Takoj po metropolitovem obisku bodo med prebivalstvo razdelili prvi cerkveni koledar pravoslavne cerkve, ki je bil posebej natiskan za osvobojena ruska ozemlja. Tako bo po dolgem času, ko so bili zatrti vsi verski pojavi, dana ljudstvu možnost,- da se znova izreče za svojo vero in da pride v neposreden stik s svojo cerkvijo. Angleška vlada ne mara objavljati ladijskih izgub Rim, 9. decembra, s. »Times« je objavil izjavo lorda Winstra, po kateri Anglija ne sme več i i i 133 Ko so ju pustili sama, sja Ligija in Vinicij vsa srečna krenila po vrtu. Sprehajala sta se med cipresami in Vinicij je deklici na kratko ponovil vse, kar je bil prej povedal apostoloma. Govoril ji je o ljubezni, ki ga je mučila, o svojem nemiru in koprnenju ter o svojem iskanju. Ko ni mogel več govoriti, jo je.prijel za roko, jo gledal ter ponavljal: »Ligija, LigijaI« 6 s v Ko sta prišla do utice, obrasle z gostim bršljanom, kjer je bil Ursus zadavil Kfo-tona’ in kjer bi bil ubil tudi Vinicija, se je Ligija naslonila na debelo cipreso. Vinicij jo je s tresočim se glasom začel i prositi: »Zapovej Ursusu, naj gre k Aulu in naj odnese tvoje stvari k meni. Ko me bo Pavel poučil o vaši veri, bom Sprejel krst. Potem te bom vzel in te posadil k svojemu ognjišču.« Umolknila sta, kajti ljubezen jima je vzela besedo. Li-gija se je s hrbtom opirala ob cipreso, pobesila je oči in prsi so se ji dvigale. V tišini sta razločno čutila utripanje svojih src. Potem je Ligija rekla: »Stori, kakor se ti zdi prav.« slediti Churchillovi taktiki, ki gre za tem, da naj se prikrivajo izgube glede oskrbe. Izgube trgovskega brodovja eo namreč dosegle tolikšno mero, da bo Anglija v kratkem docela izčrpana. Položaj trgovskega brodovja je še toliko bolj težaven, ker zahtevajo vojaški nastopi v Severni Afriki obilno oskrbo. Lotili smo se težke naloge, pravi dalje lord Winster, in zaradi hudih izgub, ki smo jih imeli v poslednjih mesecih, smo skorajda izčrpani. Cim bolj 6e vojaški nastopi razvijajo, tem večja je potreba po novih ladjah. Vse ladje morajo skozi Gibraltarsko ožino, na zahodu in vzhodu pa se zbirajo roji podmornic. Hude izgube so neizogibne. Javnost ne bo nikdar spoznala pravega položaja, če ji ne bodo objavili izgub. Ako vlada ne mar£ z jasnimi številkami na dan, naj vsaj prepove izjave, ki bi utegnile javnost zavajati v zmoto. Na nekem poMu se je smrtno ponesrečil angle ški krigadni general Vogl, član genoralnegj štaba generaila Eisenhovverja, poročajo i; Lizbone. Veliko število mrtvih in ranjenih je pozroeih trčenje ekspresnega vlaka iz Londona 6 to vornim v Appleforthu na Angleškem. Tovorni vlak je bil popolnoma uničen. Waldherrjeva hiša v Beethovnovi ulici je ena najbolj obiskanih v Ljubljani Do lanskega leta je večina Ljubljančanov poznala bivšo VValdhcrrjevo hišo v Beethovnovi ’ ulici le po imenu, )e majhen odstotek ie bil tistih, ki so imeli v njej opravek. Pred leti je bila v tei tipični ljubljanski patricijski hiši, skoraj palači, nameščena tretja državna gimnazija, ki pa se sedaj postavlja z najlepšim gimnazijskim poslopjem v Ljubljani, namreč z onim za Bežigradom. Za gimnazijo ie bila ta hiša res premajhna. Ko se je gimnazija izselila, se je v njej nastanil mestni gospodarski urad poleg drugih uradov. V mirni dobi je imel res le majhen odstotek ljubljanskih uradov opravek z mestnim gospodarskim uradom. Ljudje so hodili tja kvečjemu za radi kakih mestnih zemljišč, košeni, dohav, naieinščin. meja in potlobnega. Tudi ledai ie bil promet na tem uradu, kar je umevno, če pomislimo, da je mestna občina v Ljubljani največ ja zemljiška in hišna poyst-nica. Saj je na primer dobra desetina hiš v Ljubljani v tei ali oni obliki last mestne občine. Toda ta predvojni obisk strank, bodisi zasebnih, bodisi uradnih, je bil kar majhen v primeri s sedanjim, ki zahtevajo nove naloge mestnega gospodarskega urada. Velik del skrbi za prehrano prebivalstva ima namreč tudi gospodarski urad. Ne mislimo zgolj neposredne skrbi zn aprovizacijo racio-ttiranih živil — to skrb ima prehranjevalni urad — pač pa posredno, namreč s popisova- li jem pridelka in z nabavo semen za prihodnjo letino in pa tudi z razdelitvijo mestnih zemljišč med male pridelovalce in vrtnaric. Ta skrb je izredno važna, 'pomislimo samo, da ie velik del Ljubljančanov sedaj odvisen od lastnih pridelkov. To. kar so mali pridelovalci in vrtnarji že lani in letos pridelali sami, naj Ibo to v lej ali oni obliki, taki ali taki pridelki. vse to je znatno razbremenilo skrb za prehrano Ljubljane ter je prišlo v prid drugim, zlasti onim sredi mesta, ki niso imeli priložnosti, da bi si kaj pridelali doma. Umevno je, da je zaradi tega sedaj naval na mestni gospodarski urad prav velik in da ie postala Waldherrieva hiša sedaj eno najbolj obiskovanih poslopij v mestu. Že letošnjo pomlad ie mestni gospodarski urad razdeljeval semenski krompir in fižol med male pridelovalce. Storil je s tem neštetim ljubljanskim družinam veliko uslugo, zakaj prav ti mali ljudje so bili spomladi najbolj v zadregi za seme. Najprej ie bilo treba vložiti prijavo, koliko je recimo vsaka stranka potrebovala krompirja ali fižola za seme. Pri tem so se pojavljali nekateri prav šaljivi primeri. Tako se je pripetilo, da ie recimo stranka, ki ie premogla pred hišo niti ne slo kvadratnih metrov vrta, zaprosila za 150 ku* semenskega krompirja in 20 kg’ semenskega fižola. Take prošnje so na gospodarskem uradu seveda zavračali: »Se vidi, da prvič v življenju kmetujete, ko ne veste presoditi, koliko semena potrebujete!« Ali pa: »Raje povejte odkrilo, da potrebujete toliko krompirja in fižola za prehrano! Mi pa ga nakazujemo samo za«seme!« Mestni gospodarski urad ie potem tudi res pravično presojal, koliko kdo potrebuje krompirja in fižola za prijavljeno površino. , V splošnem so pa stranke že spomladi navajale res znane podatke o svojih potrebah po semenu. Pripetili pa so se tudi prizori, ko so prišli na urad trdni ljubljanski kmetje, ki so dejali: »Ta krompir, ki ga imam. ni več dober za seme. se ie že izrodil. Ako imate boljšega, rad ga zamenjam ali pa v jeseni vrnem!« Po navadi je šlo v takih primerili za krompir »Oneida« ali po domače »družbar«, imenovan po Kmetijski družbi, ki ga je pri nas uvedla pred kakimi 50 leti ter ie do danes seveda že močno degeneriral. Tudi takim prosilcem je skušal gospodarski urad ustreči, kolikor se je le dalo. Letina je bila letos, hvala Bogu, dobra, znatno boljša kakor lani. Sedaj pa je bilo treba prijaviti tudi pridelek, najprej krompirja. Zopet se je izkazala poštenost in vestnost naših ljudi. Le malo prijav je bilo takšnih, da jim urad ni prisodil verjetnosti. Mali ljudje so pošteno prijavljali: »Toliko sem krompirja posadil, to- liko pridelali« Nekdo ie bil vprašan slučaino. zakaj ie vsadil mani krompirja, kot-ga je dobil spomladi od mestne občine. Mož ie odgovoril odkrito: »Posadil sem samo lep krompir, takega. za katerega sem vedel, da bo dobro kalil, drugega ie pojedla družina!« Pojasnilo ie bilo na mestu in pravilno. Na podlagi teh prijav ie nato mestni prehranjevalni urad pozneje odločal, kdo ima pravico do nakaznic za krompir in kdo ne. Seveda ie bilo dosti družin, ki so krompirja pridelale zase dovoli za vse leto in te niso dobile odrezkov za krompir, druge na le za nekaj mesecev. To ie popolnoma pravično, sai zato ie bila tudi možna sedanja pravična razdelitev krompirja med tiste, ki ga sploh nimajo in med tiste, ki ga imajo le malo. Značilne so tudi opombe nekaterih, ko so pojasnjevali slab pridelek krompirja, kakor: »Nisem imel gnoia!« ali: »Nisem mogel na njivo!« Bile so tudi pritožbe, da so nekateri zamenjavali pojme v lastništvu in je imel pravi lastnik le malo od svojega pridelka. 2e letošnjo jesen pa je urad sprejemal prijave o potrebi semenskega krompirja za prihodnje leto. Vsak prosilec se je moral izkazati s kako listino, da ima res toliko zemljišča v lasti ali v najemu. Nekateri so prinesli prave zemljiško-knjižne izpise drugi pravilne pogodbe o najemu, nekateri le s svinčnikom pisana potrdila o plačani najemnini in podobno. Bili pa so tudi prosilci, ki so povedali kar po domače: »Veste, gospod, sosed mi ie dal kos njive. tam pri tej in lej poti, en Žakelj krompirja mu bom za to dal, če bo kai pridelka, če ne pa niči Pisanega nisva nič naredila!* Med pridelovalci so tudi taki. ki so dobre poučeni: »Holandski krompir bomo dobili zi' seme. Binie mu pravijo in prav dobro rodi!« Drugi spet vedo povedati: »Z Danskega bo t;> krompir, Ackersegen mu pravijo!« Tretji pi’ stoično pripominjajo: »Naj bo danski ali ho landski, samo da bo dobro obrodil!« Podobno se dogaja s prijavami fižola. Seda! ie bilo treba naprositi vse hkrati: letošnji po sevek, pridelek in potrebo po semenu za pri hodnje leto. Sem in tja se uradnik začudi ‘Kai, 10 kg fižola ste posadili, pridelali ga ni ste pa nič. potrebujete pa kar 30 kg semenu za prihodnje leto! Kdo naj vam to verjame?« Zmedeni prosilec prične pojasnjevati, kako so ves pridelek že pojedli in tako dalje... Drugi prosilec pa, ki ie to slišal, ie hitro napisal na prijavnico lakoničen stavek: »Ves pridelani fižol pojedel v stročjem!« To ie tudi res držalo. Prijaviti je bilo treba tudi žito in lan. V Ljubljani imamo še vedno kakih 200 kmetij, ki pridelujejo žito, toda za prodajo najbrž nobena. Tem kmetskim družinam ie prehranjevalni urad paž odvzel primerno število odrezkov na krušnih nakaznicah. Lariu pa v Ljubljani ne poznamo. Izmed 10 Ljubljančanov jih kvečjemu 9 pozna lan iz knjig in iz pripovedovanja drugih. Lan ie zelo iz.birčna rastlina, ker zahteva namreč pogosto menjavanje tal, tako mora kolobariti pridelovalec vsakih 5. (> let. da zopet poseie lap na isto zemljišče. 2e zaradi tega kultura lanu v mestu Ljubljani ni mogoča in tudi letos ni nihče tu lanu prijavil. Pač pa ga seiejo še prav dosti v Beli krajini in ponekod na Dolenjskem in Notranjskem. Vidimo torei, da ima mestni gospodarski urad v Ljubljani polno dela. Res ie pomnožen njegov uradniški štab. toda tudi uradniki morajo napeti vse sile, da zadoste potrebam zahtevanega dela. Niini na čast moramo priznati, da to tudi v polni meri vrše. —r. Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani; jnic Kramarič — Izdajatelji ini Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih oh 12 — Mesečna naročnina 11 lir. ca inozemstvo 19 lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava: Kopitarjeva ulica b, Ljubljana — Telefon štev. ti 40-01 do 40-09 — Podružnica: Novo mesto