O PRVEM OBDOBJU DELOVANJA KUSTODIATA ZA SLOVENSKE IZSELJENCE, ZAMEJCE, PRIPADNIKE NARODNIH MANJ.IN IN DRUGIH ETNIJ Da.a Hribar IZVLEEEK V prispevku avtorica predstavlja delovanje kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij v Slovenskem etnografskem muzeju od njegove ustanovitve leta 1999 do danes. Utemeljuje razloge za nastanek kustodiata in predstavlja delovanje kustodinje na podroeju raziskovanja, zbiranja gradiva in razstavljanja. Kljuene besede: Slovenski etnografski muzej, kustodiati, izseljenci, zamejci, narodne manj.ine, razstave, zbirke ABSTRACT The article presents the operation of the Department for the Slovene emigrants, the Slovene ethnic minorities in the neighbouring countries, and the members of the national minorities and other ethnicities at the Slovene Ethnographic Museum from its establishment in 1999 to the present. The article explains the reasons for the origin of the department and presents the activities of its curator in the fields of research, collecting material and exhibitions Key words: Slovene Ethnographic Museum, departments, emigrants, Slovene ethnic minorities abroad, national minorities, exhibitions, collections V dana.njih easih se redkokateremu muzeju v Sloveniji nasmehne sreea, da lahko ustanovi nov kustodiat. Leta 1999 je to mo.nost dobil Slovenski etnografski muzej in septembra tega leta uresnieil svojo vizijo novega kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij v Sloveniji. Od njegove ustanovitve je torej minilo .tiri leta, to pa je .e doba, po kateri lahko predstavimo prve rezultate dela in tudi delovne naerte za naprej. Kot kustodinja navedenega kustodiata bi rada to napravila ob 80. obletnici ustanovitve Slovenskega etnografskega muzeja. Zato je v posebni, praznieni .tevilki Etnologa pred vami prieujoei tekst. Kdaj in zakaj je bil kustodiat ustanovljen? K ustanovitvi kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij je v devetdesetih letih 20. stoletja napeljevalo vee novih Da.a Hribar trendov v evropskem muzealstvu in tudi aktualnih dru.benih dogajanj. Med sodobnimi trendi v evropskem muzealstvu lahko posebej opozorimo na ustanavljanje emigracijskih in imigracijskih muzejev. Zlasti v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja so v Evropi v posameznih dr.avah zaeeli ustanavljati nacionalne izseljenske muzeje. Leta 1992 je bila ustanovljena Association of European Migration Institutions (AEMI), ki danes zdru.uje devetindvajset migracijskih muzejskih in raziskovalnih ustanov iz osemnajstih evropskih dr.av. Skoraj polovica med njimi je muzejev, ki so vsi pomembne nacionalne ustanove. Med njimi moramo posebej omeniti German Emigrant Museum v Bremenhafnu, The Norweign Emigrant Museum v mestu Ottestad, San Marino Emigrant Museum, Museum of Scotland International v Edinburgu, Ulster-American 210 Folk Park at the Centre for Migration Studies in N. Ireland, Liverpool Merseyside Maritime Museum (Emigrant Gallery). Najstarej.i med njimi je Norve.ki izseljenski muzej, ki je bil ustanovljen leta 1952, tedaj v okviru Etnografskega muzeja. Postopoma se je osamosvajal in si leta 1988 pridobil status samostojnega nacionalnega norve.kega izseljenskega muzeja. Znamenit je Ulster-American Folk Park, blizu mesta Omagh v Severni Irski. Ta je danes najveeji izseljenski muzej v Evropi. Ustanovili so ga v kraju, od koder je leta 1818 v Ameriko od.el najznamenitej.i irski izseljenec, Thomas Mellon. V Pittsburgu (Pensilvanija, ZDA) je tekom svojega .ivljenja ustanovil veliko indrustrijsko korporacijo. Irski izseljenski muzej na prostem je nastal deloma tudi na pobudo njegovih potomcev in z njihovo finaneno pomoejo. Muzej je znamenit zaradi rekonstrukcije originalnih stavb iz 19. stoletja, ki so jih pripeljali iz ZDA in ki so bile last irskih izseljencev. Celotni muzej je namenjen prikazu zgodovine irskega izseljevanja v 18. in 19. stoletju.1 Liverpoolski pomorski muzej, ki je bil ustanovljen leta 1980, se na razstavi Emigrant Gallery osredotoea na prikaz odhoda izseljencev v svet. Iz pristani.ea v Liverpoolu je namree v letih od 1830 do 1930 odplulo iz Evrope devet milijonov izseljencev, zlasti v ZDA. Podoben koncept ima tudi Nem.ki izseljenski muzej v Bremenhafnu (ustanovljen leta 1985), katerega koncept stalne postavitve temelji na historienem prikazu odhoda sedmih milijonov izseljencev iz pristani.ea v Bremenhafnu v letih od 1830 do 1960. .kotski izseljenski muzej (ustanovljen leta 1998) in izseljenski muzej v San Marinu (ustanovljen leta 1997) pa tako kot norve.ki in irski prikazujeta .ivljenje izseljencev v novem okolju, njihove poklice in dejavnosti, .ivljenje izseljencev povratnikov itd. V AEMI so zdru.eni tudi migracijski raziskovalni centri. .tirje med njimi vkljueujejo tudi muzeje. Na .vedskem, v Luxemburgu in Franciji so to priseljenski muzeji, na Islandiji izseljenski. Razstavo v slednjem so pripravili v sodelovanju s tamkaj.njim Etnografskim muzejem, ki tudi hrani njihovo gradivo2 Izseljensko gradivo, torej njegovo evidentiranje, zbiranje, dokumentiranje, hranjenje, proueevanje in prezentiranje je postalo sestavni del evropskega muzealstva. 1 Priporoeam ogled spletne strani muzeja: www.folkpark.com 2 Vee o organizaciji Association of European Migration Institutions glej v prispevku: Da.a Hribar, Poroeilo o 10. letni konferenci AEMI, Etnolog, 12, Ljubljana 2002, str. 362.365. O prvem obdobju delovanja kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij Pri tem so v devetdesetih letih 20. stoletja izpeljali .e nekaj pomembnih muzejskih projektov. Izseljenstvo je postalo aktualna tema v smislu strokovnega zavedanja, da nacionalne zgodovine in naeina .ivljenja na nekem etnienem prostoru, ali v nacionalnem okviru, ne moremo v celoti zaobjeti in ne verodostojno predstaviti in tudi ne razumeti, ee v tak.no analizo ne vkljueimo vseh pripadnikov nekega naroda in vseh ljudi, ki so nekoe na doloeenem ozemlju .iveli, torej tudi izseljencev. Na drugi strani pa tudi tiste, se pravi (druge) etniene skupine, ki so v evropski etnieni ali nacionalni prostor pri.li in .e vedno prihajajo. Sobivanje razlienih etni.nih skupin upin na skupnem prostoru, bodisi znotraj ene evropske dr.ave ali v Evropi kot celoti, je v devetdesetih letih 20. stoletja postala prav tako aktualna tema. Rekli bi lahko, da je bilo izseljevanje iz Evrope v 19. in prvi polovici 20. 211 stoletja skupna tema evropskega prostora in tisti dru.beni pojav, ki je .ivljenje v Evropi v tistem obdobju najbolj bistveno zaznamoval. Konec 20. in v zaeetku 21. stoletja pa to ni bilo vee izseljevanje iz Evrope, ampak priseljevanje vanjo. Podobno velja tudi za Slovenijo. Ee je slovenski etnieni prostor v stoletnem obdobju, od nekako leta 1880 do 1980 v razlienih bolj mno.ienih izseljenskih tokovih po ocenah zgodovinarjev zapustilo kar 500.000 ljudi,3 je obdobje po letu 1971 za Slovenijo predvsem obdobje priseljevanja drugih etnienih in narodnih skupin. Ob popisu prebivalstva leta 1971 je .ivelo v Sloveniji 6 % prebivalcev neslovenskega etnienega porekla, leta 1991 12 % in leta 2002 17 %.4 Slovenija je od druge polovice .estdesetih let 20. stoletja postajala torej vse bolj privlaena de.ela za priseljevanje in se v devetdesetih letih 20. stoletja sooeila z najnovej.imi migracijskimi procesi, ki so zajeli razvitej.i del Evrope, to je s prihajajoeimi begunci in azilanti. V devetdesetih letih 20. stoletja so se v .ivljenje Slovencev zaeele vkljueevati doslej njim oddaljene etniene skupine, kot na primer Kitajci, ki pa so hitro vpeljale doloeene novosti. Etniena sestava prebivalstva na slovenskem etnienem ozemlju se je v 20. stoletju nenehno spreminjala.5 .e v zaeetku 20. stoletja je bila moena prisotnost nem.kega in italijanskega prebivalstva. Po jezikovnem kriteriju je leta 1910 na 3 Slovenija spada med obmoeja Evrope z najvi.jo stopnjo odseljevanja; na prehodu 19. v 20. stoletje se je naravni prirastek skoraj povsem iznieil zaradi selitev v tujino. V obdobju 1880.1924 se je odselilo ok. 310.000 ljudi, kar je bilo nekaj odstotkov vee kot polovica vsega naravnega prirastka. Po letu 1924 je nastopilo ekonomsko izseljevanje zlasti v Belgijo in Francijo (30.000), politieno/socialno v Argentino in Jugoslavijo (50.000, velika veeina primorskih Slovencev). Po koncu 2. svetovne vojne je ok. 7.000 politienih emigrantov od.lo v Argentino, Avstralijo in Kanado. Bolj mno.ieen val ekonomske emigracije je Slovenijo ponovno zajel sredi 60. let 20. stoletja in je trajal do konca 70. let 20. stoletja. V tem obdobju se je iz Slovenije v dr.ave zahodne Evrope, v Avstralijo in Kanado odselilo .e blizu 100.000 ljudi. Omeniti velja .e .aleksandrinke., katerih .tevilo ocenjujejo na 7.000 izseljenih deklet in .ena, ki so od.le kot slu.kinje in dojilje v Egipt. Po ocenah je danes najvee prebivalcev slovenskega etnienega porekla v ZDA (300.000), Nemeiji (50.000), Kanadi (30.000), Argentini (35.000), Avstraliji (25.000), na Hrva.kem (25.000), v Jugoslaviji (10.000), v Avstriji, .vici, Franciji in drugod. (Viri: Nacionalni atlas Slovenije, Zalo.ba Rokus, Ljubljana 2001; Enciklopedija Slovenije, Knjiga 11 (Slovenci, Slovenija), Mladinska knjiga, Ljubljana 1997.) 4 V: Statistiene informacije, .t. 92/2003, stran 5. 5 O 20. stoletju se mi zdi na tem mestu smiselno govoriti zato, ker to obdobje zajema gradivo, ki ga hranimo v navedenem kustodiatu v SEM ter je zato lahko osnova za nadaljnje muzeolo.ko delo. Da.a Hribar Albanska narodna no.a (del oblaeila) iz okolice Tirane, 1910. No.a je pripadala albanskemu dekletu, ki se je po prvi svetovni vojni poroeilo s Slovencem, njeni potomci .ivijo v Ljubljani (foto: Nada .gank). slovenskem etnienem prostoru .ivelo 12,1 % prebivalstva z nem.kim in 11 % prebivalstva z italijanskim obeevalnim jezikom.6 .e po koncu 1. svetovne vojne se je zaradi spremenjenih dr.avnih meja situacija spremenila. Nem.kega prebivalstva je bilo na ozemlju dana.nje Slovenije leta 1931 le .e 2 %, medtem ko podatkov o 6 V: Enciklopedija Slovenije, Knjiga 11 (Slovenija/Prebivalstvo), str. 340, Ljubljana 1997. O prvem obdobju delovanja kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij toenem .tevilu italijanskega prebivalstva nimamo. Njihovo .tevilo je naraslo ter se med 2. svetovno vojno in neposredno po njej ponovno drastieno zmanj.alo, prav tako pa tudi .tevilo nem.kega prebivalstva. Padlo je na eno desetino predvojnega.7 V petdesetih letih 20. stoletja je imela Slovenija narodnostno homogeno sestavo prebivalstva (96,52 % Slovencev leta 1953).8 V .estdesetih letih 20. stoletja pa postane Slovenija (ob izseljevanju slovenskega prebivalstva) hkrati de.ela ekonomskega priseljevanja, zlasti iz republik nekdanje Jugoslavije. Razmerje med Slovenci in pripadniki narodnih manj.in in tujih etnij se je v preteklih letih .e spreminjalo. Po popisu iz leta 2002 je .ivelo v Sloveniji 83,06 % Slovencev ter petindvajset razlienih narodnih in etnienih skupin. Ob teh razmi.ljanjih .e bolj razumemo rek, da je edina stalnica na.ega .ivljenja 213 nenehno spreminjanje in etnologija, ki se fokusira tudi na raziskovanje vsakdanjega .ivljenja ljudi, je med tistimi vedami, ki naj to spreminjanje, zlasti na ravni medetnienih in kulturnih procesov, registrira in raziskuje. V Slovenskem etnografskem muzeju smo se zaeeli v drugi polovici devetdesetih let pripravljati tudi na postavitev stalne razstave. Glede na nove prostorske mo.nosti, kakr.nih Slovenski etnografski muzej od svoje ustanovitve .e ni imel in jih je ponudila nova lokacija muzeja na Metelkovi v Ljubljani, bo tudi nova stalna postavitev »prva resnieno prava muzejska predstavitev«. Priprave na novo stalno postavitev v Slovenskem etnografskem muzeju so bile zato tudi prilo.nost, da se v muzeju ponovno ozrejo po zbirkah, ki jih hranijo, kar je rezultiralo med drugim tudi v naslednji . za ustanovitev navedenega kustodiata . zelo pomembni ugotovitvi: »Tu je . poleg izpopolnjevanja obstojeeih nuja oblikovanja nekaterih novih zbirk in vzporednih raziskav . na primer zbirke predmetnih prie o vsakdanjem .ivljenju slovenskih izseljencev; dopolnjevanje zamejskega gradiva; zbiranje predmetov, prieevalnih o .ivljenju pripadnikov drugih etnij v Sloveniji in osnovanje oziroma dopolnjevanje zbirk predmetov, povednih o sodobni mno.ieni kulturi.«9 Zato so zaeetek delovanja kustodiata za slovenske izseljence in zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij, ki so ga v naert razvoja muzeja vkljueili .e leta 1995, v letu 1999 oznaeili kot »dobrodo.lo novost, ki pomeni vsebinsko obogatitev za Slovenski etnografski muzej«.10 7 Viri za podatke v gornjem odstavku: Nacionalni atlas Slovenije, Zalo.ba Rokus, Ljubljana 2001, Enciklopedija Slovenije: Knjiga 4 (Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji), Mladinska knjiga, Ljubljana 1990; Knjiga 7 (Nem.ka manj.ina), Mladinska knjiga, Ljubljana 1993; Knjiga 9 (Prebivalstvo), Mladinska knjiga, Ljubljana 1995; Knjiga 11 (Slovenci, Slovenija), Mladinska knjiga, Ljubljana 1997. 8 Ter .e 95,65 % leta 1961. Podatki so iz Statistienih informacij, .t. 92/2003, str. 5. 9 O tem glej v prispevku: Inja Smerdel, Mi in drugi, Etnolog, 9/1999, .t. 2, Ljubljana 1999, str. 107.118. 10 O tem glej v: Inja Smerdel, Poroeilo o delu Slovenskega etnografskega muzeja od julija do decembra 1999, Etnolog, 10 /2000, Ljubljana 2000, str. 323.328. Da.a Hribar Slovenski etnografski muzej je z ustanovitvijo navedenega kustodiata opravil tudi pionirsko delo, saj je edini muzej v Sloveniji, ki ima poseben kustodiat za izseljence in tuje etniene skupine v Sloveniji. Tako je postavil temelje za sistematieno delo na zbiranju, dokumentiranju, hranjenju, raziskovanju in prezentiranju (v prvem obdobju delovanja kustodiata) zlasti izseljenskega gradiva, saj se je na tem podroeju pokazal najveeji primanjkljaj v .e obstojeeih zbirkah Slovenskega etnografskega muzeja.11 Ob dejstvu, da v Sloveniji tudi nimamo izseljenskega muzeja, se zdi to delo strokovno .e bolj utemeljeno.12 In seveda zelo pomembno, da smo v stalno postavitev Slovenskega etnografskega muzeja vkljueili izseljensko gradivo enakovredno drugemu gradivu, ki ga v svojih zbirkah hrani muzej. Zaradi navedenih prizadevanj je bil Slovenski 214 etnografski muzej leta 2002 tudi vkljueen kot polnopravni elan v organizacijo Association of European Migration Institutions . AEMI. O izseljenskem gradivu Ko sem septembra 1999 zaeela opravljati delo kustosinje v Slovenskem etnografskem muzeju, je bila moja prva naloga pregledati in ovrednotiti tisto .e obstojeee gradivo v muzeju, ki bi lahko bilo aktualno za kustodiat za slovenske izseljence, zamejce, narodne manj.ine in druge etnije v Sloveniji. V tem smislu aktualnega gradiva se je pokazalo, da je v muzeju najvee tak.nega, ki dokazuje plodno tradicijo sodelovanja z zamejskimi ustanovami in raziskovalci. Zlasti znotraj kustodiatov za ruralno kulturo, za oblaeilno kulturo, ljudsko stavbarstvo, pri restavratorskih delih in v muzejski fototeki. Pristojni kustosi so vodili svoje delo v obsegu slovenskega etnienega prostora v celoti, se pravi skupaj z zamejskim podroejem. Iz tega . v letu 1999 .e uteeenega in kvalitetnega sodelovanja tudi s slovenskimi zamejci na Tr.a.kem . je nastala pobuda za postavitev razstave fotografij znamenitega tr.a.kega fotografa Maria Magajne. Razstava Obrazi .ivljenja . Fotograf Mario Magajna in njegovi ljudje, na ogled od novembra 2000 do marca 2001, je bila skupni projekt Slovenskega etnografskega muzeja ter Narodne in .tudijske knji.nice v Trstu. Sporoeilo razstave je nosilo petdeset Magajnovih fotografij iz obdobja 1945.1957. Z izborom avtorjevih etnolo.ko povednih fotografij smo na razstavi prikazali delo, opravila in obrti slovenskih ljudi v Trstu, v .tirinajstih vaseh v okolici Trsta ter v Beneeiji. Prva pridobitev gradiva skozi dejavnost kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, narodne manj.ine in druge etnije je bila zato pridobitev blizu sto Magajnovih fotografij. Z njimi smo pridobili v muzej fotografski prikaz opravil in dejavnosti v Beneeiji, Reziji in na Tr.a.kem v .tiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja, ki ga 11 O tem glej v prispevkih: Da.a Hribar, Slovenski etnografski muzej . Kustodiat za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij v Sloveniji, v: Glasnik SED 39/3.4, 1999, stran 20.21 ter v: Da.a Hribar, Slovensko izseljensko gradivo, Okrogla miza, v: Dve domovini 11.12, Ljubljana 2000, str. 101.103. 12 O zgodovini poskusov ustanoviti izseljenski muzej tudi v Sloveniji in o sodelovanju Slovenskega etnografskega muzeja pri tem, glej v: Da.a Hribar, Odnos Slovencev do izseljencev, nekoe in danes, Okrogla miza, v: Dve domovini 16, Ljubljana 2002; str. 124.127. O prvem obdobju delovanja kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij do takrat v muzejski dokumentaciji .e nismo imeli. To so fotografije jajearic, ro.aric, prodajalk mahu in oljenih vejic, mlekaric, prodajalk .mu.ul., prodajalcev peeenega kostanja in prodajalcev zelenjave, ki so prodajali po tr.a.kih tr.nicah in na ulicah. Poleg njih so .e fotografije brusaeev, ribieev, kmetov, kamnosekov, kovaeev, dimnikarjev, mlekaric, peric, kru.aric iz vasi v okolici Trsta. Stiskanje oliv (.torkla.), mlatev, koline in .ganjekuha so prav tako sestavljali vsakdan slovenskega ruralnega prebivalstva na Tr.a.kem, kot ko.nja, nabiranje sadja in kostanja v Beneeiji, kar vse je v svoj fotoaparat ujel Mario Magajna. Zato so njegove fotografije pomemben etnolo.ki vir za raziskovanje naeinov pre.ivetja slovenskega eloveka v zamejstvu v .tiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja. 13 Leto 2001 je pomenilo zaeetek dela na izseljenskem gradivu. Neposredni 215 povod za to je bilo povabilo Muzeja novej.e zgodovine Slovenije in In.tituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, da tudi Slovenski etnografski muzej sodeluje pri pripravi razstave Izseljenec . .ivljenjske zgodbe Slovencev po svetu. Povabilu smo se odzvali in tako prispevali k postavitvi prve veeje muzejskerazstave v Sloveniji s podroeja slovenskega izseljevanja. Na ogled je bila v Muzeju novej.e zgodovine Slovenije od oktobra 2001 do oktobra 2002. Pri njeni pripravi smo elani pripravljalnega odbora sodelovali z velikim .tevilom ustanov in posameznikov, zato je bila dobrodo.la prilo.nost za vsakogar, ki se pri nas muzejsko ukvarja z izseljevanjem. Sodelovali so slovenski muzeji, arhivi, in.tituti in knji.nice. Med muzeji velja .e posebej omeniti Slovenski verski muzej (z gradivom o Frideriku Baragi), .elezni.ki muzej (ki je za razstavo posodil originalni vagon vlaka iz leta 1905, ki je vozil tudi izseljence na progi Ljubljana . Trst), Gori.ki muzej Kromberk (z gradivom o aleksandrinkah), Muzej Miklova hi.a v Ribnici (z gradivom o kro.njarjih), Slovenski .olski muzej (z uebeniki, ki so jih uporabljali slovenski ueitelji v izseljenstvu), Pomorski muzej Piran, Pokrajinski muzej Koeevje. Arhivsko gradivo so za razstavo posodili Arhiv Republike Slovenije, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhivo di stato Trieste. Sodelovali so .e NUK- Rokopisna zbirka, Narodna in .tudijska knji.nica v Trstu, In.titut za geografijo, Glasbenonarodopisni in.titut ZRC SAZU in .e mnoge druge ustanove ter vrsta posameznikov.14 Avtorjem zgodb je gradivo odstopilo kar .estindvajset posameznikov in dru.in, prispevali pa so ga tudi sami. Dobro polovico .ivljenjskih zgodb smo tako predstavili s pomoejo zasebnega gradiva, nekaj pa v kombinaciji muzejskega, arhivskega in dru.inskega gradiva. K tak.nemu sodelovanju nas je vodila ugotovitev, da ustanove, ki sestavljajo projektno skupino za izvedbo razstave (Muzej novej.e zgodovine Slovenije, In.titut 13 Vee o razstavi glej v vodniku po razstavi: Obrazi .ivljenja . Fotograf Mario Magajna in njegovi ljudje, avtorici vodnika in razstave mag. Da.a Hribar in Martina Repinc, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 2000, 123 str. V vodniku je predstavljeno tudi sodelovanje med Slovenskim etnografskim muzejem in slovenskimi zamejskimi ustanovami na Tr.a.kem (Smerdel, Pahor). To sodelovanje zelo prizadevno in uspe.no razvijajo tudi vi.ja kustodinja Slovenskega etnografskega muzeja, mag. Polona Sketelj, restavratorsko.konzervatorki oddelek in drugi. 14 Vee o razstavi glej v: Da.a Hribar: O razstavi Izseljenec . .ivljenjske zgodbe Slovencev po svetu, v: Etnolog, 12, Ljubljana 2002, str. 337.343. Da.a Hribar Pisanice iz Avstralije. Dvanajst pisanic je Slovenskemu etnografskemu muzeju v letu 2003 podaril pater Janez Tretjak iz Slovenskega verskega sredi.ea Sv. dru.ina v Ju.ni Avstraliji, v Adelaidi. Pisanice so nastajale v preteklih dvajsetih letih v slovenskem verskem sredi.eu (foto: Nada .gank). za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Slovenski etnografski muzej), nimajo zbranega dovolj izseljenskega gradiva za izpeljavo koncepta razstave. S skupno pomoejo navedenih ustanov in zlasti posameznikov, ki so prispevali svoje osebno in dru.insko gradivo, pa se je pri projektni skupini zbralo preko tisoe enot gradiva. Nad odzivom smo bili prav preseneeeni. Gradivo so sestavljali osebni in dru.inski predmeti, fotografije, pisma, dokumenti. Kljub temu, da so zasebniki radi posodili gradivo za razstavo, so ga .eleli po njenem zakljueku .vsaj .e nekaj easa. hraniti doma. Izseljevanje s slovenskega etnienega ozemlja je pojav 19. in 20. stoletja, ki je zaznamoval .ivljenje mnogih ljudi in veasih potrebna easovna distanca .e ni dose.ena. Tu je tudi mogoee iskati vzrok v razkoraku med .tevilom ob tej prilo.nosti zbranega izseljenskega gradiva O prvem obdobju delovanja kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij in skromno kolieino gradiva, ki ga hranimo v slovenskih muzejih. Kasnej.e izku.nje pri delu na terenu pa so mi pokazale, da se izseljensko gradivo, ki ga ljudje hranijo doma, prepogosto nahaja v zanj zelo neustreznih prostorskih in klimatskih pogojih ter zato nezadr.no (.al) propada. Po koneanih pripravah razstave Izseljenec . .ivljenjske zgodbe Slovencev po svetu sem se zato odloeila nadaljevati z zbiranjem izseljenskega gradiva in ostati nekaj easa strokovno usmerjena na podroeje slovenskega izseljevanja. V muzeju smo pri.li do spoznanja, da novoustanovljeni kustodiat sestavljajo zelo obse.ni in med seboj tudi razlieni si sklopi, od katerih bi vsak lahko deloval kot samostojen oddelek. Da bi dosegli zadovoljivo kvalitetno raven dela, se je bilo potrebno omejiti na eno podroeje. Iz te odloeitve so nastali nekateri rezultati dela na izseljenskem 217 gradivu od leta 2001 do danes, ki jih velja na kratko predstaviti. Izseljensko gradivo, ki ga danes hranimo v Slovenskem etnografskem muzeju, sestavljajo predmeti, dokumenti in fotografije, ki prieajo o: poti izseljencev v tujino in njihovem slovesu od doma (koveki, potovalne torbe, vozovnice, potni listi, osebne in dru.inske fotografije); delu izseljencev (delavske knji.ice, nekaj delovnih orodij, fotografije); društvenem življenju izseljencev (dru.tvena obvestila, plakati, publikacije, easopisi, fotografije); njihovem izobraževanju v tujini za potrebe novega okolja (uebeniki, knjige, vpisi v jezikovne in izobra.evalne teeaje); stikih izseljencev z njihovimi sorodniki doma (pisma, razglednice, dopisnice, nakazila denarja, bankovci razlienih valut, fotografije, manj.a osebna darila); praznovanju osebnih praznikov (fotografije ob rojstnih dnevih in porokah, vo.eilnice); pomembnih družinskih dogodkih (krst, obhajilo, birma, smrt v dru.ini); ekonomskem standardu, ki so si ga izseljenci ustvarili v tujini ali doma (hranilne knji.ice, fotografije); o ohranjanju kulturne dediš.ine (pisanice); vrnitvi in življenju izseljencev povratnikov (gradivo, ki so ga prinesli domov iz tujine). Izseljensko gradivo, ki ga hranimo v Slovenskem etnografskem muzeju in .teje danes preko 300 enot, je bilo v preteklih treh letih pridobljeno z donacijami, odkupljena sta bila le dva eksponata. V obdobju 2001.2003 je Slovenskemu etnografskemu muzeju izseljensko gradivo darovalo triindvajset donatorjev. Gradivo sem pridobila na terenu, nekaj prijaznih posameznikov pa je poiskalo na. muzej in nam odstopilo del svojih izseljenskih zapu.ein. Donatorje lahko razdelimo v tri poglavitne skupine: izseljenci, izseljenci povratniki in sorodniki izseljencev. Za strokovno delo je najbolj dragocena izku.nja pridobiti gradivo neposredno od izseljencev. Tega smo pridobili od izseljencev iz Argentine, Avstralije in ZDA. Najbolj strokovno verodostojno bi bilo pravzaprav pridobiti izseljensko gradivo neposredno na izseljenskem terenu, kjer izseljenci .ivijo, ker tako lahko najbolje spoznamo njegov kontekst. Seveda vsi poznamo okoli.eine (zlasti finanene), zaradi katerih imamo raziskovalci izseljenstva malokdaj prilo.nost, da se nam uresniei kateri od .pravih. izseljenskih terenov. Tudi v primeru Slovenskega etnografskega muzeja je tako, saj smo to prilo.nost v .tiriletnem obdobju delovanja navedenega kustodiata dobili le enkrat. To je bilo v leto.njem letu, ko smo bili povabljeni, da naredimo vsebinsko zasnovo razstave z naslovom .Slovenski priseljenci v Argentini.. Razstavo Da.a Hribar smo pripravili v sodelovanju z argentinskim Nacionalnim muzejem priseljevanja v Buenos Airesu. Priprava razstave je bila dobra prilo.nost za vzporedno terensko delo med slovenskimi izseljenci v Argentini in za pridobitev tudi nekaj dragocenih eksponatov izseljenskega gradiva v muzej.15 Gradivo, ki sem ga pridobila od izseljencev povratnikov, je rezultat terenskega dela v Prekmurju in na Notranjskem v letih 2001 in 2002. Izseljenci so se vrnili iz ZDA in Avstralije (teren Notranjska) ter Nemeije in Avstrije (teren Prekmurje). Najvee gradiva pa so Slovenskemu etnografskemu muzeju doslej darovali sorodniki izseljencev. Tisti, ki se sami niso nikoli odselili v tujino, vendar pa hranijo na svojih domovih veliko fotografij, pisem in daril, ki so jim jih iz tujine poslali njihovi 218 bli.nji sorodniki: bratje, sestre, tete, strici, sestriene in bratranci. Tudi to gradivo izhaja iz terenskega dela v Prekmurju in na Notranjskem. Sorodniki pa so ga po.iljali iz Francije, Kanade, ZDA, Argentine, Brazilije in Urugvaja. Del izseljenskega gradiva, ki je bilo v navedenem kustodiatu zbrano v obdobju 2001.2003, smo doslej .e predstavili na nekaj obeasnih razstavah v Slovenskem etnografskem muzeju ali pa na razstavah, pri katerih smo sodelovali z drugimi ustanovami. Prva je bila .e omenjena razstava Izseljenec . .ivljenjske zgodbe Slovencev po svetu, pri kateri smo sodelovali z Muzejem novej.e zgodovine Slovenije in In.titutom za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Na razstavi sem predstavila dve .ivljenjski zgodbi, z gradivom, ki sem ga pridobila na terenu na Notranjskem in v okolici Ljubljane. Prvo gradivo je bila donacija muzeju, ki so jo darovali sorodniki izseljencev ter se je nana.ala na .ivljenje delavk v ZDA in slu.kinj v Srbiji in na Hrva.kem v tridesetih letih 20. stoletja.16 Drugo gradivo je bilo prav tako donacija, ki se je nana.ala na .ivljenje izseljenca povratnika iz ZDA v dvajsetih letih 20. stoletja, zato so jo tudi darovali sorodniki.17 Naslednja je bila razstava Pisanice iz Argentine, na kateri smo v letu 2002 predstavili donacijo pisanic Marka Bajuka, izseljenca iz Mendoze v Argentini. Razstava je bila prikaz enega od naeinov ohranjanja slovenske kulturne dedi.eine med slovenskimi izseljenci. Sledila ji je razstava Severno in ju.no od Ekvatorja, na kateri smo predstavili del slikarskega opusa Nata.e .kof, slovenske izseljenke v Avstralijo.18 V letu 2002 smo v Slovenskem etnografskem muzeju pripravili razstavo Med zgodovinsko stvarno starosvetnostjo in sodobno etno.istovetnostjo, na kateri v vitrini Donacije predstavljamo prav izbor iz donacij izseljenskega gradiva. Obiskovalcem so na ogled fotografije in dokumenti iz .ivljenja izseljencev v Avstraliji, Braziliji in v ZDA v razlienih easovnih obdobjih, od prvega desetletja do osemdesetih 15 Vee o razstavi glej v prispevku: Da.a Hribar: O razstavi Slovenski priseljenci v Argentini v tem letniku Etnologa. 16 O tem glej prispevek: Da.a Hribar: Vi imate tam skrbi, mi pa tu. Tako je .ivljenje. Izseljenska zgodba dru.ine Breneie, v: Izseljenec . .ivljenjske zgodbe Slovencev po svetu, zbornik ob razstavi, Muzej novej.e zgodovine Slovenije, Ljubljana 2001, str. 89.94. 17 O tem glej prispevek: Da.a Hribar: Anton .ivc: gozdni delavec, rudar in kurjae, v: Izseljenec . .ivljenjske zgodbe Slovencev po svetu, zbornik ob razstavi, Muzej novej.e zgodovine Slovenije, Ljubljana 2001, str. 35.38. 18 V: Severno in ju.no od Ekvatorja, zgibanka razstave, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 2002 (Nata.a .kof, Da.a Hribar, Mojca Turk). O prvem obdobju delovanja kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij let 20. stoletja, ki so ga darovali sorodniki izseljencev in izseljenci povratniki, ter prikazuje tudi .ivljenje razlienih socialnih skupin. V letu 2002 smo v sodelovanju z In.titutom za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Gimnazijo Murska Sobota in Gimnazijo Ljutomer pripravili tudi razstavo Med in sol tujine . Pomurski izseljenci se predstavijo. Na podlagi terenskega dela smo pridobili veliko gradiva za razstavo ter vzpostavili tudi zelo veliko kontaktov z izseljenci povratniki. Zato sem s terenskim delom lahko nadaljevala tudi po zakljueku razstave Med in sol tujine.19 Nadaljevala sem ga na Goriekem ter pridobila dodatno izseljensko gradivo za muzej, ki vsebuje predmete, fotografije in dokumente in je najbolj dragoceno v tistem delu, ko prikazuje delo in .ivljenje ekonomske emigracije v .estdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja iz Prekmurja v Nemeijo 219 in Avstrijo. Darovali so ga izseljenci povratniki. Starej.e pridobljeno izseljensko gradivo se nana.a na izseljevanje iz Prekmurja v Argentino in Urugvaj v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, v Francijo v tridesetih letih 20. stoletja in na sezonsko delo Prekmurcev v Baranji v tridesetih letih 20. stoletja. V letu 2003 je Slovenski etnografski muzej sodeloval pri pripravi razstave Slovenski priseljenci v Argentini, ki smo jo pomagali pripraviti v argentinskem Nacionalnem muzeju priseljevanja v Buenos Airesu. Kustodinja kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij v SEM je pripravila vsebinsko zasnovo razstave in izbor gradiva za razstavo. Slovenski etnografski muzej je bil k sodelovanju povabljen prav zaradi obstoja navedenega kustodiata, na pobudo Ministrstva za kulturo RS in povabilo veleposlani.tva RS v Argentini ter argentinskega muzeja. Gradivo za razstavo so prispevale vse tri osrednje slovenske organizacije v Buenos Airesu: Triglav, Prekmursko podporno dru.tvo in Zedinjena Slovenija. Sodelovale pa so tudi slovenske skupnosti iz drugih argentinskih mest, kot so Mendoza, Bariloch, Mar del Plati itd.20 Zato je bila priprava prieujoee razstave dobrodo.la prilo.nost za seznanjanje s slovenskim izseljenskim gradivom v Argentini. Sklepne misli Prikaz prvega obdobja delovanja kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij . s poudarkom na izseljenskem gradivu . bi rada zakljueila z ugotovitvami, ki sem si jih pridobila pri svojem delu med slovenskimi izseljenci v Argentini, saj mi pomenijo najnovej.o in dragoceno strokovno izku.njo.21 Menim, da je vloga matienih muzejev za ohranitev materialne kulturne dedi.eine med slovenskimi izseljenci zelo pomembna, saj izseljenci tovrstno pomoe potrebujejo. Premieno materialno kulturno dedi.eino, za katero po definiciji skrbijo 19 Razstava Med in sol tujine je bila na ogled ob mednarodnem simpoziju Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru, ki ga je oktobra 2002 organiziral In.titut za slovensko izseljenstvo ZRC SZU, v sodelovanju s .e nekaterimi drugimi ustanovami. Vee o tem glej v: Med in sol tujine, zgibanka razstave, Da.a Hribar, avtorica zgibanke in razstave, Ljubljana 2002, 8 str.. 20 Vee o razstavi glej v prispevku: Da.a Hribar: O razstavi Slovenski priseljenci v Argentini v tem letniku Etnologa. 21 V easu od 16. 6. do 9. 7. 2003 ter 28. 8. do 8. 9. 2003. Da.a Hribar Museo de la inmigración v Buenos Airesu v Argentini v dneh, ko je bila v muzeju na ogled razstava .La inmigración Eslovena en Argentina.. Pri nastajanju razstave je sodeloval tudi Slovenski etnografski muzej (foto: prof. Martin Duh). muzeji, je ob skrbnem ravnanju mogoee ohraniti tudi v izseljenstvu in jo predati naslednjim rodovom. Tudi izseljenci v Argentini se njenega pomena vse bolj zavedajo in jo cenijo. Fotografije, dokumenti, pisma, slovenske knjige, vse, kar hranijo doma, priea o tem, od kod so pri.li sami, njihovi star.i in stari star.i. Velik del njihove materialne dedi.eine ima prieevalno vrednost o zaeetkih njihovega dela v priseljenski dr.avi. Priea o njihovi zgodovini in slovenski kulturi in jim daje identiteto. Naprej jo bodo lahko predali le z ohranjanjem tega, kar imajo. Tega dejstva se vse bolj zavedajo tudi slovenski izseljenci v Argentini. Tam devet desetin gradiva hranijo na svojih domovih, manj.i del v dru.tvih; a tudi v primerih, ko zanj skrbijo organizirano, to ne ustreza muzejskim ali arhivskim standardom, zato je gradivo pod takimi pogoji dolgoroeno obsojeno na propad. Centralnega prostora, v katerem bi strokovno skrbeli za najbolj prieevalno gradivo o zgodovini vseh treh osrednjih valov prihodov Slovencev v Argentino (Primorci, Prekmurci, politieni emigranti), nimajo. Morda bo kdaj pri.lo do zamisli o slovenskem priseljenskem muzeju v Argentini in jo bo celo mogoee uresnieiti, vendar je to videti .e zelo dalee. Zato je sodelovanje z argentinskimi nacionalnimi muzejskimi in arhivskimi ustanovami tudi za slovenske izseljence zelo pomembno. To se je pokazalo tudi pri pripravi razstave Slovenski priseljenci v Argentini, saj je bila prva muzejska razstava, na kateri se je bilo mogoee seznaniti s .ivljenjem slovenskih priseljencev, in prva, ki je presegla okvire slovenskih dru.tev in na.la O prvem obdobju delovanja kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij svoj prostor v argentinski nacionalni ustanovi. Hkrati je .lo za prvo razstavo, ki je prikazala prihod slovenskih priseljencev strnjeno, od osemdesetih let 19. stoletja dalje . vkljueno s prikazom dana.njega naeina .ivljenja in prizadevanj za ohranitev slovenske kulture v izseljenstvu. Menim, da imamo muzealci s svojim znanjem pri varovanju in dokumentiranju gradiva v izseljenskem okolju velik pomen. Najbolj pomembno je tak.no medsebojno sodelovanje, pri katerem lahko muzealci iz matienih muzejev pomagamo izseljencem v njihovem okolju pri urejanju stvari, za katere sami nimajo dovolj strokovno usposobljenih ljudi. Ohranitev materialne kulturne dedi.eine je na. skupni cilj. Pomembno pa je tudi, da matiena muzejska ustanova informira svoje obiskovalce o kulturi in naeinu .ivljenja ljudi slovenskega etnienega porekla 221 v izseljenstvu. Zato si Slovenski etnografski muzej tudi prizadeva za pridobitev izseljenskega gradiva. To je lahko gradivo, za katerega v izseljenskem okolju ni pogojev za ustrezno hranjenje; tistega, ki ga je v primarnem izseljenskem okolju veliko in ga delno lahko pogre.ajo. V Slovenskem etnografskem muzeju .elimo domaee obiskovalce o izseljencih in njihovem .ivljenju informirati eim bolj .iroko. Na primer, razstavo v argentinskem Nacionalnem muzeju priseljevanja je bilo mogoee videti le v Argentini.22 Nacionalni etnografski muzej pa ima drugaeno vlogo: v na.em muzeju se bodo z .ivljenjem izseljencev v Argentini lahko seznanili slovenski izseljenci od vsepovsod, ki vsako leto v velikem .tevilu obi.eejo na. muzej; hkrati pa se bodo z njim lahko seznanili tudi domaei obiskovalci. Zato v Slovenskem etnografskem muzeju naertujemo tudi predstavitev kulture in naeina .ivljenja izseljencev na na.i bodoei stalni postavitvi. Obiskovalcem bi radi predstavili, kdaj in zakaj so ljudje s slovenskega etnienega ozemlja odhajali v izseljenstvo, s kak.nimi poklici in dejavnostmi so se v novem okolju pre.ivljali, kako so ohranjali svojo etnieno identiteto, kako ohranjajo materialno kulturno dedi.eino, stike z domaeimi, kako so izseljenci povratniki vplivali po vrnitvi na domaee okolje itd. Menim, da bomo z gradivom, ki smo ga v muzej uspeli pridobiti in ga .e pridobivamo, lahko ta prikaz kvalitetno izpeljali. 22 Naertujemo pa tudi prenos razstave v Slovenski etnografski muzej v decembru 2004. Da.a Hribar BESEDA O AVTORICI Da.a Hribar, mag. etnologije in diplomirana sociologinja kulture, vi.ja kustodinja, od leta 1999 zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju v Oddelku za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj.in in drugih etnij v Sloveniji. Kot avtorica ali so-avtorica je sodelovala pri pripravi razstav s podroeja slovenskega izseljenstva in zamejstva: Obrazi .ivljenja (SEM, 2000), Izseljenec . .ivljenjske zgodbe Slovencev 222 po svetu (Muzej novej.e zgodovine Slovenije, 2001), Pisanice iz Argentine (SEM, 2002), Severno in ju.no od Ekvatorja (SEM, 2002), Med in sol tujine (In.titut za slovensko izseljenstvo, 2002), Slovenski priseljenci v Argentini (Museo Nacional de la Inmigración, 2003). Od leta 2002 je tudi elanica Association of European Migration Institutions. ABOUT THE AUTHOR Da.a Hribar has an MA in ethnology and is a graduate sociologist of culture; she has been employed at the Slovene Ethnographic Museum since 1999 and is presently a senior custodian of the Department for the Slovene emigrants, the Slovene ethnic minorities in the neighbouring countries, and the members of the national minorities and other ethnicities. She has co-operated in the preparation of six exhibitions on Slovene emigration and minorities as their author or co-author: Faces of Life (SEM, 2000), Emigrants . Life stories of Slovenes living around the world (National Museum of Contemporary History, 2001), Easter Eggs from Argentina (SEM, 2002), North and South of the Equator (SEM, 2002), Honey and Salt Abroad (Institute for Slovene Emigration Studies, 2002), Slovene immigrants in Argentina (Museo Nacional de la Inmigración, 2003). She has been a member of the Association of European Migration Institutions since 2002.