Iz Jugoslavije. — Divianje duhovščine proti učiteljstvu in disciplinarne preiskave. 2e zad- njič smo poročali o slučaju, kako je prišel katehet med poukom v šolsko sobo in se je ipričel vmešavati v pouk učiteljice ter jo je žalil pred učenci sot uradno osebo; enako smo poročali o vmešavanju kateheta v pevski .pouk in o denunciaciji zaradi popolnoma zasebnega izražanja in nazorov nekega ačitelja, o ] čemer ie g- predsednik višjega šolskega I sveta izjavil pri seji, da bo uvedel .,stroj go preiskavo"; poročali smo o disciplij narni preiskavi, ki jo ie višji šolski svet i uvedel zoper nekega učitelja na podlagi j anonimne časopisne vesti, tudi zgolj za' radi njegovega zasebnega naziranja in izražanja o duhovskem stanu; poročali smo o interpelaciji duhovskega člana viš. šol. sveta pri seji zoper srbsko učiteijico. ki ima značaj plemenske mržnje proti Srbom in mržnje ter verske nestrpnosti do pravoslavja; poročali smo o interpelaciji duhovskega člana višjega šolskega sveta, ki zahteva pospeš^tev neke disciplinarne preiskave zoper učiteljstvo neke šole, v zadevi. ki nima z duhovščino in cerkvijo ničesar opraviii, in ki je bila uvedena tudi zaradi zasebnega in neuiadnega izražanja učitelistva, katera interpelacija ima značaj gonja duhovs-kega stanu prots učiteljstvu. Danes imamo pa poročati še o hnjšem slučaju žalitve in kršenja uradnega decorurna učiteljskega stanu s strani duhovščine. Na podlagi denuncijacije nekega človeka duhovniku o privatnem pogovoru in izražanju zasebnih nazorov nekega učitelja v gostilni (ki pa so, kakor je sedaj ugotovljeno, popolnoma izmišljene in zlagane. Op. uredn.) je iprišel duhovnik v šolo k učitlju kot uradni osebi pred poukom, mu je prepovedal iti v šolo in mu hkrati zagrozil. da on spusti šo!ske otroke domov siioma, ako bo hotel še napre>i poučevati v razredu. To pravico nad učiteljem si je prisvajal duhovnik kot predsednik krajnega šolskega sveta. Konstatiramo: da ie smatrati izjavo učitelja v gostilni, tudi ako bi bila izgovorjena. kot popolnoma zasebno izjavo in nazore. Zoper učitelja pa ne more navajati nihče dejanja, ki bi tvorilo uraden pregrešek y izvrševaaiu službe, kl bi edino utemeljeval disciplinarao postopanje, nikakor pa še ne izvršenega nasilja. Predsednik krajnega Šolskega sveta nima nobene pravice vmešavati se v personalne in pedagoškodidaktiške zadeve sole, ki spadajo v področje Okrajnga šolsk. nadzornika; učitelja spoditi iz šole pa niti okrajni šolski nadzornik nima pravice. O vsakem uradnem pregrešku ie uvesti najprej idscipli- narno preiskavo in še to le na podlagi sejnega sklepa. Prepoved župnika učitelju, da ne sme poučevati več v razredu, je pa že disciplinarno postopanje in tvorri pregrešek prisvojevanja tuje uradne kompetence ter zlorabo urad. oblasti tuje kompetence nasilnim pototn. Če je , okrajni glavar, kot predsednik okr. Šol. ' sveta na svojem mestu, mora v takern slučaju napraviti ovadbo zoper tega duhovnika na državno pravdništvo, posebno ker tvori dejanje tudi pregrešek žaIjenja učiteljeve uradne osebe. Konstatiramo, da tvori tudi uvajanje disciplinarnih preiskav v popolnoma jasnih slučajih, ki ne tvorijo nobenega uradnega dejanja službenega pregreška s strani viši. šolskega sv. Ijuto kršenje učiteljskih pravnih pravic. Ne prihajajte nam na dari z disciplinarnirni preiskavami, katerih niti ena nima za podlago kak pregrešek uradnega značaja, kak prestopek pri pouku in y šoli. Če vam je kaj na ugledu viš. §ol. šveta ne hodite po tej poti naprej, drugače bomo izpregovorili od tam, od kjer se bo razširil ta stnrad po vsej državi. Naše j zastopnike v višjem šol. svetu pa , po- , zivamo v boj zoper ta sistem! j — Kako smo dobili zakon o narodnih J šolah. Za prvo in temeljno dolžnost so | smatrali poslanci dati učiteljstvu osnov- j nih šol materialno podlago za popolno i neodvisnost od slučajnih političnih vpli- ! vov. Bivši ministrski predsednik Davido- i vič ie — pooblaščen od svojih klubskih | kolegov — predložil začasnemu ,,Narod- i nemu predstavništvu" učiteljski zakon, ki ie bil končno malone soglasno sprejet. I Povdarjati treba, da je prišel ta zakon pred parlament po hudih bojih v ministrskem svetu, v katerem so nastopili proti njemu združeni radikalci in klerikalci. Sele, ko je Davidovič zagrozil z deraisijo, so se sovražniki učiteljstva umaknili. — Napredek šolstva po prevratu v Sloveniil Uspeli naših prizadevani na prosvetnem poliu je za vsakogar. kdor misli trezno, velik. Po prevratu se je ustanovilo 50 novih osnovnih šol, 300 ljudskih šol je bilo razširjenih. Pred prevratom smo imeli dve meščanski šoli, danes jih imamo 21. Naše srednje šolstvo ie po številu popolno. Visoka šola je razsežnejša, nego smo kdaj sanjali. Vseitčilišče, tehnika, montanistika, trgovska akademija, kcmservatorij. — Državnl izdatki za šolstvo in prosveto v Jugoslaviji. Prosvetni račun za tekoče finančno leto, ki ga ije sestavil rninister prosvete Pribičevič znaša brez draginjskih doklad za vse pokrajine naše države 634 milijonov kron. Izdatki za prosveto v Sloveriiji znašajo 76 milijonov kron i nso relativno večji od vseh pokrajin. Bosna in Hercegovina ima 1,940.000 prebivalcev, a njeni izdatki za iprosveto znašajo le 41 milijonov kron. Hrvatska in Slavonija z 2,640.000 prebivalci ima prosvetnih izdatkov 134 milijonov kron, Srbija in Crna gora s 4.5 milijonov prebivalci pa niti 280 milijonov. Ako prištejemo k rednim in !izrednim prosvetniin izdatkom, ki jih ima država za prosveto, draginjske doklade, bo imela Jugoslavija za prosveto tekom tega finančnega leta 1.400 milijonov kron izdatkov. Prosvetni izdatki posameznih pokrajin v primeri z prebivalstvom so potem sl&deči: v Sloveniji nad 160 kron. na Hrvatskem 110 K, v Srbiji 125 kron, v Bosni pa celo le 50 K na osebo. Povprečni izdatki za prosveto znašajo za celo državo 116 K na osebo. Dočim tvori prebivalstvo Slovenije le 8.3 odstotkov vsega prebivalstva, znašajo njeni prosvetni stroški naijmanj 12 odstotkov skupne vsote. Vkljub dejstvu, da skrbi država najbolj za slovensko šolstvo, vendar nismo zadovoljni. Pozabili smo čez noč. kako se nam je godilo v Avstriji. V štajerskem deželnem divoru n. nr. stno morali obstruirati šest let, da smo izvojevali kot edini uspeh — kraetijsko šolo v Št. Jurju ob južni železnici. Za vseučilišče v Ljubljani smo se borili od leta 1848 naprej brez uspeha. Jugoslavija nam ga je dala takorekoč čez noč. Troški za osnovne šole so zadnje leto poskočili od 9 na 48 milijonov kron. Izdatki za visoke šole od -XA miijona na II milijonov kron. Meščanske šole stanejo 2 in pol, srednje čez 3 milioone K. Posta/ka za zadnje se je dvigmila za 860.000 kron. Vse te izdatke je razumeti brez draginjskih doklad, ki izdatke najmanj podvojijo. Prosvetni proračun za Slovenijo obsega tudi še važne postavke za podpiranje umetnosti. književnosti in splošne prosvete. V to svrho ie določena vsota 1,327.000 kron in vsi vemo, da je ta postavka za današnje čase daleko premajhna. Za narodna gledališča je v proračunu razhoda čez 4 milijone kron. V prosvetni proračun pa niso vštete poljedelske, trgovske, obrtne gozdarske in rudarske šole, ki imajo v proračunu lastnc postavke. Izdatki za te strokovne šole pri nas znašajo čez 4 in pol railijona kron. — Znanje srbohrvaščine za ttijerodne učltellstvo. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo, po kaiteri se moraao tujerodni Ijudskošoilski učitelji, ki ne znaijo srbohrvatski, naučiti tega jezika v najtorajšem času ustno in ipismeno tdiko, da ga morejo ustno predavati na ljudskih šolah. — Za naše neodrešene brate. Poziv učiteljstvu! Višji šolski s>vet za Sloveniijo v Ljubljani. Juigoslovenska Matica si je postavlla vazno nalogo buditi zanimanje za neosvobo-jene kraje med narodorn, pojasnjevati potrebo podpore bdatom, katerim se je naža država odjekla, nfjh neugoden položaj in važnost njihove od nas odtr^ane d&mačije — Primorja z vdikimi pristanišči in moi-.jom ter Korošike za naše narodno gospodarsitvo in za našo državo ter zbirati sredstva, da jih bo mogla podpirati v njj^ovem boju proftS potmjčevanju in gOiSpodarsko političnemu uničevanju. Da bo mogla to težko nailogo, katera je obenem nalo-ga celega naroda, kl ]e postal svoboden in združen, vršitl, smatra za najiMjjneiiSe vzbuditi zlastl v mladini čiimvečje zaiiimaniie za to vprašamje in budltl v njenih srcih cavest kTivice, kj je prizadjana njihovtm bra^om ter buditi končno Ijubezen za nje, da bodo že v mladosti pomagaJi in se pripravljali za veliko zgodovinsko deio nažega naroda, katero ?a čaka v bodočnosti. Svojega namena »Jugosilovenska Matica« ne more doseči saina in iz lastne moči, ampak potrebuje krepke pomočl celega naroda in njthovih odločujo$ih činiteljev. Zlasti oni činitelji, katerim je poverjena velika naioga voditi in nadzorovatl vzgojo tnladine, zamorejo v tam ozžru mnogo storM. Bliža se dan obletnice naSega osvoboienija in našega zedtojenja v enotno državo Srbov, Hnvatov In Slovencev, dan If. obletnice svobode našega naroda. | Da se bo ta dan primerno proslavH, je gotavo naloga vsaikega svobodnega člana naše države. I Vsled tega ie podpisani odbor, kateni daiies tvori vodstvo Jugotslovenske Matice v Slaveniji, razpravljad o načinu, kako bi bilo mogoče najboJje in najuspešneje to storiti in je prišel do zaključka, da bi bila ravno ta svečana prilika pniTnema vzbuditi v mladini zanimanije za težko usodo našah bratov in vzbuditl v njej tisti čut Ijubeznl do zasužnjeoih bratov, kaleri rodj požrtvoivalftosit in vaijo do dela za kančno združitev tudi s temi, danes od nas odtrganimi brati. V smisln tozadevnega sklepa prosi podpisana, naj Višji šolski svet izda navodilo vsern šalsilcim vjdstvam v Slovenlji, da zhero dne 1. decembra t. 1. vso svoio šolsko mladino ter ji razlože na primeren način, kako težka usoda je zadela ve\M del njihovii bratcev in sestric, ki danes vsled političnLh razmer ječe pod tuiim nasiljem, kjer itm tujec onemogoča vzgaiati se v mater!ne jeziku in jih obsoja v potu>čevanje in v narodno snirt. Ob enem naj jini razdože nekoliko narodno zgodavino, zlasti z ozkom na te sedaj odtujene jim raiake, na gospodarsko, politično in kulturno važnost tega dejstva za našo državo ira naš narod siplah ter jih obenem vspodbujajo, da že danes z vsemi močmi pomagajo svoalm neAreonim rioiakom s tem, da z vso marljlvostjo po svojih močeh zbirajo in žrtvnjejo za velike namene, kaitere si je postavila »Jngoslovensfca Matica«. ViSji šdsiki svet bo gotavo uvaževal vediko vzgojno važnost tega predaivanja, kakor tuidii veliko vzgajno važnost, ki bo imela vzbuianje s.misla požrtvovalnosti za nesre5ne rojake prl mladini, ter bo vsled tega gatovo ugodil prošnji. Ob enem naj blagovoli izda-ti navodflo, da se nabrani prispevki ob enem s paročilom pošljejo na naslov podpisane. — Ljubliana, dne 22. novembra 1920. Za Odbor glavne podružnice »Jugosloiveinske Matice« v Liabljami: Pražakova ulica 3./I. —Italijani se hočejo učiti srbohrvaščine. Iz Beograda poročajo: Tukajšnji odpravnik italijanskega poslaništva je posetil ministra za prosveto Pribičeviča in ga naprosil za navodila ža ustanovitev stolice za srbohrvatski jezik na Italijanskem vseučilišču v Padovi. — Proslava Komenskega na Uubljanski univerzi. V ponedeljek 15. t. m. |e proslavila ljubljanska univerza 250 letnico Komenskega s predavanjem prof. dr. Ozvalda. V petek na to pa je prrredilo društvo slušateljev filozofske fakultete predavanje o nesmrtnem pedagogu. Predavanje se je vršilo v slavnostni dvorani ljub. vseučiiišča. V dvorani je bil kip. ovenčan s trobojriico. Udeležba }e bHa od strani dijaštva precejšnja, maniša pa od strani ostalega občinstva. Tudi ljudskošolskega učiteljstva se ie pogrešalo: bilo je prav maloštevilno zastopano. Preiavateli dr. !vau Lah ie v svoiem enournem goVoru podal vestno sliko o življenju in delovanju slavnega moža, lci je pred 250 leti oznanjal svetu novo Evropo. — Likvdaejia Saveza v Bosni in Hercegovini in pristop k UJU. Sarajevske novine javljaju, da je 23. p. mj. bio sastanak odbora Saveza učiteljskih društava za Bosnu i Hercegovinu, na kome se rasnravlialo o likvidaciii Saveza i organizaciji učiteljstva Bosne i Hercegovine po okružjima na temelju novih društvenih pravila i pravila Učiteljskog Udruženja Jugoslavije, koja su usvojena tv? učitelHkoiri koimresu u Beoeradu. Likvidacija Saveza ] organizacija po novim pravilima provesče se uporedo. Po tome svako okružje sačinjava jednu jedinicu odnosno društvo sa podružnicama sekcijama i kotarima. Olavni odbor poziva učiteljska društva pokrajine, da se prema novijem ustrojstvu organiziraju. — Domačinske škole. Odredeno je, da se iz Beograda pošalje jedna partija učiteljica u Češku, da tamo svrši kurs za nastavTiice domačinskih škola. — Državni kalendar. Ministarstvo prosvete izdače za buduču godiinu državni kalendar, u kome če biti unesena sva nadjlcštva u našoi kralievini s imenima svih činovnika, koji u njima rade. — Naša dolžnost. Pod tem naslovom prinaša ,,Pokret" sledeče: Organizujmo se i čuvajmo UJU kao zenicu Oka svoja udruženja! — Pomažimo ustrajno i moralno i matorijalno svoje staleške ustanove! — Upisujmo žumo deonice za Učiteljski ¦konvikt i Učiteljsku Štedionicu! — Saradujmo u svojim staleškim organima. plačajmo tačno pretplatu ,,Narodnoi Prosveti". ^Učiteliu« i »Pokretu«! — Marljivo priikupljajmo priloge za fond svoga pokrajinskog lista i povereništva! — SiriiTio svuda svoju stalešku štampu! — Dižimo i jačajmo neumorno svoju stalešku svest i solidarnost! — Prošnfa. Vse gg. tovariše iti tovarišice, kakor tudi šolska vodstva prosim uljudno naj odstopijo kako slovensko knjigo nanovo ustanovlienemu izobraževalnemu društvu y Melincih v Prekmurju. Potreba je veiika, sredstev pa ni Darujte po možnosti na naslov: Leo Cepuder, nadučitelj, Melinci, Prekmurje. Stran — Koroškim Članom Siovenske Šolske Matice. Vse one tovariše in tovarišice, ki so svoi čas vplačali članarino za 1921 z 20 kronskim zneskom, prosim, da upošljejo čimprej na moj naslov še 12 K kot doplačilo k povišani članarini. — Pavel Koschier, okr. šolski nadzornik, tč. v Prevaljah — poverjenik SŠM za Koro-, ško. Slovenska Šolska Matica. Poverienike in po*• verjeinice pro&imo, da sc .požunjo z nabLranjerčlanov. Vsled odborovega sklepa znaša članarina na leto 8 dinarjev (32 K); za diijake znaščlanarina 5 din. (20 K); ustanovniki morajo doplačati 5 din. za leto 1920. Poverjeniki, ki spobrali članarino po 20 K, morajo pobrati šdaplačilo po 12 kron. Ustanavnina znaša v bodoč200 dinarov. Za leto 1820. bo izdala S. Š. Mte-le publikacije: 1. Posebno ukoslovje slovenskega učncga jezika v osnovni šoli." Za učiteliišča priredil Fr. Fink. — 2. Dr. Ljudevit Pivkin Adoli Schaup: ,,Telovadba. Razlaga telovadnteoride in navodilo k vodstvu telesnih vaj pTyrševem sestavu." — 3. Letopis, ki bo objavoceno delovanja H. Schreinerja, Iv. Macherja iIv, Krulca. Poleg tega pa šc ..Podrobri učnačrt za tdovadbo«. — Imenik člamov in sznaim izdanih knjig bo izšel v posebni knjigl. — Nova učna knjiga. V zalogi šoskih knjig ie izšla »Občna zgodovinvzgoje in pouka s posebnim ozirom nIjudsko šolstvo za moška in ženska učteljišča." Spisal je knjigo dr. Janko Bejak. Cena ji je 40 kron, trdo vezani 4kron. — Šolska vodstva opozarjamo nadnašnji oglas ,,Efesin" črnilni prašek ipriporočamo takoi naročiti. ker se ie crina za 100% podražila. — Člaoarina In darlla za učiteljskl koovfcLjudimila Dragan-Slanovčcva iz LiiuiblSane 20 Angela Porekaiieva 10 K, Zvanimir Parek10 K, FTanica VaJpotičeva 10 K, vsa s Huma Ormožu. — AJbin Smole iz Vodic 20 K. — FTaJeglič 10 K, Malči JegMč 10 K, oba iz Dovje— I. Dalinair-Mairoiito.va irz LiuMoane 15 K. I. Sedejeva iz Ljubiiane 20 K. — Špan FranLjubljane 20K. — Janko Škuica z Drenovesriča 10 K. — Fran Župamčlč iz Rateč pri Krask& goTi 15 K. — Iva Jamškova 20 K, AibiRupnikova 20 K, obe s Studenca-Iga. — Učitstvo v Trbovljah 75 K. — Doljak Kristina 20Pipan Rizjka 20 K, Pleško Marija 10 K, PeAna 10 K, Zavrtanik MMca 10 K, PodbršLofeka 10 K, Jug Ana 10 K, StTajnar Ida 10Gregorič Vinko 10 K, vsi iz zasedenega azerr7,ajwsijeni pri višjem šolskem svetu. — R. zjaflco-va 10 K, M. Mehdetova 10 K, M. Meško10 K, M. Paknetava 10 K, H. Patoanikava 10C. Skutaieerva 15 K, M. Sodnikoiva 10 K, J. Tnova 10 K, M. Vidičeva 10 K, I. Waschtet10 K, vse na I. mestni deklnški mežčanski šolLjubJijani. — Jos. Kalinova 10 K, St. Kantet20 K, Fr. Lundroiva 10 K, E. Rekarjeva 10 KRojče-va 10 K, A. Sarkava 14 K, M. dr. šo-rlij10 K, E. 2ei*5avova 10 K, v&e na I. mestni dJiudski SoJi v Ljubljtrti. — Breda Neratiova 10Jožica Likozarjeva 10 K, ofoe iz Liubljane.Ivan Pipan 30 K, Antcmija Kavač 20 K, Riko ternost 20 K, QabT5jela Ptpan 20 K, Marija Pi20 K, visi iz Poljanske doiine nad Škofjo L— Drago RuanPTe-t 25 K, Ceciliia Eržen 25oba iz Srotneli. ¦- Današn'ja zbirka — K irspeft darovan^a do današnjega dne — K 4160