m NE KAŽE UVELJAVITI EMBARGA NA PETROLEJ Francoska vlada je razpustila rojalistično stranko HAUPTMANN JEJOKAL V SVOJI CELICI Med razgovorom z Leibo-witzem je jokali kot o-trok. — Odvetnik pravi, da je zadovoljen z razgovorom. TRENTON, X. J., 14. feb.— Sloviti newyorski krimiijaliji zagovornik Samuel S. Leibo-witz je imel z Bruno Richard Ilauptmannom eno uro dol^ razgovor in je pozneje izjavil, mel obiskati Leibowitz in Kimberling je Leibowitza brzojavno obvestil, da je ustregel Hauptmannovi prošnji. ŽIVLJENJE V ALASKI JE PRIJETNEJŠE Zena naseljenca popisuje življenje v naselbini. Hiše imajo po pet sob. Življenje je moderno. PALMER, Alaska, 13. febr. Žena nekega naseljenca v Ma-tanuska dolini piše svoji prijateljici naslednje o življenju v novi farmer0 k i naselbini: 4 4 M i, m* sel n i k i prejemamo mnogo pisem od svojih prijateljev, ki nap pomilujejo in nam prigovarjajo, da naj bi ne ostali v naselbini, ker mislijo,' da bomo zmrzox*a!i in stradali. 4 * Toda vedno se Smejem, kadar berem kako tako pismo. Xa5a dru?/na se je preselila v novo leseno hišo, ki se more sicer primerjati s hišami pijo-nirjev v znpadnem delu Zdm-• ženili d»*av, toda imamo veli-| ko prednost modernega življenja. 44Da bi 7*.nrzovali ? Ne mi. Poleg velik* poči imamo še posebno peč, k: srreje naših pet sob kot v najboljši stanovanjski hiši v New Yorku. Imamo tudi novo peč za kuhanje in nam daje tudi grrkoto. 44Obleko pc-remo na stroj, ki ga aroni motor na bencin. Z o-stalim svetom smo v zvezi po radio, s pošto in časopisi. 44 Moj mo/ ima dva konja in voz in dve kravi. Imiuno več mleka in smetane, kot je potrebujemo in pridobivamo na teži. To je posebno dobro za otroke, ki so bili skoro še sama kost in koža, "ko smo odšli iz osrednjega za pad a. Nova šola je vp skoro končan?. Sedaj še hodi učitelj od hiše do hiše in poučuje otroke. Vse gre gladko in otroci s? uče dobro. 44Vrem.» ni posebno mrzlo, poleg tega pa tudi z velikim zaupanjem čakamo na pomlad, [ko bomo prPeli sejati in saditi. Vsi smo polni zaupanja in pričakovanj«. Veseli smo, da so nas zapustili nekateri nezado-voljneži. Vsi ostali smo prepričani, da bomo imeli uspeh in srečo. Ker se mene tiče, nisem bila še nikdar tako srečna v svojem življenju." ROJALISTI SO NA ULICI PRETEPU SOCUAL. VODITELJA BLUMA PARIZ, Francija, 14. februarja. — Ker so roja-listi na ulici pretepli voditelja socijalistične stranke Leona Bluma, je vlada razpustila vojaško organizirana rojalistična društva. KITAJCI BE2E IZ MANDŽURIJE PETDESET NEMŠKIH ŠPIJONOV ARETIRANIH KODANJ, Dansko, 13. feb. — V mestu Flensburg je bilo aretiranih 50 članov nemške mornarice. Med njimi je tudi neki nemški mornariški častnik. Obdolženi so špijonaže. m Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — Slovensko - Amerikan- SANGHAJ, Kitajska, 14. februarja. — Cele trume žena in otrok iz bogatejših slojev be-že iz mandžurskih mest, ker je nevarnost vedno večja, da pride do sovražnosti med Rusijo in Japonsko. Vlaki, ki prihajajo iz Mukdena, so napolnjeni z begunci. Navzlic ponovnim spopadom na meji Vnanje Mongolije, zatrjuje japonski zunanji urad da spopadi niso nikakega pomena. Uradno prihaja zagotovilo, da ni nikakega vzroka za večjo mobilizacijo, ali pa da bi prišlo do kakih sovražnosti. TOKIO, Japonska, 14. feb. — Poročilo iz Hsinkinga na list A šali i pravi, da se ruski generalni konzul pripravlja, da pošlje vse ruske državljane iz Mančukuo. To je posledica ostrih obmejnih spopadov med Rusi in Japonci. Ruskim državljanom je bilo naročeno, da se zglasijo pri konzulu Hsinkingu in obnove svoje potne liste. Kdor nima di-narja, dobi prosto vožnjo po železnici. Zunanji minister Koki Hiro-ta je naročil svojemu poslaniku v Moskvi, Tamekiči Ota, da predlaga ruski vladi, da skupno 7 Japonsko in Mančukuo postavi komisijo, ki naj preišče obmejni spopad 30. januarja. Prvotno je Rusija predlaga la Japonski nevtralno preiskavo, toda Japonska je predlog zavrnila. Rusija bo sprejela predlog za komisijo pod pogojem, da ima v komisiji toliko zastopnikov kot Japonska in Mančukuo skupaj. MRAZ NE PONEHA Kot da januar še ni pustil dovolj snega po newvorskih u-iicah, je imel New York včeraj dva snežna viharja, enega z juga, enega z za,pada. In vremenski prerok napoveduje še več snega in še hujši mraz. New-yorčani padajo po ulicah, kajti pod snežno odejo je še gladka skorja ledu. Delavci ne sekajo več starega ledu po uli-ceh, temveč odmetavajo nanovo zapadli sneg. EVfraz je -sicer nekoiikp ponehal, toda vremenski urad prerokuje nov mraz, ko poneha .sneg. MORNARIŠKI TAJNIK NEVARNO BOLAN WASHINGTON, D. C., 14. februarja. — Mornariški tajnik Claude Swanson je nevarno zbolel za vnetjem reberno mrene in se nahaja v mornariški bolnišnici, kamor je bil prepeljan pred enim tednom, ko si je pri padcu zlomil rebro. Vsled njegovega slabotnega telesa in starosti 77 let so pa zdravniki v velikih skrbeh. Swanson je bil že nekaj dni prehlajen in je na .svojem domu ipadel in z levo stranjo prsi zadel ob stol in si pri tem zlomil relbro. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih driavaK Rojalistični voditelji pravijo, da je za nje odredba za razpust brez vsakega pomena. Razpust rojal i stičnih društev je bil sklenjen na posebni kabinetni seji, ko je prišlo v poslanski zbornici (lo burnih prizorov, ko so poslanci izvedeli o napadu na Bluma. Socijali sti so zagrozili, da ne bodo podpirali kabineta, ako vlada brt the Poet Office t Hew York, N. Yn muter Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON; CHelsea 3—3871 No. 36. — Stev. 38. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 15, 1936—SOBOTA, 15. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. New York, Saturday, February 15,1936 T11E L ATI C.F.ST SLOVENE DAILY IN V. 8. ZA SLUČAJ VOJNE Z ITALUO Ce bo napovedala Italija Angliji vojno, bo o-slala Francija Angliji pomoč, ako bi italijanske bojne ladje napadle angleško brodovje v Sredozemskem morju. Angleži so zahtevali, da v oseminštiridesetib- urah. — Francozi so bili mnenja, da bi bilo po desetih dneh dovolj zgodaj. Slednjič so sporazumeli, naj stopi Francija v akcijo štiri dni po napadu. Angleži so zahtevali, , naj bi francoska armada takoj vdrla v severno Italijo, kakorhitro bi bil oddan v Sredozemskem morju prvi strel na angleško brodovje. Za ta slučaj hoče imeti Francija od Anglije zatrdilo, da ?.e bo lahko zanesla na njeno armado, ako bi Nemei izrabili italijanski napad in vdrli v francosko ozemlje. Slična posvetovanja se vrše med zastopniki angleške vlade ter zastopniki Turčije, Romunske in Jugoslavije. Kako bo Jugoslavija Angliji in sebi pomagala, je jasno. Poskušala bo zavzeti tisto, kar je njenega na Krasu in v Pri-morju. Iz Jugoslavije. REKORDER STRADANJA JE UMRL VATIKAN POSREDUJE Najnovejši načrt za ureditev italijansko - abesinskega rpora, o katerem pravijo, da izvira iz Vatikana, je zbudil v vseh političnih krogih veliko pozornost. O njem pravi "Os-sorvatore Romano", da bi bilo mnogo bolje, če bi se državniki pogajali o mirni ureditvi spora v vzhodni Afriki, kakor pa se zatekati k staremu sistemu vojaških zvez. Prav sedaj je dana možnost, da se s srečnim načrtom mirno uredi spor, ki bi se lahko razširil iz Afrike tudi na Evropo. Vsekakor bi moral biti načrt tak, da bi bil sprejemljiv ne le za obe sporni stranki, nego tudi za ostale evrop>ke države. ki so v sporu neposredno prizadete. Položaj je sedaj mnogo bolj jasen kakor je bil še pred kratkim in sicer zaradi vojaških uspehov Italije, zaradi nove nevarnosti, ki se je pojavila glede na lokarnski pakt in zaradi imenovanja Flandina za francoskega zunanjega ministra. Flandin je znan po svojih simpatijah do Anglije, toda ne Fine se-pozabiti, da je Laval kot zunanji minister v vladi, ki ji je načeloval baš Flandin v Rimu, sklenil i talija nsko-franco--ko jfogodbo m vodil tudi pogajanja v Stresi. Vatikanski načrt podrobno sicer še ni znan, toda glede na navedene ugotovitve vatikanskega glasila ne more biti dvoma, da določa gotovo izpolnitev zahtev Italije ne glede na to, da je prekršila pakt Lige In napadla Abesinijo. Važno za potovanje. Kdor jo mm)^m potovati v §tmr% 1trai «*« dobiti koga »i tan, jo patrakno, dm jo pomSon m «mh atvmnk, Vdod naia tlelgoUAno škuirnja Vam smwwo dati najboljša pojmemUa i» tudi «n potrebno pro$krboti, dm jo potovanj* udobna «r Mra. Moto m amtpmo okrnita mmbm «m pojma***. Mi iiii*>ft»u maa, bodOi proHja šm povratna dovolja-Itfc, potna hata, viaojo m tpiak «1,4» i* am potovanj* podrobna p najhitrijiom Ima*i, m bar ji giavno. am najmanj* m dobi «c Washinfftona povratno dovoljonjo, BE-EN- TBT F K UMIT, trp% najtnawij am ntošaa. pata Unj MUj as Irmftmimm »W|H| In mostu* so mu naznanili da bo izpuščen, mu je povedal, da lahko zf čne novo življenje le tedaj, če dobi od kod 10,000 Din. Ta denar mu je bil potreben za plačilo sodnih stroškov Mrtveca je potem naložil na voe in zapeljal do železniške postaje, kjer ga je vrgel v cestni jarek. Tujec je imel v žepu listine ,katerih pa Pešič ni prečrtal, temveč jih je takoj za-žgal.. ŠTIRI SMRTNE OBSODBE ZAJECAR, 30. jan. — Zaje-čarsko okr<;>no sodišči* je ol>so-dilo na siTirt vse štiri razbojnike, ki so lani pri Majdanpeku napadli poštni voz ter ustrelili nekega potnika in orožnika, ki je poštni \ oz spremljal. Orožnik se je z napadalci hrabro boril in je že hudo ranjen ustrelil petega razbojnika. S svojim junaštvom in požrtvovanjem je rešil izdatno denarno pošiljate v. Hudim ranam j«' najprej podlegel hrabri orožnik, nekaj dni pozneje pa potnik. PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE Peter Zgaga POGLAVJE O MODI Pred leti mi je pisala rojakinja sledeče pismo: — O, moda je postranska stvar. Je pač tako na svetu, da nas morate radi imeti, pa naj bo moda taka ali taka! Seoaj naprimer nosi in o majčkene klobučke, ki bi ne pokrili glave uiti vrabcu. Ob f-lraneh so mali prifrknjeni, krajec pa skoro pokriva desno oko. Kiklje nosimo tako dolge, da se skoro tal dotikajo, in kratke jopiče, ki imajo ovrat- ali — z drugimi besedami — za rešitev domačije. Profesor je dal Lukiču orez prič in brez pobotnice deset tisočakov in Lukič mu je denar točno v napovedanem roku vrnil. Ko je z-\ vedno izgubil svobodo, je Lukič izzval senzacijo v vsej javnosti ter postal medicinski fenonen. Rekordno 63 dnevno stradanje je bilo izraz njegove ^cpremagljive volje. Med stradanje u so mu vzbujali mnogo up»'ija na obnovo procesa, celo na pomilostitev, mož pa je vztrujal v želji prostovoljne smrti. Tudi episkop ga je nekajkrat obiskal in ga skušal odvrniti od strašnega sklepa z verski »ni argumenti. Sele preproste dobrotljive besede so Lukiča pripravile do tega, da je 63. dan, ko je komaj še dihal, z medlo gesto označil, da dopušča zdravnikom, naj store z njim, kar vedo in znajo. Dajali so mu razne injekcije a so ga mogli le zi nekaj ur zbuditi iz agonij«*. Luč nesrečnega življenja je komaj še brlela in v snu je Lukič po petduevih poizkusili umetne prehrane umrl. REDEK PRIMER POŠTENOSTI BEOGRAD, 29. jan. — V bana ški vasi Jazovo se je pripetil i redek primer poštenosti. V vasi živi siromak, ki je našel na cesti denarnica s lo00 Din. Čeprav ni imel v ženu niti beliča, je odnesel najdeni denar takoj na )>olicijo. Ta čas je pa prignal redar nekega moža, ki se je hotel obesiti, pa ga je v zadnjem hipu rešili. V smrt je hotel zato, ker ^ izgubil denar a doma ga je čakala žena in pet otro-čičev. Najdeni denar so nui takoj vrnili, poštenega berača so pa nagradili. ZAGONETKA NOVI SAD, 29. jan. — Pred tedni so blizu železniške j>osta-je v Rumenki nad Novim Sadom našli ubitega mladega človeka, katerega ni nihče poznal. Ko je bila neznaneeva slika objavljena v listih, se je javil neki kmet i/ Petroveka sela ter zatrjeval, da je neznanec njegov sin. 'j\» ta zgodilo se je, da se je pred nekaj dnevi kmetov ubiti sin 7.\i in zdrav vrnil domov in orožništvo je moralo u-vesti nove preiskave o zagonetnem zločinu. Te dni so orožniki zaradi sumljivega vedenja ustavili hlapca Slavoljuba Pe-šiča, ki jim je naposled priznal, da je neznanca ubil. Ponoči ga je zalotil v h*evu in, meneč, da ima pred seboj kakega roparja, ga je udaril v gorjačo in ubil. BEOGRAD, 30. jan. — Od u-stanovitve države se je pomnožilo njena prebivalstvo za milijone. 1. decembra 191* je štela Jugoslavija 11,G0f»,17Ci prt bivaleev. 1. decembra pa že 14,513,703. Letni prirastek znaša tort j 192.S78. Ob koncu lanskega le'a je torej štela Jugoslavija blizu 15,tH)0,000 prebivalcev. Jugoslavija je med redkimi drža van: i, kjer se rodi vedno več dečkov n«*tro deklic. Umrljivost dojenčkov je Še vedno zelo velika. Žalostno po-glavlje j«' nepismenost v.državi. Odstotek nepismenih je znašal leta 1931 še vedno UM. Najmanj m pismenih je v Sloveniji in sicer a.">4 proc. v vr-baskkbanov'ni jih je 72..~>0 proc. ! v vardarski 70.86 procentov, v zet ski 6().04 p roe., v drinski 62.12 proc.- v donavski 28.87 procentov,, v savski -7.H7 procentov. Največ ljudi umre v Jugoslaviji za pljučno tuberkulozo, >n isrer od 35 do 41.000 na leto. nasilnih smrti in samomorov j* mi It to povprečno 7.000. V drž? vi prebiva stalno okrosr 150,000 tujih dr avlianov. Dopisu tJli/. Minn. Že sredi februarja ji*, toplomer pa kaže «>d 2."> do '!•"> stopinj pod ničlo. Pred enim tednom je rojaku Frank Hrenu uničil ogenj zgornje prostore stanovanja. Požarna hramba, ki je bila poklicana na liee mesta, je imela težak posel v hudem mrazu- (30 stopinj pod ničlo), da je omejila požar ter rešila, tla ni m* tukaj. Kdor tlela, dela za tri; kdor pa išče delo, ga pa ne dobi. Tudi starka zima nas dobro obiskuje. Od 22. januarja imamo skoro vsak dan pod ničlo. En t lan je bilo celo 24 stopinj poti ničlo. Snega nimamo dosti, ker ga veter sproti odnese. Drugih novic ni tukaj, ker na< je malo Slovencev. Tu Vam pošiljam tudi naročnino v.a Glas Naroda in prosim cenjeno urediuštvo, da ne vrže te par -vrstic v koš. S spoštovanjem, Joseph Karin, naročnik. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 $ 5.15 $ 7.25 tlt.75 9SJI MIH lto 200 Din. Din. Din. 300 Din. B00 Din. 1000 Din. 2000 Za V ITALUO $ 0.25__________Ur 100 S 18JS0_______Ur 000 $ 44 AO____Lir 500 f 87-50 ______Lir 1000 $174.00 __________Ur 2000 $260A0__--...- Ur j000 KER 8E CEWE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ca IsplačlJo večjih makov kot ssoraj navedeno, bodi* t dinarji* aH llrab dovolj q)emo te bolje pocojo. ODPLAČILA ▼ iUlMM DOUBJII IB l^lsiib 9 BMsto pMlsN S tli.— " " ..........$10M «M mi Uj OBA— —i aa Prejemnik doH t starem kraju izpUHk, v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVKdCJEMO PO CABLE LBTTEB ZA PK1- BVUBINO |Lr- ■ r- r- » • - > . • SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "GUs Nftroda*9 UTOPLJENEC V DRTUŠČICI "MORAVČK, 1. febr. V četrtek okrojif poldneva j«- neka ženica nab>ala l)rtijš«"ici 1 drva. Ko je prišla l".. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. DELAVSKA VODITELJA nike kakor komat. No, in kaj* MoiŠki bezljate za nami. In bezljali ste za nami, pa naj sililo se oblačile tako ali tako. Za nami ste bez^ali v pradavnih časih, ko smo no>ile riiike v nosu ter imele kvečjemu malo slame okoli ledij. Z debelimi bati ste se tepli med seboj, in blagor zmagalcu, ker je bil deležen ene izmed nas. In ljubili ste nas in oboževali,, ko smo liodile zavite v dolge tunike, (lasi niste videli ničesar drugega kakor obraz, konce rok in stopala. BJazneli. ste za nami, ko smo v srednjem veku nosile obro-časta krila, da je morala vsaka obroč postrani dvigniti, če je hotela skozi vrata. Tri čevlje visoke frizure smo nosile in Vsako leto smo komaj enkrat srajco preoblekle. Oh, moški, oh moški! Bezljali ste za nami v šestnajstem stoletju, ko ni bila looua, da bi se ženske umivale, ampak so se samo z dišečim pavdroin pot resale po obrazu in telesu ter so po par mesecih dajale te silne množine pavdra o d sebe strahovit smrad. Noreli ste za nami, ko smo sredi prejšnjega stoletja nosile na sebi v največji vročini Še>t do -edem spodnjih kril, volnene nogavice in volnene »podnje hlače. Ljubili ste nas pozneje, ko smo nosile tesne modrce z jeklenim ogrodjem in smo bile zadaj nadebelo natlačene in o-sam podobne. Klanjali ste se nam. ko smo imele globoke izrezke na prsih iri hrbet do vratu (pokrit. Klanjate in občudujete nas tudi sedaj, ko pridemo na ples z golim hrbtom, dočim smo spredaj do podbradka zakrite. Za nami ste noreli, ko smo nosile bluze z baloni na ramenih, in občudovali ste nas, ko smo se do ramen razgaljene pojavile med vami. Od začudenja vam je pohajala sapa, ko ste nas pred dvajsetimi leti videli poleti poleg vode v dolgih, na jarde širokih kopalnih oblekah, in od čr.denja vam je letošnje poletje pohajala sapa, ko smo imele pri kopanju komaj štiri podi prosojne Žide na sebi. Dedci presneti! Ko je bila moda dolgih kril, ste kar trepetali, ko smo, stopajoč preko luže ali kake druge zapreke, dvignile ta ženski zastor za par inč, in je vam, dedci presneti, odleglo, ko smo začele nositi oblačilo, ki nam je segalo do kolen ali še ne. Niste se nas naveličali, ko smo si začele striči lase in se po moško Česati. Divili ste se nam, ko nam je moda rekla, da moramo 'biti suhe kakor trlice, in ne morete nas prehvalrti sedaj, ko pravi moda, da malo o-biino•••«••..>. |MI Zi iBoscwtTo ■ nt# Mto m«.« 97.00 fc gatrt late ................. ILN I*t® M( M pjO ____gofcwrtimoB Torti 1*00_ Wawwto- taamjm mM 6ao lww« awteij to pr&mikoy._ bra pod pin la onbcortl m m prtoMnJeja Denar naj m MwvMl MiOjatl po Homv Order. Pri vrasekU kraja naročnikov, pnOtmo, da aa aam d»dl pw>Ma> MTalttBa aaaaaal. da kltreja atjhra ^Ignfc AS NAOOOA-. SIS W. Iftk Smet. Na« M H. * ^CBlčls sflfc 3__ " G L'A 8 N A Rt> D'A " New Yorky-SatuyJay, February 15, 1936 THE LARGEST SLOVENE TfAILT W V. 9. 51. O I^ATKA DNEVNA ZGODBI & J. J. MONTAGUE: Ko je naš vlak prisopihal i« mesta in njegove okolice ven na odprto ravnino, je v oddelku za kadilee mož meni nasproti molčal, dva soseda sta se pogovarjala o p'jhtiki, poleg mene je pa sede', človek z žalostnim obrazom, zatopljen v svoj časnik. Nihče ni potegnil cigare, nihee ni na*»»t domačega pogovora o vsakdanjostih, ki je običajen iiumI potniki v vlaku. Milil sem 7?, 'a sem obsojen na dolgočasno potovanje. Vlak je rezal jm> j »okraj in i s pašniki, po katerih je paslo nešteto re-jenib krav. \v velikih skednjev in gospodar.- kili poslopij, ki s< vstajala v daljavi, sem sklepal da so to mlekarske krave, ki hranijo me« t * dan za dnem -svojim mlekom. Eden sosedov se je ozrl skoz okno. zagledal: krave in vzkliknil: — - Fvakš:«-« krasna živina! V kravi je nek i.: čvrstega, hvaležnega pomenljivega. <~V gledaš kravo, vidiš v duhu mlekarske vozove, nalož* n«- z velikimi lat-vieami; mlekarne, kjer si kupujejo siromašni ljudje svoj skromen topel obed za majhen denar; -li-iš jokati otroke po mlcVu in z \ lovoljno gruliti, kadar so ga dobili. Upam. da gospodje enakega mnenja kakor jaz, da je krava poleg človeka najvažnejša in najkoristnejša žive. J na svetu, zlasti zdaj ko je metra izpodrinil konja. Mož z žalostnim obrazom je dvignil :e mleko dobro za ne : - otroke. Poizvedoval sem o koli po »o-eščini in potem kupi • I malega kmeta kravo., ki sr j* ponašala z dolgim repom t.-astnik mi jo je to]»lo priporo •'•al kot lobro mb-karieo. Zmenila sv.« se. da mi jo bo prignal «h ngo jutro po sklenjeni kupc-jl. Tedaj pa je morn1 iti z doma in zato je poslal majhnega d eka k meni, češ, da je krava pripravljena, in čo ho •'em nnj pridem kar sam ponjo. In bil sem tako nespameten, da sem privolil. Sel sem na njegovo domačijo in našel sivko zadaj za skednjem, li kolu privezano. Ivo sem se ji približal, mi njen pogled ni ugajal ia tudi to ne, kako je mahala z repom, kako je s prednjo nogo grebla v travo in tudi njeno mukanje ne. Ko sem jo odvezal, je kar rada šla. Ko sem jo pa za vrv potegnil, je povesila glavo tako blizu k tlom in tako sumljivo. da sem se bal. da me bo na bodla. Tega sicer ni storila, pač pa se je spustila v tek in venomer makala. "Se pravočasno serj odskočil, da se mi nerodiiie-i ni zaletela v trebuh. ZIMSKO JUTRO V NEW YORKU Vrv mi je skoraj iztrgnila. Raz-koračil sem se in oprl na noge in z nekaj prisotnosti duha ovil vrv okoli drevesa. To jo je za hip ustavilo, pa »tudi povečalo njeno jezo. Dvakrat se mi je skušala izir^ati, pa sem jo obakrat zadržal. Potem je pa sunkoma dvignila glavo in začela bezljati proii dolgi vrsti grmovja. Takrat sem se ujezil. — Krava se pa z menoj že ne bo norčevala! — sem se priduše-val. Vise! sem na vrvi, krava je tekla, kar je mogla, mene pa vlekla za seboj. Pribezljala, oziroma privlekla sva se do žive meje. Do takrat sem .mislil, da se krave u-stavijo pred živo mejo. Hitro pa sem se prepričal, da se ne. Drvela je kar skoznjo in me po-egnila za seboj. Moja obleka e bila vsa razcefrana, moj ob-*az in roke vse opraskane, ko >e je onstnr* t raje ve meje pra-a gonja šele začela. Jaz pa vendar »la polna voznikov. Videlo se jim je, da se jim zdi tira v zabavno, kako vleče spla-šena krava po cesti moža. Nekateri so klicali za menoj, kam se mi mudi s kravo, drugi so se norčevali in vpraševali kravo, kam da pelje moža. Tedaj pa jr žival nekoliko postala in se ozirala na desno in levo in knvdu jem izvedel, zakaj. Neki:j sto korakov naprej se je namreč prikazal most, do katerega je vodila steza, izho-jena od /ivine, po kateri se j( hodila napajat. Da bi bil kelih grenkobe in strahu poln, se je nama v zadnjem trenutku približal še velikanski škripajoč voz, naložen s pohištvom, »vi se je sumljivo nagnil proti n^ma, ko sva dirjala mimo. Ko sva p1* vsi ti trnjevi poti končno vendarle dospela do voile, se krava ni ustavila ob bregu, kaj še, ampak bredla je vanjo kar do vratu in seveda tudi mene potegnila vanjo. Potem se je pa prvikrat med vso gonjo ozrla okoli sebe in me začudeno g'-c dala. Gospodje, jaz sem dober človek, in nisem nikoli nikomur kaj žalega storil, a če l>i tedaj imel kakšno reč pri sebi, bi jo kar na mestu ubil. Zdaj mislim, da boste uvideli, zakaj mrzim kravo, in zakaj da niti slišati ne maram o njih. — Kako >te prišli iz vse te zagate? — ga je sočutno vprašal nasproti sedeči mož. Pripovedovalec je zagrenje- SIMPATLJSKA STAVKA KAIRO, Egipt, 13. feb. -Danes so zastavkali študentje na tukajšnji univerzi iz simpatij do stavkujočih študentov v Siriji. VOLKOVI RAZTRGALI 10 ROMARJEV ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ J Z 17. oTOLETJA Spisal: ALES8ANDEO MANZONI Iz Afganistana je romalo proti Meki kak!h 200 muslimanov, da bi v svetem mohamedan-skem mestu Meki molili. Med potjo so jih napadli volkovi ter 10 romarjev raztrgali. Očividec pripoveduje o tej strašni zgodbi takole: "Potovali smo že mnogo dni. Bilo nas u vsega skupaj kakili 200 romarjev, ki smo vsi želeli priti v Meko. Ker pa je bilo težko vedno peš hoditi, smo dobili nekaj voz, tako, da se nas je nekaj lahko peljalo. Do kraja Kara ban v Afganistanu je šlo vse po sreči. Strašna nesreča pa se je zgodila kmalu potem, ko smo zapustili Karaban. Zadnji voz naše karavane se je bil med potjo nekaj pokvaril, vsled česar jr zaostal, in i pa smo se peljali naprej. Ker pa voza le predolgo ni bilo za nami, smo obrvili svoje vozove in se peljali nazaj pogledat, zakaj onih ni za nami. Že od daleč pa smo zagledali celo tolpo volkov. Takoj smo zaslutili, da se je zgodilo lekaj strašnega. Na vso moč sina pognali svoje konje, a smo kljub temu prišli prepozno Krvoločne zveri so že opravile svoje delo. Niti voznik, niti noben drugi izmed romarjev m bil več živ. Vsi so postali plen lačnih volkov. Povsod so ležali raztresena trupla nesrečnežev. Nekatera so bila že do kosti oglodana. Bil je strašen pogled. Volkovi so pobegnili šele, ko smo prišli že prav na pozorišče tega strašno k rva vega d o godk a.'* Ta dogodek so romarji takoj sporočili afganskim oblastem, ki so ukrenile vse potrebno, da se zavaruje življenje popotnikov. 141 "To nima s tem nič opraviti,'* je rekel don Abbondio. "Ali sem vam morda rekel "ne"" Jaz ne pravim "ne"* govorim... govorim, .ker imam svoje dobre razloge. Sicer pa, glejte, dokler morem dihati... Poglejte mene: počena latva sem; tudi jaz sem bil že bolj na ouem »ve tu nego na tem, pa sem vendar tu in... če ne navalijo name nesreče.. . dovolj.. . lahko upam, da boni še kaj časa na svetu. Predstavljajte si pa nekatere temperamente'! Ali kakor pravim, to nima s tem nič opraviti." Po še nekaterih poskusih in odgovorili, -ki niso nič "več in nič manj zaključili, se je Renzo lopo priklonil, se vrnil k svoji družbi, poročal, kako je opravil in končno izjavil: "Odšel sem, ker mi je bilo dovoli in je bilo nevarno, da mi poide potrpežljivost in pozabim na spoštljivost. V nekaterih hipih se je zdel popolnoma tak kakor prvikrat — ista mrda in i>ti razlogi; če bi se bila stvar količkaj zavlekla, bi bil on čisto gotovo prišel spet s kako latinsko besedo na dan. Vidim, da hoče stvar zqpet vleči in vleči; bolje bi bilo storiti res tako, kakor pravi on: da se namreč poročiva tam, kamor se izseliva." "Veste, kaj naredimo?" je rekla vdova. — "Predlagam, da gremo me ženske tja in še enkrat poskusimo, a{i se nam morda bolje posreči. Tako bo tudi meni dano spoznati tega moža, ali je res tak, kakor pravite. Predlagam, da gremo po obedu, zato da ga zdaj brž zopet ne napadenio. Zdaj pa gospod zaročenec, povedi-te malo naju dve na sprehod, dokler je Neža zaposlena; Luciji bom jaz nadomestovala mater. Mika me v resnici videti malo bolje te gore. to jezero, o katerem sem že toliko slišala; tisto tnalo, kar sem že videla, se mi zdi res nekaj lepega." Rcnzu ju je povedel najprej na dom svojega gostitelja, kjer je sledilo zopet slavnostno sprejemanje; obljubiti je moral, da ne bo obedoval z njimi samo tisti dan, temveč vse dni, če mu bo mogoče. Ko so se našetali in poobedovali, je Renzo odšel, ne da bi bil povedal, kam. Ženske so se malo razgovarjale in domenile, kako se lotijo »Ion Ab bondija; končno so odšle k naskoku. Potekli so tedni in meseci.--- Prišla je oprostitev od oklieov. prišel je pre- no stisnil usta, potem pa odvrnil: — Gnal sem jo domov, imel sem pa pet ur strahovitega o-pravka z njo. a prignal sem jo vendarle iTi č? bi ne bilo zaradi prošenj mojih malih, bi jo takoj prodal najbližjemu mesarju. — Kje je zdaj ? — je vprašal eden izmed poslušalcev. — Najel >em moža, da jo je peljal nazaj k njc»nemu prejšnjemu gospodarju in pustil sem j mu jo, če prav mi ni hotel vrniti denavjj. In od tistega časa pogledam vedno v stran, kadar zagledam kravo, in veste, da od tistf rv časa tudi ne jem govedine in ne pijem mleka. Ribiskn ladja "Mary" prihaja v newyorsko pristanišče s 35 tiso« funti rib na krovu. V ozadju vidite nel»otičiiike v do-Kew Vorfau« KNJIGE Vodnikove Družbe ————^^—^mmmm^na^mmmmmMmmmmmmmhmb^mH^BKHBBmi^^ ZA LETO 1936 so dospele* Oni, ki so jih naročili, so jih že dobili po posti. % Kdor jih hoče od nas naročiti, naj posije: — $15° LKTO&NJA ZBIRKA VSBBtJJE SLOHDCB KNJIGE: VODNIKOVA PRATIKA; POT K MKTVIM IMALOM; (5 KNJIG) TEMNA KVEZDA; ZLATI tEVELrtSI; PETDESET ODSTOTKOV (peteat). KNJIGARNA "GLAS NARODA'9 mmrusmiR new von, n. t. — Zdaj so pa one tu, — je dejal ta sam pri sebi, toda napravil je nedolžen obraz; čestital je Luciji, pozdravil Nežo, se poklonil tujki. — Ukazal jim je sesti ter začel nato naglo govoriti o kugi. Od Lucije je hotel vedeti, kako je prestala vse te nadloge; lazaret je dal priliko, da je govorila tudi ona, ki ji je bila v njem tovariš ic a ; nato je don Abbondio, kakor je bilo uprarvičeno, govoril tudi o svoji burji in končno I je živahno čestital Neži, da jo je tako srečno unesla. Pogovor se je vlekel. Starejši dve sta že od prvega hipa prežali, ikdaj se ponudi prilika, da načneta najvažnejši pomenek; končno je ne vem katera izmed obeh prebila led. Toda kaj >e hoče? Don Abbondio je bil gluh na tisto uho. Ne da bi bil rekel **ne", toda evo ga, znova m' lepo vijuga in zvija in preskakuje s kola na vejo. 4 * Treba I o bi," je rokel. "doseči preklic lega presnetega zajetja. Vi, gospa, ki ste Mi-ianka, poznate bolj ali manj niti v lakih zadevali, imate gotovo kakšno dobro pokroviteljstvo, kakega vplivnega viteza — s takimi sredstvi -e ozdravi vsaka rana. Ce bi pa hoteli iti po najkrajši poti, ne da bi se opuščali v vse te zgodbe, ker se ta naša mlada človeka in tal" naša Neža itak nameravajo izseliti (in jaz ne vem, kaj bi rekel: domovina je tam, kjer j«* človeku dobro), se mi zdi, da bi vse to lahko tam naredili, kjer taki razglasi o zajetju nič ne veljajo. Zares komaj čakam, da bi ta zveza že bila sklenjena, toda rad bi videl, da bi bila dobro členjena in v miru. — — Povem vam po pravici: če bi tukaj, kjer razglas o zajetju ni |>ozabljeii, moral »vreči iz pred oltarja med ljudi to ime Lorenzo Trama-glino, bi tega ne mogel storiti z mirnim srcem: preveč ga imam rad; bal bi se, da mu napravim slabo uslugo. L? vi to premislite, preudarite to vse vkup." Vdova se je zamislila in sledujič pritrdila staremu duhovniku. Sklenili so, da počakajo Henzovega povratka, nakar bi se že vsaj začasno preselili v sosednje mesto, medtem bi pa .vdova s pomočjo nekega uglednega sorodnika I isposlovala preklic. . . klic zajetja, prišel je oni blagoslovljeni dan: oba zaročenca sta šla z zmagoslavno gotovostjo v cerkev, kjer ju je prav don Abbondio na svoja usta poročil. Omenim naj le to, da je sredi radosti zdaj eden, zdaj drugi opomnil, da manjka le Še ubogi oče Cristoforo, potem bi bilo veselje popolno. "Toda njemu," >o ugotovili na-to, *\ji' gotovo bol je nego nam/' Mislili so le še ua to, da povežejo svoje stvari in se odpravijo ua pot: rodbina Traniagline v novo domovino, vdova pa v Milan. Solza, za hval ill obljub, da se Še obiščejo, je bilo mnogo. Nič manj ganljiva, izvzemši solze, ni bila ločitev Renza in njegove rodbine od prijatelja gostitelja; in ne mislite, da se j(. slovo od don Ab-bondija izvršilo hladno. Ti dobri ljudje so ohranili vedno nekakšno spoštljivo navezanost na svojega kurata in ta jih je globoko v srcu imel zmerom rad. Le te presnete zadeve rade zmedejo čuvstva. O bi kdo vprašal, ali ni bolela tudi ločitev od rodne vasi in teh gora, mu povem, da je gotovo bolela kajti nekaj bolesti je povsod, bi dejal. Vendar pa ta najbrž ni bila prevelika, ker bi si jo bili prav lahko prihranili in ostali doma. zdaj. ko sta bili odstranjeni obe veliki zapreki. don Rodrigo in razglas o zajetju. Toda že nekaj časa so bili vsi trije vajeni smatrati za svojega kraj, kamor so bili namenjeni. Renzo je dosegel, da sta sv ženski tej misli radi pr:-\adli, kar jima je pripovedoval, kako dobro se delavcem tam godi, in stotero >tvari o lepem življenju tam preko. V ostalem so vsi pretrepeli Tira v grenke trenutke v kraju, ki s(, ga zapuščali, in žalostni spomini polagoma zmerom pokvarijo v duhu kraj«-, ki jih vzbujajo. In če so to kraji, kjer smo rojeni, je v takih spominih morda nekaj še bolj trpkega in žgočega. Tudi dete, pravi, rokopis, rado počiva na dojiljinih prsih, išče s požel ji vo-t jo in zaupanjem mesto, ki mu je dajalo dotlej tako sladke hrane; toda če mu ga dojilja, da ga odvadi, namoči s pelinom, dete odmakne usta, nato -pet poskuša, končno pa se odvrne od prsi: joče sicer, odvrne se pa le. In poglejte, samo. kako včasih kakšna neum-jiost zadostuje, da odloči o stanju kakega človeka za vse življenje! Ko bi bil moral Renzo preživeti po prvotnem načrtu vse svoje dni v tistem kraju, bi to življenje ne bilo zelo veselo. Ker so mu drugi prizadejali neprijetnosti, je postal še sam neprijeten. Kil i«' z vsemi nevljuden. kajti vsakdo je lahko bil izmed Lueijinih kritikov. Ne da bi bil naravnost kršil predpise lepega vedenja; toda saj veste, kako lepe reči Človek lahko počne, ne da bi ravnal proti takim pravilom — celo trebuh -i lahko razpara. Povem vam, da ni bilo malo takih, ki jim je začel že presedati, in sicer tudi osebami, ki so ga prej rade imele: sčasoma bi bil morda od ene zadeve do druge tako rekoč posvadil skoro z vsem prebivalstvom, ne da bi bil najbrž niti sam vedel. kaj je začetni vzrok tako velikega zla. KOSEC PKIHODSJIC Ljubiteljem leposlovja Cenik Imjif bojo mnogo le-pih romanov slovenskih sn tn* jih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naili knjigo, U vas bo zanimala. Cene to selo smerne« Knjigarna "Glas Naroda" "WL1M 7ZB0II2« New York, Saturday, February 15, 1936 nrv L'AHOEBT JfEOVWK* ffXILT If 9.1.% PRODANE DUŠE 36 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Gtwpa Worth je konzulu, ko ga je s svojim avtomobilom sopet peljala na konzulat, povedala, da hoče svojo nečakinjo in njeno prijateljico vzeti v hotel, da ju sprejme pod svoje varstvo. Ko *o poslovi od konzula, pogleda Vendel v njegov bledi obraz. In okoli njenih ust se raztegne lahen smehljaj. 4 4 Priznat i moram, da sem zelo lačna tsir bi rada imela j»o-»teuo kosilo, kajti danes sem bila motena že pri zajtrku in oil tedaj nisem se ničeasr jedla. Smatrali pa me boste za okrutno, ako vas ne peljem k Kozi, ker vidim, da se kar t rese te v nemiru iu hrepenenju, da bi jo zojiet vkleli. Pa tudi sama komaj čakam, da jo enkrat vidkn. Tor^j >e peljeva najprej k gospej Stube. Svojo lakoto bom mogla nekaj časa premagati.*' • • • Roza in Marta sedite zelo potrti v svoji gobi. Marta, ki je izgubila ves svoj pogum, je več ur krčevito jokala in zatrjevala, četudi njeno življenje ni nikdar bilo lepo in brez skrbi in jo je v sirotnici |»ogosto prijela žalost, da vendar ni bila trikdar še tako obupana, kot sedaj. Roza, ki ji je bilo erce tudi zelo težko, jo je po svoji moči tolažila in ko se Marta slednjič nekoliko pomiri, tedaj se sama obup.io zle k ne na stol in srpo gleda pred se. Kno pa je vedela: ako bi jo skušali zopet pripeljati v hišo sen h ore M orb i da T bi prej skoet.V: v Rio de la Plata. Ko obe v obupu gledate pred se, nekdo potrka na vrata. Obe pre-trašeni skočite pokonei in se spcyledate. Slednjič pa se K oza oglasi. Mladi služabnik naznani, da želita nt k gospod in daina govoriti z gospico Riharjevo. Roza v strahu pogleda Marto in Marta preplašena pravi: 44Samo ne }K>jdite v sprejemno sobo; gotovo j® Petri in njegova žena, ki naju hočeta vjeti." V zadregi pogleda Roza služabnika. 44Ali nista povedala svojih imen?** 44Dala sta mi samo to vizitko,'* pravi sluga in izvleče vizitko iz svoje čepice. Roza z obema rokama prime vizitko, jo pogleda in prestrašena pritisne roko na srce. 44Moj bog!" "Kaj pa je zopet, go.-pica Roza!" Roza se vzravna ter si potisne lase s čela. 44Xič slabega, pomirite se samo nekaj, kar me je spravilo iz ravnotežja — gospod dr. Vendel je tukaj.** Marta veselo vzklikne. 44Za božjo voljo, kako sem se prestrašila in niti ni bilo potrebno. Ako je gospod doktor, pot eni bo vse dobro. To j«' mož! Na njem bi mogel Vajhart vz-tl zgled. Komaj je prejel vaše pismo, pa je že tukaj. Pojdita vendar naglo, ker vam prav gotovo hoče pomagati. Počakajte malo, najprej še z glavnikom preko las. Morate vendar lepo izgledati.** lil pridno se vrti Marta okoli Rože ter jo slednjič potisne skozi vrata. Rozi je bilo, kot bi njene noge ne čutile ta!; vse se je zibalo poti njo. S tresočimi rokami odpre vrata do sprejemne soln* in ko vstopi, jih zopet zapre. Bleda stopi pred moža, ki ga je tako iskreno ljubila. Omahujoč se nasloni na vrata ter pogleda s plahimi očmi. 44Vi, gospod doktor! Moj Bog, saj vendar niste zaradi mene prišli v Buenos Aires!'* Vendel s pekočimi očmi gleda njen bledi obraz, stopi k njej ter jo krčevito prime za roko. 44 Ali ste le za tmutek dvomili, da bom prišel, ko sem enkrat prejel vaše p^smo!*' Roza ga pogleda, da ni bil ganjen samo Vendel, temveč tudi gospa Worth. 44Kako bi mogla verjeti, ker vem, da sle v službi. Saj čas ni vaš. Moj Bojj, samo da zaradi meno niste imeli nika-kih neprijetnosti!4' "Ali vas malo ne veseli, da sem pri vas?" pravi Vendel s hripavim glasom. Roza se strese in za trenutek zatisne oči. 44Xe morem še verjeti, zdi se mi, da s*- m: sanja. Strašni 3o bili ti dnevi — in sedaj to veliko veselje! Samo da nimate nikakih neprijetnosti, ker ste tako naglo vzeli dopust." "Glede tega bodite pomirjeni. Xe brigajte za nobeno, prav nobeno stvar. Prišel sem, da vas rešim vseh skrbi in hojazui. Kako naj bi vas mogel pustiti farno!" Tedaj pa Roza z rokami zakrije obraz in zailiti — nezmožna se še dalje obvladati. Vsled njenih solza je Vendel v veliki zadregi ter pogleda gospo Worth. V njegovih očeh vidi vroče želje, da bi Rozo objel in s poljubi posušil njene sqIz^. Da mu prihrani še lia-daljni boj in tudi sledeč svojemu lastnemu *rcu, pristopi gospa k jokajoeemu dekletu ter ji ovije roko olioli njenega vratu. 4'Razjokajte se samo, ubogi otrok, to jo dobro za človeka, ki je moral dolgo biti hraber." Rozi omahnejo roke in vsa solzna pogleda gospo. "Govorite nemško, milostljiva gospa! Oprostite, da se v va»i navzročnosti tako obnašam. Žive! so mi za trenutek odpovedali. Ali smem vedeti, s kom imam čast?" 44Jaz sem Worth in sem svakinja — o, ne, proč z vsem' prikrivanjem, jaz sem tvoja teta Josipina.'4 EN TEDEN ABESINUE Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKftATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V t on'I: dopoldne je preminula menda najstarejša Slovenka v Clevelandu. poznana Buda-nova mats, Uršula Budau, o kateri se sodi. da je bila stara nad 90 let. Svoječasno je v stari domovini služila v Mali vasi, v zgodovinski Baragovi hiši. Pokojna je stanovala pri svoji hčeri Amaliji Šinkovec. letošnji demokratski predsedniški konvenciji. Drugi delegat bo kongresmaii Sweeney, kateremu jt* stara garda ponudila oljčno vejico v znak harmonije. Mihelicli bo prvi Slovenec, ki hi delegat na predsedniški konvenciji, katere izmed starih dveh strank v Ameriki. Kot v sanjah jo Roza pogleda in ne opazi, kako Vendel začuden gleda gospo Worth. "Teta Josipina! Vi moja teta! I»i pridete k meni iu ste z menoj tako dobri — to je prelepo, da bi bilo res." 44Vendar pa je res, draga Roza! Slučv.j mi je p rinosel v roke pismo, ki si ga pisala dr. Vendelu. In takoj sem se ž njim odpravila, da ti prinesem pomoč in da ti dokažem, da nisem tako trdosrčna in brezčutna, kakor pn «o me ti popisovali. Četudi ne maram imeti s stvojim stricem Herbertom nikakega opravka, vendar mislim, da imam v svojih prsilj gorko srce. Sicer sera se nekoliko bala, da si prišla pod vpliv tega človeka. j(I>»lj« prihodnjič.} V Chicago .;«■ Vincent Hrvat te dni stal pred okrajnim sodnikom K. K. Jareckini na obtožbo, da je poneveril $Hi7 za časa svoje službe kot uradnik illinoiske rcl'fne komisije. Hrvat je priznal krivdo, poravnal je dolžno v-oto in sodnik ga je postavil p° l policijsko nadzorstvo za dobo enega leta. A' Tooe!", Utah, je umrla po večletni bolezni Marija Skala, rojena Oclobič, stara 09 let in doma iz Kal a pri Semiču v Beli Krajini. Pokojnica je bila 24 let vdova po pok. .Johnu Skali, pionirju v teh krajih. V Ameriki j" Vii; 4. aprila : Conte dl Savola v Genoa 1 Champlain v Havre 29. aprila: Normandle v Havre 2. maja: Kimrpa v Bremen Vulcania v Trst G. maja: Washington v Havre 8. maja: Berengaria v Cherbourg 0. maja: Bremen v Bremen I*afajrette v Havre Hex v Genoa 13. maja: t Ali ste že naročili Slo* vensko - Amerikansk Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. N'ormandie v Havre 10. aprila: K u ropu v Bremen aprila: Manhattan v Havre 21. aprila: Aqultania v Cherbourg 23. aprila: Champlain v Havre Conte dl Havoia v Genoa 27. maja: Norm h tul le v Havre 29. maja: Berengaria v Cherbourg 20. maja:' Rex v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 11. junija: lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte d i Havula v Genoa 17. Junija: Normandle v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vuicania v Trst Champlain v Havre 24. Junija: Queen Mary v Cherbourg 27. Junija: Ijifayette' v Havre Rex ▼ Genoa Aqultania ▼ Cherbourg 1. julija: Normandle v Havre Washington v Havre 2. Julija: Berengaria t Cherbourg 3. julija: lie de France r Bfftm Conte dl Savola v Genoa 8. julija: Qtteen Alary ▼ Cherbourg 11. jnllja: Saturnla v Trat . Champlain ? Hat*# _ BiB^^^^H^^^H^HP' "miter* ■■I^^^Hflifl i isti truiir* ■KStaaMl^^^^^^^^H^^H ritu iflHH^H^^^^^^HHB ^■BHHHI trim« r/V -luckics- -LUCKits- -i - WPmiHi^^^^^H HnHK> IT'S ^^^HF a 3SSS& m mluckicsm ■ H^H^^BBoygpr A kontrola ■ stalna M J^^—enotnost J "LUCKIES" SO MANJ [ KiSLOINE j^JB' V ■RT—- ' Fa^Mr - • Greste v mesto z Luckies LAHKEGA KAJENJA bogatega^ zrelega dela tobaka Tekom let §o bili storjeni gotovi na* alkalijekega razmerja, g temu sledečim preriki v izbiri in ravnanju eiparetnepa končnim izboljšanjem okusa; in kontro- tobaka za Lucky Strike CijArete. lirana enotnost v zavrienem izdelku. Te vključujejo uvodne analize tolia- V.<»c to skupaj proizvede boljšo ciga- ka izbranega: uporaba srednjih liftov: rrto- moderno cigareto, cigareto napra- ravnanja tobaka pri višji gorkoti vljrno iz bogatega, zrelega dela tobaka ("Toasting") ; vpoštevanje kislobno - - Lahko K a jo. Cogrrictil IM«. _ Th* Aarrlcil Tobarro foBpm Luckies so manj l»slobwe tj. t .. , , . Preobilica KUlobc Drugih Znanih Vrst Nad Lucky Strike Cigaretami Zadnje kemične preizkus- stat nje kažejo* da im&jo druge t^m-T ' ^ ' ' ' ' ^ * ' ' 11 * * ■ — * . f-^-»■ j-* * znane vrsfe preobilico | iuc K v »triki ~j ^IOS3%nddo ^y..Sfrike 1 • fc^M^J j j i > a a n p c j \. * Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemitnih Liboritorijtf ^| I*1 Preiskovalnih Skupin. Mšggmlr lahka kaja BOGAT, ZREL DEL TOBAKA