Vaclav Beneš Trebizsky — Orožen Janko: j^^^^J Iz rodne kočice. ^^H Krvavi cveti. ^^^^H (S Slanskega.) ^^^H Nase Poohre* je ohranilo do današnjih dni Iep šopek najrazHČnejS^^^ pravljic, tako o povodnih možeh, o izkopnnem zvonu, o sojenicah, Saj že sain črni, razpadli sHanžburek« izgleda v sedanji pokrajiui kot okanienela pravljica iz davno minulia let. A koliko je v mševinah okrog obeh grajskih stolpov zakopanih povesti iz tistih pradavnih dni, ko je se LuŠki Vlaslav sedel v bližnji Vlastislavi, ki je v današnjih dneh, žal, že ponemčena, in koval naklepe proti praŠkemu knezu. Nekako pred tremi leii sem stal zvečer na vrhu bazaltnih skal, odkoder se daleč naokrog ponosno ozira v ruševine razpadla zibelka gospodov Zajcev, junaškega rodu, ki ga proslavlja iiaša zgodovina. Bil je soparen avgustov dan in v avgustu je najsvobodneje zvečer, ko zaide solnce in sede človek lepo med ncbo in zemljo. Pod nogami se mi je širila napol prozorna tančica, zdelo se m.i je, d)a je stkana iz mabu, zlata in zelenja, bdlo je, kakor da bi plavale po dolini lahke megle, a visoko nad glavo so sc dvigali sivi oblački — kakor, da bi jate golobov Ietele počasi po neizmerni šinjini ... Kaiu? Bog sam ve, kam. Doslej se nisem niti ozrl na starca, ki je sedel na skalnatem izstopu pri štirioglatem stolpu. Na glavi je hil pleŠast, na Čelu je ime! gub, kolikor je doli na zelenem polju brazd, ali oči so mu se bile bistre kakor strele in pronikajoče kakor orlov pogled. Telo mu jc pokrival vojaški plašč, ki pa je bdl raztrgao m iz najslabšega blaga, poleg njega na skali je ležal >prestre-ljen< klobuk in gosli z dvema slrunama so mu bile za družbo. Hitro Hva se seznanila. Imam navado, da govorim s starirai ljudmi na vasi jako rad. Tak detlek Cloveka dvakrat, irikrat ostro in premeteno po-gleda, pri tem se zvito nasmeje in poktma z glavo; nekoliko trenotkov upira oci vate, kakor da bi te hotel >skozi in skozic pregledati, ali potem ti že zaupa in pove vse. »Ostajam tu čez noč od pomladi do zime. Hm — kaj zdaj! Toda bili &o»^_ gospod, Časi, ko bi tu za nobeno ceno ne bil nihče prenoceval, pa če bi mif^^| bili dali Lihochoviski grad in vso gosposčino k temu z njiia.c ^^ »A zakaj?« »Pa tega še niste slisali? Ne čudim se, da vprasujete. Vendar mladi v take stvari ne verujejo.« ^_ »Toda radi jih poslušajo, zelo radi.f ^^^ Starčck je jel z užitkom pripovedovati in po njegovem pripOTedovaBja^^f sem napisal to povest ^^M Na Hanžburku je vladal nekdaj, pred nekoliko sto leti, vprav kraljev-^^^ ski sijaj. Na dvoru gospodov Zajcev se je zbiralo toliko plemstva kakor na^^^ Hradčanih in češki gospodje so poŠiljali svoje siuove na Hanžburek, da bi se tu naučili lepega vedenja. Radi tega so postali Zajci nadvse ošabni, s češkim kraljem so imeli stalne boje, z ljudstvom niso bili dobri in hijina jiim je bila Ijub^a od domačcga ognjišca. Ako je rekel kralj na HradČanih: >da,« so odgovorili Zajci na Hanžbnrku: »ne.t Svoje hčere so možili saiuo^^ * Dolina reke Ohre, ki se izliva v Labo nasproti Utomericam. j^H 54 M z goapodi, ki so imeli avoje prapore. A gospodu Nikolaju je bilc premalo celo praporni grb. Saške in bavarske kneze je uajviše cenil, enemu bi bil zelo rad dal svojo hčer, Toda Lucija je že dolgo mislila na mladega KoŠtja-lovca. Gospodu Nikolaju pa niti v sanjah ni prišlo na misel, da bi mu jo dal, ker Koštjalovi uikdar niso mnogo imeli in so morali živeti od tega, kar jim je kot selskim plemičem Gospod Bog na polju podeliL Na svetu pa je pač tako: kadar se človek zaziblje v najlepse sanje, tedaj se hitro prebudi in vidi pod seboj hladno resničnost Tudi gospodu Nikolaju se je zgodilo tako. Že je bi\ določen dan za zaroko, gospod Nikolaj , je sklical plemstvo z vseh strani in ženin, sin saškega volilnega kneza, je že prispel v spremstvu vitezov, ker je gospod Nikolaj pripravil za tisti dan bučni turnir in se je na tisoče glav trlo po grajskem dvorišču. Že zjutraj je prišel k svoji hčeri in ji povedal, da bo od tega dne ne-vesta gospoda Albrehta Saškega in da se h grbu Zajcev pridruži znak saski. »Pa če naj bi ae, oče, k našemu grbu pridružila tudi cesarska krona, bi moral opustiti to misel,< je rekla trdno in odločno gospodična Lucija. >Ti si se pogajal s Sasi brez menelt >Brez tebe, hčerka moja, ker vem, da si očeta pOsIušala, kar si živa, in da ga poslusaš tudi v trenotku, ko te poviša nad vse češke rodove, tudi nad same Roženberke.« »A če ne bi poslušala,« »Pa bi tudi moja hčerka ue mogla biti.c »Da bi si, očka, upal radi tujca zatajiti stojo lastno kri?c >Ne govoriva dolje o tem, dete, toda sreče, ki te čaka, ne zametavajU »A Če je ne rnaram?« Gospod Nikolaj je ostro pogledal svojo hčer, trikrat je spremenil barvo v oblicju, ustnice so mu zatrepetale in bilo je, kakor da se ga loteva omotica. >A komu bi rada dala svojo roko, hčerka moja?« . >Ali me, oce, odkrito vpra§uješ?c »Odkrito, hčerka.« »Vjeslavu Koštjalovskemu, očka,< je pošepetala gospodična in se zgru-dila očetu v naroČje. Toda gospod Nikolaj se ji je na luhno odmaknil. »Kakor hočeš,« je rekel in zapustil sobo. Njegov glas je zvenel, kakor zveni, kadar piha v januarju veter s Saškega v grajska okna, a oči so se mu svetile kakor dva bliska, ki se križata v črnih ablakih. Zuimj na dvoru so bile že cele skupine vitezov, a se vedno je vsako minuto oznanjeval glasnikov rog nove in nove goste. Ko je dospelo solnce nad višine za Budinjem in se je na odru pojavila nevesta v obleki, posuti s saminu biseri in dragimi kameni, so dali glasniki znamenje za pričetek turnirja. SaŠki knezi so se najprej spustili v boj, gospod ženin je bil prvi raed njimi, ali neki neznani vitez je že po prvem spopadu vse po vrsti zmeial s sedla. In tako se je zgodilo vsakemu, ki si je upal za ograjo. Nevesti so žarela lica kot najboljši škrlat in očesca so se ji svetila kot juiraiija zarja, ker je slutila, kdo je neznani vitez, pod katerim se je upognilo že petnajst kopij na prvt mah. Saški gospodje od sramu niso vedeli, kaj bi napravili, a gospod Ni-kolaj je sedel iiho, kakor bi ne bilo življenja v njem; samo oči, ki so se poŠastno svetile, so javljale, da je v njem življenja kar preveč in da se to življenje vzburja, da prehaja v strašno valovanje, grozeče s poginom vsa-komur, kNeveBtin dar, presvetli gospod, ste radi neprijazne usode izguhili, upam pa, da je aevestina roka se vedno vaša,« je rekel gospod Nikolaj po končanem turairju. >Z viteško oagrado, oče moj, izročim pogumnemu vitezu tudi svoje apce, pa naj bo kdorkoli.« »Snemite naličnik, gospod vitezl« je rekel gospod Nikolaj, Vitez je takoj ubogal; na obličjih vseh se je pojavila groza, z grozo pri nekaterih jeza, pri drugih zavist, pri tretjih zasmeh, a rtidost le pri maloJcomu. Mladi vitez je bil Vjeslav Koetja-lovec. ^^H >Moja hčerka vam, hrahri vite^^H izroča, z viteško nagrado tudi svoje^^^ srce. Privoljujem k temu, ali pod tem-Je pogojem — —< V množici je nastal mir, kakršen vlada v današnjih dneh na tukajs-njem gradu dan za dnem, teden 7&^^m tednom, leto za letom. .j^H »Odpravite se na pot in g poti mi^B privedite na verigi živega zioaja, po-dobnega tistemu, ki mu na Hradčansketn gradu sv. Jurij s kopjem prodira žrel°-* (Dalje.) ^h