If muk!) med tttui to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" «117 St Clair ava. CLEVELAND, O. Th« largest Slorenian We«kly in the United States of America. Swor» Circuiation 14,MO Isaued ererjr Wednesday Sobseription rat«. For members yeariy ....$0.84 For nonmeinber« ............SI.60 Foreijn Countriea J___$3.00 Telephone: Raadolph 628 C^Z ~ j OFFICIAL ORGAN [ iS^ses^A > OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVEN I AN CATHOUC UNION Emered u Second-Claaa Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Aagvst 24, 1912 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIŽED ON MAY 22, 1918. Štev. 43. — No. 43 CLEVELANB, O., 22. OKTOBRA (OCTOBERJ, 1924. Loto X.—Vol VAŽNA PREISKAVA. REPUBLIKANCI IMAJO $10,-000,000 ZA SVOJO KAMPANJO. ŽENSKA ZMAGA. V TEXASU KANDIDIRA ŽEN-SKA ZA GUVERNERJA. Chi&go, IIL, 18. oktobra. — Vsled prizadevanja senatorja Robert M. La Follette, predsedniškega kandidata neodvisne stranke, se je v tem mestu pričela zanimiva senatska preiskava, da se dožene, če mislijo res republikanci pri prihodnjih narodnih volitvah zmagati z denarjem? Preiskavo vodi demokratski senator F. P. Walsh iz Montane. Ta investigacijski odsek ima na razpolago mnogo pisem republikanskih voditeljev, new-yorških bankirjev in tovarnarjev iz Pennsylvanije, iz katerih je razvidno, da imajo republikanci tri posebne kampanjske sklade: svoj narodni (glavni) sklad, bankirski sklad in sklad tovarnarjev. - • , . Senator Walsh pravi, da se senator La Follette nič. ne moti, ko trdi, da hočejo republikanci spraviti deset milijonov skupaj v volilne svrhe; to svota bo znašala še za dva milijona dolarjev več. Načelnik kampanjskega odseka je Ed. T. Sfiotes-bury iz Philadelphije. Dalje je senator Walsh izvedel, kaj se je na zadnji konvenciji bankirjev v Chicagu glede te kampanje vršilo. Eden izmed prisotnih delegatov (bankirjev) je priporočal, da naj vse trustne družbe v republikanski narodni sklad prispevajo dvajsetino odstotka od njih kapitala, narodne banke eno desetino odstotka za Coolidge-Dawesovo izvolitev; dalje je bila raznim tovarnarjem v iztočni Pennsylva-niji naložena svota 5300,000 v republikansko kampanjsko svrho. Za republikansko volilno kampanjo s6 doslej prispeyali sledeči milijonarji doli označene svote: Wm. Wrigley, jr., Chicago, $25,000; James A. Patten, Evanston, 111., $20,000; Charles G. Dawes, Evanston, 111., $10,-000; Arthur W. Cutten, Glen Ellyn, 111., $i0,000; A. W. Har-ris, Chicago, $10,000; Bernard A. Eckhart, Chicago, $10,000; Cook County Republikanski Club, Chicago, $25,000; Owen A. Roberts, Avon, Conn., $12,-500; Mrs. Owen F. Roberts, Avon, Conn., $12,500; Union Iveague Club, Philadelphia, $15,-000; Forest C. Jones, Philadelphia, $15,000; Aldrich A. Johnson, Camden, N. J„ $15,000; J. B. Duke, Somerville, N. J., $12,-500; Payne Whitney, Manhas-set, N. Y., $15,000; Julius F. Greckman, New York City, $10,000; J. Horace Harding, Brunson, N. J., $10,000; J. B. Armitage, New York City, $10,-000; Mortimer L. Schiff, $10,-000; Arthur Curtis James, N. Y. City, $15,000; Julius Forst-man, Passaic, N. J., $10,000,; Dwight Morrow, NewrYork, $5,-000; Thomas Cochran, New York, $5,000; Charles H. Hay-den, New York, $10,000; Harry M. Knight, St. Louis, $10,000; A. C. Carlton, Colorado Springs, Colo., $10,000; Charles Hang-ley, New York City, $10,000. Austin, Tex., 18. oktobra. — Ker je bila Mrs. Miriam Fergu-son pri zadnjih primarnih volitvah nominirana za guverner-sko kandidatihjo, je njen nasprotnik Charles Dickson iz San Antonio vložil pritožbo pri najvišjem sodišču. Navedenec je trdil, da ženska ne more opravljati važne službe državnega guvernerja. Ustava namreč določa, da je guverner vrhovni poveljnik državne milice, in te službe bi kaka ženska ne smela opravljati v slučaju kakih nemirov. To sporno* in važno vprašanje je danes ugodno rešilo višje sodišče države Texas z določbo, da so ženske tudi lahko izvoljene za guvernerja. Ker je v Združenih državah že nekaj let ustavnim potom uvedena splošna ženska volilna pravica, ni torej pri kandidatih nobene razlike med spolom; -če so ženske opravičene voliti, imajo tudi pravico izvoljene biti. Tako ,so določili vrhovni sodniki: Green-wood, Cureton i^Pierson. s Ker je doMa* Mrs.- F pri nedavnih primarnih volitvah veKko število glasov, bo dne 4. novembra t. 1. skoro gotovo izvoljena za guvernerja. V zgodovini Združenih držav bo država Texas prva, ki bo imela žensko v tako važnem uradu. ŽELEZNIŠKA NESREČA. MNOGO OSEB RANJENIH VSLED TRČENJA ELEKTRIČNEGA VLAKA. si Angleški prestolonaslednik ogledal Fordovo tovarno. Detroit, Mich., 18. oktobra. — Henry Ford, avtomobilski kralj je imel zadnji torek redkega gosta in obiskovalca v svoji ogromni tovarni. Ta dan se je ondi mudil sam angleški prestolonaslednik, Waleški princ, pod imenom Sir David Windsor. . Na izrecno željo prestolonaslednika se je ta obisk vršil povsem skromno in privatno. Fordove tovarne in vse naprave so ga zelo zanimale.* Najbolj se je prestolonaslednik čudil'spretnosti mehanikov, ki so v 16 minutah skupaj sestavih povsem nov Fordov avtomobil, katerega je dobil v dar. Lahko bi se bilo to dek> dovršilo že v 12 minutah, a jih je princ pri tem preveč motil z raznimi vprašanji; posebni avtomobil angleškega prestolonaslednika je ves z nikljem okrašen. Dalje se je prestolonaslednik čudil novi električni lokomotivi z 32 kolesi, ki vleče lahko 150 velikih vagonov polnih premoga Njemu v počast in zabavo so v velikem Fordovem plavžu naenkrat razstopili 130 ton rude. Angleški gost se je mudil v označeni tovarni celih 8 ur, zvečer mu je pa Fordov sin Edsell priredil na svojem domu privaten banket s plesom. Panika v kinogledališču. New Castle, Ky., 21. oktobra. — Ko se je vršila sinoči neka predstava v tukajšnjem New Castle kinogledališču, je eden izmed gledalcev zavpil "ogenj!" Ta klic je spravil vse prisotno občinstvo v nepopisno paniko; vse je drlo proti izhodu. Pri tem je bila do smrti pohojena 10 letna Entaa Massie; 7 oseb je smrtno nevarno ranjenih, 36 pa manj Buffalo, N. Y., 19. oktobra. — Danes popoldne ob 1:15 je pri Tonawanda trčil I. R. električni vlak ob Niagara Falls-Buffalo vlak s tako silo, da so bili trije zadnji vagoni skoro do cela razbiti. Ker se je istočasno več izletnikov peljalo k niagarskim slapovom, je ta katastrofa zahtevala številno žrtev; dve osebi sta bili na mestu ubiti, štiri so prepeljali v kritičnem stanju v bližnjo bolnišnico, 76 je pa več ali manj ranjenih. Mrtvi so: Miss Florence Devery in George McCullough iz Philadelphije; smrtno ranjeni so: Eliz-abeth Feeder in Mrs. Mary Rodgers iz Philadelphije, Mrs. Flora Fleischman iz Brooklyna in en nepoznanec. Največ ranjenih izletnikov je doma iz države New Jersey in Pennsylvanija. ■_ —-—o-r— , g\ J KUKLUKSARJI PREGNANI. Detroit, Mich., 21. oktobra. — Nocoj bi .moral govoriti v mes£u Aldriph J^lake, bivši [trvernerja državo Oklahoma, J. C. Waltona. Govoriti j e nameraval proti Ku Klincu. Toda Ku Kluxi so .se zbrali v tako močnem številu pred dvorano, cda je morala nastopiti policija. Kakih 7,000 Kluksarjevj je hotelo preprečiti ljudem vstop v dvorano. Te Klukaarje je konečno napadla policija s smrdljivimi bombami in rdečim poprom ter jih prisilila k umiku. Smrtna kosa. V petek, dne 17. t. m. meseca je umrl Anton Nose, stanujoč na 25300 Vine St., Euclid, O. Bil je 38 let star. Sedemnajst let je živel v Ameriki. Doma je bil iz Velike Gore na Dolenjskem. Tu zapušča dve sestri in dva brata, in enega brata ter sestro v stari domovini. Bil je član društva Jutranja Zora, H. Z. Počivaj v miru i Zvišanje plače uradnikom tiskarske unije. Po Ameriki se sedaj vrši glasovanje med unijskimi tiskarji, da se zvišajo plače uradnikom tiskarske unije. Predsednik tiskarske unije dobiva sedaj $5,000, a po novem bi moral dobiti $8,500 na leto. Prvi podpredsednik dobiva sedaj $4,000 na leto,- po novem < bo dobil $6,000. Tiskarji trdijo, da so njih unijeki uradniki slabše plačani kot unijaki uradniki drugih unij. Plače unijskih uradnikov po Ameriki znašajo od $7,500 do $25,000 na leto. Volitev glede odprave prohibicije v Kanadi. Toronto, Out., 20. oktobra. — Prihotdnji četrtek, dne 23. t. m. se bodo v provinci Ontario vršile splošne volitve glede pro-hibicijskega vprašanja. Ljudstvo bo določilo, ali naj ostane označena provinca še v bodoče strogo suha, ali naj se opojno pijačo prodaja pod vladnim nadzorstvom v zapečatenih posodah*. Ako zmagajo mokrači, bo postala provinca Ontario prava oaza žejnih Amerik&ncev, kajti ista se nahaja v neposredni bližini niagarskih slapov in mesta Buffalo. TOVARNA ZEPPELINOV. V AKRONU, O., BODO ZGRADILI ORJAŠKI ZRAKOPLOV. Akron, O., 21. oktobra. Tukajšnja Goodyear-Zeppelin korporacija je pričela delati obrise in načrte za nov ameriški Zeppelin, ki bo dvakrat tako velik kakor zadnji nemški ZR-3, ki je dne 15. t. m, v 80 urah dospel iz Nemčije v Lakehurst, N. J. Novi orjaški zrakoplov bo veljal 3 milijone dolarjev in bo zavzemal 5,000,000 kubičnih čevljev prostornine; rabili ga bodo za vožnjo preko Atlantika. V nekaj dneh dospe semkaj iz Nemčije Dr. Kari Arnstein, vrhovni inženir Zeppelinove tovarne, katero bodo morali na pritisk Francozov podreti. 2 njim vred dospe tudi številno nemških mehanikov. Nemška Zeppelinska družba ' je .namreč prodala gorinavedeni korpora-ciji vse patente in načrte za gradbo modernih Zeppelinov. NESREČA NA KRIŽARKL NA KRIŽARKI "TRENTON" ' JE EKSPLODIRAL TOP Učenje "Esperanto" jezika na Ogrskem. Budimpešta, 21. oktobra. — Ogrsko naučno ministrstvo je določilo, da se mora. v vseh tamkajšnjih ljudakTnšoiah dvakrat na teden vršiti podink "esperan-fco" jezika; učitelje za to bodo preskrbeli "Esperanto" klubi. Ford odklonil veliko kupčij«. Washington, 18. oktobr^d — Predsednik Coolidge je tč dni prejel od znanega milijonarja, Henry Forda pismo s poročilom, da je ponujen mu nakup Mus-cle Shoals odklonil Vlada je zahtevala za označeno morsko plitvino* $100,000,000. Poraba elektrike na svetu. Po podatkih, ki jih je zbrala uradna pisarna države New York iz poročil posameznih držav in ameriških konzulatov v inozemstvu, je znašala celotna poraba elektrike na svetu leta 1920 99,456,000,000 kilovatnih ur; od tega 15,183,300,000 kilovatnih ur za razsvetljavo, ostanek, 84.7 odstotkov, pa za industrijo itd. Združene države, kot najmočnejši. konsument so porabile leta 1920. vsega skupaj 49,802,-000,000 kilovatnih ur* od tega 6,870 milijonov za razsvetljavo in ostalo za pogon v tovarnah, rudnikih* za cestne in druge železnice in farme. Glede* na porabo toka za vsako osebo prebivalstva stoje Združene države šele na četrtem mestu. Prvo mesto zavzema Švica, kjer so razpoložljive vodne sile najbolj izrabili; tu znaša poraba za vsako osebo 700 kilovatnih ur na leto. Nato sledi Kanada s porabo 612 in Norveška s porabo 493 kilovatnih ur toka na leto; potem šele pridejo Združene države z 472, Švedska s 364, Francija s 147*, Nemčija s 141 kilovatnih ur porabe toka na osebo in leto. Od približno 1,720 milijonov prebivalcev zemlje stanuje le 111,822,000 ali 6 in pol odstotka v električno razsvetljenih stanovanjih. Od vseh vodnih sil zemlje, ki jih računa U. S. Geological Sur-vey na 439,000,000 konjskih sil, je izrabljen šele minimalen del — 5.4 odstotke. VESTI IZ JUGOSLAVIJE. Norfolk, Va., 21. oktobra. — Ko so se blizu Hampton Roads danes vršile pomorske strelne vaje, je vsled neprevidnosti vojakov eksplodiral top na kri-žarki "Trenton." Vsled te katastrofe so bili na mestu ubiti štirje pomorščaki, dva sta kmalu zatem v bolnišnici umrla, 14 je pa nevarno ranjenih. Na lice mesta je kmalu zatem dospel rešilni čoln križarke "New York/' da je ranjence odvedel v vojaško bolnišnico v Ports-mouth. Križarka "Raleigh" je danes ves dan iskala truplo pomorščaka William Walkerja, katerega je vrglo v morje; dosedaj navedenca še niso našli. Momarični department je odredil strogo preiskavo, da se dožene, kdo je bil vzrok te nesreče; poveljnik "Trenton" je kapitan E. C. Kalbfuss. Zapuščina zloglasnega tatu. Los Angele«, Calif. •— Leta 1922 je umrl v mestu Pasadena, Cal., 78 Vetni Clark Parker, ki je veljal svoječasno za najbolj nevarnega mednarodnega tata. Njegtmt ra^ušttmr v državi Oai brašov*-' duhovnika Itfonaiji znaša $268,000v iztočnih državah pa okrog en milijon dolarjev. < < vi' * Pred leti je bil Parker strah ameriške in evropske policije, znan pod imsnotn ."Bili the Brute" (Kruti Bili), osobito od tedaj, ko je Pariško banko o-kradel za $274,000. Po prestar ni kazni se je poboljšal in pričel razne kupčije. . Pred smrtjo je naredil oporoko, v kateri je vse svoje premoženje razdelil med" prijatelje in v dobrodelne namene. Samomor sina ustanovnika U. M. W. of Illinois. Streaton, IIL, 19. oktobra. — Danes so potegnili iz nekega vodnjaka truplo 60 letnega Joseph Hunterja, kamor je skočil v samomorilnem namenu vsled slabega zdravja. Navedenec je bil še živeč sin pokojnega John M. Hunterja, ustanovitelja Oli-noiske zveze (U. M. W. of Illinois), kateremu so šele zadnje dni postavili krasen spomenik na tukajšnjem Riverview pokopališču. - -i > -r. ; v Premeten pastor.,.' Macon, Ga. — Rev. : Henry Melton, pastor tukajšnje pres-biterjanske cerkvene občine, je prišel na povsem novo idejo glede cerkvene kolekte. Ker živi v njegovi {ari več farmarjev, se je nedavno nanje obrnil, da bi vsa, v nedeljo znešena kurja jajca darovali cerkvL Koliko jajc dobiva vsako nedeljo, je še neznano. Maščevanje "bootleggerjev." Millersburg, O., 21. oktobra. Ker je E. C. Hudnut, maršal naselbine v Hdlmesville preveč strogo postopal z "bootleggerji," so mu tf danes zjutraj njegovo hišo z dinaraitom deloma razstrelili. -T -. Konvencija Zapadne Katoliške Unije. Ottawa, IU., 19. oktobra. Danes jo bila otvorjena redna konvencija zapadne Katoliške bolnico. Ugotovili so, da je iz-Unije (W. C. U.), z vdeležbo vršila samomor v veliki dušev-350 delegatov in nad 1,000 po- ni zmedenosti, ko je zvedela, setnikov. Parade se je vdele- da je sbolela doma njena 8 let-žilo okrog 2,000 oseb. na hčerka za pljučnico. Petdesetletnica pisatelja Me- ška. Dne 28. oktobra t. 1. obhaja ljubljenec slovenskega naroda, koroški begunec, župnik in pisatelj, Fr. Ksaver Meško, svojo 50 letnico. Drugi narodi ne puste nobene prilike mimo sebe, da ne bi počastili svojih velikih sinov. Mi sami sicer tudi ne zamudimo radi takih priložnosti, manjka pa nam ali iiiicijative ali pa jih nevede pre-zremo. Glede proslave 50 letnice Ksaver Meška prednjačijo ptujski Slovenci. Svoje študije je pričel namreč Meško na ptujski gimnaziji, kjer je dovršil tudi prve štiri razrede. Ptujčani cenijo to. V Ptuju danes vsak dijaček ve povedati, kje je pred leti pilil mali Meško prve pesmi in kjer se je postavljal s pesniškimi kodri. Ptuj je danes prvi, ki se resno pripravlja na slavlje Me-škove 50 letnice. Kakorkolikc ie znano, bo celo mesto, tudi Nemci, proslavljalo dan 28. oktobra. Meško pride osebno na to slavlje. JlJt Umrla je 28. 1 septembra v Hrastniku blaga žena in skrbna mati, Mariji Obermaier, sestra Janeza ic nadučitelja Antpnina Lomšek. Belgrajski nadškof.. Za bel-grajskega nadškofa je sv- oče imenoval apostolskega administratorja o. Rafaela Rodiča. Obisk ameriške mornarice v naših lukah. V kratkem dospe v naše vode ameriška vojna mornarica Split in druge naše luke se pripravljajo na dostojen sprejem. Splitski občinsk svet je soglasno sprejel sklep a katerim je imenoval podadmi-ratla Andrewsa, ki si je prec dvema letoma, ko je došlo mec splitskim meščanstvom in itali janskimi mornarji do spopada, pridobil za Split velike zasluge za častnega meščana. Svojo mater je umoril. V Masiču blizu Djakova je nedav-l no s sekiro presekal poživinjen seljak Ferdo Fleše svoji lastn materi prša. Prišel je vinjen domov in očitki matere so ga tako razburili, da baje ni več vedel kaj dela, ko je zamahnil s sekiro po materi. Fleše je bil znan kot divjak, ki se je vdeleševal vseh vaških pretepov dateč "naokrog. Dvojni samomor v Zagrebu. V hotelu ,4Royal" v Zagrebu sta skupfto izvršila samoumor 31 letni absolvirani medicinec Ma-to Svetina in 23 letna Marija Vidas, soproga upokojenega stotnika Franja Vidasa. Samomorilca sta se bila pred par meseci seznanila v sanatoriju na Brestovcu, kjer je bil Svetina zapoaljen kot zdravniški praktikaht, a Marija Vidasova še je mudila ondi kot bolnica. V zadnjem času sta stanovala skupaj v hotelu "Royal," kjer sta se vpisala kot zakonca. Dne 80. septembra so ju našli v njuni sobi mrtva; Svetina je ustrelil najprej njo in nato Še sebe> Radi hčerke. V Meduličevi ulici v Zagrebu se je zastrupila z lizolom Slovenka A. Ferjano-va. Umrla je med vožnjo v Berlin, 20. oktobra. — Predsednik Ebert je danes podpisal dekret glede takojšnjega razpusta državnega zbora. Do razpusta je dovedel nesporazum raznih političnih strank, najbolj pa vsled opozicije demokratov. To je kanclerja Marxa privedlo, da je naprosil nemškega predsednika, da naj razpusti »državni zbor. . Kakor 3e uradno poroča, se vršijo nove narodne volitve v MemČiji dne 7. decembra, do te-laj pa ostane še Marx-Strese-nanova vlada na krmilu. V kolikor je mogoče že danes roditi, bodo pri prihod®jih dr-iavnozborskih volitvah nekaj več mandatov pridobili sociali-iti, demokrat je in klerikalci, ned tem, ko bo stranka fašistov (Ludendorfovcev) oslabela. VOLITVE V ipčIJl. ! PREDSEDNIK EBERT RAZPUSTIL DRŽAVNI ZBOR. Žrtev neprevidnega ravnanja s orožjem. V Slovenjem grad-:u se je igral 11 letni delavčev jin Ferdo Novak s staro lovsko euško. i Iz po rednosti je nameril puško na svojega 1Q letnega tovariša Josipa Breznika in je .pražil. Fant ni vedel, da je puška nabasaha. Puška se je sprožila in beč svinčenih zrn je prodrlo fantiču trebuh. Kljub akojšnji pomoči je nesrečni de-•ek umrl. Roparski napad. Na cesti ned Sv. Lenartom in Sv. Troji-20 je napadel neznan ropar 37 etnega Vincenca Kinkelna. Pojil ga je s kolom po glavi tako, la je takoj padel. Ko se je ho-;el vzdigniti, ga je toliko časa olkel, da je oblejal mož nezavesten. Ropar mu je pobral de-lar, uro, prstane, čevlje in ob-eko in ga je pustil na cesti v ?ami srajci. Mož je ležal nezavesten okrog 8 ur. Prepeljali 30 ga v bolnico v Maribor, kjer k) ugotovili 6 težkih poškodb in ;e le čudno, db mož ni podlegel ranam. Sod ga je stisnil. Pred par neseci je prevzela gostilničarka Jerica Podržaj na Brezu pri Ce-ju več sodov vina. Prosila je 14 letnega čevljarja Martina Jo-ita, naj ji pomaga spraviti vino v klet. Jošt je hotel spraviti jod z 200 litri vsebine v klet, ne da bi počakal na varnostno vrv. Ko je bil v sredini stopnic, se mu je zdrsnilo in sod se ;'e zvalil preko njegovega telesa. Stisnilo mu je prsa; nesrečni mož je umrl pol ure po tem dogodku. Direktni voz Praga-Belgrad so s 1. oktobrom ukinili, ker se je zanj oglašalo prmealo potnikov. V počast pilotu ZR-3. New York, 21. oktobra. — V enem izmed največjih kinogle-jišč našega mesta se je sinoči vršila posebna predstava v porast Dr. Hugo Eckenerju, poveljniku nemškega Zeppelina ZR-3. Pri tej priliki je godba najprvo zaigrala nemško narodno himno "Deutchland Ueber Al les," zatem pa našo ameriško. Dr. Eckener se je za to čast iz svojf lože zahvalil v nemškem jeziku. Ustanavljajte nova krajevna društva! v • . A.i. Društvena naznanila in dopisi NAZNANILO. Indianapolis, Ind. — S tem naznanjam, da se je na zadnji mesečni seji, dne 5. oktobra določilo prirediti slavnost 25 letnice našega društva sv. Alojzija, št. 52, K. S. K. Jednote, in sicer prvo soboto in prvo nedeljo meseca maja, leta 1925. Da bo ta redka slavnost tem bolj lepo izpadla, smo se odločili, da hočemo na označeno slavnost povabiti vsa tukajšnja bratska pripeljete s seboj svoje prijatelje. Zaeno uljudno vabimo tudi vsa bratska društva kakor tudi posamezne rojake in rojakinje iz Milvvaukee, West Allis in okolice, da bi se blagovolili vdeležiti te naše prireditve. Za fino postrežbo bo skrbel pri pravljalni odbor. Louis Sekula, tajnik. PREDNAZNANILO, Društvo Friderik Baraga, št. društva, sploh vse naše sloven-, 93, K. S. K. Jednote, Chisholm, sko občinstvo ^n če bo mogoče, Minn., bo priredilo veselico z igro dne 27. novembra t. Thanksgiving Day' bomo dobili tudi kaj cenjenih gostov iz bližnjih naselbin. Posebno se bomo priporočili glavnim uradnikom K. S. K. Jedno- jbo kako drugo društvo priredite, ker bo ta srebrni jubilej po- lo veselice na isti dan. Spored 1., to je na "Thanksgiving L»ay" zvečer. Toliko v naznanilo/ da ne ketu sporazumeti i govoriti na buduči sjednici. Zato neka služi ovaj dopis svima članoma i članicam,! i peka se po ovem ravnajo. ' * ^ . Sa bratskim pozdravom, Matt BrgzenK, tajnik. memben za napredek našega društva sv. Alojzija, št. 52, K. S. K. Jednote. Trdno smo prepričani in upamo, da nam bodo šla tedaj vsa tukajšnja bratska društva na roke s svojo vdeležbo. I Dalje opozarjam in prosim Člane našega društva, da se polnoštevilno vdeležite prihodnje seje dne 2. novembra, ker na tej seji mora članstvo rešiti nekaj važnih točk v zadevi bližajoče se 25 letnice društva kakor gori omenjeno. Torej naj ne ostane ta moj opomin brez uspeha. Sleherni član je dolžan delovati zanapredek društva i* še toliko bolj sedaj, ko se nam bliža 25 letnica. V ta namen naj bi vsak član pridobil za društvo vsaj enega novega člana, kar bo najlepši spominski dar našemu društvu. >.' Sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote, Joseph S. Zore, predsednik. bo naznanjen pozneje. Jphn Sterle, tajnik. Iz urada tajnice društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, Ohio. Naznanjam vsem članicam našega društva, da se vrši iz-vanredna seja dne 24. oktobra, t4 je v petek zvečer ob 7:30 uri na domu tajnice, da se domenimo glede vdeležitvs slavnosti slovaške fare sv. Cirila in Metoda povodom blagoslovljenja nove farne šole dne 26. oktobra. Ker je na omenjeno"" slavnost, vabljeno tudi naše društvo, je treba, da se vse- potrebno pomenimo, in dolžnost nas tudi veže, da sodelujemo z našimi sosedi Slovaki, saj so nam že tudi oni večkrat pokazali svojo naklonjenost pri naših prireditvah. Več o tem se dogovorimo na iz-i vanredni seji. Cenjene sosestre! Ali ste opazile v našem "Glasilu" razpisane nagrade za društva in ^posameznike? Upam da. Zatorej potrudimo se tudi me, da sv-. nam ne bo kdo očital, da smo le-ne. Pojdimo na delo, da dobi-bodisi v NAZNANILO O PROSTI PRISTOPNINI. Iz urada tajnika društva Lovrenca, št. 63, Cleveland, Mnogo izmed društev spada- mo več novih članic, jočih v okrilje naše matere ka- aktivnem (odrastlem) ali v mla-toliške Jednote razglašuje v dinskem oddelku. Res je danes javnosti prosto pristopnino v težko najti osebo, ki bi ne spa-društvo. Tako je tudi naše dru- dala že h kakemu društvu; pa štvo dne 12. oktobra odobrilo vendar treba je le resne volje, prosto pristopnino za člane in | pa se doseže uspeh, članice in sicer za dobo treh me- Agitirati za našo K. S. K. secev; oktober, november ih de- Jednoto ni težko, ker je vsem cember. S tem je vam, dragi znana kot najboljša slovenska rojaki in rojakinje, omogočeno katoliška podporna organizacija priti v društvo popolnoma pro- v Ameriki; saj v resnici skrbi sto kake pristopnine. Naše za svoje člane kakor dobra ma-društvo plačuje en dolar ($1) | ti za svoje otroke. Poglejmo dnevne bolniške podpore. i samo kako točno in pošteno pla- Dragi mi sobratje! Morda čuje - podporo bolnim članom, veste za kakega rojaka, ki še j Naj omenim le, kar se tiče na- ne spada h K. & K. Jednoti. Dajte mu naše "Glasilo," da ga prečita. Opozorite ga na oglas proste pristopnine v naše društvo in uverjen sem, da postane član društva sv. Lovrenca, št. 63 in naše dične Jednote. Ako se ozremo nekoliko na se-vero-vzhodno stran mesta na naše sosede, bomo videli, kako agitirajo. AU naj mi tukaj v Newburgu spimo? Jaz mislim, da ne! Torej na delo! Vsak član naj bi pridobil enega novega; čas agitacije je tukaj; eni agitirajo za izvolitev v višje urade, mi pa agitirajmo za pridobitev novih članov obeh oddelkov ter delujmo za napredek društva in Jednote. Bratski pozdrav, Anton Kor dan, tajnik. * NAZNANILO. Iz urada druitva sv. Joiefa, it. 103 v Miiwankce, Wis. Tem potom se naznanja vsem članom našega društva sklep zadnje seje, da priredimo veselico z igro in petjem in sicer •v soboto zvečer dne 25. oktobra v Labor dvorani na West Allis (National Ave. in 55th Ave.) Nadalje je bilo sklenjeno, da mora vsak član prodati ali sam plačati dve vstopnice. Torej se prosi člane, da se v» brez izjeme vdeležite ta prireditve in da šega društva broječega 107 članih odrastlega oddelka. Jednota nam je od 1. januarja, 1924 pa do danes izplačala že $256 bolniške podpore in to precej po preteku nekaj dni, da ni treba čakati po cele mesece, kakor je to pri drugih Jednotah. Zatorej pojdimo na delo za nove članice V/ obeh oddelkih, osobito sedaj, ko je veljka jubilejna kampanja otvorjena In so razpisane lepe nagrade za najbolj agilna društva. Želim in upam, da bo tudi naše društvo dobilo svoj prostor v Zlati knjigi, kakor se s tem že ponaša več drugih društev. S sosestrskim pozdravom do vseh članic našega druitva, Jennie Ožbolt, tajnica. OBJAVA. Iz ureda društva sv. Mihajla, br. 163, K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pa., se naznanja sledeče članom in članicam zgora imenovanega druitva: 'v Ker je bilo zaključeno na pro-šloj sjednici, da bu druitvo ob-drževalo banket ili večero na 26. oktobra o. g., je došk) do sporazuma medju izvršajučem odboru, da je malo prenaglo, da bi se banket mogal obdržavati na isti dan. Stoga je odbor banket odklonil, da ne bu banketa na zgora omenjeni dan, nego da sc može još članstvo o Bridgeport, O. — S tem naznanjam žalostno novico iz naše naselbine. Druitvo sv. Ane, it 138 K. S. K. Jednote je i* gubilo svojo članico, Rozalijo Glivar, ki je dne oktobra mirno v Gospodu zaspala. Pokojnica je bolehala na raku nekako štiri leta; dve leti in pol je bila popolnoma slepa; trpela je grozne bolečine v glavi; revica je morala ležati zadnje leto vedno v postelji tako, da se je vsakemu človeku smilila, kdor jo je videl. Vse te križe, težave in bolečine je prenašala voljno in vdana v božjo voljo z zaupanjem, da bo enkrat vsega rešena in da bo zato na onem svetu prejela zasluženo plačilo. ■Pogreb se je vršil dne 11. oktobra s peto sveto mašo iz cerkve sv. Antona na Blaine pokopališče. Članice našega društva sv. Ane so svoji pokojni sestri izkazale zadnjo čast s tem, da so ji kupile lep venec in se pogreba korporativno vde-ležile. Da je bila ranjka zelo priljubljena v tukajšnji naselbini, to je pričal njen veličasten pogreb. Tem potom se prav lepo zahvaljujem »obratom druitva sv. Barbare, št 23, K. 8. K. Jednota, ki so nosili krsto in vsem, ki so se pogreba vdeležili. Bog vam plačaj! Pokojnica je bila stara 47 let doma iz Trebče vasi pri Žužemberku; tukaj zapušča žalujočega soproga in deset otrok; naj-je star Ž3 let; ena izje že poročena in sicer Pintarič; k dru š*vu ,sv, Ane, it 123, S. K. Jednote je pripadala o^em let Jednota ji je izplačala ie pred dtema lotoma $600** izjfubo vida na obeh očesih.—Sestra Glivar je bila zelo marljiva članica društva, dokler je mogla biti v odboru, in še v bolezni se je zelo zanimala-za naše društvo. Tem potom izrekamo hu do prizadeti njeni družini naše globoko sožilje, a tebi, draga nam pokojna sosestra, pa kličemo: Počivaj v miru, saj si veliko pretrpela na tem zemelj skem potovanju in večna luč naj ti sveti! Tukaj je zopet dokaz, kako potrebna so druitva, kadar pade človek v nesrečo; takrat spozna vrednost plačevanja malih asesmentov, ko dobi lepo podporo. Zatorej rojaki, pristopajte k društvom, dokler je ia čas, da ne bo morda prepozno. Naša dična Jednota ima baš sedaj otvorjeno svojo veliko jubilejno kampanjo; zdaj sa nudi vsem lepa prilika za pristop in agitacijo. Rojakinje, ki ie niste pri nobenem društvu v tukajšnji okolici; pristopite k društvu sv. Ane, it. 123 K. S. K. Jednote; pri, tem druitvu se lahko zavarujete za bolezen in posmrtnino, ali pa samo z^ posmrtnino. Članice naiega društva, ki i« nimate svojih otrok zavarovanih, vpišite jih v naše društvo, za vsakega dobite KO centov nagrade in pristopnina je prosta. Tako ugodne prilike za pristop v druitvo ie nismo imeli, zatorej ni treba odlašati. Matere, takoj na prihodnji seji naznanite svoje otroke za pristop v druitvo. Tudi dečke, oziroma vaie sinove naznanite; ko je zadosti star (16 let), lahko prestopi k moškemu druitvu sv. Barbare, št. 83. Sicer pa glejmo vsi, da bomo v taj kampanji naša društva povzdignili v številu članstva; razpisane, so lepa nagrade za odrastli kakor tudi sa mladinski^oddelek; vsak naj po svoji moči agitira za večjo in močnejšo K. S. K. Pozdrav vsemu članstvu, posebno --pa članicam društvo, smo morte ie vsi Strabančani Zaspati ali izumrli, naj sluii nastopni dopis v dokaz, da ie životarimo, dasiravno ne gre vse v pravem tiru. Ni čuda, ker nam razni baroni in kapitalisti ne pustijo kot bi mi radi, da bi se kaj več zaslužilo ali sploh kaj prihranilo za stara leta. Je pač nekaj boljše v društvenem oziru, kar naj tudi omenim. Kakor znano, je bilo ie v listih poročano, da smo si kupili našo lastno hišo, katero bomo pregradili v društveni dom. Pri tem je zanimivo to, da je ta hiia najstarejše poslopje v naši naselbini, kajti bila j| zgrajena še leta 1830. Označe-hišo, ki je še v dobrem stanju, smo s posestvom vred kupili letos dne 9. aprila v spomin 30 letnice obstanka K. S. K. Jednote, ki je tudi najstarejša slovenja podporna organizacija v Ameriki. Na to zgodovinsko hišo smo lahko vsi Jednotarji ponosni, osobito pa članstvo sv. Jeronima, št. 153. In vendar, dragi mi člani in članice, s tem ne smemo misliti, da je že vse delo končano, treba bo še dosti popraviti, da bo za' društveno rabo, kakor je bilo o tem že sklenjeno. Zadnjič se nas je lotilo devet pioških (članov) in ena članica, da smo zemljo iz kleti ven zmetali. Tako smo bili vsaj ljudje, ko je nam tudi neka članica pomagala. Imen teh kopa-čev-delavcev ne bom tukaj navajal; rečem le to, da so lopate in krampi pri taj priliki peli, da je bilo veselje; odmev se je čul celo tja dali k našemu predsedniku v East Canonsburg, da je prišel iz radovednosti gledat; menda je že tudi slutil, da smo bili žejni? Ko je mož dospel na lice mesta, je vprašal, koliko nas je pri delu, ker zemlja tako leti iz bezmenta, da še notri ni mogel. Nato je izdal ukaz, da se nekoliko oddahnemo. Predlog je bil Kok-liču, nakar nam jc #f1elt pot nil nekaj KfSilonci podobnega. Kaj Ink) v oni posodi, ne bom povedal; dobro je bilo pa vseeno, ko smo isto stvar v kozarec pretočili: Knfhlii zatem se oglasi še brat Zigon tudi i neko posodo pod pazduho. Tako okrepčani smo isti večer in naslednji vso zemljo iz stare kleti spravili, tla bomo lahko pritličje sedaj s cementom tlako1 vali in z lesom obili, da se bomo lahko v zimskem času v tej dvorani včasih malo zabavali. Cez iest let bomo lahko obhajali že 100 letnico našega posestva ali društvenega doma. Tedaj bi bilo umestno prirediti kako veliko slavnost in parado. Vsled tega delujmo marljivo za napredek našega društva, osobito sedaj, ko je velika jubilejna kampanja otvorjena in so razpisane lepe nagrade za pridobivanje novega članstva. .Za dosego cilja moramo vsak nekaj žrtvovati po svoji moči in se ravnati po geSlu: Vsi za enega, eden za vSe! Vse za vero, dom in narodi S sobratskim pozdravom, M. Tomšič, član, dr. št. 153. Fair Oaks, Pa. — Čas hiti s tako bliskovito naglico, da čkv vek ne more zapopasti, kako vse to pride in se i2gublja v večnost Eno in isto solnce daje iivljenje naši zemlji, da ne iz-umrje v hudi zimi. Na spomlad ji daje zopet nove moči, da prestane napore do prihodnje zime; torej večna izprememba in menjava. Ker je tudi človeško življenje podobno letnim časom, se ustavimo toraj za trenotek pri naši spomladi, pomlad življenja nam traja od rojstva pa bi rekel na primer do 30 leta. To so leta, ko preživi človek svojo najlepSo življensko dobo vsled mu ostanejo v trajnem sladkem spominu; ta spomin iz mladih let nam je kakor užitek iajte! ie na stare dni.. . m Nekateri izmed nas so tako Srečni, v svoji zgodnji mladosti, da že pazijo glede preskrbe za svojo jesen in zimo; drugi pa v tem nimajo sreče; in med tem čas vedno hiti naprej; čas je edina stvar, ki noče poznati kake zamude in nereda. Baš v tej dobi se nam kaže v naravi jesen; še nekaj tednov in nastopila bo zima; radostni dnevi pomladi se bodo pretvorili v otožne zimske ure. Ravno tako je tudi s Človekom. V mladosti (spomladi) raja in poje; toda pri tem pa ne pomisli, da nastopi za pomladjo tudi poletje, jesen in zima. Mogočni hrast se ponaša spomladi na svoje košate veje in senco, pride jesen in zima, je pa podoben drugemu golemu drevju. Te slike in črtice iz življenja in narave sem orisal vsled tega, ker imam v mislih tudi letne čase v našem društvenem življenju, ki je v tesni zvezi z našim vsakdanjim življenjem. Naznanjam Slovencem v Ambridge, Pa., m okolici, da, akoravno imamo že pravo koledarje vo jesen, da je za nas nastopila spomlad v društvenem oziru. Naša dična K. S. K. Jednota je baš na jesen otvorila svojo veliko jubilejno kampanjo za pridobivanje novih članov. S tem hoče svoje košate veje razširiti, ki bi dajale senco in zavetje njenemu članstvu širom naše nove domovine. K. S. K. Jednota je prvo in najstarejše drevo na vrtu naših podpornih organizacij. Pod to drevo zaščite bi morali vsi spadati, saj ima tako blaga in lepa načela. Ce torej še niste član K. S. K. Jednote, odločite se sedaj, ko praznuje ta organizacija že svojo 30 spomlad. Ne čakaj t^ na jesen, kajti za isto nastopi zima in tedaj bo že prepozno. Jaz dajem K. S. K. Jednoti največ kfredita, ker ščiti Ž€f nad 30 let nase rojake in rojakinje v raznih nesrečnih slučajih. Za svoje Članstvo skrbi kakor dobra, previdna mati in sicer od njih spomladi •oziroma od rojstva do groba. V času svojega obstanka je izplačala že približno poltretji milijon dolarjev skupne podpore! Naj navedem tukaj samo ^dnji slučaj, kako vestno skrbi ta Jednota za svoje člane: k našem društvu Dobri Pastir, št 183 v Ambridge, Pa., je pristopil član Marko Švegel v starosti 42 let, oziroma v svoji najlepši moški dobi. Član Jednote je postal 24. julija, 1924, umrl je pa 7. avgusta, 1924, torej je spadal zraven komaj dva tedna; zapustil je mlado ženo in 5 ne-dorastlih otrok; zavarovan je bil za tisoč dolarjev pri K. S. K. Jedrioti. Kakšna sreča v nesreči! Premislite! Da bi bil zamudil samo še 14 dni, bi ne bil opravičen do posmrtnine. Zdaj je njegova žena kakor ste sami Čitali, za en tisočak na boljšem. Torej dragi mi rojak iz naše naselbine, če še nisi član, pridi (danes, da se prijateljsko pomeniva glede pristopa v naše društvo. Ne odlašaj, kajti smrt ne 5zbira. Ne odlašaj, ampak pristopi v nhšo vrsto 23,000 čla-hov in članic K. S. K. Jednote, da dosežemo zaželjeno številko 25,000! Pomni, da s pristopom v našo Jednoto boš sledil tudi naukom in želji tvoje ljube matere, ki ti je ob slovesu v Ameriko velela, da ne pozabi njenih lo vsem Slovencem v Ambridge, ker so šli tako na roko Miss Fredericki Kerzan, hčerki Mrs. in Mr. John Kerzatf pri nakupu žrebov za cekin. Isti je bil izžreban dne 12. oktobra na društveni seji. Srečna številka je bila Serie E, 4, koje lastnica je bila Mrs. Joe Rosenberger. Naj mi bo dovoljeno izraziti zahvalo v imenu našega društva Mrs. Joseph Rosenberger za sprejeto darilo po prejemu cekina. Sobratski pozdrav vsemu članstvu naše Jednote, C. F. Grosdeck, jr. taj. dr. 183. "GLASILO K. S. K.*JEPNOTE," 22. OKTOBRA, 1924 Houston (Strabane), Pa. — Da ne bodo čitatelji mislili, da Vinica pri Črnomlju. — Pri občinskih volitvah je zmagala Slovenska ljudska stranka, župana pa še nimamo, ker so se republikanci pritožili zoper volitve. Pomagal jim je neki liberalni gospod. Za "Pošvetališče" je prišlo na priljubljeni Zeželj k Majki božji veliko romarjev,od blizu in od daleč. Vreme je bilo nad vse lepo. Vsi častiti Marijini so zelo zadovoljni z novo kapelico lurške Gospe. S kapelico je združen vodnjak, tako da si romarji lahko vsakčas ohladijo žejo. Neka ženska iz-Amerike, doma iz vrhovske fare, je poslala blago za novo oblekico kipa v tronu. Sploh se ravno Amerikanci prav radi spomnijo na Zeželj. Gotovo jih Marija tudi v tujini varuje in čuva. Umrl je v starosti 84 let Ive Flajnik, po domače "stari Šnaj-dar." Kakršno življenje, takšna smrt! Življenje njegovo je bilo brez Kristusa, brez zakramentov, brez cerkve, smrt je kila prav taka. Akoprav so mnogi so pokojnega nagovarjali, naj se vendar spokori, spove, a je trdovratno odklanjal duhovno pomoč. £ato tudi ni bil crekvepo pokopan. Zopet imajo slabe knjige in slabi časopisi eno neumrj^čo dušo več na ve- 8fi- " j i l ■ ____ ..._____ V sosedni bosiljevski fari na do jteiitfc zime, Hrvatskem je imela neka dekle razmerje s fantom. Toda nazadnje ga le ni marala poročiti, ampak se je pripravljala na pot v Ameriko brez njega. Ali Amerika je daleč — in smrt blizu. Fant je v jezi dekle zabodel do smrti in potem še sebe ranil, tako da je v par dneh umrl. In Čudno: orožnikom je odkrito povedal vse svoje dejanje, duhovniku pa se ni hotel spovedati. * -o- POSLANO Samo še nekoliko pojasnila . V št 226 G. N. je g. F. Sak-ser v odgovor na moje "Odprto pismo" navedel nekaj tisočakov, češ, rojaki, poglejte, koliko je Anton Burgar, oziroma njegova družina sprejela od mene, a kljub temu trdijo, da se jim godi krivica. . naukov m sv. vere. •Naše novo društvo Dobri Pastir hoče voditi vsakega člana in članico po pravi poti, ka-koršno mu kaže kak dobri pastir; pri tem mislim edino pravo pot dobrega in praktičnega katoličana. Od sedaj do 30. marca, 1925, tekom kampanje, plača naše društvo $1 iz svoje blagajne za zdravniško preiskavo, za vsakega otroka pa 50 centov, ako pristopi v naš mladinski oddelek tudi za zdravniško preiskavo. Torej dragi mi rojaki in rojakinje! Ne odla-Pristopite v naše o! nemu možu in njegovi družini ter da sem se dotaknila gmotnih krivic le v toliko, v kolikor je bilo potrebno v razjasnjenje cele zadeve. Zahtevala sem od Mr. Sakserja, da njegovi ljudje ne vlačijo imena mojega pokojnega moža v svojo obrambo in * zaščito na hinavski način in ga hvalijo in spoštujejo samo na papirju in to zaradi javnosti, dočim so ga osebno v privatnem življenju nesramno natol-cevali in obdolžili nečednih in celo nepoštnih dejanj. Sedaj pa, ko je potreba zahtevala, so pa isti obrekljivci v javnost napisali, da je bil pokojni Burgar mož-poštenjak, kateremu se ni moglo uiti v javnem niti v pri- ( vatnem-življenju ničesar očitati. In ker vem, da je Mr. Sakser dobro Tvedel za vse to hijensko početje, a ni kljub temu ničesar storil, da bi vrnil in varoval dobro ime svojega zvestega in poštenega uslužbenca in njegove družine, ga smatram kot glavo podjetja, direktno dtigo-vornim in sokrivim. Na vse to Mr. Sakser ni odgovoril, temveč je hotel z navedenimi številkami dokazali, da je več kot storil svojo dolžnost. Toda, če človek vzame v roke svinčnik in preračuna, koliko je moj mož, oziroma njegova družina sprejela^ od začetka vojne naprej, to je, v zadnjih 7 letih in 9 mesecih, bo dognal, da je pokojni Burgar sprejel povprečno — reci in piši $41 na teden. V tem je vračunana vsa plača, vse nagrade, tudi take, ki niso bile nagrade, kakor tudi plača sprejeta po njegovi smrti. Če pa vzamemo še službeno dobo pred vojno, bo pa povprečni zaslužek še toliko manjši. Torej v vojnem času, ko je bilo življenje strahovito drago, in ko je skoro vsak navadni delavec prejemal okrog $50 na teden, je plača mojega moža kot bančnega blagajnika znašala le $41 na teden. Ce je bila to pravična odškodnina za delo čk>ve- > ka, ki jcrfciLudan svojemu delodajalcu z dušo in telesom, ki je pripoznano delal skoro vedno za dva, ki je svojo firmo branil vselej in povsod in ki za propagiranje njenih interesov trošil ienar iz svojega žepa, prepuščam javnosti, da odločuje in sodi. Ker bi pa kateri od čitateijev lahkojrekel, češ, zakaj pa ni Burgar^ustil te službe, ako je iutil, da ni zadostno plačan, boli na tem mestu povedano, da tega moj mož, čeravno je imel ponudbo za $75 na teden, ni storil zato, ker se mu je obljubo-vala primerna končna skupna nagrada, o kateri bi vedela zlasti pokojna Mrs. Sakser veliko povedati. Toda od vseh obljub ni nazadnje poleg omenjenih $41 na teden ostalo nič — niti toliko nc, da bi Mr. Sakser prišel po Burgarjevt smrti v nje-in njegovi vdovi in Kdor »je moje pismo pazno prebral, ta je lahko sprevidel, govo hišo da sem se jaz v njem pritožila družini izrekel ustmeno ali pis-v prvi vrsti zaradi moralnih meno svoje sožalje. krivic, storjenih mojemu pokoj- Mrs. Fany Burgar VABILO na Plesno Veselico, Društvi sv. Cirila in Metoda in "Kraljica Majnika," spadajoča h K. S. K. Jednoti v Shebovgan, Wis. priredita plesno zabavo v Standard dvorani v nedeljo popoldne in zvečer DNE 26. OKTOBRA Igrala bo izvrstna godba, iest mož po števila. Za lačne in ielne goste bo obilo preskrbljeno, a finim domačim prigrlz, kom, kot z novo naprednim moštom. Gotovo, da bo vsakomur žal, kdor ne pride. — Zfečer se bo izžrebalo lepo posteljno pregrinjalo, za katero se seda} prodajajo srečke. Vabljena so vsa tukaj Sna druitva in sploh vsi Slovenke ter Hrvstjc in Hrvatice. Sc vsestransko priporoča / HJ'l Slovcnci in \ ODBOR Naj ie tukaj izrazim zahva-j PREKMURJE. SpiMl dr. M. Slavi« (Nadaljevanje.) Izdajatelj (Pusztaj Jozsef) pravilno pravi, da je njegov slovenski jezik najbližji štajerskemu jeziku. Prevladuje pa v njem ž lejubezen do "lejpega" in "sladkega" jezika njegove ogrske domovine, o katerem je mislil, da bolo kmalu vsi v njem enoglasno hvalili Boga., Zato so mu bolj všeč tudi ogrske ko štajerske pesmi. Radi te mad-žaronske tendence narodni duhovniki nisO hoteli priporočati te pesmarice, vsled česar je še * ostalp na tisoče izvodov neraz-prodanih pri društvu sv. Štefana v Budimpešti. (Jožef Hor-vath, sedanji župnik v Marti-jancih, kjer je deloval Pustaj, še hrani izvirnik njegovih na-pevov v notah, in ga je dal leta 1920. v uporabo skladatelju dr. Fr. Kimovcu, ki je v tem času nabiral v Prekmurju od pevca do pevca narodne nape ve.) Za nabiratelje prekmurskih nape-vov bo zanimivo, kar pravi o napevih slovenski pesmi in o teh, ki jih je uvedel v moll-tonu iz ogrskih napevov. Hvali pa dvoglasno-sloven^ko petje ter skupno petje v cerkvi, kar se je še do današnjega dneva večinoma ohranilo v Prekmurju. "Ali nej samo, ka so v eti knigaj vkuper spravlene, predelane i v red djane vse slovenske pesmi, nego i šestkrat telko novi lejpi pejsem je k coj postavljeno eti, z med šterimi je vsaka po najčistejšem slovenskom jeziki dolispisana. K coj so djane i v eti knigaj ešče i vno-ge vogrske pesmi tudi za onoga zroka volo, ar se vu veči mestaj Boža služba večkhit i po vogr-skom jeziki opravla, ino ar se je šolska deca i mladezen zdaj že tudi privadla, vsamogočega i dobrotivnoga Očo po lejpom vo-grskom jeziki hvaliti i zvišavati I vsi mi, ki mladezen gori hranimo, to ver jemo, kaje že nej daleč ono vrejme, gda mo vsi lehko po občinskom jeziki naše domovine dičili Boga — s ednim glasom . . . Ki tak dobro pregledne jo et^ knige, vidli do, ka so skoro vse nove pesmi z vogrskoga jezika • na slovensko predelane, i zato nej z k nam najbliže stoječega štajerskoga jezika, ar se štajerske pesmi s najvekšim trudom itak nemrejo na naš stari slovenski jezik tak predelati, ka se nebi pdfenale. Nadale i zato, ar poznane štajerske pesmi s vikšinom tak preveč svečko vi-žo majo, štera se v serkev ni-kak ne pripravi. Ali zato ne-ščem to praviti, ka štajerske pemi nebi tudi i lejpe viže mele. Majo, i z med šteri sam te lepše tudi k coj vzeo . . . Ali da pri etom deli moremo ' i na nagib ludstva misliti, vse vogrske pesmi se nemrejo za naše ludstvo pripraviti, najbolje pa one nej, štere so vu moli tonuši. Vsi znamo, ka naše slovensko ludstvo ono lejpo navado ma, da vse pesmi na dva glasa rado pope j v a. Ino da ae pope j vanje na dva glasa samo v dur tonuši lehko zgodi s rednim talom, ino što je nej vu no-taj dobro vonavčeni, nemre on v moli tonuši drugoga glasa s redom popejvati, zato sam z moli tonuša samo te ležejše i lepše pesmi gori vzeo . . . Ali gda tak ete kratki tanač davam, na dobro včenje cerkvenih pejsem, nikak neščem s tejm to, ka bi popevačje s vodite lom sami, to je "solo," spej-vali cerkvene pesmi. Ar je vsaka pesem te najlepša, či njo vsi ki so vu cerkvi nazoČi, velki i mali, stari 1 mladi s ednim grlom popejvajo. I to je tudi, kak sam že naprej pvoedao, je-dini cio eti knig." Ze pred svetovno vojsko je Jožef Klekl sem upeljal sedanji knjižno-slovenski pravopis v svoje liste. Tudi jezikovno se približujejo Prekmurci. vedno bolj književnemu jeziku. Ka-lendar leta 1919, str. 23 piše n. pr. takole: pastir." • Semen tikveno smo lupali. Voni je fučko veter, sneg je šo, liki velke bele krpe. Dečica se je pri stoli vkup stisnola, pa me je prosila, naj njim kaj pripo-vidavam. Sere vlase ie mam, dosta sam pretrpo na sveti, najlepši spo-menki so mi dečinska leta. Stariške so mi rano spomrli, na sluibo sam šo na Štajersko; kda sam majuša vognao ob prvim krave, vert mi je dao kni-go i pravo: "Prečti, pa tak pasi, kak dober pastir. Te ti tudi dober najem dobiš . . ." Odkar so postale prekmurske "Novine" v Jugoslaviji političen list, imajo v političnem delu vedno več knjižne j slovenščine. V podlistku še lahko zasledujemo razvoj prekmurščine. Podlistek "Novin" ima v 17. števil ki 24. aprila, 1921 takle odstavek: Kratke črtice iz naše zgodovine. Gda so Madjari prišli v krščansko Panonijo, so bili ešče pogan je, zato so strašno škodo napravili svetoj Cerkvi. Vse so razrušili kod so šli, tak ka so šli, tak ka so bavarski škofje 1. 900. pisali svetomi Oči Ivani IX.: "Madjari so prišli y naše kraje, odpelali ništerne ludi v robstvo, druge spoklali, tretje z lakotov in žejov po vozaj vmo-rili in jih tak brez računa vni-čili. Plemenite može i poštene žene so odvlekli vsužnost, požgali so bože cerkvi i vse tak razrušili, ka v celoj Panoniji, v našoj najvekšoj pokrajini niti ene cerkvi več ne." Iz toga vidimo stališ krščanstva. Ki so ostali živi so se skrivali po logi i bregov j i. Cerkev so ne smeli zidati, mešnikov i očivesne bože službe ne meti, deco so na skrivnem krstili. Tak je bilo vse delo sv. Metoda na nikoj djano. Proti konci desetoga stoletja je zvezda krščanstva zasvetila tudi Madjarom. Prvi vojvoda je bio Gejza. Z njim so tudi našim Slovencom prišli veselej-ši dnevi na sv. vero gledoč, ar njim je ne brano deco krstiti, požgane in raz vržene cerkvi nazaj zidati i duhovnike meti. Gejzova žena je bila Šarolta, Se krščenica.„ Po n jenom nagovarjanji se je mož s sinom Štefanom vred dao krstiti. Štefan je bio prvi Vogrski kral." Prekmursko narečje ima mnogo lepih, v resnici starih slovenskih izrazov, ki bi jih bilo dobro spraviti v književno slovenščino. Raičev Božidar konča svoj spis: "Prekmurski knjižniki pa knjige" z besedami : "Prekmurščina stopljena z našim raz reč jem poda vilinske lepote jezik." Tudi naglas in način izgovarjanja je značilen. Zanimivo je poslušati . govore PTekmurcev, ki še niso ničesar brali ali slišali v pismeni slovenščini. Človek ima res vtis starega slovenskega" jezika. S slovensko šolo se hp vse to precej spremenilo. Zato je treba hitro nabirati in zbirati dragocenosti narodnega blaga teh potomcev panonskih Slovencev. 8. Narodno življenje prekmur-• skih Slovencev. Goreči ljubitelj prekmurskih Slovencev, Božidar Raič, je o-pravičeno pesimistično sodil o narodnem življenju v Prekmurju. Včasih ga je sicer razveselil ta ali oni slovstveni ali narodni pojav, ki ga je navdušil celo do ponosne izjave: "Po-vse zmerno in čedno smemo brez bojazni na zmoto izreči stavek: prvlje se stere in pokoplje . nadutost in krivičnost madjarska, nego se potuji peščica ogrskih Slovencev." (Letopis Matice slovenske za leto 1869, stran 70.) A to je le mimpgrede. Prevladovala je vi njem bridka bojazen za prekmursko narodno življenje, s katero je zbiral prekmursko slovstvo: "Kljubu tolikim oviram in zmotam hrani prekmurščina bogati zaklad za slovenskega jezikoslovca in poprek za slovnico in okrašenje pismene slovenščine. Da ne spremino s telesno smrtjo tudi imena teh vrednih prijateljev svojega sa- nemarjenega naroda, za častno dolžnost si jemljem, ker so precej pripomogli v nepovoljnih razmerah k jakši stavbi narodnega poslopja slovenskega slovstva, oteti je pozabljivosti, ter uvrstiti imeniku slovenskih književnikov, njihova dela za knjigopisju — poberimo drobtinice, da konca ne vzamejo." (Matica slov. 1. 1869. str. 60.) Leta 1869. je moral zapisati že besede: "Vse druga podoba se razkriva na Prekmurskem, ondi med domačimi svetovnja-ki le prvotne olik e,kamo li omike ne najdeš slovenskega narodnjaka, da bi at ga grabljami iskal, ali DiogenovoJ .svetilnico sledil, vsakternik madjaroni in sicer iz polnega grla ln na ves glas. (Matica slov. 1. 1869, str. 58.) V ganljivi obliki je dal izraza svoji skrbi za prekmursko narodnost in svoji ljubezni do Prekmurcev s temi besedami: "Narodna poveda resni, ka je oča, zročivši ne vede in ne hote svojega sina črtovi, vselej solze ronil režoči mu kruh: ravno tako meni, kedar zastavim pisek, da napišem kako Črtico o prekmurskih Slovencih, žalost klju-je srce in dušo, vsled česar gor-ka rosa orje brazde po licih, ker prejasno vidim globoko čutim, ka že zija nalik lakotnemu pozo ju grobno žrelo, d# pogolta mile nam bratove, ter spremeni v čikoše in kanase, ako skoro ne vstanejo na silno delo omikani narodnjaki, in se v kratkem na obrno politiške razmere na u-godnejšo plat. Najnovejša doba kaže gazilna konjska kopita, kremplje morivno zasekava v nežno osrčje jihovega krasnega golča in čestne narodnosti." (Letopis Matice slovenske za leto 1869 str. 57.) Prekmurski Slovenci so imeli v narodnem oziru jako težko stališče. Odkar so prišli pod madžarsko oblast, niso imeli nikdar kake politične samostojnosti. Tudi niso imeli pravega narodnega šolstva. Tuin-tam so rabili sicer slovenske slovnice in čitanke v nekaterih ljudskih šolah. Vobče pa je madžarska vlada gledala na to, da so se učili madžarski. V zadnjih desetletjih pa je bila slovenska knjiga razen katekizma sploh izključena iz šole. Pa tudi katekizem (Novine 2. marca, 1919. pišejo: "Nikdar sam ne piso proti vogrščini, samo branim našo slovenščino, da pa-li tak ne pridemo, kak pred ni-šterimi letami, da je kaplana pri Jurji tožo državni vučitelj, da slovenski vči navuk i slovenske katekizmuše dava v roke deci.") in svetopisemske zgodbe so se morali ponekod tudi slovenski otroci učiti madžarski, kjer je bilo kaj madžarskih otrok v šoli, zlasti tam, kjer so učitelji učili veronauk v šoli. Učitelji so bili trdi Madžari, ki niso ničesar znali povedati slovenski. Ce je' bil kak prekmurski učitelj,irojen Sl> venec. dober, je govoril v šoli toliko) slovenski, da je povedal, kako se pravijo katere besede v madžarščini. Navadno pa so učili ti učitelji popolnoma madžarski že od začetka ter imeli vsled tega tudi slabe uspehe. Slovenščina je bila dalje izključena iz vseh uradov. Uradni jezik je bil madžarski, kar se je izvajalo tako strogo, da so celo uradniki, ki šo znali slovenski, raje' govorili po tolmačih s slovenskimi strankami, kakor da i>i se "omadeževali." Slovenska beseda je ostala le še v cerkvi. Po slovenskih pridigah se je poznalo, kako daleč segajo Slovenci. Slovenske pridige so bile v katoliških iu evan-geljskih cerkvah; židje so imeli .svojo službo božjo v madžarskem jeziku. I Kjer so prišli na ogrski mejii Slovenci v narodne manjšine, tam je izginil tudi slovenski jezik iz cerkve. Prišli so tje madžarski duhovniki, ki se niso več brigali za slovenski jezik pri župljanih slovenske govorice. Kjer pa je bila slovenska .pridiga nepretrgoma, tam so pridigovali tudi madžar- ski duhovniki slovenski. V Prekmurju delujejo namreč ponajveč domači slovenski duhovniki, nekaj pa je tudi Belih Hrvatov. Ker pa je sobotiški škof rabil slovenske prekmurske duhovnike radi znanja treh, oziroma štirih jezikov, v nemških in hrvatskih delih svoje škofije, je bil včasih na slovenskih župnijah nastavljen madžarski duhovnik, ki ni znal slovenski, in si je moral preskrbovati za svoje madžarske pridige navadno po kakem učite-lju-organistu prestave, da je mogel slovensko pridigovati. Gojijo pa je slovenski jezik domače slovensko ognjišče. Tam se je govorilo in pelo slovenski. •Tam sta oče in mati učila otroke slovenski moliti, sta razlagala in izpraševala slovenski katekizem. Tam so vzdrževali slovensko govorico stari narodni običaji n. pr. običaji na "go-stuvanjih/' Vzpodbudo za narodno zavest so dobivali Prekmurci v spoznanju, da onkraj Mure živijo Slo-velci, s skoro istim jezikom, ki so ga spoznavali pri svojih gospodarskih stikih in božjih potih na'Štajerskem. Svojo duševno narodno hrano ■so imeli .v svojem skromnem prekmurskem slovstvu. Molit-venike, zlasti mariborski "JJe-nec cerkvenih pesmi,'*' so si'kupovali tudi v knjižni slovenšči ni. Višek narodne izobrazbe je bil pri tistih, ki so imeli knjige družbe sv. Mohorja. To so bile zlasti župnije ob štajerski meji, in sicer: Beltinci po 60 naročnikov, Črensovci in Tišina, vsaka po 30 naročnikov. V celem je bilo v sobotiški škofiji okoli 200 naročnikov. Da je morala pri teb za narodno življenje tako težkih razmerah narodna zavest padati, je jasno. Po tisočletni odvisnosti od Madžarov ni imel od svetnega izobraženstva, ki je delovalo v Prekmurju, nihče več narodnega čuvstvovanja. Vsak radio! radio! radio! radio! RADIO! RADIO! RADIO! RADIO! ' ' 1 1 tansi in ozor! Ei DOLGOČASNO je življenje ob dolgih zimskih večerih, ako nima človek nobene zabave. Ali veste, da se tako dolgočasje v sedanji dobi prav lahko prežene t t^zft- KATEREGA DOBITE LAHKO BREZPLAČNO OD 1. OKTOBRA PA DO ZAHVALNEGA DNE ^THANKSGIVING DAY.) KATOLIŠKA TISKOVNA DRU2BA EDINOST je določila dobo od 1. oktobra pa do Zahvalnega dne (Thanksgiving Day) dne 27. novembra 1924. za dobo velike kampanje za NOVE NAROČNIKE ZA LIST "AMERIKANS-KI SLOVENEC IN EDINOST". —Uspeh te kampanje mora biti tak, da bo dal katoliškim Slovencem v Ameriki zaželjeni katoliški dnevnik. Zato ta kampanja 1 ZA ENEGA CELOLETNEGA AU DVA POL-LETNA DOBITE: NOVA NAROČNIKA RADIO APARAT, s katerim lahko sprejmete v krogu 25 milj od razpošiljeval-ne postaje (Broadcastfng Station), vse novice, govore, petje in koncerte. Vse to lahko slišite doma, ne da bi bilo Vam treba hoditi poslušati v mesto. ZA ŠTIRI CELOLETNE AU OSEM POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: RADIO APARAT IN SLUSALO (HEAD PHONE) SKUPAJ. Ako bi hoteli kupiti aparat in slušalo, bi Vas to precej stalo. Sedaj pa imate priliko, da pridete do tega popolnoma brezplačno. SE VEC drugih jako priljubljenih in dragocenih nagrad je razpisanih v tej kampanji. Pišite za pojasnila, ali pa prečitajte tozadevni oglas v listu "Ameri-kanalu Slovenec in Edinost." STARIŠI, poskrbite te dni, da dobite krasni Radio Aparat, kateri bo držal Vašo mladino z velikim zanimanjem ob večerih doma. Pa tudi Vi boste uživali zabavo. "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" stane na leto $4.00; za pol leta $2.00. Za stari kraj, mesto Chicago in Kanado stane letno $4.75; za pol leta $2.50. Pisma in pošiljatve naslovite: "Amerikanski Slovenec in Edinost" 1849-West 22nd Street Chicago, DI. RADIO! RADIO! RADIO! RADIOlRADIO! RADIO! RADIO! RADIO! če ne morete dojiti svojega otroka, mu dajte Eagle Mleko, hrano, ki je vzredila več močnih in trša-tih otrok kot vsa druga hrana za otroke skupaj. Tisočere matere e& izpričale . njega za-sluhe kot otroška hrana. Zdravniki ga priporočajo in predpisujejo, ker je čista, varna in lahko ^ prebavljiva hrana za otroke. Ni dvoma glede čistosti ali : sijajnih uspehov Eagle Mleka za hrano otroka. Vedno je čisto in sveže. Če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja. Knjiga m otroke ter razna druga dragocena navodila brezplačno. (2) 1HE BORDEN CM&tt ■ a— eiJj M m 11 Varil pomen iww i vir* javni nastavljenec, od najvišjega do najnižjega, je bil vzgojen V madžarskem duhu. Le duhovščina si je še ohranila z malimi izjemami ljubezen do zatiranega in preziranega prekmurskega ljudsva in njego-vego slovenskage jezika. (Dalje prihodnjič) A. R.: MATI. Vpliv glasoi' na otroka.. Otrokov sluh se razvija jako hitro. Dojenček spozna kmalu materin glas in razločuje ljudi prej po glasu kakor po licu. Njegov sluh je tako občutljiv, da se prestraši, ako govori kdo poleg njega osorno; ako ga nagovoriš s hrapavim glasom, se kremii in joče; ob kričanju, hudem ropotu otrok celo ogluši. Koliko otrok je dobilo v zibeli naglušnost, začetek gluhosti na stare dni. Mladi, mehki možgani so silno dovzetni za vpliv glasov; neprijetni jih razdražijo tako, da pride otrok ob spanje, da dobi boijastne napade, krčevito zvijanje. Sladki in rahli glasovi pa uspavajo, pomirijo in naravnost pozdravtio male občutljiv-čke. Indijanka položi otroka poleg kapljajoče vode; enakomerno in skrivnostno kapljanje vpliva na možgane kakor makov napoj. Tako tudi pesem uspavanka. Prva pesem je, ki jo spozna in vzljubi otrok. Ko se je privadi, ne zaspi brez nje. Še v težkih urah življenja se spominja mož pesmi, ki je uspavala žalostnega otroka, spominja se tolažečega glasu materinega.; Bil je kralj, ki ga je spremljala stara dojilja po vseh njegovih potih; kadar ni mogel i zaspati, potrt od nezgod dneva, mu je zapela pesem uspavanko kot Nekoč otroku. Kakor uspavanka, tako. se vtisnejo tudi drugi napevi in njih besede globoko v otrokov sluh. Mogoče je čutiLže vsak- do presenečenje, ko je zaslišal napev, ki se mu je zdel tako znan, in vendar ni vedel, kje in k(ty bi ga bil slišal. Morda ga jfe slišal v zibeli, morda celo v materinem telesu. Ljubko pojasnjuje ta spomin Lermontov: * "Ko nosi angel mlado duše na svet, "ji poje pesem iz raja. Njegov napev s£minja dušo vse dni na raj in mu vzbuja hrepenenje po večnem domu, iz katerega smo izšli in v katerega se vračamo." Tako dovzetna je torej otrokova duša za peto besedo, za glasbo, v kateri se mu razodeva beseda. Zato moraAo vedne paziti, kaj pojemo pred mlado, nedolžno dušo, treba jo je varovati, pred kvantarskimi po-skočnicami, treba jo je varovati strastnih besed, ki se vtisnejo v dušo in tlijo v spominu. Včasih se čudijo starši: "Le kje je pobral otrok tO?" Ah, kje? Na kmetih govorijo vse vprek pred otroki — kako nemarno govorjenje imajo ponekod hlapci in dekle, dninarji in drugi. ' V mestih mamica otroka lepo napravi in ga izroči pestunji. "Ne v cerkev," naroča, "tam je slab zrak, otrok bi obolel." Po parkih in vogalih se pa shajajo vojaki ali drugi fantje s pestunjo in mala dušica sliši mnogo, kar ji ostane v spominu. V kino, v operete, k vrtiljaku prihajajo že najmlajši otroci in vtisnejo se jim v spomin opolzlosti in sirovosti. Kdo misli na to, da bi varoval male dušice? "Otrok ne razume," se glasi izgovor. j'V * * * - Kako je škoda, da izginja iz naših domov pobožna pesem, da ne živimo več s cerkvijo kakor naše matere, ki so, spremljaje cerkveno leto z življenjem, pe-vale vsakemu prazniku svojo staro pesem. Pesem je odmev duše. "Klafarska" in "grda" je bila našim starim, če je bila le količkaj zaljubljena, zdaj pa ne slišiš skoraj druge. Kakor jih je bilo poprej nekam sram za- peti "zaljubljeno," tako jih je sedaj sram zapeti "sveto." Otrok s svojo mehko dušo pa je kakor zrcalo svoje okolice, ki si zapomni — saj je, žal, že od narave tako — rajši grdo kakor lepo besedo. Sveta pesem, domoljubna pesem, ljubka narodna blažijo otrokovo dušo. Pojte jih, matere in starejše sestre, pojte jih otrokom, pojte o deklici, ki je jestovala Jezuščka, ki je majhen, pa je svet, pojte o pastirčkih in angelcih, o danici, o soln-čku, ki gre črez hrib<^, o preljubem domu, pojte o vsem svetem in lepem, vodite otroke zgodaj v cerkev. Neizbrisen vtis /tisne mali dušici v spomin svetel oltar, glas orgel in pevcev. In sveta pesem bo blažila otroka, spremljevalka mu bo na vseh potih in spominjal se bo o praznikih in drugih prilikah ob njej svoje zlate mladosti — vezala ga bo na dom, na mater in njene nauke in ga varovala ter ohranila na pravi poti, tolažila ga bo v nesreči in bodrila še v smrtni uri! IVERI. Ekonomičen mož kupuje sam obleko za svojo ženo. • ' Nekateri ljudje so taki, da mislijo, da zanimajo njih ne- prilike tudi druge. • • Izvršuj sebi najbližjo dolžnost, katero smatraš za naj poglavitne j šo, druge dolžnosti boš zatem lahko opravljal. e Beseda "nemogoče" ne dona-ša ,sreče. Velike vrednosti je za človeka, če ne pazi samo na začetek, ampak ima tudi preračunan konec kakega dela ali dajanja. • Delo je najboljši lek slabih posledic pohajkovanja, w* GLASILO K.S.K. JEDNOTI HIT VREDNOST KATOLIŠKEGA TISKA. f? (Iacrpek ie- pastirskega lista ameriških nadškofov ip škofov povodom konference na Ameriški katoliški univerzi.) Delovanje katoliškega tiska je osobito velike vrednosti za našo Cerkev v tej deželi, kajti njegov namen je: širiti interese našega ljudstva z medsebojnim seznanjeni o napredku vere širom sveta; dalje popravljati napačna in zapeljiva poročila o naši veri in njenem izvrševanju in o prilikah ter pdtrebtiih slučajih razlagati našo doktrino na poljuden način. Da je torej mogoče dosegati zdravo versko sodbo, je katoliško časopisje nenadomestljivo in neobhodno potrebno. Znano je, da vitalne (bistvene) izdaje časopisja vplivajo na blaginjo naroda, ker se ozirajo tudi na principe morale. Na ta način se prej ali slej potom diskuzij rešuje vprašanje, kaj je prav in kaj ni praV; tako postopanje je s katoliškega stališča koristno vsemu našemu ljudstvu. S tem se daje strankam in posameznikom priliko zasledovati dogodke in probleme na pqdlagi izkušnje, katere je sv. Cerkev zbirala že več stoletij; zaeno pa tudi gladi pot k izboljšanju skupnih interesov. Ker kažejo katoliški časnikarji, svojo nesebično vnemo za dobro stvar, zato zaslužijo tudi več aktivne podpore kakor so iste dosedaj dobivali. Svoje prepričanje kažejo javno, da lahko sodimo njih blaga dela. S tem doprinašajo uredniki katoliških listov neprecenljive uspehe, kakoršnih bi ne dosegla nobena druga agencija v korist naših domov, družbe in šol. Ker odločen katoliški list vedno zagovarja verske točke, je osobito dandanes baš te vrste časopisje nujno potrebno. Katoliški tisk namreč dosti pripomore tudi pri vzgoji in izobrazbi naše ameriške maldine, ki rada čita časopise. Nabožne knjige in časopisje je v obče V korist vsemu našemu ljudstvu, ker si z njimi izpopolnuje znanje naše sv. Cerkve. --o- Kampanjski glasovi. VAŽEN NASVET Posestnik, kakor hitro si zgradi ali kupi hišo, gleda v prvi vrsti na to, da hišo ali posestvo zavaruje proti požaru. Kmet ne samo, da si zavaruje posestvo proti požaru, zavaruje si isto tudi proti nevihti; in ne samo, da skrbi, da ima zavarovano posestvo proti požaru in nevihti, ravno tako skrbi, da zavaruj* žitna polja in ostale poljske pridelke proti toči, povodnji itd. Ko si kupiš lep nov "avtomobil" ne Samo, da si preskrbiš državno licenco, da se smeš voziti, marveč preskrbiš si tudi zavarovalnino proti nesreči, ognju in tatvini. Posestnik ne ve, če mu bo kdaj hiša ali posestvo zgorelo, in vendar skrbi, da je posestvo proti požaru zaArovano. Kmet ne ve, če bo katerikrat zadela nevihta njegovo posestva Ravno tako ne ve, bo li povodenj ali toča vhičila njegovo žitno polje. Vseeno pa je v to svrho preskrbljen z zavarovalnino. Ti ne veš, če boš imel kako nesrečo z tvojim avtomobilom; ravno tako ne veš, ti li bo uničen tvoj avtomobil potom požara ali če ti bo katerikrat ukraden. Vkljub temu pa imaš svoj avtomobil proti vsem tem slučajem zavarovan. Sedaj pa poglej, kako je s teboj? Kakor gotovo živiš, tako gotovo boš prej ali slej moral umreti. Nisi gotov, da ti požar, nevihta, _ toča ali kaj drugega vniči posestvo, pohištvo, žitna polja, tvoj avtomobil, vendar pa si vkljub temu preskrbljen za take slučaje z zavarovalnino proti eni in drugi nezgodi. Na drugi strani pa veš in znaš, da smrt gotovo pride, toda za svoje življensko zavarovanje ne skrbiš, se ne brigaš. Ali «ne misliš, da je tvoje življenje več vredno, kakor tvoja hiša, tvoje pohištvo aH tvoj avtomobil? Pomisli to dobro in prevdari. Pomni, da si dolžan tvoji družini, .da zavaruješ tudi svojo lastno osebo, proti nesreči, smrti, bolezni in poškodbam. •Mogoče boš rekel: Za to imam še čas. Saj ne mislim še umreti. Dragi prijatelj, ne ti, ne jaz in nobeno človeško bitje na svetu ne ve kraja, časa, dneva ali ure, kdaj bo kateri iz tega sveta poklican. < Marsikateri je bil mogoče istega mnenja, kakor si ti. Marsikdo je odlašal in rekel, saj ne bom še umrl, imam še čas, da ee zavarujem. Mnogo takih, ki so z zavarovalnino odlašali, počivajo v hladni zemlji, in če bi kateri izmed teh mogel zopet priti nazaj, bi gotovo ne odlašal več, marveč ob prvi priliki bi se zavaroval proti nezgodom, proti nesrečam. Pomni, dragi prijatelj, da zadnjo oporoko ali testament lahko napraviš na smrtni postelji, zavarovati pa se ne moreš, ako si bdim. In ker ne veš, kje te čaka nesreča, ker ne veš, kdaj in lje te sreča smrt, ne odlašaj, zavaruj se sedaj, doktor je čas. N« le kot član poštene človeške družbe si dolžan zavarovati svojo lastno osebo, marveč dolžan si to storiti napram tvoji družini, napram tvojim sorodnikom. . In k je se boš zavaroval? Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota, prva in najbogatejša slovenska' katoliška podporna organizacija ji ona, Id te kliče in vabi pod svojo zastavo. Pri tej Jednoti se lahko zAfcruješ za smrtnino, poškodbe, bolniško podporo, onemoglost in starostno podporo. Nobena slovenska podpor-poraa organizacija ti ne nudi tega, kar ti nudi K. a K. Jednota. Zato dragi rojak, ne odlašaj na jutri, odloči se in pristopi takoj. JOSIP ZA glavni tajnik. < j l^iHVfi irfi zakona od t 1924. OPAZKA — Novi priseljeniški zakon, ki je stopit v veljavo dne v. julija, <924, V ntkakem ne menja predpisov splošnega priseljeniškega zakona od leta 1917, edino samenja stori zakon o kvoti, ki je Language Information Barvice, 119 W. 41st Street. Pristojbina ta. "permit" znaša $8, dočim stane priseljeniška viza $10. Kadar < v Združenih državah nastanjeni ameriški državljan Želi dobiti fe starega kraja svojo ženo In otroke, mlajše od 18 let, on mm« vložili prošnjo na bil.v veljavi od leta 1921. do bi*P^ljemškegako * nrisarja, da se jim dovoli vstop. 1924. Dosledno it novi zakon nanaša samo na številko oseb, ki smejo priti v Združene dršave ib> poedinih inozemskih dešel, katero Število sovemo: kvota, in na postopanje, pdkaterem se namenjeni priseljenec mora ravnati, da bo pripušlen v Združene dršave. Ra, di tega je treba v prihodnjosti pozabiti na stari sakon o kvoti in na njegove predpise in se ravnati po predpisih novega zakona o kvoti. Glavne spremembe. V prvem redu je novi zakon drastično imanjšal število oseb, ki _ smejo prihajati vsako leto, zlasti iz južnih in vzhodnih držav Evrope; z druge strani novi zakon odstranjuje nekatere potežkoče, ki jih je prejšnji za~ ko provzročeval, kot odločeva-nje glede pripodnasti h kvoti tekme parnikov preko oceana, da pridejo pred drugimi par-niki v ameriško luko in izkrcajo svoje potnike, predno je kvota izčrpana, itd. Novi zakon deli priseljence v dva glavna razreda: v izven-kvotne priseljence in v kvotne priseljence. Izvenkvotne priseljenci morejo prihajati v neomejenem številu, dočim kvotnih priseljencev sme prihajati le določeno število Ofvota). Tako sme iz Jugoslavije prihajati vsako leto le «71 kvotnih priseljencev. Izven kvot ni priseljenci (Non-Quota Immigrants.) Zakon navaja pet skupin priseljencev kot izvenkvotnih pri seljencev, in te so: * 1. Neporočeni otroci, mlaj$ od 18 let, kakor tudi žena državljana Združenih držav, ki je nastanjen (resident) v Združenih driavah. (Državljan, ki je odsoten iz Združenih drtov preko leta dni, se smatra da ni v njih nastanjen.) 2. Priseljenec, ki je bil poprej zakonito t>ripuščen v Združene države in ki se vrača po kratki odsotnosti v inozemstvu. Tak povratni sme dobiti dovoljenje '(permit) za povratek . Združene države od generalnega priseljeniškega komisarja (Com missioner General of Immigra-tion) v Washingtonu, ali le tedaj, ako je bil zakonito pripu-ščen v 'Združene drŽave. 3. Priseljenec, ki se je rodil Kanadi, Mehiki ali v kateri drugi neodvisni ameriški deželi, njegova Žena in neporočeni o-troci mlažši od 18 let — brez ozira, kje so se žena in otroci rodili — ako prihajajo ž njim aH k njemu. 4. Duhovniki vsake veroizpovedi, profesorji kolegijev, akademij, seminišč ali vseučilišč in njihove žene in neporočeni otroci, mlajši od 18 let, ako prihajajo ž njimi ali k njim. 5. Dijaki, najmanj 15 let stari, ki prihajajo v Združene dr žave v izključno svrho, da pohajajo kak priznani učni zavod. Priseljenci, ki spadajo h ka-terisibodi izmed teh petih skupin smejo prihajati | Združene države v neomejenem številu. AH ohi marajo od naj bližnjega ameriškega konzula izprositi in ddbiti takozvano izvenkvotno priseljeniško vizo (non-quota immigration visa). Izvzeti so oni povratniki, ki so si preskrbeli "permit," ali, ako ga nimajo, morajo tudi dobiti od konzulata izvenkvotno priseljeniško vizo. Povratnik, ki poseduje "permit" za povratek, na potrjuje kon-rolarne vize^ ^adar se povn* Združene države. Da se dobi "permit" je treba izpolniti po-tiskovino (Form 681).\ Formular te preft-«je more vsak poedinec dobiti, ako se* obrne ma. Za to prošnjo služi tiskovina (Form 688), katero je dobiti od generalnega priseljeniškega komisarja ali pa od Foreign Language Information Service. Kvotni priseljenci (Quota immigrants.) V drugo vrsto priseljencev spadajo oni, ki se vštevajo v kvoto. Ti so podeljeni v dve skupini: v prednostne kvote priseljence in navadne kvotne priseljence. Prednostni kvotni priseljenec (preferred quota immigrants) imajo pravico do prve polovice kvote, zato ameriški konzul v inozemstvu uva-Žuje njihove prošnje prej kot prošnje navadnih priseljencev. Kdo se prednostni kvotni priseljenci? V prvem redu neporočeni otroci, mlajši od 21 let, oče, mati, mož ali žena državljana Združenih držav, ki je sam vsaj 21 let star, nadalje priseljenec, ki je izkušen poljedelec, njegova žena in odvisni otroci, mlajši od 16 let, ki prihajajo ž njim ali k njemu. Tu se zopet omeiya žena ameriškega državljana,. namreč kot prednostna kvotna prise-ljenka. To pomenja, da ameriški državljan, vsaj 21 let star, kateri ni nastanjen/v Združenih državah, more dobiti svojo ženo kot prednostno kvotno pri-seljenko, dočim žena v Združenih državah nastanjenega ameriškega državljana sme priti kot priseljenka izven kvote. Kot prednostni priseljenec more priti tudi inozemski mož ameriške državljanke brez ozira na to, daJi je ona nastanjena v Združenih državah ali ne. Otroci nastanjenega ameriškega državljana do starosti 18 let smejo priti izven kvote, oni pa, ki so v starosti med 18. in 21. letom, vživajo prednost v okvirju kvote. Na vsak način, kadar ameriški državljan želi dobiti svojo družino ali gori omenjene sorodnike iz starega kraja, on mora vložiti prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja v Wa8hingtonu, da se tem sorodnikom prizna prednost v okvirju kvote. Za to prošnjo slu ži ista tiskovina kot za prošnjo glede izvenkvotnih sorodnikov, namreč Form 638. Na menjeni priseljenci pa morajo obrniti se k najbližnjemu ameriškemu konzulatu, da dobijo priseljeniško vizo. Ni treba nikake prošnje na generalnega priseljeniškega komisarja, kadar izkušeni poljedelci, ki so tukaj nastanjeni, hočejo dobiti v Ameriko svojo ženo ali neporočene otroke pod 16. letom kot prednostne kvotne priseljence. Inozemci, nastanjeni v Združenih državah (ne-državljani.) •H ne vživajo nikakih prednosti pod novim zakonom; tudi njihoVe žene in otroci morajo čakati, dokler ne pridejo na vrsto ali na red kakor vsi navadni kvotni priseljenci. "Affidavits," poslani od tukaj, nič ne pomagajo - namenjenemu priseljencu, kar se tiče kvote, ali konzul jih more zahtevati kot dokaz, da ne bo dotičnik v Ameriki padel na breme dobrodelstva. Priporočljivo je poslati tri prepise takega "affidavit of support" — enega za parobrodno družbo, l za konzula in enega za priseljeniško oblast. Vsi namenjeni priseljenci, iz-venkvotni ali kvotni, morajo dobiti ofl ameriškega konzula priseljeniško vizo. Imamo tri vrsta.teh viz: izvenkvotno (non quota immigration visa),,pred nostho kvotno (pteferred quota imatlgration visa) in kvotno priseljeniško Itftm visa). Namenjeni priseljenec naj sa obrne za na- vodila na ameriške konzulat. Ta navodila bo dobil v svoji materinščini in nra bodo več koristila, kot vsa raz tolmačenja, ki mu jftt utegnejo poslati sorodniki ali prijatelji iz Amerike. Novi zakon ne določa, kako število kvotnih priseljencev sme prihajati vsak poedini mesec v Združene države, ali predpisuje, da ameriški konzul ne sme izdati v vsakem mesecu več prednostnih in navadnih priselniš-kih viz, nego znaša deset odsto od vse 4etne kvote. Priseljeniške vize veljajo najdalje za štiri mesece,, na vsak način mora priseljenec dospeti v Združene države*., predno poteče rok, ki je naveden v priseljeniški kvoti. Zaročenke državljanov in ino-zemcev morejo priti v Združene države le kot kvotne frrise-ljenke in ne vživajd nikake prednosti za to, ker so zaročenke.' Le ako je tako dekle hčerka ameriškega državljana, mlajša od 21 let, ali pa ako je izkušena poljedelka, more priti kod prednostna kvotna priseljenka. Ako pa to ni, ona ne spada v prednostno skupino, pa naj je njen zoračenec ameriški državljan ali ne. Ako državljan Združenih držav hoče oženiti se z inozemko, stanujočo v inozemstvu, on mora odpotovati v inozeifetvo, jo tam poročiti in prositi od generalnega priseljeniškega komisarja v Wash-ingtonu, da se njej kot ženi ameriškega državljana izda iz-venkvotna priseljeniška viza. To prošnjo oziroma del iste more ameriški državljan vložiti, še predno odpotuje v stari kraj v svrho poroke, po poroki pa naj doda dokaz o izvršeni poroki. V tak^m slučaju bosta ameriški državljan' in njegova nevesta čakala, dokler konzul ne dobi rešitve prošnje iz Washingtona, da naj izda izvenkvotno vizo ženi ameriškega državljana. Državljan sme na-potitj, svojo zaročenko tudi v Kanado ali Kubo ali kako drugo sosedno deželo, ako jo dotič-na inozemska priseljeniška oblast tja pripusti. Po njenem prihodu v tako sosedno ozemlje, naj se ž njo tam poroči. Se pred tem pa naj vloži prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja za izdanje izvenkvotne vize in označi, kam naj rešitev pošlje. Ko ameri se H^g ški konzul v Kubi, Kanadi ali drugje dobi rešitev in se prepriča, da se je poroka. izvršila, bo novoporočenki izdal izvenkvotno vizo. Na tak način in s pravočasno vložitvijo prošnje si more državljan, ki se hoče poročiti z inozemko, stanujočo v starem kraju, prištediti mnogo časa. Inozemec (nedržavljan), na stanjen v Združenih državah, ne more dobiti svoje žene na tak način, razun ako je izkušen poljedelec. V takem slučaju on more odpotovati v stari kraj, se tam oženiti z inozemko. On potem se bo povrnil v Ameriko kot izvenkvotni priseljenec, njegova žena pa more dobiti prednostno priseljeniško vizo kot žena izkušenega poljedelca. Ona more odpotovati ž njim ali pa sama kasneje. Nedoletni otroci inozemske vdove, ki se poročijo z ameriškim državljanom, se ne smatrajo za otroke ameriškega državljana. Oni ne morejo priti v Združene države niti izven kvote, niti kot prednostni priseljenci, razun ako jih jtf ameriški državljan posinovil (adopti-ral) pred l.< januarjem, 1924, v katerem slučaju oni veljajo za otroke ameriškega državljana -o- St. Clairski paberki. (Piše urednik.) Odkar živim na iztočni 120. cesti v Glenville, sem že enkrat omenil, da je tam večina Abrahamovih sinov in hčera, oziro- .........., ma judov. So sicer vsi ameri- vižo (quota im- kanizirani in O. K., samo v torek zvečer dne 7. oktobra sem pa skusil, kako sitno ja živeti med njimi. Tedaj so judje obhajali svoj največji praznik 'Tom Kippur." Vse bližnje trgovine so bile zaprte od naj manjšega branjevca do največje department trgovine., In ne samo judovske, ampak tudi druge. Iz simpatije do judov smo morali vsi Yom kippur ja pbha-jati, tudi katoličani in kristjani. Ko je bila ; večerja na naši mizi, je nam zmanjkalo kruha. Vse zaman! Morali smo prestati večerjo brez kruha, ker so bile isti večer prav vse trgovi ne v Glenville na čast j udom zaprte. Ta dan sem podkrižal v pratki, da bom prihodnje leto na Yom kippurjev dan kupil kruh pri našem sobratu Hab- janu na St. Cjlair Ave. * Že dostikrat sem čital in čul o velikanski Knausovi električni preši za grozdje. Zadnjo soboto popoldne sva si jo ogledala s Tonetom Strnišem. Človek ko pride kak dan v mesecu oktobru na Jernejevo dvorišče, si ■e more predstavljati, kaj vse se vrti in vrši ondi.. Vsak največji "show" ameriških ki no-gledišč je ničla proti temu Naš mojster Jernej bi lahko računal $1 "admišna" za vsakega gledalca. Predstavljajte si: cele tri tone grozdja so naenkrat spravil v prešo; meni se je najbolj smilil oni debeli mož, ki ni mogel sproti metati in prazniti polnih košar finega ohijskega grozdja v ono pripravo, ki je krasne grozde metala v prešo .Vse gre kakor v peklu na elektriko. Vse po taktu in mehanično. Zelo ga pihnejo tudi one rjave rjuhe, kjer se sladki ohij-čan najprvo preša; pip, pump (sesalk) je pa toliko, da kar človeka zmeša. Meni se je naj bolj dopadla ona velikanska kad tam pod streho, ki drži devet tisoč galon. Kaj je v oni kad si lahko mislite. Pravijo, da bo baš ta Jernejčkova kad dosti pripomogla, da nam ne bo treba na zimo trpeti žeje. Po dovršenem komisijonel ogledu^ je naju Mr. Knaus peljal v svojo klet. Baš tedaj sem se spomnil na mojega dragega znanca in prijatelja Mihata iz Bridgeporta, O. Revež tarna, da tam še praznih sodov in vinskih preš ne smejo imeti. Prav omilujem ga. Ce imajo ondi dosti slovenskih "plumberjev, bi mu svetoval, da napelje posebno in skrivno podzemeljsko cev iz Knausovega dvorišča do njegove hiše (125 milj daleč) IBtvar in naprava bi se mu bogato izplačala. Ker imam doma fin radio aparat, slišim in Čujem vsak večer skoro> vse važne novice širom domovine. Zadnji torek so v Dallas, Tex., jamrali, da v celem mestu ni ene ženske za nastop v neki igri, kjer mora imeti ženrika «■ t__» «'•> »I Upravni stroški___ 90.00 t ■ Skupaj -----------1 898.50 Preošt. 30. sept., '24 $38,048.36 ioŠIP ZALAR, glav. tajnik. Joliet, DI, 10. oktobra, 1924. •7--O- Rezultat letošnjega ljubljanskega veleSejma. Jednota 446.50 delka 121.43% • Od ustanovitve do 1. oktobra. 1924 znaia skupna Unletana podpore $M02412*0. P ' C^VNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 02nd St. f^u I. podpredsednik: Matt Jernjan, 332 Michigan Ave., PaekleTcato. II. podpredsednik: Anton Sknbic, P. O. Aurora, Milka. " ^^ III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Shebovgan, W»s. Glavni tajnik: Josip Zalar. 10O4 N. Chica»o St, Joliet, ^ i,neDwy*an' w»-Pomožni tajnik: Steve a Vertin, 1004 N. Chicago St.Jeliet m. Blata j nik: John Gfahek, 1012 N. BroadwayTj^st, n^^ Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 305 So. SocoudSt, Steelton Pl Vrhovni zdravnik: Dr. Joe. V. Grahek, R. 303 Aam. lttto Bakk Blda 000 Grant St at Sbtfh Ave., Pittsburgh, Pa. ^^ NADZORNI ODBOR) Frank Opeka, 20—lOth St, North Chicaga, IIL John Jerich, 1849 W. 22nd St„ Chicago, IIL John Germ, 817 Eaat "C" St, Paeblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. «A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, IIL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. _ PRAVNI ODBORI John Dechman, Boz 529 Foreat City, Pa. ohn Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. j UREDNIK "GLASILA K. S. k. JEDNOTE": Ivan Zupan, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 828. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote aai 'se pošiliaio m glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chlcigo St,Joliel 111, dopise društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino na Sa "GLASILC K. S. K. JEDNOTE", 0117 St Clair Ave, Cleveland, Ohio. " 300.00 Velesejraski urad je zbral natančne rezultate letošnjega velesejma. Iz te statistike posnemamo : Letos je razstavilo na vele-sejmu 726 tvrdk, od teh 148 inozemskih. Lani je bilo 776 razštavljadcev, od teh inozčm-cev 191?' Iz tega razvidimo, da se je število razštavljadcev zmanjšalo, kar je povzročilo dejstvo, da se je v paviljonu, kjer so bili lani še razstavljelci, namestila razstava prirode Slovenije. Opaziti je tudi, da je število inozemskih razstavljalcev padlo. Bripuščene so namreč k razstavljanju one inozemske firme, ki proizvajajo predmete, katerih ne producira domača industrija. Razstavljalcev iz Slovenije je bilo 423 (lani 440), iz Hrvatske in Slavonije 112 (lani 130), iz Srbije pa 40 (lani 15). Od inozemstva je bila naj-močnejš ezastopana Francija s 38 rastavljalci (lani 22), na slede Češkoslovaška s 28 (lani 26), Avstrija s 24 (lani 62), Italija s 23 (lani 1!), Nemčija s 18 (lani 48), Belgija z 10 (lani 16), Amerika s 6 (lani 8), Anglija s 5* (lani 6), in Švica z enim razstavljalcem (lani tudi eden). V letu 1924 je bilo od 723 razstavljalcev industrijskih podjetij 581, trgovskih podjetij pa 132. - O uspehih letošnjega velesejma govore sledeči podatki: S splošnim uspehom velešej-ma je zadovoljnih 90.2 odstotka vseh razstavljalcev, medtern ko jih ni zadovoljnih 6.6 odstotkov, 3.2 odstotkov pa se jih ni izrazilo. Velik* pdfren velfesčjma leži tudi v pridobivanju novih zvez. Tudi v tem oziru je velesejm v odlični meri zadovoljil vse raz-stavljalce. Tudi v pogledu organizacije so izražali vsi razstavljalci svojo zadovoljnost. Velika večina razstavljalcev bo prihodnje leto zopet prišla ha velesejem. Nekako dtfe tretjini vseh razstavljalcev sta se izrazili za to, da je bodoči. velesejem v avgustu prihodnjega leta, 13 odstotkov jih je za september-ski termin, neodločenih pa 25 odstotkov, KupČijski uspehi posameznih strok na velesejmu so bili dobri. Z ozirom na posamezne stroke jč bil v kemični industriji, stavbarstvu in kozmetiki uspeh zelo dober. V industriji 'železa in jekla, puškarstvu, kovinskih izdelkih, poljedelskih strojih, avtomobilih, elektrotehniki, papirni industriji, kartonažpi stroki, pohištvu, v lesni industriji v splošnem, v usnjarski in tekstilni industriji, v klobučarstvu, galanteriji in industriji živil je bil poslovni uspeh dober. Ed£no stroka — lončeno blago in steklo izkazuje pomanjkljiv rezultat. Statistika stanovanjskega u-rada izkazuje letos še enkrat več kupcev kakor lani. Natančne podatke se ne more še objaviti. Povpraševanje je bilo večje kakor lani. Tudi kupcev izven Slovenije in inozemstva je b{lo veliko več kakor lani. Letošnji obisk velesejma cenijo na približno 140,0Q0 oseb. Vsekakor pa moramo biti z letošnjim velesejmom v vseh ozirih zadovoljni. Upamo tudi, da bo velesejem v letu 1925 prinesel še večji razmah našemu gospodarstvu in da bo izkazoval še ugodnejše rezultate, kakor jih izkazuje letos. 157......................................127.72 ...................................... 100.00. 158-................... 30.72 1»................. 75.17 ' 101---------------- 41.01 102 .________________580.45 103 .......................................491.21 164.........................145.62 *..•••«,•••*. 105................. 89.94 f60.,MMMMtM*«M*M 68. IS .................................... 1 67».••••.•••••........ 1 7.03 HMItMM»HII«MM««tfMM«IMtNMHW«»Hlt**»M*i 168........................................164.58 ............................................urni 109---------..;.__________555.00 170.................. 29.31 17!....,.....................50.99 172 ..............1.. 158.77 • 173 .................... 73.13 174................... 43.80 17a~.™."" 77.50 17 7............... , 26.20 , 17 8...............................39.62 .................................................... 179.................... . 16.33 r8Q.__________________________66.17 182_______________________20.47 183.:...................22.04 ________ 1000.00 187.................... 51.80_ _$26£30.97 .—...$10471.00.---------$750.00—.....31924.00$350.00 Preostanek 1. septembra, 1924 ..........................................................$1,218,094.01 Prejemki tekom meseca septembra, 1924: Prejeli od društev ...............................................................$20,230.97 Obresti ...................................-............................................. 2,813.00 Dobiček pri nakupu obveznic Pulaski Co, ,Ark......... 288.50 $ 29,332.47 * % $1,247,427.08 Izplačali: - . . Posmrtnine .................................................................'....>.....$16,471.60 Poškodnine .................................................................-....... 750.00 Centralne bolniške podpore ............................................. 1,924.00 Onemogle podpore ........-...............-..................................... 350.00 Upravni stroški .................................................................. 3,332.11 $ 22,827.71 Preostanek 30. septembra, 1924 _________I—...................................■..$1,224.509.37 Meseca sept 1924 kupliene obveznice: $10,000.— Countv of Pulaski, Ark. Arkansas £ Missouri Highway Dist. 5%. $20,000.— Ohio Elcctric Power Co. 6j/% $20,000.— Northwestern PubUc Service Co. 6%%. Joliet, IU. 9. okt. 1924 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. 08.00 saoo KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925. STARE veljavne nagrade za POSAMEZNE ČLANE (ICE): A. Za vsakega novega člana (ico) odraatlega (aktiv- nega) oddelka prejme član(ica), Id prosilca predlaga $1.00. B. Za vsakega novega člana (ico) mladinskega od- delka prejme član(ica), ld ga predlaga SOc. C. Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRU- ŠTVA za OBA oddelka, aktivni in mladinaki: L nagrada $25.00 za ono društvo, ki bo od 1. jul. do 31. dec. L L pridobilo največ članov ali članic. II. nagrada $15.00. III. nagrada $10.00. PROŠNJA NOVEGA DRUSfVA ZA SPREJEM V jfeDNOTO. Novoustanovljeno društvo v Homer City, Pa, želi pristopiti v K. S. K. Jednoto. Imena prosilcev in prosilk so: Mary Felicijan, Mary Gorichan, Anie Unetich, Frank Felic-jan, Frank Kozele, Andy Unetich, Karol Klemene, Frank Gorichan, Matija Golob, Tomaž Košič, Imbro Vlahovac, Anton Ko-vach, Annie Farenchak, Frank Farenchak. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111, 14. oktobra, 1924. NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljav, ne za pridobivanje članstva za aktivni in mladinski oddelek: D. PRVA akupina društev, broječa do 100 članov: I. nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, IIL nagrada $15.00. E. DRUGA akupina društev, broječa od 100—200 članov I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, IIL nagrada $15.Q0. F. TRETJA akupina društev, broječa nad 200 čla- nov: I. nagrada $50.00, II. nagrade $25.00, III. nagrada $15.00. Finančno poročilo K. S. K. J. za met. sept. 1924. Asesment st. 9-24. Finančno poročilo mladinskega oddelka K. S. K. Jednote za mesec PUi. u«. 9-24 ...J$ 516.13 766.91 ... 230.04 257.02 ... ... 305.47 787.21 776.73 > 183.17 31.13 179.74 400.47 ... 93.98 _.. 388.67 _ .... 247.14 ,... 166.95 45.91 .„ 212.95 .„ 104.82 139.24 _ 8.52 .... 1,030.91 ... 720.07 ... 469.59 ... 126.44 ... 197.68 .... 192.00 ... 22.44 167.06 341.17 ... 393.37 178.80 324.33 - 113.90 ..... 122.59 166.58 482.95 ... 75.02 .. .... 223.95 ... .... 338.32 .... - 181.47 .. .... 392.38 .. ... 256.64 ... 144.91 .... 505.52 ... 105.56 ... 171.60 37.04 _. 364.83 .... .... 308.32 .... 247.97 59.76 140.60 ... 9.98 ... 247,07 .. 51.33 > 112,77 87.92 „ ... 239.28 ... 324,74 Smrtntoa ...$ 1000.00.. ... 1500.00 FoSfcod. Cent. bol. podp. Onem pod. ........................S 62.00 jft^p9 KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODP. ORGANIZACIJI: K. S. K. JEDNOTI! SEPTEMBER, 1924, vpue. •«««. $ 29.55 . 45.15 . 10.05 5.20 ~ 9.60 36.75 . 37.35 . 10.65 9.30 . 23.70 2.40 9.60 . 11.55 _4 1.20 2000X0 16.00 04.50 1000.00 2500.00...........J8100.00.. ______________________ 200.00 J5100.00 1000.00.. 50.00 1000.00 68.00 50.00 40.00 205.00 40.00 50.00 60.00 850.00. 100JD0. 800.00 100.00 1000.00. 86.00 70.07 23.52 100.11 136.89 171.35 60.62 62.65 164.80 150 12 449.93 79.97 144.13 51.39 450.00 1300.00 178.44 285.37 112.76 96.75 201.41 56.94 165.89 212.30 149.72 153.78 102.40 lHg.54 ,W2n 0J.56 295.85 52.70 64.47 113.32 11 !*) Skupaj____________$1,219.05 Preost. i. sept., 1924 $86,797.03 Prejeli od društev „ 1,219.05 Obresti____.___ 930.78 SkupiJ _______$38,946.86 Izplačali: Posmrtnine___$ 750.00 Za prest, član (ice _ 58.50 KSAVER IVJEŠKO (Ob 50-letnici njegovega rojstva.) Za Ko!«4nr dmibe IT. Mohorja napiaal NARTB VELIKONJA Letos obhaja petdesetletnico svojega rojstva naš odlični pisatelj in pesnik, ljubljenec mladine, Ksaver Meško, katerega prvo pisateljsko delo je bilo namenjeno Mohorjevi družbi; kot tretješolec je zanjo napisal povest, ki sicer ni izj&la v Mohorjevih knjigah, temveč bila obelodanjena šele leta 1908 v "Miru." Resno je začel pisate-ljevati kot bogoslovec v Mariboru leta 1896 v "Ljubljanski Zvon," "Hrast," "Trnje in la-vor," "Kam plovemo?" so njegova dela iz onih dni, ki so obrnila pozornost na novega pisatelja. Od tega časa je napisal celo vrsto pesmi, črtic in pove-stic, povesti in dramatičnih del. "Ob tihih večerih," "Mir božji," "Slike in povesti," "Na Poljani,". "Mati," "Na smrt obsojeni," "Pri Hrastovih," "Volk spokornik," "Naše življenje" in druge. V vseh različnih leposlovnih slovenskih listih in zbirkah "Slovenske Matice" srečuješ Meškovo ime. Mohorjanom so predvsem znane otroške povesti in sličice v treh zvezkih: "Mladim srcem"; pozornost je vzbudila tudi črtica "Norec" v Koledarju leta 1900. Kdo ni od mladih Mohorjanov čuvstvoval s "Poljančevim Cen-ckom" in "Cigančkom," kdo ne pozna prelepe črtice "Petelin in gosak?" V vsakem svojem spisu odkriva Meško tajinstvene globo-čine nežnih, trpečih, globoko-čuvstvenih src, ki jih je svet razžalil, grešil nad njimi teh jih ponižal. Zanimanje za duševno življenje človeka je bilo znak Meškovega umetniškega nastopa, zanimanje za vse, kar kreta človeško dejanje. Meško je so-ustvaritelj slovenske psihološke novele, pravijo literarni zgodovinarji. V pripovednem pesništva je značil njegov nastop v Sloveniji pravcat prevrat. Zato ni čudno, če smo se takrat, kar nas je sedelo na šolskih klopeh, zgrnili okoli Meška kot novega vid-ca v pesniškem svetu, kot vodnika v nove jezikovne in umetniške skrivnosti. Pisatelj sam toži v "Obiskih" dr. Izidorju Cankarju, da je pisateljski pot trnjav! tudi njemu ni prizaneslo življenje s trpljenjem. Prav njegovo pisateljevanje, njegova ljubezen do domovine sta trpljenje od prevrata sem povzročila in povečala. ■K tff* fnik ljubljen od svojih faranov, prijatelj, tolažnik in učitelj | ljudstvu. "Meško je kot pisatelj in človek čuvstvena lirična narava," pravi dr. Ivan Grafenaudr v ; svojem 4. (Meškovem) zvezku Zbirke slovenskih povesti, "žensko nežen iif občutljiv je v svo-ijem čuvstvovanju, poln ljubezni Ido revnih in trpečih lju«y, do ubogih na umu, do slabotnih, teptanih in blodečih duš."' Meško je glasnik pravice slabotnih in ponižanih. S svojim hrepennejem po lepoti in dobroti, s svojo ljubeznijo do domovine in do dobrih ljudi, svojo željo, da se ves svet ^pomni bednih in zatiranih, da se usmili šibkih, je naravno užgal mlada srca. On ne obsoja, temveč razgrinja z usmiljem slabosti človeškega srca ter prepoveduje duha odpovedi in za ta jevanja, ljubezni do Boga in do bližnjega. Njegova beseda obsoja z gnusom in zaničevanjem le zavedno zlobo, obsoja one, ki ne poznajo ljubezni do domovine ("Mati"), one, ki so v narodni zagrizenosti krivični ("Na smrt ob3ojeqi") in samopašneže, ki ne poznajo krščanske ljubezni do bližnjega ("Pri Hrastovih"). Z drugimi, ki tavajo, trpijo ter iščejo resnice in lepote, pa je usmiljen, kot more biti usmiljen le Kristusov svečenik, odpušča in opravičuje, tolaži in dviga človeška srca, kakor je to delal veliki Učenik. Venec, ki mu ga morejo Mohor j ani pokloniti ob njegovi petdesetletnici, ta venec si je Meško sam spletel s svojimi ne-številnimi deli: "Na Poljani" — povest slovenske družine in domovine — "Ob tihih večerih" — skrivnosti polne črtice — Mati" — drama krvavečega materinega srca, drama domovinske ljubezni — in omenjene zbirke otroških črtic so svetli biseri v tem vencu. Meško se je v svojih delih vsega daroval svojemu narodu. Dostavek ured. "Glasila." Jubilar č. g. Meško je dobro znan tudi čitateljem našega lista, ker je zadnja leta naš so-trudnik. V tem času je napisal že marsikaj lepega baš za naše "Glasilo." Za objavo nam je svoječasno poslal tudi svojo krasno povest "Na Poljanah" in "Ob tihih večerih." Letos na zimo bomo pa priobčili še njegovo zgodovinsko sliko "Črna smrt" Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" in številni čitatelji tega lista kličejo tem potom Rev. Meškotu k njegovi 60 letnici: Se na mnoga, mnoga leta! REV. KSAVER MESKO, 1874—1024. Rodil se je 28. oktobra, leta 1874 pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Študiral je v Ptuju in Celju, kjer je matUriral leta 1894. Za mašnika je bil posvečen leta 1898. Kot kaplan je služil v škocijanu v Podjuni in na Višarjih, potem kot župni upravitelj v Knezovem nad Trgom in Št. Danijelu nad Pliber-kom. Leta 1901 je postal tam župnik ter po šestih letih dobil župnijo na Žili. Ob povratku je za koroških bojev moral zapustiti svojo faro in vse imetje, trpel nekaj časa v ječi ter se po daljšem tavanju po Sloveniji kot begunec brez doma in krova Gradcu na Štajerskem. V nas- ___ _ _ ___ . . . . . • . naselil nazadnje v Selih Slovenjgradeu. Povsod je Meško kot > duhov Italijani o Mešku "Piccolo della Sera" od 22 avgusta t. 1. prinaša pod naslovom "Ženske oči in moško srce." (Occhi di donna e cuore d'nomo in 3 pod naslovom: Ksaver Meško: una delita ta figura di scrittore sloveno) topel poldrug-kolonski članek o Mešku. Članek je spisal Umberto Urba-naz-Urbani, opremljen je z Meškovo sliko. V prevodu bi se glasil tako-le: "Oton Zupančič in Ksaver Meško sta v tem Času dva najpopularnejša pisatelja v Sloveniji. Oba sta se tnala — prvi kot predstavnik moderne liberalne struje, drugi kot repre-zentant katoliške moderne — preriti v umetnosti tako visoko, da so ju morali občudovati celo nasprotniki. Ker se pridržujem Zupančiča za drugič, naj izpregovorim danes o Mešku. Svoje življenje je prebil v raznih župnijah slovenskega Štajerskega in Koroškega. Sedaj živi v Selah pri Slovenjem protju drugimi slo-— je bil od dunajske vlade za- radi svojih protiavstrijskih nagnjenj. Takoj v začetku vojne, je bil obdolžen, da je dajal znamenja Italijanom, in je bil vržen skupno z župnikom Trun-kom in odvetnikom Ghonom v beljaške zapore." Dr. Izidor Cankar pravi v svojih "Obiskih" pri slovenskih literatih 'in umetnikih o Mešku, da je Meško v življenju tak kot v svojih knjigah: senzativen, obziren, vljuden. In zares sen-zativnost je nadvse značilna za vsa Meškova dela. Glavna zasluga tega plodovitega pisatelja j* da je uvedel v slovensko književnost psihološko novelo. Ce bi Meško pisal pesmi, bi bil velik lirik, ki bi ga lahko stavili poleg reformatorja slovenske lirike, O. Zupančiča, v isto vrsto. Meško je napisal: "Kam plovemo," "Na Poljani," alegorično povest, ki predstavlja Slovenijo, nekaj dram, precejšnje število dragocenih novel, nekaj psiholoških študij in več mladinskih del. Njegova proza je pisana v pesniškem ritmu, v njej diha poezija stvarstva in pokrajine in je odmev duše in src njegovih junakov. V Meš-kovih delih stopa dejanje v o-zadje; bolj kot dogodki, ki so pri njem le nalahko skicirani, kot na sliki inpresionističnega slikarja, miče Meška notranje življenje njegovih oseb. Meško je velik umetnik v analiziranju človeške psihe. Zadostujejo mu motivi kot na primer agonija jetičnega študenta, tavanje berača, ki se je izgubil in je umrl v snegu, prvo srečanje mladeniča z dekletom, slika grofice Nelle, ki spominja na žalostno zgodbo Filomele in že ti ustvari mojster novele izredne popolnosti. 'O Meškovem pesimizmu se je mnogo pisalo. Slovenski pesniki in pisatelji, ki so po poklicu, duhovniki, so po veliki večim pesimisti. In če iščemo izvor Aškerčevega pesimizma, kuse je uprl cerkvi to dogmam, v njegovem nemirnem duhu in v njegovi orijentalski fantaziji, izvira pri Gregorčiča Medvedu in Mešku globoko iz njih srca. Gregorčič, ljubezni željan, je izlil svoje srčne bolesti v melodij ozn e lirične pesmi in si je pri tem Nakopal neprijaznost. Meško pa nam odkriva svoja razočaranja s še večjo odkritosrčnostjo v svoji harmonski prozi. Govoriti o vseh njegovih delih bi bilo preveč. Naj nam bodi dovolj, da poznamo intimnega in rahločutnega Meška. Na tem polju nima Meško tekmeca v jugoslovanski in morda rtiti v evropski literaturi, kot meni znani kritik Ante Petrovič. To je čisto njegovo polje: boj med delikatno dušo Svečenika in senzitivnim srcem moža, boj analiziran po velikem umetniku, ki ga je sam prebojeval. Meško stopa na bojno plan brez hinavščine in brez . obupa in brez omedlevice. Kot sveti Avguštin je preizkusil vse izkuš-njave sveta in vse strasti mesta in se je potolažil v mislih, da ga lahko uteši samo neskončno bitje, samo Stvarnik človeškega srca. Vendar se dogaja, kot pravi Pascal, da ima srce svoje razsojanje, ki ga naš razum ne more doumeti. Ubogo srce toči dalje svoje krvave solze. Po poljubu, ki ga je dal kon-tesi Nelli, toži naš rahločutni pesnik: "Vsak drugi bi v takem trenotku trepetal v neskončni sladkosti, vsakemu drugemu bi se v takem trenotku razžarelo srce v solncu žive sveče, vsak drugi bi pfevajoč shranil v srce velik jasen dan — v mojem srcu je bila noč temna kot tista, ki je legala na mesto ... in moja duša, moja uboga duša je bila tedaj zgubljena, mrtva T' In kako je lepa "Legenda čudežnih oči!" Ljubezen duše, ki lije iz oči, da objame duše in srca. In ker mu duhovniški stan prepoveduje zemeljsko ljubezen; bi rad ohranil vsaj oso breztelesno, brezmadežno eterično ljubezen, ko je zaman plakal po svoji mladosti, po ji izgubljeni brezekrbnosti, po svoji sreči, ki jo je zaman iskal na svetu. Da bi ohranil tisto čisto ljubezen, izjavlja pesnik, da v "tej ljubezni ene manj čiste misli. Le njene oči sem ljubil in nič drugega na njej. In tiste oči so gledale jrfsno, pobožno, nedolžno . . ." Pesnik je prisiljen, da živi na grobovih svojih idealov, na grobovih svojih sanj in svojih čuvstev. Od grofice Nelle se je poslovil tožeče: "Odšla je tiha razočarana in kako sem odhajal jaz . . . Najino srečanje je bilo kot sanja, kot žarek, kot blisk v temni noči. Blisk, ki razsveti od vzhoda do zahoda noč, da je nato tembolj grozna. cerkev. Edina njena sreča in veličine je, da izgoreva v bližini božji. Tako je izgorevala v samotni gozdni bajti Marija, mlida žena Jakobova. Nešna in slabotna že poprej, so ji zadnji težki časi povsem spodkopali telesno moči, izpili ji poslednje "življenjske soke. 2e nenadno slovo moža, ki je mpral kar čez noč pod puško in zapustiti ženo in petletno hčerko Anico sami. Potem vedna skrb zanj, kje je, kako se mu godi, se li bo srečno vrnil. Skrb, ki je glodala na srcu noč in dan, je grizla korenine njenega življenja tem huje, odkar ni bi- lo več pisma od njega in so Šle Kot sanja je bilo najino srečal po deželi čudne govorice, prita- nje j šla je mimo mene kot mi sel na žarečo srečo in je izginila kot bogastvo in sreča pravljic. . . Tako se nam v tajnost-nih tihih nočeh včasih bližajo dragi mrtveci; Pridejo in komaj jih ugledamo, izginejo . . ." Evo intimnega Meška. Stan, ki se ga je oklenil, mu ne dovoljuje zemeljskih radosti, ki jih je sanjal v mladeniškem ognju, in poet joče na grobovih: njegova sreča se mu smehlja skozi kopnene zaobljube od onkraj časa in sveta, onkraj življenja in smrti; a vkljub vsemu se mu ne utešijo bolesti, se mu srčna rana ne zaceli. Pesnik pravi Bogu: "Vedi, da v vsem svojem življenju nisem poznal ne zadovoljstva ne veselja, ne solnca, ne sreče, zakaj vse svoje življenje sem se mudil na grobovih in sem plakal . . "Ob titiih večerih," zbirka, ki obsega tudi ta lirična, sentimentalna in mistična premišljevanja velja za najboljše Meškovo delo. Po daljši analizi tega dela pravi kritik: "Pod duhovniško obleko je sicer živelo srce. Zakaj ni je umetnosti, da bi napravila srce neobčutljivo. In tako se je obnovil v srcu pesnika boj, ki je plapolal že v prvih puščavnikih pri kristjanih, boj mesa i duhom, boj Čutov z vestjo. Vsaka starost je bila kača izkušnjava, vsaki ideal kerub s ognjenim mečem: Kače in kerubi so bili hud boj v malem človeškem srcu. Za srečo so obogateli Meško- vi srčni boji literaturo za nov slap ne morda minljivih romantičnih plačev, kot so bili v navadi v preteklem stoletju, ampak prisrčnih solz, bleščečih se v dragocenih biserih, polnih globokih čuvstev in pristnih modernih inspiracij. A. š. K smer Afriko: Pod Marijinim plaščem. Svet tam zunaj je blaznel in divjal. Kraljem in cesarjem so bila njih kraljestva in cesarstva premala in pretesna. Preslep-Ijeni od pohlepa po moči in svetovni veličini, so pozabili, da bo nekoč, prav kmalu morda, tudi njih dom tako neznaten in tesen kakor dom zadnjega nema-niča in berača. Da bi si naro-pali Še več sveta, so iztrgali družinam može, mladeniče in otroke te^ jih pošiljali v vojni metež. In svet je tonil y krvi . . . Bogatini so bili nezadovoljni s kupi zlata. Imeti so ga hoteli hribe in gore. Pa so na-hu j skali narod na narod, soseda na soseda, brata na brata; ti se naj tepo in morijo, oni pa bodo spravljali v žitnice in bogateli, kjer niso ne sejali ne želi . ►. Tako tam zunaj v svetu, kjer se je boril za cesarje in bogatine in je moril ljudi, ki jih nikoli v življenju videl ni in mu niso nikoli storili trohico hudega, ne ga razžalili z naj nedolžne j šo besedico, med drugimi milijoni iužnjev tudi drvar in oglar Jakob. V siromašnem Jakobovem domu v gozdu pa je bik) tiho in mirno. Še preveč tiho in mirno. Kakor jO pač tiho in mirno, kjer v bolezni, v bedi in pomanjkanju, v pozabljenoati in zapuščenosti izgoreva človeško srce, samotno in zapuščeno kakor sveča, ki so jo pozabili u-gasniti, ko so zaprli in zaklenili jene, plašne in potne groze, da so bili uničeni v Galiciji celi slovenski polki. Je li med njimi tudi Jakob? Navrh pomanjkanje, ko sama ni mogla mnogo delati, ves prejšnji zaslužek možev, ki so od njega vendar mirno, dasi skromno živeli, pa je hipoma prenehal. Dolgo ni marala leči, dolgo je kljubovala bolezni, iz strahu pred smrtjo, v upanju, da se mož vrne in ga še vidi. Še bolj iz ljubezni do otroka, iz skrbi za otroka. Saj se je tudi smrti bala samo iz ljubezni do hčerke. Naposled se ni mogla skoro več držati pokonci, še manj je mogla delati. Močnejša je bila bolezen nego njena volja, njena ljubezen. . In čuti, močnejša pd njene ljubezni bo tudi smrt! Kak dan je prišla kaka dobra ženica iz vasi, da je kaj skuhala, kak dan tudi ne. Teda^ sta jedli z Anico suh kruh,'če sta ga imeli. Ali pa se je toliko posilila, da je vstala in z veliko težavo skuhala kaj toplega. Mnogo tako ni mogla, ker imeli nista Danes se čuti posebno slabotno. Le s težavo, šepetaje, retganih stavkih odgovarja prel Ani nomer. Naposled ji pravi: "Anica, pojdi v gozd, nabčH rož in jih deni na polico pod Mater božjo. Saj veš, kaj so rekli atek, ko so odhajali od doma: 'Vsak dan, pomoli tu pred Marijo in rož ji natrgaj, pa te bo skrila pod svoj plašč in te varovala'." "Pa pojdem, mama." "In pomoli: Ceščena Mari ja . . ." "Bom, mama." Brezskrbno je odskakljalo dekletce. Bolnica zre za njo z bolestnim izrazom na izsušenem licu in vročičavih očeh. Ko deklica glas. Ne bosta sami! Pod Marijin plašč vaju skrijem, in Marija vaju bo varovala bolj skrbno in varno, nego bi mogel jaz." ''Naj sprejme pod svoj plašč I}evica mogočna tudi tebe! S svojim plaščem te naj ogrne!" mu je govorila jokaje. Kje je zdaj? Ali ga Marija je ogrnila, varovala ga pred sovražnikom ? Ali ga' je morda v najhujši nevarnosti zagrnila s svojim plaščem, naredila ga nevidnega, dvignila ga v nebeške višave, kakor je brala, da se je dogodilo že večkrat? . . . Kje je?? Ce je že tam gori?... Ce že čaka? . .t Cuj ali ne kliče? Čudno toplo in tesno obenem ji je postajalo pri srcu. Pola-Ščala se je je nekaka omamica, nenadna slabost in sladkost obenem. Nekam mešale so se ji misli, kakor da že dremlje, sanja. "Ali zavija Marija tudi mene v svoj plašč? In me tudi ponese v višave nebeške? ... A kaj bo z Anico? . . . Kje je dete?" Hotela je pogledati proti oknu. A po vsej sobi se je zibalo kakor rožnata tančica, ki jo nalahko, božaje valovi m UJt P». ^ "Kaj se "bojim, kaj se vznemirjam? • • • Saj je tudi dete pod Marijinim plaščem ... Ha Črnem . . . Hvala ti, Devica milostljiva . . Sklenila je roke na prsih. *** .. - Hladno je že postajalo zunaj, in mrak je začel presti svoje pepelnate in sajaste koprene od drevesa do drevesa, ko je prihitela v sobico Anica s šopki cvetic v rokah. Mama, Marijo sem že ovenčala. Te rože sem pa prinesla vam, mama." I " Nič odgovora. "Mama spi. Naj le spi, bolna je. In ne bom budila. Lač-pač sem. O saj je mama tudi." Stala je ob postelji, gledala bledo spečo mamico. Tako, sem na vzglavje de-nem rožice, da jih mama takoj zagleda, kadar se zbudi, in se jih razveseli ... In še jaz naslonim glavico k njeni in za-dremljem, da ne bom čutila, kako sem lačna." Naslonila je mlado, od svežega zraka in naglega gibanja zardelo ličece k bledemu materinemu. Kodrasti zlati lasci so se usipali po vžglavju in se božaje doteknili resnega, hladnega obraza materinega. • Stara Magda, gostinja pri bogatem Gruntarju v vasi dobre četrt ure od gozdne kočice, je sedela tisti večer pri oknu in molila rožni venec. Pa se je med molitvijo zagledala in potopila v večerno nebo, čisto in lepo, kakor bi ga bili angeli božji pravkar umili, in vse okrašeno z bleščečimi zvezdami. "Kako čudovit je nocoj plašč nebeške Kraljice!* In koliko biserov ga krasi! Nam se zde zapre duri za seboj, zagleda skozi okno na smreko pred hišo in na precej veliko, staro sliko Matere božje v temnem okvirju, visečo ne visoko na deblu smreke; pod njo, nizko spodaj pri zemlji, je pritrjena lična deščica za rože. Jakob je kupil sliko nekoč na neki razprodaji za majhen denar. Kaže pa sli ici, ki čeblja in vprašuje ve-jJca. nebes in zemlje Kraljico( kako Sfroko razprostira svoj modri, z fl^mi zvezdami okrašeni plašč nad množico pred njo klečečih otrok, papežev, cesarjev in kraljev, menihov in redovnic, kmetov in beračev. Bolnica vzdihne. Spominja se — počasi, iztežka, kal^or bi bilo to že zelo davno, v njeni mladosti nekje, in bi morala šele iskati poti in stez do .teh spominov, izkopavati jih iz glo-kih prepadov srca — spominja se, kako sta z Jakobom klečala v tistem bridkosti polnem trenotku mogočni in najmogočnejši Gogpe; ona moža, naj ga varuje Devica mogočna v tujini, on pač njo in otroka, naj bi ju Devica čuvala in branila doma. "Ne jokaj, Marija," jo je tolažil, ko sta si zadnjič segla v roko, a tudi njemu se je tresel zvezde, v resnici pa so le angeli božji, ki na varnem počivajo pod plaščem Matere Marije. Kako prijazno gledajo sem doli na nas! Menda molijo z nami. Ifcar se je nenadoma utrnila svetla zvezda in padla v velikem loku v globočino. Starka se je zdrznila. "Glej, angel božji se je spustil na zemljo. Po človeško dušo gre."' Pa se je zamislila. "Prav sem doli proti našemu gozdu je poletel. Kaj, če bi bila umrla oglarjeva Marija in je šel po njeno dušo?' Še je premišljevala nekaj časa, dvomila in se borila sama s seboj, bi li kazalo iti zdaj ponoči v gozd ali ne. Pa se je odločila: "Bwing lines to a reverend friend: "My Rev. father — The Peace of Christ! > I write to you probably the last word, and I desired it to be the seal of our friendship until eternity. Love him, whom Lord Jesus does not disdain love, although.the greatest sin-ner; for He loves him, with whom He deigns to share His cross. May your friendship, my good Father, be useful to me in the desirable fruits of your holy sacrifices. In Ihree or four months yau may put me in the raemento of the dead, considering the manner of living of these people, artd ray age and t^sak constitution. Not-withstahmng ali this, I hfave felt sueh a powerful attraction and have seen so little of nat-ure in this undertaking, that^I could not doubt but that I would have had eternal remorfce had I missed this opportunity. We were taken a little by sur-prise, so that we are unable to provide ourselves with clothing and other necessary things. But He who feeds the little birds and clothes the lilies of the fields, will take care of His servants. Should. we happen to die of misery, that would be for us a great happiness. I am overwhe!med with business. Ali I can do is to recommend our voj'age t9|rJrour' holy sacrifices and to embrace you with the san) 3 heart; as X hope to do in eternity. Rev., /ather. — Your very humble and affectionatf Sfr\'anj: '^f Jesus Chris^, "R. Menard. "Three Pwive^, thi« 27tli day of August, aft 2 pclock aj^ter midnight, >166$.". The Ottaj^ flotilla, and w|th it Father."^eaand, left Three Rivers on the: 28th of August. The joaxney ftom. Three Rivers to St. Theresa (Keweenaw) Bayr, Mich>» took over a month and a half. The poor mission-ary had. to endure incredible hardships on the way. He was obliged to padefie ali day and to carry very -heavy pack s on his shoulders at the numerous portages on tire Ottawa River. They did not' even allow him time to say his office, and threw his breviary ' into the water, imagining perhaps that the mysterious procedure of pass-ing the\ oyea over curiously dotted paper was a mighty charra far their destruetion. Luckily he found another brev-iary stowed away in one of his pack age s. Starfation was his daily companion. He writes: (To be continued.) --o-— Ksaver Mesko mor ne pride Uubeaen. r Mrzla ja zima; a mnogikrat nas huje zebe ob ljubljenem ledenem človeku. ♦ Mnogi ljudje ničesar ne vidijo, ker gledajo vedno okoli sebe, nikoli ne vase. * >•• - Mnogi ne poznajo sveta, ker ga gledajo s previsokih višav; in mnogi ne, ker iz preglobokih Kaj si mi, brat ali prijatelj? Ce prvo, si mi blizu po krvi, če drugo, rai moraš biti bližnji po srcu in duši, nego mi je brat po krvi. • _ , Kaj je človek, ki neprestano govor*? Zapravljivec. Škoda le, da ga ni mogoče postaviti pod kuratelo. . / --1 ■ O1 < -- . «.• • i /Pogumen čolnar. ,; Dne 8. oktobra t. K je 4ospel v New York 33 letni Kanadčan, H. G. Smith iz Toronto, v svojem 15 čevljev dolgem indijanskem čolnu (canoe) v svrho stave. Navedenec je iz Sidney, N. S., preveslal 1,350 milj dolgo morsko pot v 42 dneh in dobil stavo. Občutna kasen. New York, N. Y. — Te dni je ne>vyorški sodnik Humphrey obsodil dve 19 letna fanta, Wil-liam Steffinsa in Joseph Mato-polskija v ječo od 80 do 60 let, ker sta napadla neko 17 letno deklico. > Kaznovanje samega sebe. V Orange, N. J., živi že priletni notorični pijanec, Nikolaj Berkowitz, ki ima to lepo naj vado, da se v pijanem sj| vedno sam javi na pdliciji glede zapora. Tamkajšnji policaji ga imajo vsled tega zelo radi, ker jim je oni Nikolaj na ta način prihranil že Številno aretacij. Doslej je prostovoljno v ječi prespal že 100 noči. i. ■ naj . - . «1«' - Velikanski t roški. V Združenih državah je za-poeljenih nad 50,000 delavcev po totamalf zft izdelovanje žvvep-lenk; • Amerikanci izdai^ za žvefrfenke vsako leto okrog $24,-000,000; za pipe in ustnike cigaret se potroši $10,000,000; za lesene škatlje smodk $14,000,-000, za umetne noge in,r0ke pa $2,600,000. stalne, zobe. Številne bolezni imajo( svoj izvor v slabih zol>eft. Zob, za ka-terega se dobro skrbi, prične redkokdaj gniti. Priporočljivo je, da. peljete otroka vlakih šest mesecev k uglednemu zobozdravniku, ki bo zaustavil gnilobo,'Vki se je morda pričela. Le zapomnite »1:—"Ena unča pre-prečbe je vredna en funt zdravljenja.' Ali vai otrok predalo tehta? Najbolj zadovoljivi uspehi pri zdravljenju slabo prehranjnin otrok so šo pojavili vsled uporabe Bordenovega Eagle Mleka- Šolski otroci, ki so v trpe i i vsled slabe prehrane, so Se takoj izboljšali kakorhitro je bilo prideljeno "Eagle Mleko njihovi hrani. Nekateri so pridobili na teži dvakrat bolj hitro kot bi se zahtevalo od njihovega normalnega razvoja. Da, cela skupina je pridobila sedem ftfntov več kot pa o-troci enako hranjeni z navadnim mlekom v steklenicah. In u&itelji so izza onega časa opazili, da otfoci niso pridobili samo v zdravju, moči in lepii zunanjosti, temveč so tudi pri učenju bolj&e napredovali. Čitajte t* članke pazite vsak teden ter jih spravite za bodoča ŽENA V DETROIT OKREVALA. JE MISLILA, DA BO UMRLA. TIHE MISLI. 1 A , Kako dolgove spi tvoja mati v grobu? Deset, trideset let? Pa hodi še vedho s teboj!' Najmanj minljiva na svetu je ljubezen materina. Kako čudno, da ozek grob sprejme v se tudi ljubezen materino, ki* je neskončna. Domovina je mati. Kdor jo izgubi, dobi mačeho: tujino. Redke pa so mačehe, ki bi bile dobre kakor mati; boljše so čudeži. •V • v- i*.* • ■ J p j«. * j,"- ;*'•• - - . ' Mnogi prisegajo, da ljubijo, pa sovražijo. Ljubezen daje. sprejema, 8 ' kadar no, ljubezni. - o r o: ; Kamor ne pride solnce, pride smrt; smrt pa prida tudi, ka- Današnje človeštvo je obuž-ker mu manjka dejanske pojasnila. Detroit. Mick. — Med vsemi »rečnimi icn»lutmi jc Mre. Zolin«ka najbolj srefiui. kajti njeni sorodniki so jo likom Uolemi smatrali ie u mrtvo, »dravnJki m - pa tudi nad njo |(oi>oJfii.rr>a obupeli. ]iavedena 4sn« if JulehaSa kakih pet let;, vsak dan je postajala bolj »lubotni« in suha; ponekod ae je lahko le videlo in raalptcvalo Jcosti po njena koij.. Naravno, du ni mo«la dsjiti svojega otroka in jc morala dosti ciasa-pre-fcitf v boTniikJ poetelli. V resnici. vsakUo je rekel. a bo umrla. K. sreči se je pa spomnila na rvujo mater v stari domovini, ki je bila babica ia ftc je rHinmeia na rasnovrsitte icmskr boksni. meno ji je pisala, da nnj uride k nji serakaj Ameriko. Njena meti je tako tpoT.nrJa da itoa bolnica trakuljo v sebi. ki jo je ie v ttarem Uiaja isu-čila. risala je lisslo v Pittsburgh po pot. cona suravila, in danes l*ar tednov. po prihodu njene mate. e je Mr. Zp-linska okrevala: pridobila je ic- 14 funtov, ko se j ecprosttia 5§ ScvJjev dolre trafculj*. — Dosti moških." ienn in ctrok se zdravi po nepotrebnem ker ne znajo kaj ia vzrok njih bolezni: muči jih p« trakulja. Predznaki trakulje so: mali kosi tr&kulje se prtVaiejo, izcuba tekn,. otuinost, bolkast josik. koleaaje zE**a. bolečine v hrbta, trlavobol. omotica Prostor za prodajalno V najem se odda prostor za prodajalno v "Slovema" poslopju na 805 N. Chicago Street, Joliet, IU. • Več pove "Cerkveni odbor/' 810 N. Chicago Str., Joliet, IIL JOS. KLEPEC Insurance — Real Estate — Loans 218 N. Chicago St Phone 5768 JOLIET, ILL. Edino slovensko podjetje te vrste. Zavaruje hiSe in pohištva. Prodaje hiše in lote. Pošilja in posojuje denar. Javni notar ta Ameriko in stari kraj. S« priporoča Slovencem ia Hrvatom. T ZALOGI iM NAD PRAVE 1DBAS0VE HARMONIKE tri In itiri-vrsfn«, dva, tri ln Štirikrat, nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kroir.atičns in pa kovčeke. Harmonik« «o najboljšega dela in opremljso« • zaporo za zapreti. Imam v zalogi tudi i« rablje* ne harmonike vsakovrstnih Izdelkov po nizkih cenah. ALOJS 5KULJ, S23 Epulloa PL. Braoklrm. N. f. SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam i« črskasti obrobki »ri očeh: teUve > Te-1 rojakom Slovencem in bratom it:! Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo n no li2nj> P1 boij*stni napad:- v" -o laje da trgovino z obleko z« moške in o na-, 001%le trakuljo v sebi. Vi jc v£»sih da 5« 1 " , ,, __ J__. J__. ... .1 „„ tnnitf i*'1'--' ^^ te trakuUa «ie»e človeku * otroke| v zalogi imam tudi vo-Lanju ti* R«ditr2S neritejiko izbero čevlje v za žensker* pravočasno, da s« te n^fUeinodti isu^jute. , _ __,, ... Naročile Lastan idravilo ie danes. Trni. Sprejmem tudi naroČila M »ta takoj d'P«#!jemo p« prejemu Jl».4S. .... molke nki^lt« na mari Mtrlov: The I.axal Med. Co. 846 Laza! Bld?-. nOVC ®°,Ke P° B«* 983 PitUbirch. r— X«xtan j- po-t IAUM ^PnUS polr.oms pctloiino :dravi!o. toda usiwino. j y VH« Utltm, Na ptdltaj v lekarnah. ' Navedite ori naro- ] ' Siovctliki trgOTSC. ^ U&S3«6lTEa.tC.St. Pueblo, Colo. Pred ognja m iti tatovi a KOTIČEK OSKRBA MATERINSTVA OTROŠKEGA ZDRAV3A so naše varnostne Skrinjice L vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirte, zavarovalne police, zemljiške prepise, bonde in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop. proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako xda brez vašega ključa Skrinjice nikdo ne mere odpreti. Tudi so vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih „------pregledate svoje papirje ali I pa odstrižetc obrestne kupone r.a svojih bondib. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju | radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od na-I vadnih vlog in kojih varnost vam ne bo nikdar delala skrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas. Nai i kapital in rezervni sklad znaša več kot I74S.000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. ^»i JOUET, ILL. Wm. Redmond, preda. Cbas. a Pearcs. kasir. Joeeph Donela, pomol, kasir. . , ČLANEK 89. > ■ Kondcnzirano mleko vsebuje vse vitamine, ki so potrebni za grajenje kc*. sti in mišic ter so lahko vsakdd zanc-na tozadevno vsebujočo kakovost, o se tiče posebno boljše vrste kon-denairanege mleka. Kot pri vsaki dru-hrani, je tudi tukaj azltka v ka-astt. Mttere naj bi uporabljale sesiun je se IS.C ovostl. kondenzirano mleko, ki- ga izdeluje firma, katere kazovost je priznana. Večina mater izbere Bordenovo Eagle Mleko, o katerem je znano, da nadkri-Ijuje vse druge vrste. Priporočljivo je, da se vedfto uporablja eno ta isto vrste. Otrok je seve upravičen do najboljšega in nič ni bolj važno kot primerna hrana, posebno pa tekom gorkega vremena. .■■ Otrokovi zobje. ■ Zdrav otrok doty svoj prvi zob med šestim in sedmim mesecem. Prvi zeb-imenujejd "mječni zobje" ter dvajset po številu. Velika razli-v Času njihovega prihoda. Zaščita teh začasnih zob je iako važna. Dvakrat na dan jih je treba čistiti s tem, da se jih narahlo rible gori. in doli z mehko tkanino ali s koščkom bombaža, ovitega okrog prsta. Tkanina ali bombaž morata biti namočena v raztojpnini boraksove soli. 2Iicica boraksove soli mora biti raztopljena v enem pintu vrele vode. Ko je otrok starejši, ga je treba naučiti, da se poslužuje zobne krtačice. Zdravje in moč drugih, oziroma stalnih zob je odvisna v prvi vrsti od skrbf in pozornosti, k ise jo posveča mlečnim oairo-ma začasnim zobem. 'Drugi,-oziroma stalni zobje se pojavijo v šestem ali sedmem letu ter jih je vsega skupaj dvaintridesat. Ii-vanrsdno velike vaiaosti je skrb za VAŠI POSLI -NAŠI POSLI. Kadar poKiljafe denar v stari kraj.* bodisi v dinarjih, lirah, avstr. krtinah, ali doUrRh, skrbite, da Bodo Vali posh - tisši posli. Kadar potujete v stari kraj, ali katen od Vaših znancev, je najboljSe, dajse obrnete na nas in Vaša 6krb za vse pouebne listine in za udobno potovanje bo — naša skrb. Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, poverite celo zadevo nam in Vaše delo bo —r naše delo. Kadar Vara je treba kake listine za stari kraj, ali kadar Imate kak drus posel s starim krajem, ne pozabite se obrniti na nas in Vaše opravTTo bo — naše opravilo. , Z« vsa nadaljna pojasnila se obrnite na V , Slovensko banko - Zakrajšek & Čeaark rt - »th AVE, V . NBW ¥ORK, N. Y. A. GRDINA iti SINOVI PIVI IN NAJ8TAREJ8I SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. 62nd ST. Odprto daa in noč Telefon: Randolph 1881 W. r. SEVERA CO. CEDAK KAPIDS, IOWA 22. OKTOBRA, 1924, vse tako izteklo po volji. Za to pa, kar so mislili ter govorili ljudje po tihem o njem, se ni brigal. Tudi to ga ni motilo, da Lojzika ni mogla popolnoma pritajiti svoje žalosti, in da se ji je zdaj pa zdhj izvil globok vzdihljaj iz prsi. Niti pomenkoval se ni mnogo z njo, temveč je govoril raje z njenim o-četom, ki je bil danes mehek in sladek kakor, med, deloma, ker se je izredno dobro počutil na svojem sedežu v urno drdrajo-čem vozičku, deloma, ker je upal, da se ga bo danes zopet lahko prav pošteno napil. (Dalje sledi) i 7 | ZOPET MI JE DOSPELA Velika zaloga Lubasovih harmonik. Zimi ■( lahko pri meni' narottte Vakorln« Voli vrste boiete, ^^rmt trikrat in »".krat u" l.^- e. nemi*. .H Imam t.di vebko lep.h in acio poocni karraon.k aa mladr fante od SS.O® naprej. Pi»>t* P® eenik. Dalje ratptoiiljarao na Trn* kraj« mo«ne Mtfaaa importiran.- literne »toktenic«. C«ne »ot ~ Utra 40c; ■/, l.tra »Oc; J liter Sl^S; 2 litra ali itefa«. $1-50. s, V nalovi iroain tudi »tirokrajak* ro