159. številka. Ljibljaia, v petek 14 julija 1905. vzgojo, Poto-Mrogd prevzamejo *m katoličani znajo pa tudi udariti, kn-dar ae jim idi potrebno. Tako potreb i ao obftu'iti 4 maja letoa. ko 89 t. % Bočju pri S/. Krila na Dolenjskem kopali vinograd in je Janez Jureš^S oje paiil. Jezilo jih je, da moraio »ti, Joreitč pa aamo poatopa zato so mu po končanem atin in hodili po nje^o, deano golenie > sodilo Janeza <»rina p > »zrna- viak asa zvečer, lzimši nedelje is praznika, ter velja po poitl prejemaš sa avetro-ogreke dežele aa vse lete te K, ss psi iste iS K, ss četrt leta e K 60 a, sa .aa steaee t K so s. Za LJubljano ■ aoSUjanjem na dom aa j, 14 K) sa pol leta lt K, sa četrt leta 6 K, sa en meaes t K. Kdor hodi asm ponj, placa ss vas loto tt K, ss pol leta 11 K, ss četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 KM Iv. — Za tujo dožolo tolike vaS, kolikor ua&a poštnina. — Bi nsroSbe brez istodobne vpošiljatve naročnine |is no osin, — Zs oznanila ss plačajo od peteroatopno potlt-rote pe it h, eo ae ae eananile tlaka enkrat, po 10 a, če ao dvakrat, in po 8 h, če ie Uska trikrat ali večkrat. — Dopisi U "M iZTOlĆ (rsnkovati. — Rokopisi M no vračajo. — Urodnlitvo bi upravnlatVO jO ▼ Knaflovih ulicah it. 6, ia ličar sredniitva e I. nadstropje, apravniltva pa v pritličen. — Upravništva naj se blagoToliJe pošiljati naročnine, reklamaeij«, eananile, L j. administrativna stvari. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po 10 b. „Narodna tiskarna" telefon st. 85. Furor tentonicus. Nemška brutalnost je znana in oskuslli smo jo Slovenci že v Celju n v Brežicah in luđi drugod. Ce se loven le gane, ima Nemec že po eno v rekah. A gorje Slovanu, Če osnema nemški zgled! Vsakdo se še spominja brezmejno podlega pisarjenja nemškega časopisja povodom domžalske de monstracije. Z ozirom na to je pač mestno, da pogledamo, kako po- Btopajo nemški kulturonosci napram Slovanom. Metto Duchoov (Dux) na Češkem je na polnemsko, na polieeko mesto. Čehi imajo v Duchcovu svojega »Sd-to ki pa ne sme javno nastopati, lakaj endotni Nemci so tako divji ljudje, da je ducheovski župan na pokopališču dal demolirati neki grob, ker je bil na kamnu — češki napis. Minolo nedeljo je »Sjkol« v Duchcovu priredil v svojih prostorih slavnost, na katero je prišlo tudi ne kaj »Sokolov« iz drugih krajev. V raci so jih napadli kakor -bojniki iu jih pobili. Čehi niso mogli v mesto, marveč so mc-:ia iti domov s krvavimi glavami. Id kaj pravijo Nemoi zdaj o tem svojem postopanju? »V Duchcovu smo Nemci hišni gospodarji. To smo Čehom tako prepričevalno (s poleni in kamni) dokazali, da morajo hočeš nočeš to verjeti. Porabili smo svojo pravico kot hišni gospodarji in smo predrzne češke usiljivce vrgli ven, da so iskre letele. In prav se jim je zgodilo. Kdor neče slišati, mora čutiti. Komur ni ničesar dopovedati, temu se mora poka-tati pest. V prihodnje bodo pri-vandrani hujskači, ki jedo nemški kruh, pač premislili, predno bodo Nemce zopet izzivali.«: Tako pišejo nemški listi o skrajno surovem napadu na Čehe v Duchcovu. A to še ni vse! Tudi slavo pojejo županu, policijskemu svetniku in policijskemu komisarju, da so jim omogočili napasti, pobiti in razgnati Cehe in kar cede se hvaležnosti, da je namestniški funkcijonar Chum slovesno obljubi), da se ne bo v Duchcovu nikdar več nobena slavnost vršila, Zabeležili smo to, da se vidi, kako divje in nasilno postopajo Nemci, kadar se Slovani le ganejo, v tem ko ti isti Nemci na ves glas kriče, ako kdaj Slovani le ponižno protestirajo proti kaki nemški demonstraciji. Videli smo to t Domžalah, de so Nemci v Duchcovu hišni gospodarji in se čutijo žaljene in iziivane, ako prirede Čehi v svojih prostorih alavnost —, ali ne velja to tudi za Slovence v Domžalah? Če se smejo Nemci poslužiti pravice hišnega gospodarja in če velja zanje načelo, da kdor neče slišati, temu se mora pokazati pest, ali ne velja to tudi za Slovence v Domžalah? Razloček je le ta, da so Slovenci v Dcmžalah samo demonstrirali in da se ni nobenemu Nemcu nič zgodilo, med tem ko so Nemoi v Duchcovu Cehe pobijali. Navedli Brno ta zgled, da se vidi, s kakim neznanskim terorizmom nastopajo Nemoi, koder imajo količkaj moči, v tem ko hinavsko zavijajo oči in tnlijo na ves glas, če se kdaj Slovani upro njih izzivanjem. 7Qjna na Daljnem Vitokn. Vite — ruski mirovni delegat. „Dailv Telegraph" poroča iz Pe-trograda: Znaki se množe, da se v doglednem Času sklene mir, zlasti odkar je car Nikolaj v prepričanju, da da mora tako težavno misijo prevzeti samo kaka „persoaa gratissima", poveril to nalogo predsednika ministrskega sveta, gospodu V i t e j u. Prejšnji pravosodni minister Mu- ravj e v je po dolgem preudarka prosil, da bi se oprostil poverjene mu misije, ker so v sedanjih razmerah ne čuti sposobnega, da bi vprašanje rešil v zadovoljnost svojega gospodarja. Poslanik v Parizu, N e 1 i d o v, je misijo z ozirom na svoje zdravje odklonil. Nato je car prosil Viteja, da naj prevzame to nalogo. Pod znatnim pritiskom in po dolgem preudarku se je Vite vdal. Na konferenco ga bosta spremljala general Jermolov in profesor M a r-t e n s; v Wasbingtonu pa se jima bode pridružil šePokotilov iz Pekinga. Z mandžurskega bojišča. General L i n e v i č je poslal 11. t. m. iz Hajtungšana to-le poročilo: 8. t. m. so Japonci obstreljevali naš voj, ki je bil postiran v dolini reke Haniše, z vrhov na levem bregu te reke. Naši voji so takisto streljali na Japonce in jih končno prisilili, da so se umaknili z obrežja in odšli proti jugu. Vkljub slabim potom je naš voj prodiral proti jugu, dokler ni prišel na kraj, ko se je nehala vsaka pot. Z ozirom na to se je naš oddelek vrnil ic od»U v smeri proti severu; dasi je bil zapleten v boj s sovražnikom, vendar ni imel nobenih izgub. Kakor se poroča iz Petrograda, so pričeli Japonci, pomnoženi s Številnimi hunguškimi Četami, ofenzivo proti ruskemu levemu krilu. Japonci opazujejo gibanje ruske armade z zrakoplovov, ki jih spuščajo od časa do Časa v zrak. Po poročilih, doŠlih vojnemu ministrstvu, so se vse ruske civilne oblasti preselile iz Vladivosteka v N i k o 1 s k, ker se vsak dan pričakuje, da prično Japonci oblegati Vladivostek. Petrogradska brzojavna agentura javlja iz Godzjadana, da so se pred kratkim v bližini Nikolaje v ska pojavile japonske vojne ladje, ki imajo nalogo, izkrcati v zalivu Dekastri vojaštvo, ki bo prodiralo proti reki Amur. in Dogodki na Ornem morju Japonci. Dopisnik „Novega Yremena", Olj-ginski, poroča: Dogodki na Črnem morju so dali Japoncem znova povod, da so poskusih vzbuditi v ruski armadi malodušnost. Na naše sprednje pozicije mečejo množino pisem, v katerih opisujejo upor oklopnice „Potemkin", in utibotapljajo med vojake revolucionarne razglase, proklamacije in šang-hajske časopise. Uradna poročila o dotičnih dogodkih smo dobili šele 4. t. m., dočim bo bila na pozicijah že 1. t m. najdena japonska pisma, ki so opisovala upor na „Potemkinuu. Ob fronti je vse mirno. Kitajci pripovedujejo, da se nahaja v S i n-m i n p u ogromno japonsko taborišče, ki se razteza na 15 vrst. Vesti iz Japonske. Iz Tokija se poroča: Popravila na ruski oklopnici »Orel", ki 80 j° Ja" ponci preskrstili v Jvami", so že končana. Oklopnica je odplula radi preizkušnje na široko morje. Na shodu v parku Hibi j a se je sklenila resolucija, naj Japonska brez omahovanja nadaljuje vojno, ako bi na mirovni konferenci ne mogla doseči vsega, kar si želi. Baron Gautsch pri cesarju. Dunaj 13. julija. O avdijenci ministrskega predsednika pri cesarju v IŠlu se poroča, da je cesar izrazil posebno zadovoljstvo o pretočenem državno zbor-skem zasedanju ter izrekel upanje, da ostane državni zbor tudi v bodoče delaven. Glede Ogrske je rekel vladar ministrskemu predsedniku, da je povoljno rešitev krize pričakovati jeseni. Kriza na Ogrskem. Budapešta 13. julija. Magistrat prestolnega mesta je sklenil, da se glavnemu davčnemu blagajniku prepove, oddajati prostovoljno vplačane davke dr- žavni blagajni, temuč bo ta denar pridrži ter ga magistrat plodonosno naloži. Vojaškem*« odseku pa je magistrat naroČi), da ne sme dati vladi nedovoljenih rekrutov. — Bivši ministrski predsednik grof Tista je začel v »Az U j sagu« pribeevati vrsto Člankov o položaju, kjer pravi, da je posta 1 položaj tako resen ter se napravil tolik prepad med krono in rarodom, največ zaradi tega, da tisti, ki so še nedavno slutili nevarnosti, ki bi nastale iz zahteve po madjarskem poveljevanju, sedaj sami odobrujejo take zahteve. HrvaŠka v ogrski krizi. Budapešta 13. julija. Ker so zadnjo izjavo bivšega hrvaškega ministra dr. N. p J. T o m a š i 6 a v »Bud. Iliri«, kjer se je odkrito zavzel za pravice hrvaškega jezika, razni madjarski listi ostro kritikoval), je poslal dr. p). Tomašio istemu listu Še en dopis, v katerem pravi med drugim: »Na Hrvatskem je mnogo takih, ki smatrajo sedanji politični položaj na Ogrskem i a važen preobrat ter mislijo, da mora Hrvatska složno hoditi ali z Dunajem ali pa zBudapešto. Tako razmotrivanje je državno pravno in politično napačno. Neločljiva vez, ki v smislu državnih osnovnih zakonov spaja Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo, se mora ohraniti i nadalje, zakaj politiko kakega naroda vodijo interesi in ne ljubezen, sorodstvo ali antipatija. Samo ob sebi je tedaj umevno, da patrijotična hrvaška politika ne sme vprašati, kaj zahteva Budapešta ali Dunaj, temuč kaj zahtevajo interesi Hrvatske, Slavonije Dalmacije. Zato sem moral opozoriti merodajne kroge, da morajo, ako hočejo varno zreti v bodočnost, delati tako ogrsko politiko, ki spoštuje sakonito zajamčene Ob 251etnici smrti dr. R. Razlaga. Sovražil si hinavstvo dvojezično In domoljubnost otlo, prenapeto, A za namero blago si pričeto Zaščitnik stal, podpornik nepremično. Josip C i m p e r k a n. Te besede je posvetil hvaležni J*snik Cimperman svojemu velikemu dobrotniku dr. Radoslavu Raz-Ugu, katerega 25'.etno obsmrtnieo smo imeli 5. m. m. Kakor se to prečesto zgodi velikim narodnim dobrotnikom in bo-riteljein, je slovenski narod prekmalu tudi pozabil svojega Razlaga, dasi mu je bil ob narodnem preporodu pravi oče. Dr. Radoslav Razlag je bil rojen leta 1826. v Radoslavcih blizu Ljutomera. Ime rojstnega kraja pač najbolje priča, da slovenska krstna imena, kakor je Radoslav mesto Jtkob, niso umetne izkovankt, temuč Prastara pristno narodna imena. Prtvozaanstva se je učil pok. Razlag T Gradcu ter se ie takrat začel za-Mati slovanske narodnosti. V svoji narodni zavedneeti se je utrjeval po š fafikovih in Kollarjevih knjigah. POzneje je bil odvetnik v Brežicah, nato v Ljubljani in končno zopet v Brežicah, kjer je umrl 5. junija 1880. Kakor vsi takratni rodoljubi, posebno od hrvaške in ogrske meje« je bil tudi pokojni dr. Razlag takoj od začetka goreč privrženec ilirske ideje. V ta namen je zagovarjal ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Zagrebu. Da bi se gojila vzajemnost med Slovenai in Hrvati, je priporočal, naj bi »Slovenska Bčela« prinašala tudi sestavke v iliričini. V ta namen je izdal leta 1851. »Zvezdice«, pisane v iliričini, o katerih je pisal, da imajo namen »razplamiiti serdca vroča za Slave slavu, za rod ljubljeni i dom predragi«. Ista svoja načela je zagovarjal tudi v svoji »Zori jugoslovanski«, ki jo je izdal leta 1852. v druibi i Ivanom Vinkovićem. Prihodnje leto je izdal ie eno »Zoro«. V teh sestavkih jih je nekaj v iliričini, nekaj v slovenščini, ki se bližajo, kakor pravi sam, na podlagi stsroslovenidine in ruščine, občni slovenščini. Le starejii jezikoslovci morejo ceniti, koliko truda in učenja je veljalo blagega rodoljuba, da je predelal hrvaieino do skupnega sporazomljenja ter iz ilirščine srečno privedel v lepo slovenščino. Proti »Zorini« pisavi so se vzdigniti Oegnar, Sveteo in Blei-vre i s, ki so imenovali Rszlagovo pisavo »lunin« jezik. Ti napadi so bili tudi vzrok, da je »Zora« zaspala. »Zoro« je pisal dr. Razlag večinoma sam, kakor narodne pripovedke o vilah, zvezdah, življenjepise, staro-iitne črtice in pesmice. Leta 1863. je izdal svojo »Pesmarico«, v katero je zbral poleg najpriljabljenej&h slovenskih pesmi tudi hrvaške, srbske, čeike in ruske pesmi. Da je bila njegova ideja pogojena, dokazuje dejstvo, da se je čez deset let priredila druga izdaja, ki jo je ie do-tiskala »Narodna Tiskarna« t Ljubljani. Pozneje so ga pisateljevanju skoraj popolnoma odtegnili politični posli. Pozabiti se ne sme, da je izdal leta 1862. »Slovenski Pravnik«, a katerim delom je neizmerno koristil slovenskim juristom. Saj ga pa tudi ni bilo med takratnimi slovenskimi juristi ia tako delo priprav-nejiega moža, kakor je bil dr. Razlag. Celih 12 let poprej )• prelagal ia Štajersko deielnt zakona ter si v tej dolgi praksi ustvaril lastno terminologijo. Potem se je začela najepohal-nojša doba v E »šlagove m življenju, ko se je kot narodni sastopnik popolnoma posvetil političnemu delovanju. Leta 1865. je bil v Celju s velikim navdušenjem izvoljen v štajerski deželni zbor. Kmalu nato je bil izvoljen tudi v državni zbor, kjer se je s svojimi govori zelo proslavil. V debati o konfesijoaalnih postavah je govoril tako izborno, da si je dal cesar po Laserju poročati o njem. Njegovo politiino načelo je bilo: združeni Jugoslovani pod habsburško dinastijo ter je poudarjal, da Slovan ne stavi svojega naroda ne nad ne pod kristjanstvo in svobodo. Z dr. Zamikom, Moietom inVošnjakom je ustanovil politično druitvo »Slovenija« ter bil ia voljen v odbor. V tem društvu je imel Razlag najboljšo priliko, da je raslagal svoj jugoslovanski program. Učil je: »Vsak misleči juini Slovan se mora držati misli, izraženih v načrtih narodnega edinstva v tiisku in v Ljubljani leta 1870., da bodi slovanski jug dragocen biser v kroni habsburške dinastije.« Nameraval je tudi izdajati v nemščini pisani me- sečnik »Adria«, ki naj bi branil slovenske in obče slovanske koristi. Izšla pa je samo prva številka. Kot poslanec se je brigal ta vse strani javnega življenja, da bi čimveč koristil svojemu narodu. Posebno je poudarjal gospodarsko stran. Pokojni dr. Razlag pa je bil tudi velik prijatelj narodnega Š o 1 a t v a. Ko ae je leta 1872. ustanovilo društvo »Sola«, postal mu je celo predsednik. Kolik ugled je imel pok. dr. Razlag, dokazuje najbolje to, da je bil leta 1871. imenovan sa kranjskega deželnega glavarja. Ako bi bil dlje časa ostal na tem mestu, ne bilo bi se treba danes slovenskemu učiteljstvu tako hudo boriti za svoje upravičene zahteve. Toda v svojem nesebičnem delovanju je naletel na toliko nepravičnih zaprek, da se je sopet vrnil v Brežice. Dr. Razlag je bil preblag značaj, vea prešinjen aa dobrobit avojega zatiranega naroda. Podpiral je vsa alovenska druitva in potrebne književnike. Za velikega pokojnika pač v»j ljajo v polni meri besede na njego* vem nagrobnem spomeniku: »Kdor duino i i v i — n e u m r j s « Mesečno sobo odda takoj 2203-- ZE^ZEČ- IG-LIČ, pr na" Mestni trg, Lju^" ^ ,ani za avstrij- eoclrešence. tke 13. julija. V včeraj -- « *eji mestnega sveta je iarocil grof Fosoari županu ▼ varstvo dva ivezka pismenih izjav benečanskih občin, društev in korporaoij v zadevi nameravanega, a prepovedanega protestnega shoda proti znanim dogodkom v Iioraostu. Pri tem je imel grof iredentističen govor. — Prihodnji ponedeljek se vrii v Benetkah shod italijanskih poslancev in voditeljev strank, da se posvetujejo o italijanskem vseučilišču v Avstriji. Nemiri na Ruskem Petrograd 13. julija. Car je pisal novemu mornaričnemu ministru, po d admiralu Dirilevu, dolgo pismo, v katerem ga opozarja n a neprestane poraze ruske mornarice, da je vojaška poslušnost pri moštvu popolnoma izginila in da predstojniki ne store svoje dolžnosti. Naroča mu, naj obnovi z vsemi močmi sposobnost mornarice, naj takoj začne z zavarovanjem inutrdbamiruskeganabreŽja in potem naj zopet obnovi polagoma bojno brodovje, v kolikor dopuščajo sredstva. London 13. julija. Iz Petro-grada se poroča, da so v gradu Ilinskoje pravočasno razkrili zaroto, ki je nameravala med bivanjem carske rodbine, pognati grad v zrak. Grad je bil podkopan in pod carskimi sobami je bilo nasutega toliko dinamita, da bi razpršil grad. Zaprli so mnogo zarotnikov, med njimi dva državna inženirja, ki sta vodila prezidave v gradu. Francoska zbornica Pariz 13. julija. Zbornica je sprejel.i enoglasno zakon o o b 1 i -gatoričnem podpiranju bolnih starcev. V popoldanski seji se je začela razprava o pomilo-ščenju. Ker so pri tej priliki začeli nekateri klerikalni poslanci napadati vojnega ministra, odredil je predsednik, da se bo razprava nadaljevala šele v oktobrskem zasedanju ter je zaključil zasedanje. Razpad švedsko - norveške unije. London 13. julija. Posebni odsek švedskega državnega zbora, ki razpravlja o razrešitvi sveznega razmerja međ Švedsko in Norveško, bo svoja dela Na desnici nasto-Tevo, naj se sedanji is ■j državni zbor omeji na to, da (rfejme v plenarni seji stavljeni predlog gleda dovolitve 100 milijonov kron, dočim se naj rešitev unijske kriae prepusti prihodnjemu rednemu državnemu sboru. Nadalje se zahteva, naj Švedska zahteva splošno glaaovanje norveškega naroda, ali naj ae unija obdrži ali razpusti. Slov. abiturijentom in visokošolcem! Pred kratkim časom sta objavila časopisa »Domovina« in »Eiinost« oklio narodno radikalnega dijaštva na slovenske abiturijente, katerega je podpisal tudi bivši odbor naiega društva. Dasi vsak posamezni član društva »Ilirije« lahko soglaša z idejami in inteneijami omenjenega dijaštva, vendar pa moramo konstatirati dejstvo, da slovensko akad. društvo »Iti rija« v Prsgi ne pripada zvezi na-rodno-radikalnega dijaštva. Malo število članov in njih raz lično politično naziranje brani danes društvenemu odboru postaviti se odločno na stališče te ali one politične stranke. Isto razmerje do njih od strani posameznika v akademični dobi je potrebno sa svobodni razvoj njegovega političnega prepričanja. Ne odvajamo nikogar niti od na-rodno-radikalnib, uiti od narodno naprednih akademičnih društev, izraziti pa moramo pri tej priliki svoje začudenje, da se slovensko dijaštvo tako malo zanima sa Češke visoka Šole v Pragi. Število slovenskih dijakov se je tukaj sicer podvojilo v zadnjih dveh 'letih, kar pa še vedno ne odgovarja velikemu pomenu, ki ga imajo za nas Slovence tukajšnje slovanske šole, še manj pa to odgovarja dogodkom, ki so pokazali dovolj jasno graškemu in dunajskemu slovenskemu dijaŠtvU, kje se ima izobraževati, dokler ne dobi Bvojih visokih Šol. Kaj straši sloven kega akademika pred Prago? Mar-li res samo ona neznatna večja razdalja od domovine? Drugega vzroka namreč ne vemo! Gmotuo stanje je za akademika tukaj •elo ugodneje nego na Dunaju! Tovariši! Vabimo Vas ▼ svojo sredo! Nadaljujte svoje Študije v slovanski Pragi! Sem pridite Črpat in krepit svojo narodno zavednost in samostojnost od zavednega in žilavega češkega naroda! Ustmena oziroma pismena poja enila dajejo sledeči tovariši: Zvonimir Bernot, modroslovec v Ljubljani, Poljanska cesta št. 10, Viljem Kukec, tehnik v Žalcu na Štajerskem in Ivan Prešel, tehnik v Gorici, Stolni trg št. 2 V Pragi, dne 12. julija 1905. Slovensko akadem. društvo „Ilirija" v Pragi. Za odbor: Tech. France Jenčič t. c. predsednik. Phil. Josip Mara, t. Č. tajnik. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. julija. — Osebna vest. Suplent na državni gimnaziji v Trstu dr. Ivan Merhar je imenovan sa pravega učitelja na tem zavodu. — Prijazni someščani. Z* Prešernovo slavnost v Zvezdi je seveda treba preakrbeti tudi primerne električne razsvetljave. K?r se to ne da kar tako na lahko napraviti, je vodstvo vljudno prosilo dovoljenja, da napelje elektriko Čes K a s t n e r-j e v o hišo in čea T o n h a 1 1 e. Tega pa n i dovolil niti Ktstner niti Tonhalle. Vsled tega je bilo potrebno postaviti posebno električno centralo. Drugod to ni mogoče, kakor pred Tonhallo. Da bi se pa promet na o e a t i ne zaprl, se je morala centrala seveda potisniti na stran. Postavila se je mala baraka na mestni svet tik pred Tonhallo. A kaj se je igodilo? Tonhalle je vložila tožbo zaradi motenja posesti. S tet, kjer stoji baraka, je sioer mestna last, ali slavna Tonhalld pravi vendar, da je motena v posesti menda s tem, da se ne vidijo bukvice v Fischerjevi izložbi. Res, ljubeznivi someščanje, ti naši Nemoi, in vredni velike obzirnosti, katere so pri vsaki priliki deležni od slovenske strani! — Sokolska koračnica ne ugaja ljubljanskim Nemcem in v svo jem lističu so se z ljuto jezo zagnali celo v vojaško godbo, češ, da Časih igra to skladbo. Vojaška godba igra sicer prav pogostoma vsakovrstne germanske skladbe, ki Nemcem ugajajo, ali vilic temu se nič ne čudimo nemški pritožbi glede sokolske koračnice. Nemška pritožba se nam zdi celo povsem naravna. Kadar namreč slišijo Nemci sokolsko koračnico, sačno instinktivno bežati in se skrivati. Ko sta oni dan dva fantiča v Kolegiji zažvižgala sokolsko koračnico, so na-vzočni nemški gospodje hitro poska-kali v vodo kakor žabe, če slišijo korake, in šele ko jim je sape zmanjkalo, so z veliko previdnostjo dvignili glave iz vode in se plaho ozi rali, kaj da je. Vzpričo takemu strahu pred sokolsko koračnico se torej ka kor rečeno nič ne čudimo zgoraj omenjeni pritožbi. L3 eno samo ala bost ima ta pritožba: Vojaška godba namreč sploh ne igra sokolske ko račnic-:-, nego — Parmove »Mlade vnjake«!! — O nedeljski slavnoSti pri Devici Mariji v Polji je prinesel »Slovenec« v ponedeljek in torek bombastična članka, kjer se na dolgo in široko pripoveduje o velikanski »veldpomembni« slovesnosti in o trdni delavski organizaciji. Pri tem je »Slovenec« pripomnil, da se je njegovega lista nekoliko več ti skalo, da ga dobe društva, ki so v Postojna. pajje.) Neki Milavec, ki je stanoval pri svojem očetu v hiši na desni strani ceste, ki pelje cd prej Garzarolove, sedaj Juroove hiše v Log, je zamudil nekega popoldne šolo. Zaradi tega jih je dobil deset po nagi, dasiravno se je zvijal in kleče pripovedoval, da ga je oče prisili), da je moral krave pasti. Čez nekoliko dni se je pričela ura s tem, da je katehet naglašal, da je govoril z očetom Milavcem in da oče ni priznal, da bi sin moral krave pasti. In ker se je otrok baje zlagal, jih je dobil zopet dvanajst po nagi. Vsi smo verjeli otroku in ne GČetu, ki se je farja nakratko otre-sei. Samo še to: vas obhaja gnus in meni se trese roka. Katehet je po-praševal pri začetku ure, kdo da še ni bil pri velikonočni izpovedi. Dognalo se je, da je osem takih, ki še niso odpravili -izpovedi. Kazen: vsak njih po dvanajst po nagi. Samo čve-tero jih je kazen tisto uro prestalo, ker je čas pretekel. Pri zopetni uri je prišla druga četvorica na vrsto in med temi je bil tudi Jakob Vadnu ia Postojne. Fantek je bil bled in propadel in brat njegov, Anton, se oglasi s plakajočim glasom: »O gospod, ne ga pretepati, je mrzličen«. »Jih [boš pa J t i zanj držal« crohni učenik verouka, »gospod« katehet in pomiloščen je bil Jakob v toliko, da jih je dobil po hlačah. Navedel sem le ta dejanja, povem pa, da je ni bilo ure brez pretepanja. Konoi krvi so se vedno poznal: na t lih za tablami. Tepeni pa so bili sgolj bedni revčki, ki so prihajali ponajveč tudi iz oddaljenih vasi v šolo. Nam, ki smo bili iz d>brih hiš in imovitih staršev, se kaj enakega ni pripetilo. Jaz vsaj se ne spominjam, da bi bil ta katehet kaznoval kakega takega otroka, pri katerem se je bilo nadejati, da bi se starši zanj potegnili Kaznovali so nas pač učitelji z zaporom, tuđi takozvane »poce« smo v žepe potiskali ali pa ob hlačice podrgavali, tudi na hrbet je katera padla, ko smo se sabračali, hujših kazni in posebno katehetove neusmiljenosti pa nismo bili deležni. Tako se je godilo fantičem. Nekoliko bolje je bil za dekletca, zakaj teh ni maza! Špinar, ampak gospod katehet sam. V to svrho so se morale po končani šoli poditi v kaplanijo, kjer je ne tako jaki katehet sam opravljal službo familiarija in gotovo bolj pazil, kam da udari, zakaj v šolo so tudi hodila dekleta, ki so bila po petnajst in tudi šestnajst let stara. To »privatissimum« gospoda kate- heta je dal pa tudi povod, da je bil nenadoma prestavljen v Idrijo, kjer je tudi poginil, vsaj dve leti potem, ko je zapustil Postojno, ga ni več v šematizmu. Glavno zaslugo za ne nadno prestavljenje si je pridobil pri zdravem krepkem dekletu, menim, da se je pisala za Antončičevo, vem pa za gotovo, da je bil njen oče ko vaČ in imel hišico na desnem kraju ceste, ki pelje iz trga pred Jamo. Rešil sem se. b) enkrat povem, da me je groza, ko moram misliti na to pretepanje in čitatelji naj me oproste nađaljnega opisovanja in naj se za olajšavo spomnijo na to, da je svet prestal tudi sveto inkvizicijo. Vsak si more tudi misliti, koliko krščanskega nauka se nas je prijelo v takih urah, ki so se s pretepom pričele in je domalega vsaka s pretepom nehala. Prav priiežna je bila po takem nauku molitvica, ki se je pri čela s vrsticami: „Vater segne dieae Lehre, Die tlureh Lehrera Mund Deincn Kindern manchea kun J" itd. Ta »kund« je meni dolgo rojil po glavi in vedno sem si predstav ljal, da osnačuje tistega med nami, ki je najbolj »kunt« in iele potem v Ljubljani se mi je zvedrilo, kaj da smo pravzaprav blebetali po kon dani ioli. svesi s katoliško delavsko organizacijo, bresplačno, če se obrnejo nanj. »Slovenec« pa ni čakal takih proienj, ampak je poslal svoj list na vse strani; tako je tudi novo društvo v Nabreiini, pri čigar ustanovitvi ae je strogo poudarjal nepolitični snačaj, dobilo kar po 50 številk »Slovenca« od ponedeljka in od torka. Vprašamo ae pa adaj, kakšen namen ima ves ta manever? Prav nobenega dragega, kot pridobiti »Slovencu« plačanih naročnikov, katerih ta list skoraj nič nims. »Slovenec« dela adaj reklamo aase na delavaki račun in usiljuje svoj list povsod, kjer se mu le količkaj zdi, da ujame kakega plačujočega naročnika! Nismo prav nič nevoščljivi! — Iz novomeškega okraja 14. julija. Med tiste klerikalne kraje, kjer je dr. Sus|teršiČ zlegel z apro-bacijo škofa Jegliča — politična svoja jajčeca, spadajo bres dvoma tudi Toplice. In od tedaj so se v tem gnesdu izvalili neke vrste političnih netopirjev, ki frče in avilijo, kadar jih naženeta v boj fajmošter gospod Podboj in pa njegov kaplan. In prihodnjo soboto jih bosta zopet spustila s vrvice—k vol it vi občinskega odbora. Klerikalci bodo te dni regetali kakor regetajo v večernem mraku žabe v vaškem potoku, župnik g. Podboj in kaplan pa bosta taktirala tej četici, ki se ho zagnala v sedanji občinski odbor in naprednega župina! — Toda: napred njaki tudi ne bodo mirovali! V Toplicah občina ne sme dobiti niti klerikalnega odbora, niti klerikalnega župana, ker morajo stremiti po na predku, če hočejo doseči blagostanje in ugled. Toplice bodo silno trpele, če postanejo čisto klerikalne, kajti klerikalnih krajev bo tuj ^i samo ogi bajo. Klerikalizem je pa tisto stru peno zeljišče, tista rimska filoksera, ki mori in uniči ne le duševno člo veks, cego mu požre in izsesa tudi mozeg v svojo in cerkveno korist. Zatorej: Napredni Topličanje, na delo takoj za občinske volitve, ki so pred durmi, da vas ti črni netopirji v temi ne prehitel V sredo na volišče za od bor, v sredo teden za župana! Tajkih ljudi pa ne pustite notri, kakor sta Janez S i1 ar in fajmošter g. Podboj! Za župana in odbornike si izberite mož?, ki znajo trezno misliti, v prid občine in nje napredka deliti, ne pa pehati se za svoj žep, za propadajoči konsum in cerkveno in fajmoštrovo puščico! — Nemško uradovanje slovenskih občinskih uradov na Štajerskem. »Slovenski Gospodar« poroča, da je občinski od bor občine St Rupert nad Laškim v zadnji seji enoglasno sklenil, da bo zanaprej slovensko uradoval. Na to pristavlja omenjeni list: »Zopet ena občina, kje je Še na stotine dru gin?!« N*j štajerski slovenski duhov niki, o katerih narodnosti se tolikrat toliko čuje, pokažejo to svojo narodnost v dejanju, da ne bo treba takih vzklikov, kot je ravno navedeni! — Prešernova veselica. Spored zabavnega dela se je tako se stavil: Ob sedmih zvečer petje združenih pevskih zborov »Glasbene M«tice«, »Ljubljane«. »Merkurja« in »Slavca«. Ob osmih prvikrat gledališka Šmira pod vodstvom g Verovška. Igrali se bosta dve reči s) Ponesrečena šmira. Osebe: gg. Lovšm, Slavko, VerovŠek in gdč. Slavčeva. b) Poljub. Osobe: gdčna. Stavčeva, pg. Načič in VerovŠek. — Ob devetih prvikrat varietć takisto pod vodstvom g. Verovška, z jako zanimivim Šaljivim sporedom. — Ob desetih drugič gledališka šmira, oh enajstih dragic vario te z deloma spremenjenim sporedom. — Vse to se vrši na posebnem odru na Kongresnem trgu Vstop k petju je brezplačen. Za šmiro in varietć pa se vsakokrat pri posebni blagajni plača po 30 vinarjev od osebe. — Poleg tega se takoj po petju ob poluosmih prične ples na odru sredi »Zvezde«. Gospodje ple-saloi plačajo od vsakega plesa 10 vin. — Na Kongresnem trgu bo ves čas čuti šaljivi musej v posebni lopi. Vstopnina 20 vin. — Tam blizu bo vrtiljak. Odrastli plačajo sa vsako turo po 20 vin., otroci po 10 vin. — »Srameljni« in potujoči pevci morajo a*radi raznih apt*tk i*o*tatj, — Šaljiv list »Golj'fiva kiii,« selo interesantno vsebino se bo prol dajal po 30 vin. pri blagajnah in p„ sneje po »Zvesdi«. Prešernova IjudsK* tliea. Pri veliki veselici dne lg t. m., na sestanku vseh rodoljubovi Slovencev in Slovenk od blizu in f,A daleč, bodo sodelovale sledeče gospe in gospodične: Srečolov: ge.: Županja Milica Hribarjeva, inž. Ciabova, q0J Plantanova in Htengova; gdč.: pj Lukam* Zeni in Elza, Krsnik Maža Kenda M., Kern Angela, Vidmar Mi]J in Bogomila, Predovič Danica, LenčJ Erna, Skale Ana, Snoj Ana, RužiČkal Mici, Fischer Olga in Mici. — Cvetke Gdč.: Kajzelj Jos., Franke Nelca. Lapajne Pavla, Zupan Anica, Zupan| Marica, Vovk Julka, Skale Slava, Pe. ternei Mici, Peternel Franja, Triller| Fanči, Kokalj Friderika, Belič ha, Sedej Anica, Trdan Ana, Maver Karla! Vdovič Vida. — Paviljon za vi no I ge. : dr. Travnerjeva, LavrenČičevaJ Hrastova: gdč: Travner Milka, Debevc' Tilka, Tomažič Draga, Svetek Elza, Hrast Ivanka, Juvančič Marica, Borfit-ner Pavla. — Paviljon za vino IL ge. Mar. dr. Kusarjeva, Jul. dr. Fer jančičeva; gdč.: Treo Pavla, Počival nik Roza, Lukan Ruža, Treo Marija | Toman Ana, Drenik Ela in Mici, Klemene Jos., Deu Olga, Golob Fani. —I Paviljon za vino III. (buteljk ge.: Tilka dr. Zbašnikova, prof Ma charjeva, not. KaČiČeva, Mar. prof. Pe ruškova;v gdč.: Modic Karla, Kačičl Jelka, Škaberne Minka, pl. Kapus Mi-lica, PleŠko Ana, Senekovič Pavla, PavliČ Mar. — Šampanjec: ge Knezova, Berta dr. Trillerjeva, Bertal dr. Hribarjeva, Fernanda dr. Majaro nova, Jeanetta pl. F«">dranspergova, dr. Rusova. — Kavarna: ge. HedvL-ai Subičeva, dr. Kokaljeva, Eliza Miku-ževa, dr. Kramarjeva; gdč.: Hafner Minka in Anica, Omersa Ivanka, Gabr-šek Vida, Slamberger Minka, Kilar Ana,| Kobler Vida, Rohrman Milena. — Slaščičarna: ge.: Lina dr. Iludnikova, dr. Ana Zupanu-Ema, Lapajne Robavs Koza Olga, Kubelki Zarnikova, prof. Pajkova, Vida Pogač |1 nikova, Franka Kavčičeva; gdč.: Fer jančiČ Anica, Graselli, Urbane, L | Lea, Windischer Mici, Lavrenčič Sli-lena. — Slaščičarna Zalazni kova) ge. Wanekova, Bartlova; gde. Bartel Mici, Polak Mara, Maver Mi Sartorv Hedviga, Šinkovec Karla Mirni, Zalaznik Angela. — B u t e t I. ge. svet. Kavčnikova, nadinž. PavlinovaJ prof. Pintarjeva, prof. Korunova ; g | Kavčnik Bela, Jebačin Minka, Fajd »j Palmira, Fajdiga Lojzka, Karlin | vorinka, Grošelj Mici, Mrva Roza, pl. Kubanv Elza in Mici. — Buiet II ge. Prosenčeva, Levstekova; gdč. gola Ana in Vida, Stare Minka, Prosenc Janetta, GerbiČ Jaromila, Reich Marta, Soss Mici. — B u f e t III.: ge. Ana Sičeva, dr. Zwitterjeva, Čeva; gdč.: Ribnikar Mici, Peruzzi Ljudmila, Treo Marija, Pavla in Ljudmila, Triller Mici, Majzelj Pei GregoriČ Berta. — Paviljon pivo L ge.: Ela Aurova, Ružičkova, Finkova; gdč.: Kersnik Jelisava, Ru Žička Leni, Lavrenčič Milena, Lavrenčič Slava, Vavken Anica, HanuŠ (2). — Paviljon za pivo II. ge.: Minka Jebačinova, Helena svet. Franketova prof. Štritofova, Mici Kochova, gdč. Cerer Viktorija, Mencinger Matilda, Žen Frančiška, Krejči Ana in Mici, Frauk( Darinka, Kandare Minka, Meršol Leo poldina, Sever Ruža, Cenka in Ljubica, Damianovič Ana in Lota. — Pav: ljon za plzensko' p i v c Čuden Ana, dr. TominŠkova, Mar. Banova; gdč.: Avanco Angela, ( Antonija, Bregant Mira, Vizjan Anica in Minka, Matko Lizika, Kodiša Zofiji. Budenik OH, Zalar Minka, Treo Gusti, Pesjak Alojzija, Garbajs Leopol Kristan Al, Dolinar Štefi (Celje Janova, Eda Orožen, M. Orožen. — Paviljon za razglednice, k lajne, šaljivi list i. dr. ge. Trstenjakova, Gerbičeva, Wallnerjev.i gdč.: Fraucekovič Elza, Bevc Justi, Bolta Rozita, Rakovec Josipa in Neti, Šeber Pepca, Šturm Mira, Simonciž Marija, Sinkovič (2), Wallner Ana, Po gačnik Olga, Lenger Šteti, Magoli« Ljudmila, Rozman Erna. — S motke: ga. Ana Hudovernikova; gdč.: Svetek Vilka in Milena, Domianovič Marija il Elza, Ranovš Pavla, Gregorič Vali Juvan Ida, SkuŠek Vali, Erzin Anica Potočnik Meta, Perdan Julija, Globoc nik Josipina, GostiČ Marta. — Sadje ge. Koblerjeva, not. Bežkova; gdč. Žagar Herma, Kranjc Mara, Kobler Danica, Picek Mici, Franke Anica, Lekar Mar., Tavčar Pipica, Jebačin Ela, Pintar Mira, Zupane Mira. — Blagajna ge.!: dr. ZupanČeva, dr Jenkova, Ivana Zupančičeva Jos. Ca po hotelih sobe že večinoma vse oddane, je odbor v relki zadregi, kje bo nastanil došle goste. Z ozirom na to se obrača cdbor na one rodoljubne ljubljanske kroge, ki imajo morda na razpolago kako sobo, g prošnjo, da jo prepuste za čas bivanja gostov v Ljubljani sprejemnemu odboru na razpolago. Dotičniki, ki bi bili voljni storiti odboru to uslugo, se vljudno prosijo, da bi se priglasili Rastu pustoslemSku v uredništvu »Slov. K*roda« najkasneje do jutri opoldne. Tu bi se naj tudi prijavili oni lastniki ekvipaž, ki bi jih morda dali v soboto za kake pol ure na razpolago, da bi se gostje prepeljali na stanovanja. — Na Prešernovo veselico pride, kakor se poroča, zlasti mnogo udeležencev iz Voioskega in Opatije. Izletniki, Hrvatje in Slovenci, izreče pri tej priliki fondu za Pre iernov spomenik znatno vsoto, ki so jo nsbrali hrvatski ia slovenski rodoljubi v VoJoskem in Opatiji. IzJet uik» vodi rodoljubni odvetnik iz Voioskega, g- dr. Konrad Janež i č. Iskreno dobro došli! — ,Prosveta* — Prešernu. Točno ob pol devetih zvečer se prične jutri predavanje o Prešernu, kojega namen je dokazati epohalni njegov pomen za slovensko slovstvo in kulturo sploh. Širše občinstvo naj nvidi, da je ta mož res vreden, da mu v jeseni vstane spomenik iz domačih tal. Rodoljubni Slovenci, Častilci Prešerna, udeležite se polnoštevilno tega predavanja. — Srbi in Hrvatje se ne udeleže predavanja „Prosvete" v ne-nedeljo, kakor je bilo prvotno naznanjeno, marveč že jutri v soboto zvečer. Radi tega bode v nedeljo dopoldne tudi za Ljubljančane vee prostorov na razpolago. — Vstopnice za predavanje vProsvetec dobe samoobsebi nmijivo, tudi delavke in dijakinje po znižani ceni. — Pri Prešernovi slav« nosti bodo sodelovale nadalje ero-spice S'-faniia L-u^er. Ljudmila M*-golič, Erna R >zman, F*ni Simončič, J s.* i savs Krsnik, Julija K s Fani Sa-lakova, in sicer kot »karamistke« in pjodajalke »Golj'fi/e kače«. — Pri jutrišnjem sprejemu na kolodvoru imajo prost vstop na peron vsa društva, drugo občinstvo pa se mora preskrbeti z vstopnicami. Vhod za društva na peron je pri restavraciji, skozi restavracijski vrt. — V paviljonu deželne vinske kleti v »Zvezdi« nasproti pits š&u za Rideckega spomenikom s? bodo prodajal?, in sicer večinoma v steklenicah, naslednja vinr: Bali bu'gundrc in siivanec po dvoje vret, rizling in karmenet (izvrstno črno vino) ter pikroan in desert-.10 (sladko) vino. Ves pav ijon bo lično de koriran v helo rdečih barvah. — Zadnja seja moškega ob-bora za Prešernovo veselico je danes ob šestih zvečer v »Mestnem d c mu« Vsi gospodje Člani se nujno prosijo, da se te seje zanesljivo udeleže! — „Lada<(. Posvetovanje o ustanovitvi slov. sekcije jugoslovanskega umetniškega društva »Lada« se vrši jutri, v soboto ob 8 uri zvečer v kavarniških prostorih hotela »Ilirije«, ker je v restavraciji koncert. Pristop imajo poleg upodabljajočih umetnikov tudi pisatelji in glasbeniki. Želeli bi obilo udeležbe, da se čujejo različna mnenja. — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju priredi avoj prijateljski sestanek povodom Prešernove slavnosti v nedeljo 16. t. m. ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije »Auerjevi dediči«. Svobodomiselni goetje dobro došli! — Občni zbor zveze slovenskih odvetnikov. Opozarjamo, da se vrši v nedeljo dopoldne ob že naznanjeni uri (10 dopoldne) V mestni dvorani v Ljubljani občni tbor »Zveze slovenskih odvetnikov« v Ljubljani ter prosimo, da se istega vsi gospodje člani točno udeleže. — Corrigendum. Včerajšnjo notico o prij&vah h fcurzom »Gospodinjske šole« popraviti nam jo v to-l&o, da predsednica gospa dr. Koka-Ijeva sprejema priglase od 1. septembra nadalje in ne do 1. septembra. — Državno ustanovo za Potovanje po Italiji in Graaii jft dobil grefesor kranjske gimnazije Anton J e r a i novic. — Popustek na zemljiškem in hišnem davku, znižanje INdobninske gltavne vsote ■n določilo pridobninskega davka od podjeteb, zaveza- nih Javnemu dajanju računov za lato 1905« Po ukazu o. kr. fi nančnega ministrstva s dne 24 junija 1905 št 42694 se je v smislu členov IV. do XI. postave s dne 25 oktobra 1896 dri. zak. št 220 sa leto 1905 1 Popustek na zemljiškem davku na 15 odstotkov in na hišnorssrsdnem in hišnonajemniŠkem davku na 12Vi odstotka določil; 2. ja ostalo znižanje pridobninske glavne vsota kakor pretekla leta, ter se je 3 določilo davčno merilo sa v § 100 odstavek 1 in 5 omenjene postave o neposrednih osebnih davkih navedene, javnemu dajanju računov zavezane podjetbe na 10 odstotkov — Tuja cikorije je pri nas na > ov^nskem povsod v obilici. Tako tvrdka Hauswaldt v Hebu pošilja po hišah svojo otkorijo v rdečerume-nih zavitkih s črnim tiskom ter poživlja kupovalce, naj aahtevajo tako cikorijo povsod, ker je najboljša glede kakovosti. Ker so naše gospodinje take, da se jim le tuja cikorija dobra zdi in le tuje blago rabijo, ni čudno, da je nemška cikorija pri nas tako vpeljana, da se le ta rab), domač izdelek sa pa prav nič ne vpofiteva. Zato ni čudno, da se nemški kapital v Avstriji množi vedno bolj, zlasti pa med Slovenoi, saj smo ravno mi največji pospeševatelji in podpiratelji tuje moči. — Isto je glede vžgalie, ko dela družba »Union« v Hogsburgu s svojim blagom največ|0 kupčijo zlasti pri nas, ki imamo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, ki so pri izborni kakovosti tudi jako praktičen izdelek. — Nerednoot pri posti« 9 t. m. je bilo več gospodov na izletu na Laverci. Pri tej priložnosti so oddali v poštni predal na kolodvoru nekaj razglednic, katere pa adresati še do danes niso sprejeli. Pač pa bo oddajalci razglednic zapazili, da je bil v poštnem predalu ključ v ključavnici. Zgodilo se je torej lahko, da je kak nepoklicanec pobral raz glednice iz predala in naredil z njimi, kar je hotel. Za vse to je na vsak način odgovoren upravitelj ondotne pošte in je potreben, da se ga primerno pouči o njegovih dolžnostih. — Dva roparska morilca so izkopali za novomeštioa pokopališčem, ker regulirajo tam cesto. Ta morilca sta cigan Held in kajŽar Rezek. Pokopali so ju na pokopališču na drugem mestu — Na pokopališču se je obesil v Celovcu 59 etn« pivovar-niški uslužbenec I?an Mikula. Vzrok samomora ni znan. — Pevsko društvo „Edi-nost" v Žalcu priredi, kakor smo že kratko poročali, v nedeljo, dne 23. julija t 1. koncert z ljudsko veselic?, pri koji sodeluje polnoštevilno celjska narodna godba pod vodstvom gosp. kapelnika F Komna na vrtu gosp. K Janiča v Žalcu Nastop celjskih in žalskih Sokolov, kegljanje, streljanje na tarčo itd. itd. Ob neugodnem vremenu teden pozneje. — Oblak se je utrgal 10 t. m. nad Št. Vidom ob G.ini na Koroškem Voda je v nekaterih krajih stopila v h ae, da je morala požarna hramba priti na pomoč z brizgainioo, vendar ni napravila ni kjer posebne škode. — Pevsko društvo „Haj-drih" na Prošeku priredi v ne del)o, dne 16. t m. v restavraciji g. Dragotina Starca na Prošeku velik koncert s plesom. — Solnčarica je zadela 11 t m. v Trstu 54'etnega voznika Martina Kozmana, da so ga merah prepeljati v bolnico, kjer je njeg v položaj brezupen. — Glas iz občinstva. Prejeli smo od več strank, bivajoč h okrog mitnice na Dolenjski cesti, pritožbe, kako morajo v noč poslušati razne živalske melodije, katere prov-zroča preveliko zaužitje alkohola, Prebivalci se pritožujejo, da njmajo nočnega miru. Policija naj skrbi za nočni mir, da nastane zopet mirno in tiho okrog mitnice, kakor je bilo. — Dva požara. Včeraj ob */44. popoldne je treščilo v Drelsejeve avisli v črni vasi, ki so bile takoj vse v ognju. Kmalu nato pa je treščilo še enkrat, kar je ogenj še povečalo. Na lice mesta je prišla pod načel-etvom g Ludovika Striclja ml. požarna bramba, toda ognja ni mogla pogasiti, vkljub temu, da so neumorno delali skoraj do polnoči. K ognju sta prišla tudi policijski načelnik dr. Miljutin Zarnik in koncipist g. Šfigelj, Pogorele so cele svisli do tal, 600 stotov najboljšega sena, nekaj poljedelskih strojev in voz »parizar«. G Drelse je bil le deloma zavarovan in se ceni škoda na približno 8000 K. — Danes zjutraj je pa čuvaj z Grada s dvema streloma naznanil, da gori takoime-novana »Rdeča vojašnica« v Konjuš-nih ulicah, ki je last gg. Albina ScbafT*rja in Julija Kantsa. Ogenj sta že zgodaj sjutraj opazila Ivan »imena in prevoznik Fr. Japelj, ter potem nasnanila, da je čuvaj, ker sam ognja vsled velike megle ni videl, ustrelil. Zgorelo je pol strehe nad hlevi levega trakta. Polarna bramba je stopila uspešno v akcijo in ogenj res ustavila, da se ni razširil po c Um poslopju. Zgorelo je mesarju Marčanu. fijakarju Japlju in vozniku Paplerju več stotov mrve, gostilničarju Ivanu Stružniku pa 50 stolov in 12 miz. Na lice mesta sta prišla gospod lupan Ivan Hfibar in polisiiaki načelnik g dr. Miljutin Zarnik. Kako je ogen nastal, se ne ve, sumi se pa, da je ker hodi v rervo več sumljivih indi-vidijev spat, kdo vrgel kak tleč oata-nek srn od k e v mrvo. Škode je približno 6000 K Da se ogenj ni razširil, je edina zasluga požrtvovalnih ognjegascev. — Neurje. Naglo se je b J včeraj popoldne ras|ezil Hefajst in letele so iz Olimpa med dežjem pšice, da je bilo groza. Pšioo je spustil v Drelsejeve svisli. V Dravljah so vedrili pod nekim kosolcem na polju 27iet si Baherjev sin s dvema konjema, neka Ženska in dva pastirja. Kar trešči v kozolec in ubije oba konja, Baherja in enega pastirja je pa po nogi ob-žgalo. L1) drugemu pastirju in ženski se ni ničesar zgodilo. V Kožarjih se je H rfajst razjezil nad Blaževo hišo. Ko je v to treščilo, sta bili v hiši Blaževa žena in njena prijateljica. Blaževo je strela ub'ls, eno drugo žensko pa tako poškodovala, da so jo morali odpeljati v deželno bolnišnioo. Ko je Blaž m d potom a o nesreči čul, se je tako prestrašil, da se je nezavesten zgrudil na tla, toda je čez nekaj časa zopet priš-.-l k sebi. Tudi po mestu je strela razgrajala, toda druge nesreče ni bilo, kakor da se je po nekaterih krajih pretrgala telefonska zveza. — Nenadoma ja umrl danes pri Supanoioevi opekarni delavec Giovani Burlon, okrog 40 let star, rodom iz Venzone pri Vidmu. Burlon je že ponoči toži), da mu je slabo, ko si je kuhal kavo. Ker pravi vzrok smrti ni znan, se bode jutri policijsko obducira). Truplo so prepeljali v mrt vašn>oo k Sv. Krišttfu — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpei|ato s južnega kolodvora v Amerika 12 Slovencev 132 brhkih ruskih mlademčev se je peljalo v Trst, odkoder pojdejo v Ameriko. V H-b je šlo 25 Hrvatov, v InomOst 32, v Hrušioo 19, na Jesenice pa 16. It H.-uš.ce je prišlo 35 delavcev. — Izgubljene reči. Ga. Antonija OiWaldova ie izgubila zlato uro s črkama H. O in zlato kratko verižico, vredno 55 K. — Pri Friedlu priredi jutri zvečer italijanska družba »Verdi« koncert, na čigar sporedu bodo točke raznih imenitnih laških skladateljev. — Hrvatske novice. — „Društvo za pospeševanje vzgoje" je ustanovilo letos prvo ferijalno kolonijo v Kostajnici, kamor je pripeljala neka učiteljica 20 otrok. Društvo pošlje tudi kolonijo škrofuložnih otrok k morju. — »Vljuden" postaj enačelni k. Postajenačelnik v Zapresiću — seveda madjaron — je nekega potnika, ki je zahteval pritožno knjigo, oklofutal ter zmerjal s rhrvaško svinjo." Tudi v Zagrebu mu niso hoteli dati pritožne knjige. • Najnovejše novice. — Za d e ž e 1 n o z b o r s k o volilno reformo na Češkem prirede češki in nemški socialni demokratje 23. t. m. deželno konferenco v Pragi. — Mobilizacijske načrte je ukradel 31. pespolku (Ogrsko) neki vojak, a noče povedati za koga. —Zgradba nove cerkve seje zrušila v Keszthelvju (Ogrsko) ter podkopala 12 delavcev. — Šest puntarskih mornarjev z oklopnice „P o t e m-k i n" se je pripeljalo včeraj z brzovla-kom preko Budapešte na Dunaj, kjer pa ostanejo le en dan. Ruska revolucij ska stranka razdeli puntarje po celi Evropi. — Eksplozija na ladji. Na bojni ladji „Implarable" Gibraltaru se je pripetila huda razstrelba ter je bilo šest mornarjev ubitih. — Dr. Dovenov serum proti r a k n je proglasila komisija kirurgične družbe v Parizu za popolnoma brez-vplivno sredstvo. — Z a a merišk i umetniški zavod v Rimu je daroval ameriški milijonar F i c k poldragi milijon lir. — Veliko poneverjenje. Pri električni družbi „Edison" v Milanu ie izginilo 1395 delnic, vrednih nad milijon lir. Blagajnika ho zaprli. — Rodbinska drama. V Meversbergu (Nemčija) je neki delavec zaradi pomanjkanja živil ustrelil svojo ženo, štiri otroke in sebe. * Skrb za Cigana. Na Ojr Lkem so se zadnji čas začeli selo zanimati za to, da se is C ga nov napravijo koristni ljudje, da opuste svoje nomadsko življenje ter ostanejo kot delavni občinarji v svojih pristojnih občinah. V ta namen pred laga deželna kmetijska zveza vladi, naj se ciganski otroci, ko dosežejo sedmo leto, proglasijo sa sirote ter jih prevzame država v vzgojo. Potovanje naj se C-ganom strogo prepove, neubogljivim naj se odvaamejo konji ia vozovi. Potujočim C ganom ae ne smejo dajati dovoljenja sa ka-kriensibodi posel. Za strogo nadzorovanje Ciganov se mora osnovati posebna oblast. * Govoreče razglednico pridejo kmalu v promet. Na Franoo skem so prišle pretekli meeee. Kadar bomo adaj na popotovanju, ku pimo si sa mal denar rasflenteo, na rejeuo iz posebne tvarine, denemo jo v fjnograf, ki bo v vaaki trafiki in govorili bodemo svojim dragim, kar bodemo hoteli. Potem pošljemo razglednioo po pošti in ko jo bodo naši dragi sprejeli, dejali jo bodo v fonograf in slišali bodo, kar jim na znanjamo s lastnim glasom. * Dalo bučel v enem letu. Iz ljudskega popisa v Avstriji v letu 1900 je razvidno, da je znašalo v tem letu število panjev 995 281, torej skoraj milijon. Ti panji so dali 56882 metrskih centov medu in 3293 metrskih stotov voska Ako vzamemo povprečno kilogram medu po 1 K in kilogram voska po 3 K, snaša celokupna vrednost medu in voska v Avstriji v letu 1900 6,666500 K, kar pa ne odgovarja resnioi, ker se med in vosek skupno prodaja in torej nekoliko ceneje, nego amo mi vseli. Ako bi hoteli ta v enem letu dob ljeni med in vosek spraviti v en vlak, rabili bi 602 tovorna vozova in ker ima en tovorni železnični vlak le po 20 vos, rabili bi 30 tovornih vlakov za prevoz tega medu in voska. Okroglo sedem milijonov kron so dobili avstrijski bučelarji za med in vosek. Ako bi to vsoto pretvorili v zlate krone, bi tehtale 24051 B kg. Kocka, ki bi jo napravili iz tega zlata, bi bila Bkoraj pol metra dolga, široka in visoka. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Rudolf Koderman iz Moravč delavec v Boh. Beli, je imel skupno stanovanje z Ignacijem Gregorinom v Podh omu. Ko je Gregor in neko noč delal v predoru, je vzel Koder man njegov kovčeg, ga dal odpreti po kovaču, ki je imel delavnico v isti hiši, nato pa odšel s kovčegom in z vbo vsebino vred iz Podhoma. Koderman jc vobče tatvino priznal; obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. JožefJeretina, kočar v Straži je imel sicer dovoljenje za kuhanje žganja v svoji hiši, ne pa zato zunaj hiše. Neko dopoldne je prišel finančne straže paznik, da bi nadzoroval kuho, a ga ni našel doma, pač pa v nekem preoej od bejte oddaljenem jarku V smislu predpisov mu je velel, naj ustavi na tem mestu kuho ter sname »kapo« s kotla, da bo pritisnil pečat. To je pa Jeretina razburilo, pritiskal je kapo na kotel, ko jo je hotel paznik sneti, na to pa udrihal z nekim lesenim drogom po njem in mu sabljo iz roke izbil ; zmerjal ga je tudi s »smrkavcem« in »lumpors«. Oosojen je bil na 3 me-seoe težke ječe. Tomaž K a včič, tovarniški delavec na Dovjem, je prišel nekega večera v Potočnikovo krčmo na Dovjem. Tam je izmaknil steklenico brinjevca, a ga je na krčmarjevo zahtevo vrnil. Pred krčmo je pa Kavčič Potočnika dejansko napadel, ga podrl na tla in ga ugrizni! v levo ramo, v levi srednji prst in v desni paleo, da mu je prizadejal občutne bolečine. Dne 26. marca je vrgel kamenit io blagoslovljeno soho Mi-tere božje v cestni jarek ter ji odbil roko. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Posestniku Jožefu Burgerju v Mednem so bili zaradi neke tir jatve zarubljeni trije junčki. Ko pa je hotel sodni sluga izvršiti javno dražbo saruMjenega blaga, je zamahnil Burgar z gnojnimi v>lami proti njemu, nato pa skočil pred hlev i vihteč vile grozi), da »vsakega prehode, da bo »bin«, kdor bo hotel stopiti v hlev. Vsled tega nasilstva se ni javna dražba mogla izvršiti. Burger je bil vsled tega obsojen na 10 tednov težke ječe. Janez Flander, 14 let star posest, sin na Studencu, je neko popoldne zagnal pri brzovlaku v okno vosa I. razreda kamen, da so kosci razbite šipe nekemu gospodu prile teli v obraz ter mu prizadjali več prask. Fant se izgovarja, da je hotel kamen vreči pod vlak, pa je slučajno priletel v okno. Obsojen je bil na 4 tedne sapora. Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem meatu. Junaštvo pobožnih devi-carjev. Janez 2arn, Jožet Žarn, Fr. Kerin in Martin Kerin iz Kale na Dolenjskem hodijo kaj radi po božjih potih in oblesejo pri takih prilikah vse oltarje ondotnih cerkva. Kot verni katoličani znajo pa tudi udariti, kadar se jim zdi potrebno. Tako potreb » so obftu'ili 4 maja letos, ko so n* Bočju pri s/. Krilu na Dolenjskem kopali vinograd in je Janez Jurešič nanje pazil. Jesilo jih je, da mor«) o oni delati, Jurešič pa samo postopa okrog njih, sato so mu po končanem delu nametali batin in hodili po njem, da so mu slomili desno golenio >. Novomeško sodišče je obsodilo Janeza Žarna na 3 mesece, oba K^rina p j 4 mesece, Jožef Žarn se je pa »zrna-sal«. Telefonska in briojafiia poročila. Dunaj 14. julija. Gospodska zbornica je imela danes sejo, v kateri je odobrila trgovinsko pogodbo z Nemčijo in pa kredite za alpske železnice. Odgodenje zasedanja državnega zbora se danes še ni razglasilo, nego se obelodani jutri v „Wiener Zeitung". Dunaj 14 julija. Ministrski predsednik Gautsch se je vrnil iz Išla. Njegova avdijenca pri cesarju je trajala 2 7, ure. Poročal je tudi o političnih stvareh, s ka terimi se bo vladi baviti v bližnji prihodnosti. Budimpešta 14. julija. Fejer-varyjev ukaz na municipije za-stran pobiranja davkov in izvrševanja vojaških opravil, je provzro-čil v opozicijonalnem časopisju velikanski vihar. Vsi listi poživljajo izvrševalni odbor koaliranih strank na najodločnejši odpor. Budimpešta 14 julija. V Ve likem Varadinu se je začela velika agitacija, da se z ondotne stolne cerkve odstrani cesarski orel. Med katoličani se nabirajo podpisi, da ne pride nihče več v stolno cerkev, če se ne odstrani cesarski orel Petrograd 14. julija. Nemški kolonisti v južni Rusiji so prosili neruskega cesarja za pomoč proti ruskim kmetom, ki plenijo in ropajo med njimi. Petrograd 14. julija. Preiskava je dognala, da pripada več visokih uradnikov pri prefekturi revolucijski zvezi. Varšava 14. julija. Koncem tekočega meseca se bo vršil kongres Poljakov, da razjasni razmere med Poljaki in Rusi. Berolin 14. julija. V nekem gozdu tik Moskve je bil shod revolucionarjev. Shoda se je udeležilo več tisoč delavcev. Policija je bila pretepena in pregnana. Ko je prišlo vojaštvo, so delavci užgali gozd in demolirali več bližnjih hiš. Gasilci niso mogli ognja pogasiti. V boju z vojaštvom je bilo 15 delavcev ubitih, 20 ranjenih, 60 pa aretovanih Pariz 14. julija. Narodna slav-nost v spomin revolucije se je sijajno obnesla Brzojavka praškega župana dr. Srba je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Pariz 14. julija. Vest, da odstopi vojni minister Berteaux, je neresnična. Berolin 14. julija. Švedski kralj Oskar je prišel danes v spremstvu prestolonaslednika in ministra zunanjih zadev v Gefle, kjer se sestane z nemškim cesarjem Viljemom. Nemška ladja „Hohenzollernu s cesarjem na krovu bo potem spremljala kralja Oskarja v Stokholm. Rusko-Japonska vojna, Petrograd 14. julija. ,Pravi-teljstveni Vestnik" potrjuje, da je Witte imenovan ruskim pooblaščencem za mirovna pogajanja v Washingtonu. SBratje Sokoli! Sprejema srbskih gostov, ki dojdejo jutri ob 1 ,6 uri popoldan z brzovlakom v Ljubljano, se udeležimo korporativno. Zbiramo ae ob 7i5\ uri v društveni telovadnici Odhod ia telovadnica na kolodvor ob 5 uri. Pridite polnoštevilno! »Nazdar«! Odbor ljubljanskega Sokola. Listnica uredništva. Gosp. Lavoslav Bučar v Kostanjevici: Potrjujemo, da Vi niste v nobeni zvezi dopisom »Iz Kostanjevice" v St. 164 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kani dun. borse 13. julija 1905. Halošb«nl papirji. || Duir Blago i« majeva renta ■rebrna renta 4- 0 avstr. kronska renta *•/« *°/t. 4V,0/ •V t«/,0/. 4"/, „ alaU » *' c »grška kronska 0 • . . alata .... posojilo dežele Kranjska . posojilo mesta Spliet . ii „ Zadar . bo«.-herc. žel. po«. 1902 ka dež. banka k. o. i. o. . 4»V/0 ast. pisma gal. d. hip. b. 4V't°/c peSt. kom. k. •. s. II 10°/0 Pr.......1C6-60 sast. pisma Innerst. hr. 100*50 „ i. ogrske een. dež. hr. ..... . 100 25 100 — Denar 100-30 10030 100-46 11930 96 60 116-45 99-60 10060 100-100-85 100-5.5 100-25 100 75 s. pis. ogr. hip. ban. *V/» obl. ogr. lokalnih že I «/ 1 o i /o leznie d. dr.....100*— obl. Seske ind. banke . i 100*75 99 90 99-50 317 90 101 05 191 — 293 50 166 50 305 — 303*— 569 — 103 — 141 75 ?6 10 477*— 78 25 88 25 66-65 — 35 50 62— 74 — I 3o — 86-— 673 75 1636 — 660 -78050 246 — 654 — 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. i°/0 prior. dol. žel..... •«/a jnž. žel. knp. Vt'/t • 41/,0/« iTBt. p os. za žel. p. s. . srečke. črički od 1. 18601 t . . . . > n • 1864..... 9 tiaske..... , sem. kred. 1. emisij« ■ . n. . . 9 ogr. hip. banke . . • B srbske a frs. 100*— n tnrŠke...... Basilika srečka .... Kreditni ■ • » . • laomoSke g • • • Krakorsk« s . . , . Ljubljanska . • . • iTit. rud. križa a • • • . Ogr. „ b » . • • • RadolfcTi s .... Salibnrški „ . . . . Dunajski kom. ..... Delnice. Južni železnico ..... Državne železnice .... a.*rstr.-ogrske bančne delni se . A.Tstr. kreditni banki . . . Ogrske B 8 . . . Zimostenske „ ... Premogokop ▼ Mostu (Brna) 100 50 100*60 100*65 119*50 96 80 116 65 101 — 101-60 100-101*85 10055 100 60 10175 107-60 101*50 100*60 100 85 101*— 101*76 100- — 319 90 102 — 193 — 29b 50 168 50 311 — 310 — 276 — 107 30 142 75 27 10 484 — 84 25 94 25 70— 56 — 36-50 66 -77 50 543 — 87 — 674 75 1646 661 78150 247 660 6*7 75 2660 550 275 — 578 — 169 — Val nte. C. kr. aekin....... 11*34 11 38 20 franki........ 19*11 19*14 20 marke........ 23*47 23*55 SoTereigns....... »3*95 24*03 •farki.........117*35 11755 Laški bankoTii. . .... I 95 55 95 75 Rublji......; , . 263 — 253 75 Dolarji.........|| 4*84 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 12. iulija 1906. Termin. Pšenica aa oktober . . . „ 100 kg Plenica „ april 1&06 . . , 100 n Bi „ oktober ... B 100 s Konus „ julij ..... 100 a aipinske montan.....526 75 Praške žel. In dr. dr.....!|2650 — Bfana-Muranyi......j 649 — TrboriJske prem. družbe . . 274*— ».Tstr. orožne toTT. dražbo . . ; 674-— Čoške sladkorne družbo ... I 167*— Oves „ maj 1906 „ oktober . 100 100 K 15-48 „ 15 98 n 12 62 n '514 . 10 64 . 11*26 Efektiv*. Nespremenjeno. tfeteorologično poročilo 7ilr» u&d morjem S0€'S. Srednji srečni tlak 786-0 n 3 —a Čas :stanJe baro- 55 t» ! °H!Si ie v mm J S Vetrovi Nebo 13. 14. 9. zv. 7. zj. S. pup. 736 U 735 9 735 7 17 2 sr svzhod oblačno 16 5 j si. jjvzh. oblačno 17 6 p.m. svzh. del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 213°. n irmaJe- 19 7°. — Padavina 34 5 mm Sprejme se prodajalka in poslovodja popolnoma samostojen delavec, za večjo trgovino z mešanim blagom I. Kračo vic na Jesenicah Gorenjsko. 2231—2 Vojaški koncert af se vrši Jutri, v soboto, 15. julija t. L ~ " r. v ote u Začetek ob 8. uri zvečer, E obiska vljudno vabi ndani 1544-10 LOBiBER. De**lrlir-*** Muhe so zopet sitne! sprejme za prihodnje Šolsko leto na stanovanje in hrano izobražena rodbina. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2176—3 Gostilna na dobrem kraja, z vrtom in kegljiščem, se za avgust spretnemu gostilničarju, ki more položiti varščino, da v zakup ali pa na račun. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2220—2 Anton Sare l\ 2079 Ernest Hammerschmidta nasledniki MADILE, WUTSCHER & k.. trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga 8498-3 poljedelskih strojev in orodja. „0j Vrba, srečna, draga vas domača, Kjer hiša mojega stoji očeta.. Nove izvirne Prešernove m m razglednice po skici gosp. Saše Šantel. Komad po 10 vinarjev. Založil in prodaja 2249 1 JERNEJ BAHOVEC trgovina s šolskimi potrebščinami, papirjem, kipi In razglednicami v Ljubljani, Marijin trg. ek- spertnimi trgovina 0 za belo blago sss* icy ^ Anton Snrc LJubljana Sv, Petra cesta št. 8. 2243 1 so i*če pod ugodnimi pogoji. Vstop lahko takoj ali po dogovoru. Kraj lep prijazna okolica, v poletnem času veliko tujcev in izletnikov. Ponudbe na poštni urad Dovje, Gorenjsko. 2169-5 Sprejme se trgovski pomočnik popolnoma vešč špecerijske stroke ter slovenskega in nemškega jezika in prodajalka zanesljiva, vešča špecerijske stroke ter zmožna slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove upravništvo „SIov, Naroda". 215,-3 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa Btj odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, crnih ali rjavih na trakov; z močno zbitimi podplati, najnovejše oblik dalje par moških in par ženskih modn:h čevljev, elegantnih in lahkih. Vfil -a pari n a m o S K Za naročitev zadostuje dolgost. 22i38 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. RAZGLAS. Mlekarska zadruga na Vrhniki postavi novo stavbo. Tozadevni načrti in proračun se dobe pri načelništvu. Ponudbe, katerim se mora priložiti 10% varščine, naj se vlože do dne 21. Julija t. I. Odbor si pridrži pravico, izbirati med oferenti brez ozira na ceno. 2219 2 ODBOR. Ha čast slovanskim gostom je v soboto, dne 15. julija t. I. v hotelu „ILIRIJA" KONCERT 99 Zadetek ob 8. url. Vstopnina 40 vin. Za mnogobrojni obisk se priporoča £*bo—i Fric Novak, restavrater. Otvoritveno naznanilo. I Usojam si najvljudneje javljati cenjenemu p. n. občinstvu, da sem K otvoril v četrtek, dne 29. junija v Predilnih ulicah štev. 10 v kleteh zoloso Izvrstnih vin rdečih, črnih, rumenih in belih. 3s i Vina so iz različnih krajev n. pr. iz dolenjskih, bizeljskih, tirol S imoborskih) vinogradov in bom prodajal ta zajam- skih in hrvaških (samv-i čeno pristna vina po 28, 32, 36, 40, 44, 48, 52, 56 in 60 kr. ~£ liter v steklenicah in sodih. — Od 5 litrov naprej primerno ceneje. Na željo pošljem poljubno množino franko na dom. Obilaeg* obiska prosim z odličim spoštovanjem » jli^ »Taru J S) 2236 1 Predilne ulice št. io, nasproti predilnici. Z Sprejema zavarovanja clovefikega življenja po najraznovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti ie ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a zmanjBujocimi ae vplačili. Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividenda. Trzaje m na zavarovalna banka v Pragi, Rez. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države ■ vtMkeil BlovgkDnlio • nnrodno opravo. 6—81 fianeralni zastop v Ljubljani, fogar piamrne ao v laatnej banfinej hiii Zavamjo poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkolantneje Oživa najboljši sloves, koder postaje Dovoljuje ia Čistega dobička izdatne podpore v narodne m obenokoriatne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar Lastnina in tisk „Narodne tukarne* 02 1Y