ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJURL JANA %tm 104 Pofttnina porafamjena iddjttčno uredniltvu, rekia- macife in denar pa upravniitvu. Rotcopfcl t« ne vračajo. Nafrteieimna ptsma se ne sprejemajo. — Laet, založba in tisk Tiskamo «BdinmH» Poduredodltvo v O o r i o i: utica Gtosu& Carducci St. 7, I. n. — TeJef. št, 387. Glavni in odgovorni uradniki prof. Pttp Pertc. Pismo Iz Prage (Vtisi o gostovanju »Glasbene Matice*) Praga, 27. aprila 1928. Povodom gostovanja pevskega zbora ljubljanske «Glasbene flatice» v Pragi so vsi tukajšnji Usti posvetili temu dogodku aelo prisrčne in navdušene Članke. Vsi so se laskavo izrazili o muzikalični naobrazbi in pripravljenosti tega slovenskega pevskega zbora, ki proslavlja letos petdesetletnico svojega obstoja. «Udove Noviny» na pr. pišejo: «Slavno ljubljansko umetniško društvo, ki je bilo leta 187^. ustanovljeno z namenom, da izdaja slovenske posvetne in cerkvene kompozicije iz zbirke narodnih pesmi, je stalno širilo svoj delokrog", leta 1882. je otvorilo glasbeno šolo in leta 1891. je bil ustanovljen pevski zbor «Glasbena Matica», ki ga od tedaj vodi njegov sedanji dirigent in ravnatelj konservatorija Matej Hubad. Ta šola je po prevratu prešla v državno upravo kot konservatorij. «Glasbena Matica« je bila ves čas svojega obstoja v stalnih stikih s češkim glasbenim življenjem in češkimi umetniki. Na njeni glasbeni šoli so poučevali tudi češki umetniki, kakor Hofmei-ster, Prohćizka, Talich, Junek, a častni člani so bili dr. Andfiček in Anton Dvorak. Te zveze so se prisrčno učvrstile na koncertu «Glasbene Matice« v Smetanovi dvorani pbečnega Doma. Nastop tega zbora je pod odličnim vodstvom, poznavalca vokalne glasbe Mateja Hubada izzvalo v natrpani dvorani takšno navdušenje, kakršno smo jako redko videli na naših koncert ih. «Glasbena Matica« razpolaga z izbornim materijalom v glasovih, zlasti v ženskem eboru, ki se je izkazal s svojo •ugodno zvočnostjo. Tehnično so njegovi člani nenavadno izšolani in reagirajo na sleherni dirigentov migljaj, s čimer se je dosegla nenavadna reproduktivna spretnost in sigurnost v •intonaciji.« «Venkov» poudarja v svojem obširnem poročilu, da je umetnost odličnih gostov v resnici prvorazredna in da je vzbujala čim dalje večje navdušenje, ki je zvečer doseglo svoj vrhunec v burnih ovacijah. «Keforma» piše, da ima zbor ^Glasbene Matice« svojo dolgoletno tradicijo in da more po lepoti svojih glasov, pevski tehniki in glasbeni naobrazbi tekmovati z najboljšimi pevskimi zbori, ki jih je mogoče ćuti v Pragi. Nenavadne zasluge za to lastnost zbora ima njegov ustanovitelj in vodja, Matej Hubad. «Ceske Slovo« prinaša v dolgem članku ves historijat «Glasbe ne Matice«, o zboru samemu pa piše: «Glasovi so kolikor zvočno, kolikor strokovno izvežbani in kultivirani, tako da vsako tehnično nalogo z lahkoto izpolnijo, zlasti odlično izvajajo «piano« in «pianissimo». Njihova specijaliteta so «pianis-slmi», ki jih podajajo nenavad-i lahko in jasno, pa v sploa-i rse dinamične, akcemual-K i , i aziie nianse so zelo ra-ii.ni.uie in delikatne. Često se cela kompozicija razvija v tak-ftnem tihem, mehkem zvoku; «fortt&simi» so jako redki in vedno učinkujejo izrazito, a ni-Vakor ne naturalistično. «Narodni Osvobozeni« začenja svoje poročilo z besedami: «Pri-Sli so, peli in zmagali. Ze pri prvih zvokih na&ili himen, s katerimi je zbor pričel svoj spored, se ie jasno pokazalo, s kakšnim odličnim materijalom razpolaga zi>or. Kultiviranost petja, kultura glasov,, to je bil »plodni vtis s krasnega koncerta. ^Narodni Listy» pišejo na koncu svojega poročila o koncertu tako4e o g. Mateju Hu-badu: «Naravno je, da bi se ta nenavadno visoka stopnja pevske in glasbene kulture ne do-fce&la niti navzlic povoljnemu ptaaju v materijalu glasov, s katerim se lahko ponaša «Glas-*>ena Matica«, ko bi poslednji ne načeioval tako odličen umetnik kot je g. Matej Hubad. On se je eares strnil s svojim zborom-Pri njem ni opaziti nikake efoktiranosti v gestah, vse je naravno na njem; dirigira samo p rokama in zdi se, kakor bi jftjeifove roke zaokroževale, u- glajevale in oduševijevale ves ta izvirek zvokov, ki t enem dihu vre j o iz prs pevcev.* Ves čehoelova&ki tisk je zasledoval z velikim zanimajijem. delovanje «Glasbene Matice« na Čehoslovaškem hi njen obisk se splošno smatra za kulturen dogodek prve vrste. SMv razstave v Mu povodom četrte stoletnice Rmanu ela FtttbArta TURIN, 1. Danes predpoidne se je na slovesen način otvorila razstava v «Valenti»u». Razstava je združena z drugimi manifestacijami v proslavo četrte stoletnice Emanuela Filiberta. Razstavo je otvori! Nj. Vel. kralj, ki se je v spremstvu kraljice, prinčev, zastopnikov vlade in drugih dostojanstvenikov pripeljal iz kraljevske palače nekaj po 10. uri. Meščani, zbrani na obeh straneh ulic, so vladarja-ma prirejali velike ovacije. Otvoritvena ceremonija se je izvršila v modni palači, kjer je bilo zbranih mnogo odličnih predstavnikov mesta. Tu je imel Aostski vojvoda govor, ki je bil sprejet z odobravanjem. Kralj s svojim spremstvom si je nato ogledal posamezne razstavne paviljone. TURIN, 1. Razstavni tiskovni urad je takoj po otvoritvenih svečanostih potom racKobrzojav-ne postaje kr. mornarice razširil vest o otvoritvi razstave. Ob 13. uri se je vršil v razstavni restavraciji banket, ki ga je priredil razstavni odbor pod vodstvom vojvode D'Aosta in katerega so se udeležili kardinal Gamba, minister on. Federzoni, nekateri državni podtajniki, zastopniki zbornice in senata ter razne druge ugledne osebnosti. Ob 16.30 se je kraljevska dvojica udeležila uradne otvoritve razstave umetniških del slikarja Gualina, ki so razstavljena v petih dvoranah kraljeve slikarske galerije. Jutri dopoldne bo kralj prisostvoval svečanosti, tekom katere bo postavljen prvi temeljni kamen novega krila mavricijske bolnice Humberta L Kraljevska dvojica bo zapustila Tur in po vsej verjetnosti jutri zvečer. Kralj hm« za tastnesa doktorja turinske univerze TURIN, 1. Danes popoldne ob 16. uri se je rektor tukajšnje u-niverze podal v kraljevsko palačo, kjer ga je sprejel kralj. Rektor je Njegovemu veličanstvu izročil Častno diplomo doktorja leposlovja. Kralj bo obiskal Firenze FIRENZE, 1. Nj. Vel. kralj Viktor Emanuel bo prispel te dni v Firenze. Prisostvoval bo zaključnemu predavanju etru-škega kongresa ter si ogledal knjižno razstavo. Zi nam iMtasbUt Zahvalo PIstojskedo vojvode načelniku vlade RIM, 1. Načelnik vlade je prejel iz Turina naslednjo brzojavko: «Toplo se zahvaljujem V. eksc. za krasno c ve tj ž in dar. Tudi v imenu svoje soproge prosim V. eksc., da tolmači državni vladi čuvstva njenega in obenem mojega priznanja. S prisrčnimi pozdravi udani — Filibert di Savoia.» Državni proračun za p osi leto 1I2MI RIM, l. Danes so se v poslanski zbornici razdelile kopije proračuna izdatkov finančnega mi-strstva za poslovno leto 1928-29. Proračun finančnega ministrstva znaša v celoti 8.783,885.502 lir in 32 stotink. Napram proračunu za poslovno dobo 1927-28 se je znižal za 3.420,858.632.13 lir. To znižanje proračuna zavisi od znižanja postavk o draginj-skih dokladah uradniškega osobja i. dr. Proračun državnih dohodkov za poslovno dobo 1928-29 znaša 18.190,309.150.03, to je za 3 milijarde 663,333.372.06 manj nego v tekoči poslovni dobi ter 18 milijard 178,109.141.03 lir iadatkov. Predvideva se prebitek T znesku 12,200.008.53 lir. dovoljen RIM, 1. V svrho poape&itve razvoja industrije je bil z ukrepom vlade dovoljen začasen u-voz cele vrste sirovin in izdelkov, ki so potrebni italijanski industriji. Finančni minister je pooblaščen, da izda pravilnik o izvajanju omenjenega ukrepa, ki bo v veljavi, dokler se ne izdela definitivni pravilnik odredbe. Na svojih predstoječih zasedanjih bosta senat in poslanska zbornica uzakonila tozadevni načrt, ki se pripravlja v uradih finančnega ministrstva. Obrtno looolleiilo Okrožnica ministrstva za nade* naiiio gospodarstvo RIM, 1. Ministrstvo nacionalnega gospodarstva je razposlalo poedinim prefektom okrožnico, v kateri je rečeno: Z mnogih strani so došla poročila o težkočah, s katerimi se morajo boriti občinske uprave pri obnavljanju obrtnih dovoljenj. Ministrstvu je znano, da mnoge občinske uprave radi teh težkoč še do danes niso redile prošenj, zadevaj očih obnovitev omenjenih, dovoljenj, dasi so bile vložene že tekom preteklega leta. Da se ust reže tako občinskim upravam kot prizadetim strankam, opozarja ministrstvo nacionalnega gospodarstva na potrebo, da se vsaj za tekoče leto spremenijo predpisi drugega odstavka okrožnice z dne 23. marca 1927. leta v zmislu, da se obrtniki oprostijo obveznosti zo-petne predložitve listin, ki so potrebne v svrho obnove obrtnega dovoljenja. Pristojne oblasti pa imajo pravico, da se u-radno prepričajo, če imajo obrtniki svoja dovoljenja izstavljena. Vendar naj občinske o-blasti postopajo pri tem z največjo previdnostjo, da ne bodo s preveliko strogostjo pri izvajanju zakonskih predpisov ovirale in motile trgovine v času, ko se narodno gospodarstvo u-ravnava po revalutirani vrednosti lire. Sindikat notarjev za uvrščenje v federacijo profe- RIM, 1. V palači Viminale je sprejel danes dopoldne načelnik vlade zastopnike nacionalnega udruženja notarskih faŠistov-skih sindikatov. Z zastopniki notarjev je bil pri on. Mussoli-niju tudi tajnik udruženja intelektualcev odvetnik Di Giaco-mo. Zastopnike notarjev je predstavil načelniku vlade on. Ros-soni. Pri sprejemu je bil navzoč tudi tajnik stranke on. Turati. Deputacija je poročala ministrskemu predsedniku o temeljni važnosti vprašanja o ustanovitvi notarskega sindikata v o-kviru udruženja profesionistov. 0 včlanjen j u notarskega sindikata v profesionalno udruženje so razpravljali zastopniki notarjev na svojem poslednjem sestanku, ki se je vršil v Rimu. Notarji prosijo, da se pravno priznajo njihovi sindikati v o-kviru udruženja profesionalcev. On. Mussolini je obljubil, da bo ukrenil, kolikor mu bo mogoče, da se ugodno reši vprašanje u-vrščenja notarskih sindikatov v udruženje profesionalcev. Letalci pil načelniku vlade RIM, 1. Načelnik vlade on. Mussolini je včeraj popoldne sprejel generale in poveljnike zborov kr. aeronavtike, katere mu je predstavil drž. podtajnik on. Balbo. Načelnik vlade se je podrobno informiral o položaju v aero-navtiki, o stanju materijala ln o drugih vprašanjih. Pozneje je on. Mussolini sprejel častnike aeronavtičnega ženija in se je ob tej priliki spomnil ponesrečenega generala Gvidonija. Prebivalstvo Neaplja NEAPELJ, 1. Po statističnih podatkih, zbranih dne 30. aprila v uradih tukajšnje občinske u-prave, šteje neapeljsko mesto 9504)36 prebivalcev. Takom preteklega meseca, od 31. marca do včeraj, je narastlo to števUo za 867 oseb. * Zrakoplov „Italla" pripravljen za nadaljevanje poleta preti severnemu tečaju. STOLP, 1. Na letališču v Sed-dinu je vse pripravljeno za nadaljevanje poleta zrakoplova »I tali a«. Vremenska poročila s Spitzbergov so ugodna in predvidevati je, da se bo zrakoplov dvignil v zrak Se tekom današnje noči, po vsej priliki ob 2. uri zjutraj. STOLP, 2. General Nobile je odložil svoj odhod za nedoločen čas, ker naznanjajo poslednja poročila s Spitzbergov neugodne vremenske prilike. \ Slabo vreme Viharji, poplave in plazovi INTRA, 1. Radi neprestanega deževja so vse bližnje reke močno narastie. Pri Traffiume-ju se je utrgalo več plazov zemlje, ki so zaprli pot, katera vodi skozi dolino Vigezzo. BIELLA, 30. Preteklo noč je nad mestom in vso okolico divjal vihar, ki je bil tako silovit, da je izrll več dreves in poškodoval nekatere brzojavne in telefonske napeljave. IVREA, 1. Dež pada Že več dni brez prestanka. Dora Bal-tea je močno narastla in poplavila nekatera polja. NOV ARA, 1. Neki avtomobil, ki je vozil iz Turina proti Milanu, je med Trecate-jem in Ma-gento naletel na hud vihar. Veter, ki je bil zelo močan, je avtomobil zvrnil v precej globok obcestni jarek. Po volitvah v Frondjl Uradni podatki o izidih volitev PARIZ, 1. Izidi nedeljskih volitev so potrdili napovedi političnih krogov in listov in pa izpopolnili zmago, ki' so jo dosegle vladne stranke že pri prvih volitvah teden dni prej. Vlada Nacionalne unije se čuti ojačeno. Njen položaj v novi poslanski zbornici bo, kot izgleda, le 8e o-krepil in podprl Poincarejev program o finančni rehabitaciji drŽave. Vladna veČina bo po u-gibanjih tukajšnjih vladnih listov štela 370 do 380 poslancev, na katere bo mogla vlada računati z vso gotovostjo. Ministrstvo notranjih zadev je izdalo naslednje uradno poročilo o izidih nedeljskih volitev: Konservativci 15, zmerni republikanci 146, levičarski republikanci 106, neodvisni radikali 55, socialistični radikali 123, socialistični republikanci 47, zedi-njeni socialisti 101, komunisti 14, socialisti m komunisti 2, av-tonomisti 3 mandate. Manjkajo še podatki o izidu volitev v e-nem volilnem okrožju. Prem proti abattin avtonomlsfom se je pričel danes KOLMAR, I- Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je pričel danes dopoldne proces proti 22 alzaškim avtonomistom, kj so bili obtoženi, da so snovali zaroto proti varnosti države. Radi procesa je bila varnostna policija v Kolmarju ojačena z oddelki orožnikov. Pri obravnavi je navzočih nič manj nego 140 novinarjev. Prič je okrog 260. Pri prečitanju njihovih imen je bil imenovan tudi nemški zunanji minister dr, Stresemann, ki pa ni bU navzoč. Eden izmed obtožencev in sicer dr. Rickelen je bil preteklo nedeljo kot pristaš alzaške av-tonomistične stranke izvoljen v francosko poslansko zbornico. Kot državni pravdnik nastopa general Fachot. Ko je predsednik sodnega dvora vprašal, ali kdo izmed obtoftencev ne zna francoščine, so se v znak demonstracije oglasili vsi obtoženci. Potres v republiki ČUe Mnogo hift porušenih SANTIAGO (ČUe), 1. Včeraj ob 19.15 (po ameriškem Času) se je občutil močan potresni sunek, ki so mu v kratkih presledkih sledili še drugi. Kot doznavamo, je bil potres najbolj jak v mestu Talea in njegovi okolici. Tam se je mnogo hiš sesulo, več jih je bilo težko poškodovanih. Prebivalstva se je polotila panika, zbežalo je is mest in naselbin ter taborilo na prostem. ___ Sw ml ABfiiiH) io Woi Ultimatum londonske vlade — Egiptovska vlada se ne bo udala angleftkim zahtevam KAIRO, 30. Sinoči je svetnik britanskega guvernerja Hoare predložil načelniku egiptovske vlade Nahas paši v imenu londonske vlade in višjega komisarja lorda Lloyda ultimatum. V tej noti je rečeno, da je angleška vlada od 4. aprila, ko je bila egiptovski vladi izročena poslednja angleška nota, dalje z naraščajočo skrb>o opazovala, da se vedno bolj določno kaže namen egiptovske vlade izvesti gotove ukrepe, ki zadevajo javno varnost v Egiptu. Angleška vlada, se glasi nadalje ultimatum, je svojemu višjemu komisarju naročila, naj zahteva od egiptovskega ministrskega predsednika, da takoj odredi vse potrebno, da egiptovski parlament zakona o javnih zborovanjih in demonstracijah ne odobri. Nadalje je lord Lloyd zahteval, naj mu da Nahas paša pismeno kategorično izjavo, da se ta zadeva ne bo več spravljala na dnevni red. Končno zahteva, da dobi to potrdilo do dne 2. maja ob 19. uri; Če bi se pa to ne zgodilo, se bo smatrala angleška vlada docela svobodno, da ukrene, kar se ji zdi potrebno z ozirom na sedanji položaj. O zakonu glede demonstracij je imel včeraj razpravljati egiptovski senat. Zakonski osnutek ureja pravice državljanov glede zborovanj in demonstracij. Važen pa utegne postati radi tega, ker je egiptovskim državljanom po nekem drugem zakonu dovoljeno nošenje orožja in bi torej pri zborovanjih, ki bi bila po o-menjenem zakonskem osnutku dovoljena, lahko nastali krvavi incidenti. To pa bi bilo seveda proti interesom in varnosti Angležev v Egiptu, saj je skoro več kot gotovo, da bi bila zborovanja naperjena proti njim. Nahas paša je bil danes večkrat na dvoru v avdijenci pri kralju Fuadu, ministrski svet je imel dve seji, zvečer pa je vršila tajna seja zbornice. Vlada je ukrenila vse potrebno, da se ohrani mir in red.Listi so prinesli poročila o ultimatumu in dnevnih dogodkih, ki so bili ž njim v zvezi, a se še ne spuščajo v komentarje. MALTA, 1. Včeraj dopoldne so odplule vojne ladje «Warspite», «Valiani», «Ceres», «Calypso« in «Caledon» iz tukajšnjega pristanišča. Prvotno se je raznesla vest, da so namenjene v Aleksandri jo. Pozneje pa je bilo izdano uradno poročilo, da so odplule v Korint na pomoč tamošnjemu po potresu prizadetemu prebivalstvu. Vendar pa se je uradna vest sprejela s skepso in prevladuje še vedno prepričanje, da je odplulo angleško sredozemsko brodovje v svrho demonstracije v Aleksandrijo odnosno v Port Said. KAIRO, 1. Komentarji egiptovskega tiska so na splošno zelo borbeni. Listi so mnenja, da bo vlada angleške zahteve odklonila. Anglija namerava v slučaju, da bi se res tako zgodilo, baje zasesti egiptovski carinski bazi Aleksandrijo in Port Saidv Tukajšnji uradni krogi ne dajejo nikakih izjav. Ta mol* čečnost pa kairske liste in politične kroge Še bolj utrjuje v njihovem prepričanju. KAIRO, 1. Odgovor egiptovske vlad« na angleški ultimatum j« že sestavljen in bo, kakor izjavljalo v tukajšnjih političnih krogih, izročen še tekom današnjega dne zastopniku Anglije. V svojem odgovoru proglaša e-giptovska vljftda načelo, da se Anglija ne sme vmešavati v notranje zadeve Egipta. Prvi dan maja v Inozemstvu PARIZ, 1. Prvi maj je potekel v Parizu brez incidentov. Mestna železnica, tramvaji in avtobusi so redno opravljali svoje službo. Tudi iz pokrajin ne pri hajajo poročila o kakšnih incidentih. V Berlinu in sploh v vseh nemških mestih je praznovanje 1. maja poteklo brez incidentov. Ponekod se je današnji dan proslavljal oficfelno. Ravnotako je v Avstriji mirno potekel današnji dan, ki je veljal za državni praznik. V Moskvi se je vršila velika vojaška parada, kateri so prisostvovali vsi člani vlade. Na Turškem so oblasti prepovedale za 1. dan maja sleherne manifestacije. V Jeruzalemu se je vršilo, kljub prepovedi s strani policije, komunistično zborovanje, katerega se je udeležilo kakšnih 100 oseb. Policija pa je zborovalce razgrnila in aretirala šest komunistov. LONDON, 1. Današnji dan je potekel docela mirno. Edina manifestacija se je priredila v Hyde Parku, kjer so imeli socialistični voditelji več govorov pred zbrano množico delavcev. Sprevod je krenil nato po mestu, spremljali so ga policijski agen-tje peš in na konjih, pred povorko je korakala godba v rdečih krojih. DUNAJ, 1. Dež, ki je lil ves dan, ni oviral manifestacij, ki so jih priredili socialisti in komunisti na današnji dan. 150.000 socialistov je danes dopoldne zborovalo na trgu pred mestno hišo. Komunisti so priredili samostojno manifestacijo. Sprevod 3000 manifestantov, ki ga je spremljalo nekaj sto policijskih agentov, je krenil pred zapore, kjer se nahaja bivši madžarski komunistični voditelj Bela Kuhn. Komunisti so vzklikali: «Živijo Bela Khun!« in «Hočemo, da se Bela Kuhn osvobodi!« Kriza japonske vlade Notranji minister podal ostavko TOKIO, 1. Vlada preživlja krizo. Notranji minister je odstopil in je radi tega postala potrebna rekonstrukcija vlade. Notranji minister se je bil odloČil, da poda demisijo, ker ga je tisk v poslednjem Času zelo o-stro napadal. Povod za to je dal incident, ki se je dogodil na nekem socialističnem zborovanju v Tokiju. Policija, ki je razgnala zborovalce, je zelo brezobzirno nastopila tudi proti zastopnikom tiska. Listi so se radi tega začeli zaganjati v notranjega ministra. DNEVNE VESTI Odredila tržaškega prefekta glede hlevov Uradni lisft julijskih prefektur «Osservatore Triastino« od 28. a-prila je objavil odredbo tržaškega prefekta, katera vsebuje predpise glede gnojišč pri hlevih. Odredba zadeva torej predvsem kmetovalce po deželi, katere radi tegu opozarjamo nanjo. Predpisi, ki jih je izdal prefekt na podlagt obstoječih zakonov in v skladu z mnenjem potovalne kmetijske šode v Trstu, določajo naslednje: 1. V treh letih, računajoč od 28. aprila 1928., torej do 29. aprila 1. 1031., bodo morali vsi podeželski hlevi za govejo Živino in aa konje, v katerih je proetora aa več nego dvoje odraslih Žival biti opremljeni z gnojno jamo, zidano att iz*, cementa, z nepropustnim dnom itn s gresnico za stekanje vode. 2. V občinah Tržič, Roochi, Sta-ranzjrao, S. Canalan d'Uanzo, Tur-riaco, San Pler d'Isonzo ln Fogtta-no bo moralo meriti dno vsaj 3 m* za vsako odraetar žival, ki se nar vadno drži v hlevu. Jama za odtekanje vode pa bo morala držati vsaj 7 bek tov za vsako odraslo ži- r val ali 5 hektov, če je gnojišče z greznico. 3. V drugih občinah tržaffke pokrajine, kjer tovi no daljšo dotoo v letu pase, meri površma dna lahko le 2 kvaidr. metra aa vsako veliko žival, medtem ko velja glede prostornine jame ali greznfrce za vodo isto kot zgoraj pod 2) omenjene občine. 4. Ako so gnojnice pokrite, je prostornina jaru ali greznic lahko za polovico maivi&a. 5. Vsi gospodarji morajo spravljati gnoj na gnojišče in »krbetl, da je jama za odtekanje vode vedno v popolnem stanju. 6. Kdor ne zgradi predpisanega gnojlAča do 29. aprila 1. 1931., se bo kacnovM z globo od 200 do 500 ftr; a kdor ne bo spravtji&l gnoj« na gnojfMe in ne bo skrbel, da bo jama za odtekanje vode vectao v pedu, se bo kaznoval % gtobo 50 lir sa ranko glavo živine, ki se nahaja v njegovem hlevu. Zahvala generala lioMetelieilovaAI Is Prage neon poročajo: Vojafikl dodeTjenec na italijanskem poslaništvu v Pragi ma^o* Pennaroh je sporočil Čehoslovaf» n. i i i -«r •EDINOST« V Trstu, dne 2. maja 1928. kamu vojnemu ministru besedilo brzojavke, ki aru jo je poslal gen. Nobile in s katero ga znameniti raz lakov al ec severnega tečajai prosi, nag sporoči Ceiio&k>-va£kim meteorološkim in radiotelegrafskirn po-atajaan n ježevo toplo aaiivak) za Tmine ushige, M »o mu jih omenjene postaje naipravile ob času njegovega leta nad ftehoslovaSkicn ozemljem. Nalezljive bolezni v našem mesto. V tednu od 21. do 28. aprila t. 1. so bili v našem mestu sle*ie£i slučaji nalezljivih bodeznt: davi ca 3, lesarjeva mrzlica 3, o Srpi c o 52. — UmrJa je ena oaeba na d&vici. Smrti ki poroke v Trs to dne 30. aprila 1928. Mrtvi: 21; poreke: 2. Gibanj« prebivalstva v tržaški pokrajini v minulem mesec vl Demografično gibanje prebivalstva v tržaški pokrajini v minulem mesecu aprilu je bilo po uradnih podatkih sledeče: Rodilo se je: v Trstu 316. v ostali pokrajini 225, skupaj 545 otrok. V* marcu se je rodilo: v Trstu 381, v ostali pokrajini 230. skupaj 620 o-trok. Potemtakem se j-e v minulem mesecu rodilo 75 otrok manj nego v marcu; od tega števila odpade na mesto 65, na de£ek> pa samo 10. Nazadovalo pa je tudi Število mrtvih, kajti v minulem mesecu je umrlo v tržaški pokrajini 445 oseb, in sicer 321 v mestu, 124 pa na deželi, dočim je v marcu umrlo v mestu 370, v ostali pokrajini 121, skupaj 491 oseb. Potemtakem je Število mrtvih padlo za 46", le na deželi je poskočilo za 3. Znamo pa je v minulem mesecu poskočilo število porok, ki jih je bilo sklenjenih 198 napram 125 v marcu. Njih Število je znašalo v mestu 155, na deželi pa 43, napram 110 v mestu in 15 na deželi v marcu. Potemtakem je bilo v aprilu sklenjenih v vsej tržaški pokrajini 73 porok več nego v marcu. Iz tržaškega življenja / —— Huda nezgoda mlade dninarlce Med ženskami, ki so včeraj popoldne ob 17. uri po končanem delu vrele iz hangarja št. 21 v prosti luki V. E. III., kjer se nahajajo skladišča in delavnice tobačne tvrdke Hermann Spierer, je bila tuili 27-letna dnin ari ca Pierina Novel lo, stanujoča v ulici Fin št. 7. Ko je NoveJlova šla po zunanjem hodniku v prvem nadstropju hangarja, jo je nenadoma obšla slabost; ker je čutila, da jo zapuščajo moči, se je naslonila na ograjo hodnika. Toda pri tem. pred no so jo navročne Ženske utegnile pridržati, je ^.mahnila čez ograjo in padla z višine kakih 5 metrov na kameniti tlak, kjer je obležala nezavestna. Navzočni so ji takoj priskočili na pomoč in jo prenesli v bližnji urad. odkoder je bila po telefonu obveščena o dogodku rešilna postaja. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je ugotovil, da je Novellova zadobila Številno poškodbe po glavi in si pole^ tega hudo pretrčela možgane. Reva je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Odmevi krvavega pretepa. Včeraj smo poročali, da je bil v noči od sobote na nedeljo prepeljan v mestno bolnišnico 24-letni zidar Peter Cerkvenfč. ki je bil nevarno ranjen z nožem v trebuh. Kakor znano, Cerkvenič ni hotel povedati, kdo ga je ranil, oziroma je izjavil, da ga je ranil neki neznanec, ki ga je napadel v ulici ltossetti. ko se je vračal domov iz gostilne Nichetto. Sprva se je domnevalo, da je ta dogodek v zvezi s prigodo, ki jo je doživel isto noč 37-letni zidar Alojzij Lah, stanujoč v Rocolu in Monte Št. 706. Kakor znano, je Lah prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico radi rane na desnem stegnu, ki jo je za-dobil — kakor je trdil — pri nezgodi, ki ga je doletela na Monrte-bolu, kjer je padel in se ranil s steklenico vina, ki jo je nosil v hlačnem žepu. Njegova prigoda se je sprva zdela precej zagonetna, toda pozneje se je izkazalo, da je mož govoril resnico, kajti policija je medtem ugotovile, da je ranil Cerkvemfča težak Anton Oemac, s katerim se je epit iz neznanih ▼zrakov. Cernac )e Ml aretiran, Čeprav odločno taji dejan)e, katerega je obdolžen. Beg blazneža iz norišnice in njegov povratak . Včeraj zjutrag okoli 10. ure je neki mladenič, ki je šel po novi cesti proti mestu, zapazil v bližini umobolnice pri Sv. Ivanu priletnega moškega, ki je letal v Jarku kraj cee te in z očitnim zadovoljstvom brozgal po Matu in vodi. Mladenič Je sprva mAdUA, de je neznanec morda padel in se pobil, zato mu je hotel pomagati iz jarka. Toda ko je stopil k njemu, se mu je možakaT začel tako čudno režati, da je u videl, da. ime opravita z norcem. Zato je obvestil o siv ari reši'lno postajo, odkoder sta prihitela na lice me**ta dva po-s-trežnika, ki sta spravila blazneža v umobolnico pri Sv. Ivanu. — Tam so takoj spornaM v nesrečniku 56-leine#tia Pirana Colombana, ki se je že delj časa zdravil v u-mobolnici. Nesrečnik se .je namreč zjutraj, ko se je sprehajal v drui-bi drugih bolnikov, odltegnil nadzorstvu paznikov in zbežal. Vesti zjSoriSkega Goriške mestne vesti ZAHVALA Podpisana družina se tem potom zahvaljuje vsem onim, ki so počastili spomin naše dobre Zore z obilnim cvetjem in s spremstvom na njeni zadnji zemeljski poti. Zahvala tudi štandreiškemu moške^ mu in mešan*emu aboru pod vodstvom g. Lupina za krasni žalo-stinki na pokopališču. Stotera hvala vsemi Gorica, 1. maja 1928. Družina Komelova. ODMEVI IZ BRIŠKIH GRIČEV Gospodarsko stanje ▼ Brdih. - Kako bi se zboljšale občinsko gospodarstvo. V neki številki « Edinosti« je nekdo omenil, da iz Brd prihaja le malo poročil v liste. Že več let. zaporedoma se vrste pri nas slabe letine. Je že res, da marsikak posestnik si mora sami pripisati fcriv-uo svojega lastnega gospodarskega poloma, pa poznam tudi take, ki jim vzlic temu, da so varčni in pridni gospodarji, preti polom, kajti zabredli so tako globoko v dolgove, da se jih najforže nikdar več ne rešijo, Četudi bi sleidile dobre letine. Glavne naše skrbi so torej gospodarske narave in v tej smeri gredo na£i napori, namreč v smeri vprašanja, kako utrditi naše domove. Po mojem mnenju bi se ublažilo zlo v prvi vrsti z varčnostjo. Pa se gotovo marsikdo o-glasi: Kje in s čem naj začnem varčevati, ko nimam dohodkov, delam in se trudim čez mero, pa pride toča i Ti druge vremenske (nezgode i:i vse Gdinesejo. Deloma so taki izgovori upravičeni, ali vendar se da pri marsičem marsikaj privarčevati. Če niimaž obilno dohodkov za sebe in družino, treba omejiti izdatke do skrajne meje. Mladina j-e potratna in raz v a jesna, plesi, popivanje. kvartanje, fini ženski čeveljčki. drage svilnate obleke itd., vse to bi se lahko odpravilo ali vsaj omejilo, in bofi videl, koliko se lahko privarči vsako leta Po drugi strani se je treba, lotiti z vso vnemo umnega in modernega obdelovanja zemljišč; kajfti v tem o-žiru je še mnogo starokopitnežev, ki se krčevito držijo 6e zastarelih navad. Kako se dobro poplača u-poraba umetnih gnojil! Marsikomu ne gre v glavo, Če£, da je za to le potrata denarja. Kako se motijo! Imamo dežele, ki uporabljajo skoraj izključno samo umetne, gnojila, Pa vendar se Jim izplača in iz-vrtno izhajajo. Županstva lahko tudi veliko pripomorejo k izboljšanju gospodarskega stanja s teim, da po eni strani omejijo upravne in druge stroške, na drugi strani pa povečajo občinske dohodke brez nikake o-bremenitve ljudstva. Županstvi števerjan in Kojj»ko sta se spojili v eno samo županstvo s sedežem v Kojskem. kar Števerjancem naravno ni po godu, ker morajo tratiti več časa. da pridejo do sedeža župansva; pa vseeno bi ne bilo tako hudo, ako M se jitm znižale občinske naklade, kakor se jim je obetalo, čei * združitvijo se znižajo upravni in drugi stroški. Takoj po združitvi županstev se je povišala užitnima na že obdavčene predmete in poleg tega še na razno drugo jedilno blago, ki do tedaj ni bilo obdavčeno, pri čemer le konsumemt trpi. Poleg tega se nam obetajo še razni novi davki. Za načelnika občine imamo novega gospoda prefekt urnega ko-mig ar/a, ki se govori na splošno vse dobro o njem, ljudstvo ga hvali, da je dober, prijazen, nepristranski in pravičen gospod. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo naš dober varuh .polagoma marsikaj ukrenil v blagor ljudstva. Dovoljujem si navesti nekaj misli. Po moj era mnenju na primer bi se moglo prav dobro izboljšati naš v dolgove zagaženo občansko gospodarstvo. V povojni dobi se ie namreč vtihotapilo in vgnezdilo pri županstvih mnogo koritarjev, ki pa so, hvala Bogu, že večinoma odstranjeni; če je pa morda še kak ostanek takih, naj bi se odstranili; čim prej, tem bolje. No vem, ali bi bilo treba reducirati občinske uslužbence, ker ne vem natančno, v kakem obsegu so ti posli razširjeni. Pač pa bi bilo dobro, da bi se obdržalo le potrebno število pridnih in ve6Čih uslužbencev, ki so kos svoji nalogi, Če tudi z boljšo plačo. Bolje je dobro plačati enega pridnega uslužbenca, kakor držati dva slaba, če tudi z manjšimi plačami; v tem slučaju bi se po mojem mneniju nekaj privarčilo. Stara priznana resnica je: «Kdor plača slabo blago po -ceni, kupi drago; kdor plača dobro blago drago, kupi po cekosić pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Nahaja se sedaj v goriških zaporih. Deset obtožencev pred goriškim sodiščem Danes se prične razprava proti deseterim obtožencem iz Gorice in okolice, ki so obtoženi raznih tatvin in drugih podobnih zločinov. Zaslišanih bo 8 oškodovancev in 16 prič. Obtožence bo branilo 8 odvetnikov. Glavni obtoženec je Peter Ličen Iz Krmina. Drugi so: Milan GregoriC iz Bovca, Milan Vuga fz Podgore, Alojz Cemič iz Podpore, Ivan Fafcjon iz Gorice, znani Jurij Vouk iz Mirna, Oktavi j an Krainer iz Gorice, Rudolf Plesrukh iz Budimpešte, Marijan Ličen in Henrik D Osvaddo. Raizen zadnjdh treh so vsi obtoženci v zaporih. Kolo se mu j« strlo 15-letni Vinginij Fortin, stanujoč v ulici Lungo Št. 32, se je včeraj vozil po trgu S. Rocco na kolesu. Pri tem pa se mu je kodo strlo in deček je tako nesrečno padel na tla, da se je motno pobil po levem kolenu. Zeleni križ ga je prepeljal v mestno bolnišnico. Nesreia idaznUkaga delavca Zeleni krit je prepeljal iz Prva-fitne v gortSko občinsko bolnišnico nekega Anton« Picca, starega 56 let. Detel je na železniški progi. Tram mu je padel na levo nogo tu ga teftko ranil. lVaapoda pri daln V goriški bolnišnici usmiljenih bratov je moral iskati zdravniške pomoči 6-ietai Stanko .Kavčič iz Idrije. Deček je pripovedoval, da se je preteklo soboto igral v idrijskem otroškem vrtcu in se podil z Otroci Pri tej prilfki sta se z neko dekLtoo saletcla v ghwvo in pri tem se Je tako pobil, da so ga morali pripeljati v Gorico in ga izročiti «Jravn:kom. DOBRAVLJE Smrtna kosa. - Požar. Nesrečo za nesrečo sporočamo naši «Edfnosti». Komaj smo javili vest o požM"u v hiši št, 77 in o nesreči, ki je zadela Marca, že nam je smrtna kosa ponovno vsilila v roke pero. To pot nam je pokosila blago, povsod in od vseh spošto- vano Avgusto PIrobat, ženo po-«*sinika Franceta Hrobata, hšL 103. Pogreb, ki se je vršif dne 29. april«, je pričal o priljubljenosti pokojne, ki je v svojem petdeset-letiiem življenju imela mnogo prijateljev, a ni poznala sovražnikov. Tako lepega pogreba v naši vasi Že dolgo ni bil-o. Njenemu možu in vsem njenim otrokom izrekamo iskreno sožalje, blagi pokojnici pa naj sveti večna luč! — Prav v na&i bližini, na Kuka-nj ah, je požar te dni (27. aprila) popolnoma u pepel 11 hišo kmeta Maksa Vodopivca. Vasica Kukanje (aH p. d. Kekana) leži na brdu, ki se vzpenja nad državno cesto med Potočani in Dobravijajo, da so večkrat priporočali aparate ZECCHI, ki to se (skazall praktični tn učinkovkl. Dott. Cav. uff. E. Cesaro, ra-jd. kk. Torino; Dott. S. De Sanlis, Canto del Nelli 10, Fireoze; Dott. E. Tentonl. zoiavnik major, Oap. del Scminario Bologna ; Dott.cav. uff. O. Ghiarlon«, Cuneo; Dott. L. Focaccl, Lavagua (Genova); Dott. L- FerrogHo, fceoevagenna (Cuneo); Dott. G. Daldaccf, Ardenza (Livor-no) : Dott. Sannaziaro Silvio, uff. san. Nlzza Monierato. To priznavajo tudi bolniki trentinske dežele HAFNER FRAN GfOVANETTI EDOARDO BERTHOLD MAKS \Vieser 31, Verano. Catania. Via Loreto 5, Bolrano. Vrhu teh priznanj, koliko in koliko je Se drugih bolnikov v naših pokrajinah, ki nam pošiljajo tople zahvale za httro ozdravljenje potom aparata ZECCHI, ki se nosi navadno le 30 dni, in to noč in dan, do popolnega ozdravljenja. Važna oblavat Ker prihajajo od vseh strani Številna po mSevanji, bo ortoped ZECCHI obiskal naslednje kraje in bo v spodaj označenih prostorih prikazal prizadetim osebam usDc&iost svojega posebnega aparata in jim bo dal dragocene nasvete iz svoje dolge izknSnje. Gorica: sreda 2. in četrtek 3. maja Hotel .Angelo d'Oro*. *Tr«l: petek 4. roaia. Hotel .MonceniMo', Pote: sobota 5. maja, Hotel „Mkamare-. Zader i nedelja S in pondeijek 7. maja Hotel .Vaporetto". Reko* torek 8. in sreda 9. maja Hotel .Riviera", i U Peter na Krasu s četftek 10. maja Hotel .RebecV Udi ne l nedelja 13. maja Hotel .italia". Paimanova: pondeijek 14. maja Hotel .Rosa d'Oro*. PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina <78) ▼ ftHrih ddth to rušfcine prevedel L V. — O! To je te uspeh: od ftpo&tovazija do dobrohotnosti — Se korak naprej, pa pridete k ljubezni. — Da, toda pozabili ste povedati, da morajo biti ti koraki obojeetraneki, — je rekel grof in se nasmehnil- * Stop«* sta ▼ lipo* drevored, ki je peljal k pristavi, ko sta se morata, umakniti elegantnemu koleslju, v katerem se Je vozil pastor Hakebajn- Dasl je pastor navadno kleče plazil pred grofom, ga Je takrat komaj pozdravil. «Blagofodni evtn^eljski služabnik je bržkone zvedel o grofovi zaroki e «krivoverko», zato Je Jezen,» — je pomislila z zadovoljstvom Milica. Ko je prigla domov, se je napotila v svojo sobo, da sleče jahalno obleko. Tedaj je nenadoma zaslidala iz Kitine sobe zatajevano, toda jasno slišno ihtenje. Presenečena je M4Hca obstala pred durmi In potrkala. — Odpri, jaz sem! Kiti, rdeča in objokana, je odprla. — Alt, Milica, če bi vedela, kako sem nesrečna, — je rekla ihieč. — Pojdtva v mojo sobo, tam mi poveš vse, tukaj bi naju utegnila motiti Meli; ona rada prisluškuj« pri vratih. In MMica jo je povedla s seboj. Ko je previdno zaprla wata sosednih sob, ss je vrnila k sestrični, ki je obupana sedla na divan. Sedaj pa povej mi, kaj te teži, če ni to kaka tajna 1 — Ne, pred teboj nimam tajnosti! 2e nekaj dni je od tega, ko sem nameravaj a pogovoriti se s teboj, toda ves ta Čas si bila ti sama tako razburjena, da se te nisem upala nadlegovati s svojo zadevo... Za trenotek je zamtiUjena obmolknila, nato je zbrala vse svoje s&e in nadaljevala: —- Gotovo si opazila, da mi Dmitri Favlovič Dereonln dvori? — Seveda. In ti gotovo nisi povsem ravnodušna napram njemu. — Zelo sem srečna, da sem mu v&eč, ker ga imam rada, — je odgovorila preprosto Kiti. — Tedaj na plesu mi je odkril svojo ljubezen in me zasnubil. Neizmerno sem se razveselila, toda opozorila sem ga, da bo bržkone težko pridobiti soglasje staršev, ker ne marajo Rusov. Toda on je upal, da naju bo ded podpiral, In že naslednji dan ae je namenil govoriti z očetom. Od tedaj ga nisem videla in nimam od njega nikake vesti, sebe pa sem tolažila s tem, da je bržkone odložil pogovor z očetom zaradi zadnjega dogodka. No, danes, po zajutreku, so me pozvali v sobo, kjer sem našla očeta, mater, babico in pastorja Ha-kebajna. Oče mi je takoj povedal, da je odbil Dmitri ja Pavloviča in da smatra njegovo snubitev za drznost, meni pa je ukazal, naj si izbi jem za vselej iz glave bedasto misel; da me da kakšnemu Rusu za Ženo, posebno pa ne navadnemu častniku brez vsake bodočnosti Ko sem začela prositi očeta, sta me on in mati odločno zavrnila, rekoč, da sta me ie obljubila baronu Appel-đorniL Tako sem bila obupana, da sem se spozabila in zavpila, da mi sicer morejo zabraniti vzeti Dmitri j a, toda da raj Si skočim v jezero, ka- kor bi se poročila z baronom, ki mi je tako zo* pern. Tedaj so se vrgli name kakor jastrebi: oče je kričal, da me razdedini, babica, da mi niti ko-pejke ne da za bak>, mama, da me prekolne, in v nameček mi je dala še zaušnico; končno se je obrnil pastor k meni in začel grmeti nad meno), da mi je samo satan mogel vdihniti zločinsko, podlo misel, se omofciti s krivovercem, pristašem «krivoverskega* pravoslavja, ko mi je Bog poslal srečo ter mi nuja priliko, da postanem žena rojaka Nemca, sina svete luteranske cerkve, ki tome4ji na čistem evangeljskem nauku. Kaj praviš k vsemu temu? Ta, Bog mi odpusti, farize-j propoveduje namesto ljubezni, odpuščanja in usmiljenja nestrpnost, sovraštvo in mržnjo; in samo zato, ker sem vzljubila človeka druge vere, mi je grozil skoraj s prekletstvom. Vrnila sem se v svojo sobo kakor zmešana in sedaj ne vem, kaj naj počnem.. Toda barona ne vzamem za ves svet. Ah, Milica, kako si srečna, da moreš svobodno ljubiti in vzeti, kogar hočefi in ti ni treba vprašati nikogar za dovoljenjel Kiti se je nato spustila v jok. Milica je zamišljena poslušala sestričnino po vest in je ni prekinjala«