GLASILO .
SaC^ISTICNE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
leto xxii. št. 46
ptuj, 28. novembra 1974
cena 2 din
OB ROJSTNEM DNEVU REPUBLIKE
Tudi v letošnjem novembru —
ob dnevu republike - lahko
zabeležimo mnoge nove dosež-
ke delovnih ljudi naše dežele.
Nova ali rekonstruirana tovar-
na, drugje nova cesta, most,
šola ali ambulanta bo tu ali tam
darilo republiki ob njenem
enaintridesetem rojstnem dne-
vu.
Vendar so najbolj trajna
darila in najpomembnejši pri-
spevki letošnjemu dnevu re-
publike nova ustava in zaključ-
ki desetega kongresa ZKJ. To je
prišlo sicer nekaj prej, vendar
takrat, ko so se o njih
dogovorili mil^oni ljudi. So
rezultat republike, ki v njej
živimo, socialistične in samo-
upravne in stremeče k temu, da
se ji zagotovi prav takšna
bodočnost.
Dejansko pa revolucija, v
kateri je rojena naša republika
in ki z njo živi, dobiva z ustavo
in s kongresom novo vsebino.
Ustava in deseti kongres sta
napravili enaintrideseto leto
republike zgodovinsko: odprta
je pot vsestranske samoupravne
graditve družbe. Na poti
samoupravnega dogovarjanja
proizvajalcev in integracije nji-
hovih interesov se drobijo vse
pregrade in tovarniški plotovi,
občinske in dmge meje.
Leto 1974 prav to postavlja v
vrsto zgodovinskih obdobij v
živ^enju republike. Ne manj
pomembnim od obdobg, ko
smo se nepreklicno odločali za
socializem, ko smo se čvrsto
odločali, da bomo pripadali le
samemu sebi na svojem ali ko
so delavci prevzeli tovarne v
svojo upravo.
Vsekakor novih vrednot revo-
lucije ne ponujajo ustava in
programske opredelitve ZKJ
kot pogačo na krožniku. To
samo predstavlja orožje v boju
za te nove socialistične samo-
upravne dosežke. Aktiven pri-
spevek vseh, milijonov delovnih
ljudi je temeljna sila v tej bitki.
Nujna je za njen uspešen izid.
V tem letu so določene
k^učne naloge, nad katerih
izvedbo bomo bedeli mnogo
naslednjih let. To nas dela
ponosne ob letošnji obletnici
republike in odgovorne v
pričakovanju bodočih. Odgo-
vorne pred delovnimi ljudmi in
ZKJ, ker se ni samo enkrat
pokazalo v revolucionarni teori-
ji temveč tudi v naši praksi, da
je njuna udeležba v usmerjanju
družbenih gibanj nezamenljiva.
Uspešne akcge pred spreje-
tjem ustave in kongresom, v
katerih so sodelovale najširše
množice delovnih ljudi zagotav-
ljajo, da bodo tudi nove naloge
izvršene. V to nas prepričuje
tudi dgstvo, da je bila ZKJ le
redkokdaj tako številčna in
tako prisotna v družbi. Pa tudi
podatelc, daje samo v letošnjem
prvem poUetju stopilo v njene
vrste skoraj 100.000 ljudi,
večinoma mladine.
SV
2 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
Bistriške organizacije v pripravah
na ustanavljanje in konstituiranje
samoupravnili interesnili skupnosti
Sredi novembra so na obč.
konferenci SZDL v Slov. Bistrici ob
prisotnosti predstavnikov vseh druž-
benopolitičnih organizacij ter skup-
ščine občine obravnavali izhodišča
za ustanavljanje in konstituiranje
SIS, kakor tudi kriterye za
evidentiranje kandidatov za delegate
SIS in funkcije v teh skupnostih.
Glede kriterijev za evidentiranje
možnih kandidatov za delegate SIS
in funkcij v njih je Franjo
Podkrižnik poudaril, da so bile
priprave na tem področju v občini
prav tako uspešne kot ob preteklih
volitvah v družbeno politične
skupnosti. Poudaril je tudi, da so
bili ti kriteriji sprejeti v občini že
pred republiškimi, kar je pomemben
uspeh na področju družbeno
politične aktivnosti Kljub temu pa
bo treba, kot je predsednik OK
SZDL Vinko Pristovšek v nadalje-
vanju poudaril, v občini še nekoliko
storiti v TOZD kakor tudi krajevnih
skupnostih; še posebno, ker je do
konca leta samo še dober mesec
časa, ko bo potekel rok za
konstituiranje SIS.
Ob ugotavljanju, kako daleč so v
občmi s pnpravami in konstitu-
iranjem je bilo ugotovljeno, da so
rezultati spodbudni, da pa vsi niso
prispevali tistega, kar se je v teh
akcijah pričakovalo. Tako so v
nekaterih krajevnih skupnostih in
TOZD pristopili k uresničevanju teh
nalog preveč formalno, svoje naloge
pa tudi tokrat ni dovolj uspešno
upravil koordinacijski odbor za
volitve. Nadaljnje razprave so
pokazale, da so osnovni nosilci
volitev delegacij v KS krajevne
konference SZDL in v TOZD
osnovne organizacije sindikatov.
Svoje naloge so do sedaj dobro
izvrševale.
Med n^pomembnejšimi sklepi
skupne seje OK SZDL in drugih
družbeno j^Iitičnih organizacij
bistriške občine v preteklem tednu
pa je bil, da bodo delegacijo kmetov
m obrtnikov tvorili v SIS predstav-
niki iz še izvoljenih delegatov za
družbeno politične skupnosti. Prav
tako pa so se odločili, da bodo
delegacije štele 10 članov. Določili
so tudi datume volitev delegatov za
SIS. Tako bodo v vseh TOZD na
področju bistriške občine volili 5.
12. 74, v krajevnih skupnostih pa 8.
12. 74. Za takšne datume so se
odločili predvsem zaradi lažjega
spremljanja volitev v občini, kako
tudi njihovega koordiniranja.
V občini Slov. Bistrica bodo
skupno izvolili 61 delegacij, iz
TOZD jih bo 47 in 14 iz KS.
Skupno je bilo evidentiranih okoli
1500 obč anov za 5 skupnosti, V H
Splošne delegacije in problemi
Koordinacijske komisije za ka-
drovska vprašanja pri občinskih
konferencah SZDL so ta mesec v
stalni aktivnosti. Smo pred sploš-
nimi volitvami na področju' svo-
bodne menjave dela, tako imeno-
vane skupne porabe ali samouprav-
nih interesnih skupnosti, zato je
takšno delo nujno. Potrebno se je
dogovoriti za kadrovsko politiko in
postoriti vse drugo, kar je potrebno
za izvedbo splošnih volitev, ki bodo
od 1. do 8. decembra.
PoročaU smo že, da so se v
Ormožu odločUi za SPLOŠNE
delegacije, ki bodo pošiljale delegate
v vse samoupravne interesne
skupnosti. Delegacije bodo tako v
krajevnih skupnostih kot v OZD ter
TOZD številčno enake kot so bile za
spomladanske skupščinske volitve.
Tudi glede združevanja OZD v
konference delegacij, so v Ormožu
ubrali isto pot kot spomladi.
Evidentiranje možnih članov dele-
gacij je končano in te dni so
kandidacijske konference, ki obliku-
jejo delegacije in konference
delegacij. V pripravi so tudi že
predlogi za vodilne delavce v SIS, z
delom pa so pričele tudi volilne
komisije, ki morajo pripraviti volilne
imenike, določiti volišča, imenovati
volilne odbore itd.
Tako so kadrovske in druge
priprave lepo in pravočasno stekle.
Delo močno otežkoča dejstvo, daje
bil zakon o samoupravnem organi-
ziranju SIS, sprejet zelo pozno. Tudi
osnutke teh zakonov smo dobili šele
29. oktobra, tako ni bilo mogoče
prej pripraviti osnutkov samo-
upravnih sporazumov. Kljub temu
bo za široko javno razpravo zelo
malo časa. Delovni ljudje in občani
so načelno proti hitrim postopkom,
vendar bo tokrat prav zaradi
pomanjkanja časa takšno delo
nujno. Sprejeto je stališče, da bomo
SIS ustanovili po najbolj možnem
demokratičnem postopku - glede
na čas - po volitvah pa temeljiteje
analizirali samoupravne sporazume
in druge akte SIS ter jih po potrebi
spremenili ali dopolnili.
Zakon je razen izredno malo časa
za javno razpravo pustil do
nedavnega še marsikatero drugo
nejasnost, ki je otežila delo na
področju kadrovskih priprav. Tako
je na primer dolgo veljalo, da člani
izvršnih odborov SIS ne bi smeli biti
člani skupščin teh skupnosti, sedaj
je pa narobe. Tako niti zakono-
dajalcu ni bilo jasno, kakšne naj
pravzaprav bodo te skupnosti. jr
POTI OBVEŠČANJA DELEGACIJ
Na četrti seji konference občinske
organizacije ZKS Ormož, ki je bila
prejšnji teden v sredo, so prisotni pri
razpravi o uresničevanju ustave na
posameznih področjih v občini
Ormož posvetili največ pozornosti
obveščanju in obveščenosti delega-
tov in delegacij. Komite je
konferenci predložil v obravnavo
meed drugim tudi sklep, po katerem
bi naj gradivo za skupščmo - tako
občinsko kot bodoče skupščine
samoupravnih interesnih skupnosti
- prejemali vsi delegati temeljnih
organizacij združenega dela, krajev-
nih skupnosti in družbenopolitičnih
organizacij. Gradivo bi moralo biti
jasno, kratko, pregledno in razum-
ljivo. Nakazano bi naj bilo osnovno
vprašanje ter možnost reševanja
posameznih zadev.
KAKO PRITEGNITI DELEGATE?
Doslej so gradivo za seje
skupščine dobivali samo nekateri
člani delegacij, največkrat je bilo
naslovljeno kar na delegacijo
posamezne TOZD ali KS. Izvodov je
bilo premalo, da bi si jih lahko vsi
dele^ti med' seboj izmenjali,
večkrat pa so delegacije tudi
pričakovale, da bo prišel nekdo „iz
občine" ter jim razložil, zakaj pri
posameznem vprašanju gre. Na
terenu so bile namreč izražene
pripombe na vsebino gradiva in v
zvezi s tem na možnost resničnega
vplivanja na posamezno odločitev.
Pti tem se zopet postavlja vprašanje
strukture in kvaUtete delegacij ter
prepotrebnega izobraževanja dele-
gatov, ki o njem govorimo že šest
mesecev. Zgodi se, da člani delegacij
enostavno skupščinskega gradiva ne
preberejo, ker ga ne razumejo ali
imajo kakšen drug razlog za to.
Takoj je treba poudariti, da so tudi
nasprotni primeri, ko se delegati
študgsko lotijo posameznega vpraša-
nja in mu navadno tudi pridejo do
dna. Člani konference so menili, da
je treba gradivo spremeniti tako, da
bo zanimivo vsakomur, ki bi ga pač
moralo zanimati, saj je delegat. Med
drugim bi kazalo predložene sklepe
podati v več variantah, da bi
delegati lahko dejansko samouprav-
no odločali o posameznih možno-
stih. Na konferenci je bilo slišati
tudi mnenje, da je treba predvsem
delegate vprašati, kakšno obliko
obveščenosti si želijo. Nekaj je pri
vsej stvari res: če bodo delegati
hoteli resnično samoupravno so-
odločati, bodo morali gradivo
prebirati. Doseči samoupravno
odločanje pa je naloga in cUj prvih
in drugih: tistih, ki gradivo
pripravljajo in tistih, ki ga berejo.
SKLFP
»
Glede pošiljanja gradiva vsem
članom delegacije v TOZD in KS so
člani konference sprva menili, da je
to nesmiselno razmetavanje denarja
in časa. Po daljši razpravi o tem,
kako in s kakšnimi sredstvi
informirati delegate je bil sprejet
sklep, po katerem bodo skupščinska
gradiva prejemali vsi člani delegacij.
Tistim organizacijam združenega
dela, ki imajo status delegacije, je
treba pošiljati po pet izvodov
gradiva, po en izvod pa bodo
prejemale krajevne organizacije
SZDL in osnovne organizacije ZKS
v krajevnih skupnostih. Gradivo
mora biti jasno, pregledno in
jedrnato. Nakazano mora biti jedro
vprašanja in možnosti rešitve; ko to
dopušča vsebina, je treba gradivo
pripraviti v več variantah.
jr
mladi iz tap-a, sigme
in olge meglic
so skupaj pipravili proslavo ob
dnevu republDce 29. novembru. V
kulturnem programu so sodelovah
recitatorji iz osnovnih in srednjih
šol. Nato so si ogledali slovenski
film SEDMINA.
MG
SPOMINSKI DOM BORCEV IN
MLADINE JUGOSLAVIJE V KUMROVCU
Ob praznovanju 29. novembra -
dneva republike, bo v Kumrovcu
svečano odprt Spominski dom
borcev narodnoosvobodilne vojne in
mladine Jugoslavige. Temeljni ka-
men je položU tovariš Tito že leta
1972 in dejal: „0d tod, iz tega
spominskega doma, bosta odsevala
bratstvo in enotnost, ker bodo sem
prihajali borci.in mladina iz vseh
krajev. Želim, da bi bilo to v korist
temu kraju, vsq naši domovini..."
Prvo pobudo za graditev spomin-
skega doma sta dah združenji borcev
•Kumrovca in Posavja. Akcga se je
razvijala in prerasla iz lokalne v
skupno stvar Zveze združenj borcev
narodnoosvobodilnega boja Jugosla-
vije in Zveze mladine Jugoslavge.
Ideja je dozorevala in dobila končni
izraz v projektivnem programu
močnega, sodobnega žarišča revolu-
' cionarne misli, ki naj bi iz Titovega
rojstnega kraja sevala v vse kraje
naše domovine. Izmed številnih
načrtov je bil izbran načrt dveh
mladih zagrebških arhitektov iz vrst
mlajše generacije: Ivana Filipčiča in
Borislava Serbetiča.
Spominski dom - dom mladosti.
Z zgraditvijo spominskega doma bo
sodelovanje naše mladine še tesnej-
še. Tu se bo srečevala mladina vseh
naših narodov in narodnosti ter se v ,
prelepem naravnem okolju zbhževa-
la ne samo ob skupnem spoznavanju
zgodovine jugoslovanskega delavske-
ga gibanja in socialne revolucije -
prek življenja predsednika Tita -
marveč tudi v športnih in kulturnih
tekmovanjih, na izletih in v
planinstvu.
Spominski dom je obenem tudi
revolucija, ki se preUva v življenje. V
spominskem domu bo generacija
pogumnih ljudi — borcev narodno-
osvobodilne vojne - na srečanjih z
mladino prenašala nanjo svojo
življenjsko resnico.
Spominski dom - obveznost vseh
narodov in narodnosti Jugoslavije.
Spominski dom v Kumrovcu bo
skupno ognjišče borcev narodno-
osvobodilne vojne in mladine
Jugoslavije, prostor, kjer bo naša
"mladina na neposreden način
doživljala bistvo in kontinuiteto
naše revolucije ter veličino življenj-
ske poti in dela njenega začetnika in
voditelja - tovariša Tita.
' MG
danes v ormožu
Skupščina
in proslava
Za danes dopoldne je predsednik
SO Ormož, Mirko Novak sklical IV.
skupno sejo zbora združenega dela,
zbora laajevnih skupnosti in
družbenopolitičnega zbora skup-
ščine občine Ormož. Skupnemu
zasedanju zborov so predložene tri
točke dnevnega reda; v osrednji
bodo obravnavali analizo srednje-
ročnega progama razvoja občine
Ormož, ki zajema čas med leti 1971
do 1975. S predloženo analizo je
zajeto delovanje in razvoj celotnega
gospodarstva in negospodarskih
dejavnosti v omenjenem obdobju na
območju celotne občine.
Po skupni seji vseh zborov bo
zbor združenega dela na ločeni seji
še med drugim obravnaval predlog
družbenega dogovora o ustanovitvi
skupnosti podravskih občin ter
predlog statuta te skupnosti in še
nekaj vprašanj, ki se večinoma
nanašajo na pooblastila, predloge,
imenovanja itd.
Danes zvečer bo v ormoškem
domu Partizana osrednja proslava
dneva republike. V kulturnem delu
sporeda se bo predstavila ormoška
godba na pihala z delnim progra-
mom, ki so ga izvajali na koncertih v
SR Srbiji, ko so v času letošnjega
obiska vlaika bratstva in prijateljstva
obiskali to bratsko republiko.
Sodelovali bodo tudi recitatorji, bo
pa tudi priložnostni nagovor.
jr
TEDNIK — Četrtek, 28. novembra 1974
stran 3
DOSEŽENI REZULTATI VODIJO
STEKLARNO V SLOV. BISTRICI
K RAZMIŠLJANJU O NADALJNJIH
UKREPIH
Z doseženimi rezultati letošnjega
devetmesečnega poslovanja v delov-
nem kolektivu Steklarne v Slov.
Bistrici niso povsem zadovoljni, kar
pa ne pomeni, da ne ocenjujejo
svojega dela kot pomembnega
prispevka v prizadevanjih za stabiB-
zacijo. Med vzroki, da rezultati niso
bolj a, je veliko ol^ektivnih. Med
njimi gotovo stalni porast cen
surovinam in drugim proizvodnim
materialom iz uvoza, kar kaže
podatek, da so porabili v te namene
za 51 odstotkov več sredstev kot v
istem obdobju lani, medtem ko je
bil celotni dohodek le za 16
odstotkov večjL Drugi pomemben
vzrok, da v kolektivu ni šlo vse tako,
kot so načrtovali, je veliko
povečanje pogodbenih obveznosti,
Ki znašajo letos kar za 34 odstotkov
več kot v letu 1973. Med njimi so
predvsem obresti za kredite za
obratna sredstva. V okvir velikega
povečanja odv^anja sredstev so tudi
zakonske obveznosti, ki so se v
primerjavi z istimi v letu poprej
povečale letos kar za 123 odstotkov
ali skupno za okoli 85.000 dinarjev
mesečno, kar za kolektiv z ^orag
300 zaposlenimi ni ravno malo, še
posebej, ko se ta nahaja v več
milijonskih investicijah.
Ob 5-odstotnem povečanju števila
zaposlenih v letošnjem letu, kai je v
okviru kadrovske zasedbe novih
proizvodnih prostorov, ki jih bodo v
kratkem predali namenu pa je
dosežena proizvodnja večja samo za
3 odstotke. Osebni dohodek
zaposlenih se je v prvih devetih
mesecih letošnjega leta povečal za
15 odstotkov, medtem ko je bil
neto osebni dohodek veqi za 13
odstotkov.
Izvoz, ki absorbira 46 odstotkov
proizvodnje, je vrednostno letos
ostal na ravni iz preteklega leta,
medtem ko znašajo letošnji skladi
samo 60 odstotkov lanskih.
Vsi ti pokazatelji gospodarjenja v
bistriški Steklarni ne dajejo po^jev
za malodušnost Nasprotno, prej kot
pohvalno o njih v kolektivu govorijo
zelo kritično in tudi samolaitično,
saj je kljub težavnim pogojem, v
katerih trenutno kolektiv bistriške
Steklarne ustvarja, zaradi utesnje-
nosti proizvodnih prostorov še
veliko neizkoriščenih možnosti za
doseganje bolj ah uspehov.
Na večino med njimi so opozorili
tudi na zadnji seji obratne^
delavskega sveta, ko so poudarili
osnovno misel, ki bo morala najti
svoje mesto v proizvodnji in
nadaljnjem ustvarjanju celotnega
kolektiva, to pa je: ustvarjati veliko
več in smotrneje, ob boljšem
izkoriščanju sredstev za proizvod-
njo, surovin in delovnega časa.
Opozorili so tudi na porast
boleznin.
Zavedajoč se ob tem mnogih
objektivnih težavah, s katerimi se v
proizvodnji srečujejo ob uresniče-
vanju svojega plana pa je delavski
svet kolektiva skupno z osnovnima
organizacijama ZK in sindikata
sprejel te sklepe kot smernice za
nedaljnje delovanje in prizadevanje
za boljšo proizvodnjo vsakega
posameznika v organizadiL Z
doslednim uresničevanjem ^epov
in stališč v smeri stabilizacijskih
ukrepov lahko pričakujejo zaključni
obračun prej ugodneje.
VH
Sedaj preveč kmetijskih pridelkov -
spomladi pa uvoz?
Naša prizadevanja za povečanje
kmetijske proizvodnje, s katero naj
bi v celoti krili domače potrebe, po
možnosti pa celo izvaž^, so letos
dala nepričakovano dobre rezultate,
ki jih niso pričakovali niti največji
optimisti. Kot so kmetijski proizva-
jalci sporočili, so letos pridelali kar
šest milijonov ton pšenice. Tudi
pridelek koruze je bil Idjub temu, da
je zadnje deževje hudo oviralo
pospravljanje tega pridelka, rekor-
den.
Za kruh se nam torej ne bo treba
bati. Tudi pridelek sladkorne pese je
zadovoljiv in je že sedaj jasno, da
bomo lahko za polovico zmanjšali
uvoz. Malo slabši je pridelek
sončnic, vendar še vedno nadpo-
prečen. Tudi povrtnina in sadje je
letos skoraj po vsej državi dobro
obrodilo.
Normalno bi torej bilo, da so z
vsem tem zadovoljni tudi kmetijski
proizvajalci. Toda njim dobra letina,
zlasti sadja, povzroča sive lase. Ni
dovolj denarja za odkup pridtlkov,
niti ni tistih, ki bi od kmeta vse to
pokupili. Kje je torej vzrok za vse
to? Verjetno največ v nezainte-
resiranosti trgovske mreže, ki
potrošnike zalaga s temi dobrinami,
ki si pač ne morejo ustvariti večje
zaloge, ker se jim bi potem
pokvarila Posledica tega je, da bodo
mnogi kmetovalci imeli od letošnje
bogate letine le bore malo koristi.
Ne bodo torej imeli denarja, ki bi ga
lahko vložili v kmetijdco proiz-
vodnjo, zlasti v razširjeno, o kateri
govori „zeleni plan". Pomanjkanje
denarja za odkup kmetijskih
pridelkov in za gradnjo ustreznih
skladišč so namreč že stara bolezen
naše skupnosti. Prav zato težave pri
odkupu kmetijskih pridelkov, med
drugim tudi laompirja, ki ga letos
kmetje na Ptujskem in Dravskem
polju skoraj ne morejo, kljub zelo
nizki ceni, prodati, silijo proizva-
jalce, predvsem zasebne, da spre-
minjajo proizvodnjo ali jo celo
zmanjšujejo, kar zmanjšuje skupne
zaloge hrane in bo tudi trajneje
vplivalo na stabilizacijo tržišča.
Očitno je, da je treba te probleme
reševati hitro, hkrati pa tudi
dolgoročno. Kajti samo napori za
povečanje kmetijske proizvodnje
dajejo polovične rezultate, če
pridelka nima kdo odkupiti in če ga
ni kam uskladiščiti.	p. H.
Novi metri
asfaltne ceste
Poljčane -
Nosnica
Pred kratkim so delavci podjetja
Slovenije ceste, ki gradijo v bližini
Slov. Bistrice Sloveniko, ob tem pa
tesno sodelujejo s krajani ob njej,
zaključili z asfaltiranjem kilometer
dolgega cestnega odseka iz Poljčan
do Hošnice v smeri proti Laporju.
Dosedanja makadamska cesta
povezava med tema krajema je vse
prej kot prometno ustrezna, še
Eisebno, ker je kljub prizadevanju
ajanov ob tej cesti, da bi jo
ohranili v kar najbolj voznem stanju
ob povečanem avtomobilskem pro-
metu in slabih vremenskih razmerah
letošnjo jesen stanje vedno slabše.
Skupna vrednost asfaltiranja tega
cestnega odseka je znašala 520.000
dinarjev, od tega so kar 70.000
uporabili za ureditev povsem
neuporabne kanalizacije. Potrebna
sredstva so si zagotovili v veliki meri
krajani s samoprispevkom, v obliki
kredita pri mariborski zavarovalnici
pa so dobili na petletni rok vračanja
200.000 dinarjev. Komunalni sklad
občine Slov. Bistrica je dotiral
gradnjo podlage in asfaltiranje z
86.00 dinarji, medtem ko je
kolektiv pohčanske Preskrbe pri-
speval 15.000 dinarjev.
Asfaltiranje cestnega odseka med
Poljčanami in Hošnico je samo prvi
korak v prizadevanjih, da bi v
naslednjem obdobju dokončano z
asfaltno cesto povezali gaspodarsko
tesno zvezana kraja Poljčane in
Laporje. V ta namen deluje pri KS
Poljčane posebna komisija (gradbeni
odbor), la si močno prizadeva, da bi
jim v kar najkrajšem času uspelo
uresničiti želje krajanov obeh naselij
po sodobnejši in predvsem gospo-
darsko upravičeni kvalitetni cestni
povezavi.
VH
4 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
OBRTNIŠKO ZDRUŽENJE V ORMOŽU
Največkrat sploh ne vemo - vsaj
navadni zemljani ne - koliko in kaj
pravzaprav naši obrtniki počenjajo.
Zato je toliko bolj presenetil
podatek, ki smo ga slišali minulo
nedeljo na ustanovnem občnem
zboru novo ustanovljenega društva
obrtnikov občine Ormož, da
zasebna obrt na ormoškem območju
zaposluje 230 ljudi - od tega je 102
nosilcev obrtne dejavnosti, ki
ustvarjajo skupaj 7,5 milijarde starih
dinarjev prometa. To je za ormoške
razmere kar precejšen potencial, saj
več ustvarja v občini samo ena
družbena delovna organizacija. Spo-
znanje vrednosti te dejavnosti je
narekovalo formiranje združenja, ki
je bilo ustanovljeno na pobudo
obrtnikov samih ob podpori družbe-
nopolitičnih organizacij in izvršnega
sveta SO Ormož.
Zanimanje za združenje samo-
stojnih obrtnikov, gostincev in
avtoprevoznikov Ormož, kot se
novo združenje imenuje, je prese-
netilo same člane pripravljalnega
odbora. Zato, da je združenje lahko
ustanovljeno, je bilo treba 10
nosilcev obrtne dejavnosti, v nedeljo
pa se jih je v Ormožu zbralo nad 65,
od katerih je že nekaj nad polovico
plačalo članarino (150,00 din).
Ormoško združenje obrtnikov je
po izjavi gosta na občnem zboru,
tov. Šinkovca, predsednika zveze
združenja obrtnikov SR Slovenije,
po vrsti dvajseto v naši republiki.
Kako neorganizirani so bili obrtniki,
se je najbolj očitno pokazalo pri
spomladanskih skupščinskih volit-
vah. Morali bi formirati svojo
delegacijo, toda kdo naj to stori?
Take in vrsto podobnih primerov bo
še treba reševati. Toda to je samo
ena stran „dobrot", ki jih združenje
prinaša. Razen enotnega nastopanja
obrtnikov do organov oblasti je tudi
ta organ dobil najvišji obrtniški
forum, ki se bo nanj lahko vsak čas
obrnil. Na tej ravni bo tudi lahko
prihajalo do kresanja mnenj,
oblikovanja predlogov ip. Sedaj, v
času oblikovanja srednjeročnega in
dolgoročnega razvoja naše družbe in
njenih gospodarskih potencialov,
nikakor ne moremo mimo zaisebne
obrtne dejavnosti, ki pomeni, kot
smo že dejali, pomemben gospodar-
ski potencial - v ormoški občini še
posebej.
Med drugim je bilo v razpravi
načeto tudi vprašanje šušmarjev, ki
so v ormoški občini že razvili svoje
organizacijske sposobnosti tako, da
so dosegli zaslibljujoč obseg. Edi
Voljč, klepar iz Ormoža je ob tem
poudaril, da ne gre niti toliko za
,jemanje kruha" kot kvarjenje
ugleda. Dela je dovolj, vendar ljudje
ponekod xeč ne razlikujejo rednega
obrtnika od šušmarja, ki običajno
opravi svoje delo slabše, kritika pa
leti na vse. Tudi temu problemu
doslej ni nihče videl konca, medtem
ko bo novo združenje imelo
možnosti skupaj z inšpekcijsko
službo učinkovito ukrepati,
tistem pravilu, da je nalogo včasih
težje spoznati kot opraviti.
Društvo ima tudi določene
strokovne naloge. Gre predvsem za
dopolnilno izobraževanje obrtnikov
in pri njih zaposlenih delavcev,
spoznavanje novih tehnoloških prije-
mov v proizvodnji itd. V društvu pa
se bo odvijala tudi družabnost, šport
in druge oblike rekreacije.
Eno zelo pomembnih oblik
dodatnega organizrianja delavcev s
področja obrti je formiranje sindi-
kalne podružnice, ki bo združevala
nosilce obrtne dejavnosti skupaj s
delavci v obrti. O tem je med
drugim govoril Vlado Ožbolt,
predsednik občinske konference
SZDL in delegat IS SO Ormož na
obrtniškem občnem zboru. „Vsak,
ki ustvarja ima pravico do
samoupravljanja, ki ga delavcem
omogoča tudi sindikalna organi-
zacija" je podčrtal Vlado Ožbolt. V
okviru sindikata bi se lahko tudi
pogovorili o odnosih delavci in
delodajalci ter tako razčistilili
marsikatere, največkrat zlonamerne
govorice.
Potem, ko so po krajši razpravi
člani novega združenja obrtnikov
sprejeli svoj statut ter izvolili 21
članski upravni odbor združenja so
se pogovorili še o nekaterih
problemih obrtništva, ki na splošno
- za občino Ormož tega ne bi mogli
trditi - izumira. Tov. Šinkovec je
razčlenil nekaj vzrokov za takšen
pojav in zaključil: „Obrtnik ni
mogotec, kot mnogi radi mislijo,
temveč delavec; če ne dela, ne živi!"
jr
Udeleženci ustanovnega občnega zbora združenja obrtnikov Ormož
Foto: S. KOSI, Ptuj
Narava brez ptičjega petja je kakor
življenje brez glasu
To je samo ena izmed mnogih parol z razstave ptic, ki je bila te dni v
Klubu mladih - kot prispevek rejcev šobnih ptic - k praznovanju dneva
republike.
Številni obiskovalci, tako mlajši kot tudi starejši, so bili nad razstavo
zelo navdušeni. O tem govore tudi mnoge pohvale, zapisane v knjigo
obiskovalcev.
Eden izmed njih se jim je takole zahvalil: Rejcem in gojiteljem -
iskrene čestitke za zelo uspelo razstavo, ki naj še posebej spodbuja nilade -
k varstvu našega malega pernatega sveta . . .
Takih in podobnih razstav si še želimo!	MG
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
stran 5
PRED REFORMO OSNOVNEGA
ŠOLSTVA
Zavod za šolstvo v Ljubljani je
pred kratkim pripravil osnutke
programov za uvedbo celodnevnega
pouka v osnovnih šolah. Ti osnutki
predvidevajo, da bo trajalo delo v
šoli od osmih zjutraj do treh
oziroma štirih popoldne, v višjih
razredih najdlje do petih.
V tem času naj bi se otrok naučil
vsega, imel bi tudi čas za igro in
svobodne aktivnosti, ki naj bi
pomagale graditi otrokovo osebnost.
Razumljivo, da svobodne aktivnosti
ne bi smele biti kopije šolskega
pouka. Vsak otrok naj bi razvijal
svoje interesne sposobnosti.
Glede na potrebe ter življenjske
navade kraja in želja staršev bo
morala vsaka šola prilagoditi ne
samo delovni čas celodnevne šole
ampak tudi njen program. Šole si
bodo morale prizadevati uresničiti
predmetnik, po potrebi pa bodo
skrajšale prosti čas, ki naj bi ga
učenci preživeli v šoli.
Iz tega sledi, da je celodnevna šola
že šola bližnje prihodnosti, čeprav
še ni znano, kje, kdaj in katera šola
jo bo najprej uvedla. Ta novost pa
sicer pri nekaterih starših, ki so s
tem več ali manje že seznanjeni po
TV ali tisku, še vedno vzbuja
nezaupanje, saj sicer niso seznanjeni
z njenim programom.
Mnogi starši otrok si namreč
predstavljajo, da bo po novem
njihov otrok od jutra do večera v
šoli, tam naj bi tudi jedel. Tako so
razumljiva nasprotja predvsem zapo-
slenih staršev, ki menijo, da se jim
bo otrok odtujil, saj skoraj ne bodo
imeli stika z njim. Kot smo torej
zgoraj na kratko obrazložili, temu ni
tako. Nedvomno pa bo nov način
pouka v šolah marsikje v družinah
spremenil ustaljene navade staršev
kot tudi otrok,	F. H.
Na Boču gradijo nove smučarsice
vlečnice
Te dni so zaključih z zemeljskimi
deli pri gradnji okoh 400 metrov
dolge proge za smučarsko vlečnico
pri planinskem domu na Boču.
Vsa dosedanja dela so bUa
opravljena prostovoljno. Največ
zaslug za to pa imajo člani
Planinskega društva Poljčane in
drugi ljubitelji Boča. Potrebna
finančna sredstva so do pred
nedavnim prispevale delovne in
druge organizacije v Poljčanah in
okolici, znašajo pa okoh 20.000
dinarjev. Višinske razlike te vlečnice
bo okoU 130 metrov. Skupno s to
vlečnico bodo člani PD Poljčane
zgradili še tri zahtevnejše smučarske
proge v skupni dolžini enega
kilometra.
Tudi dokumentacija za smučarsko
vlečnico je že izdelana. Tako
posebni gradbeni odbor, sestavljen
iz članov PD Poljčane in planincev
občine Šmarje pri Jelšah sedaj skrbi,
da bodo vsa dela opravljena v roku.
Za predsednika odbora so izvolili
Darka Bizjaka, sekretarja OK ZKS
Šmarje pri Jelšah.
Organizator del PD Poljčane
pričakuje, da bodo smučišča in
vlečnica v popolnosti zaživela v
zimski sezoni 1975/76. Kljub temu
pa se bodo prvi smučarji po novih
strminah preiskusiU že letošnjo
zimo.
S temi pridobitvami si žeUjo na
Boču, ki je bil dosedaj za
obiskovalce privlačnejši predvsem v
spomladanskem, poletnem in tudi
jesenskem času, pritegniti tudi
]yubitelje zimskega turizma, pred-
vsem smučarje in sankače, ki bodo v
prenovljenem planinskem domu na
Boču in ob redno vzdrževani cesti
do tega doma lahko preživljali
prijetne zimske vikende.
VH
uutomer
30. novembra in 1. decembra: fr.
it. barvni film REVOLVERAŠCE;
4. decembra: it. barv. kriminalka
KAL IBER 9.
slov. bistrica
28. novembra: fr. barv. kriminal-
ka SIRENA MISSISSIPIJA; 30. no-
vembra in 1. decembra: am. barv.
drama IZGUBLJENI.
ptuj
28. novembra: nem. barv. pusto-
lovka DEKLE IZ HONG-KONGA;
29. novembra: an. barv. boj. film
BITKA ZA ANGUJO; ^0. novem-
bra: am. barv. film MOZ, IMENO-
VAN POLDE.
Večja skrb duševno zaostalim
otrokom
Na nedavnem zboru društva za
pomoč nezadostno razvitim osebam
dr. Marjana Borštnaija, ki je bilo
ustanovljeno spomladi leta 1967 v
Ptuju so sklenili, da bodo izvedli
obširno akcijo za kolektivno in
individualno včlanjevanje v to nad-
vse potrebno društvo. Pomembno
je, da bo ta akcija ne samo pridobila
nove člane, temveč tudi posplošila
in razširila problematiko nezadostno
razvitih oseb na širše občinsko
območje. Izvršni odbor društva je
nadalje sklenil, da bodo do začetka
prihodnjega leta evidentirali zapo-
slene absolvente Posebne osnovne
šole Ptuj, ki so končali šolanje od
leta 1967 dalje. Sklenili so tudi, da
bodo evidentirali vse duševno ne-
razvite v ptujsi občini. Tu gre
predvsem za populacijo, ki je ni-'
zajela kategorizacijska komisija. To
bodo izvrali s pomočjo krajevnih
skupnosti in ravnateljev osnovnih
šol, z namenom zvedeti realno
število duševno nerazvitih v občini
in kdo (če? ) skrbi zanje.
Društvo bo v prihodnje vložilo vso
pozornost pri iskanju svojega men-
torja. Predvidevajo, da bo mentor-
stvo prevzela ena izmed organizacij
na našem območju.
Na pobudo društva so pri POŠ v
Ptuju organizirali mobilno ortope-
dagoško službo, ki bo zajela 24
duševno srednje prizadetih oseb,
starih od 7 - 18 let. Delo v tej
službi je timsko in ga se stavkaj o
strokovni delavci zavoda dr. Maijana
Borštnarja v Dornavi in iz POŠ Ptuj.
V skupini so psiholog, dva ortope-
dagoga, socialni delavec in medi-
cinska sestra. Že letos so v ortope-
dagoško nego zajeli šest otrok,
prihodnje leto jih bodo še šest. Na
splošno pa je ta mobilna služba
samo začasna, kajti če bodo dobili
nove prostore - in ti so skrajno
nujni, bodo odprli lastne oddelke za
intenzivno ortopedagoško službo,
kar bo seveda dosti lažje.
Pri osebah, ki so duševno srednje
prizadete pa se trudijo, da bi jih čim
več delno ali v celoti usposobili za
kakršnokoli obliko dela, kajti le
tako bo lažje nam in njim.
Na POŠ v Ptuju je sedaj stalno
zaposlena medicinska sestra, ki
sproti kontrolira zdravstveno in
Idgiensko stanje šolarjev. Delo z
duševno prizadetimi ali zaostalimi
otroci je težavno, še težje pa je, če
se odvija v neprimernih in zdaleč
premajhnih prostorih, kot je stavba
minoritskega samostnaa, v kateri
„vedri" Posebna osnovna šola Ptuj.
M. Ozmec
6 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
Krajevna skupnost Rogoznica
za dosledno izvajanje novih
samoupravnih odnosov
v krajevni skupnosti Rogoznica v
občini Ptuj so občani na svojih
zborih sprejeli statut krajevne
skupnosti. Opravljene so bile tudi
volitve v zbor delegatov krajevne
skupnosti in v odbor samoupravne
kontrole. Za predsednika zbora
delegatov krajevne skupnosti Rogoz-
nica je bil izvoljen Feliks Bagar iz
Rogoznice, za podpredsednika pa
Viktor Valentin iz Rogoznice, za
podpredsednika pa Viktor Valentin
iz Nove vasi pri Ptuju.
V novi svet krajevne skupnosti je
zbor delegatov izvolil 13 članov. Za
predsednflca sveta je bil ponovno
soglasno izvoljen Milan Lacko iz
Nove vasi pri Ptuju, za podpredsed-
nika sveta pa Franc Stiplovšek iz
•Nove vasi pri Ptuju.
Ob razglasitvi statuta in konstitui-
ranju zbora delegatov krajevne
skupnosti so se zavzeli za dosledno
uve javljanje delegatskih odnosov.
PoudarUi so, da morajo v polni meri
zaživeti zbori občanov v vsaki vasi
in naselju, ki se bodo v bodoče
sklicevali ob vseh pomembnejših
vprašanjih pred zasedanjem zbora
delegatov.
Na prvi seji zbora delegatov so
sprejeli tudi sklep p nalogah do
konca januarja 1975. leta. Med
prvimi nalogami je izvedba volitev
splošne delegacije krajevne skupno-
sti Rogoznica za delegiranje delegata
v posamezne skupščine samouprav-
nih interesnih skupnosti Rogoznica.
Občani so se na svojih zborih
odločili, da bodo na volitvah izvolili
15-člansko splošno delegacijo. Se v
tem letu nameravajo organizirati
seminar za vse člane zbora
delegatov, člane sveta krajevne
skupnosti, člane odbora za ljudsko
obrambo, za člane odbora za
družbeno samozaščito in poravnal-
nega sveta ter za člane obeh
delegacg. Prav tako so sklenili, da se
do kpnca leta izdelajo in sprejmejo
poslovniki o načinu dela vseh
organov ' krajevne skupnosti ter
konkretni programi dela.
In tako se tudi v krajevni
skupnosti Rogoznica pričenja novo
obdobje, obdobje trdega dela,
prizadevanj in boja za dosledno
uveljavljanje nove ustave in novih
samoupravnih osnosov. Cilj, ki si ga
novi samoupravni organi krajevne
skupnosti zastavljajo je, da zagoto-
vijo neposrednost odločanja obča-
nov in delovnih ljudi o vseh
vprašanjih, ki neposredno zadevajo
njihove interese, potrebe in naloge
na področjih, kot jih določa nova
ustava.
MG
Obvestilo
Referent za kmetijstvo pri
Skupščini občine Ptuj obvešča vse
kmetovalce, da je komisija za
licenciranje priznala za plemenilno
sezono 1974/75 kot plemenske
žrebce, bike in merjasce, ki se
nahajajo pri naslednjih rejcih na
območju ptujske občine.
A. REJCI PLEMENSKIH
ŽREBCEV SO:
-	ZUPANIC Franc, Sp. Hajdina
58,
-	MOHORIC Ivan, Drbetinci 7,
-	PLETERSEK Anton. Mihovce
49,
-	DREVENŠEK Boštjan, Lovrenc,
Dr. polje 26,
B. REJCI PLEMENSKIH BIKOV
ZA NARAVNI PRIPUST V KRA-
JIH KJER NI UMETNEGA OSE-
MENJEVANJA:
-	PLAJNSEK Anton, Kočice 51,
-	KOLAR Stanko, Žetale 80,
-	KORŽE Franc, Stoparce 76,
-	POTOČNIK Janez. Nadole 50,
-	KOPŠE Milan, Žetale 10,
-	KOSTANJEVEC Janez, Gibina
26,
-	ARNEJCiC Ivan, Cirkulane 43,
C. REJCI PLEMENSKIH MERJA-
SCEV SO:
1. na območju Slovenskih goric:
-	KUMER Franc, Bišečki vrh 56,
-	ŠOŠTARIC Anton, Hlaponci 3,
-	POLANEC Angela, Sp. Velovlak
25,
-	MURŠEC Martin, Biš 58,
-	KRAMBERGER Frančiška, Slav-
šina 6,
-	DOLINAR Frančiška, Vitomarci
29,
-	KCMUT Ana, Gibina 13,
-	KUKOVEC Anton, Krčevina 44,
-	OBRAN Filomena, Šlomi 5,
-	FRIC OtiUja, Gomilce 5,
-	MOHORIC Janez, Gomila 1
-	KONDRIC Pavel, Kukava 13,
-	ŽAMPA Janez, Le vanj d 10,
-	KRAMBERGER Neža, Ločič 7,
-	ŠAMPERL Rudolf, Crmlja 15,
-	ORNIK Ida, Biš 60,
-	LOVRENClC Stanko, Drbetinci
23,
-	TOS Franc, Grlinci 19,
-	MOHORIC Marija, Gabernik 10,
2.	Na območju Ptujskep polja:
-	PIGNAR Pavla, Zamušani 16,
-	KOLARIC Marija, Bukovci 78,
-	HORVAT Terezija, Formin 6,
-	CUŠ Stanko, Mezgovci 41,
-	ZAMUDA Roza, Placarovci 14,
-	KOLENKO Jože, Nova vas 47,
-	JANŽEKOVIC Ivan, Gajevci 31,
-	STRELEC Janez, Prvenci 21,
-	MEZNARIC Kristina, Stojnci 66,
-	KEKEC Franc, Nova vas M 42,
-	ZELENIK Ignac, Spuhlja 9,
-	FIRBAS Marija, Moškanjci 16,
PETEK Stanko, Dornava 139,
-	TOMAŽI C Ivan, Muretinci 2,
-	LAH Liza, Moškanjci 54,
-	BEZJAK Konrad, Markovci 51,
-	PRELOG Lizika, Sobetinci 15,
3. Na območju Dravskega polja:
-	PESEK Ivan, Slovenja vas,
-	MEDVED Ludvik, Sestrže 17,
-	ZAJC Franc, Apače 22,
-	DREVENŠEK Justina, Gerečja
vas 36,
-	PAL Franc, Barislavci 13,
-	BERANiC Maks, Lovrenc 46,
-	ZAFOŠNIK Stanko, Župečjavas
53,
-	HAZENMALI Angela, Mihovce
28,
-	KOŠIR Amalija, Cirkovce 27,
-	HERGAN Štefan, Sp. Jablane
15,
-	STRMŠEK Anton, Šikole 12,
-	OGRINEC Štefan, Zg. Hajdina
66,
4. Na območju Haloz:
-	BRATUŠEK Jože, Mala Vamica
1,
-	KORPIC Anton, Dravci 4,
-	SELINŠEK Ana, SOviče 21,
-	PETER Janez, Pobrežje 76,
-	ROGINA Janez, Pobrežje 2,
-	PURG Avgust, Jurovci 8,
-	ARNEJČIC Ivan, Cirkulane 43,
-	SVENŠEK Dominik, Zakl 30,
-	PLAJNŠEK Marija, Kočice 54,
-	JAZBEC Stanko, Žetale 14,
-	SAJKO Bogomir, Slape 19,
-	FURMAN Jakob, Lešje 14,
-	GOLOB Anica, Kupčinji vrh 2
S tem seznanjamo vse rejce
plemenic o kraju plemenilnih
mest na območju občine Ptuj.
Pripuščanje in oplojevanje plemenic
pri plemenjakih, ki niso priznani, je
kaznivo za lastnika in lastnika
plemenic.
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
stran 7
ks 0rm02 pred referendumom
GLASOVANJE BO 8. DECEMBRA
DOSEDANJI USPEHI IN RAZVOJ KS
Za razliko od drugih krajvenih
skupnosti v občini Ormož, ki so
imele že od ustanovitve takšne ali
drugačne samoprispevke, krajevna
skupnost Ormož tega v celoti ni
imela. Izvzeto je bil mesto Ormož z
iz^vorom, da pač meščani plaču-
jejo prispevek za uporabo mestnega
zemljišča in zato v mestu krajevnega
samoprispevka ni bilo. Takšna
praksa se je obdržala vse do letošnje
pomladi in tako je Ormož, za
razliko od drugih sloevenskih mest,
ki tudi plačujejo mestni prispevek, a
imajo kljub temu visoke stopnje
krajevnega samoprispevka, ostal
med zadnjimi mesti v naši republiki,
ki se te dni odloča o uvedbi
krajevnega samoprispevka tudi v
mestu.
Krajevna skupnost Ormož je po
letu 1960 doživela zelo strm vzpon
razvoja, predvsem pa mesto Ormož,
ki spada med mesta z visoko stopnjo
opremljenosti. Ormož je kot
občinsKo središče doživljal ta leta
dinamičnejši razvoj, glede na razvoj
drugih krajevnih skupnosti v občini.
Po površini meri KS Ormož 3.651
ha. Tu živi 4.131 prebivalcev, od
tega v mestu 1.772. Ormož je edino
urbanizirano naselje v občini.
Krajevna skupnost združuje na
svojem obmo^u kmečko in mestno
prebivalstvo, ki ima vsako svoje
specifične probleme in ki jih je
zaradi medsebojne prepletenosti
težko razmejiti. Tak položaj nare-
kuje usklajevanje pri reševanju
skupnih problemov.
Iz območja KS Ormož je
zaposlenih 1.040 prebivalcev, to je
1/3 vseh zaj^slenih v občini. S
kmetijsko dejavnostjo se ukvarja
1.500 prebivalcev, to je 36,3
odstotke. Razmerje med kmečkim
in nekmečkim prebivalstvom je
najugodnejše od vseh krajevnih
skupnosti. Tu dela tudi 6 zasebnih
gostiln, z drugimi obrtnimi dejav-
nostmi pa se bavi 36 obrtnikov.
Tudi prometno je Ormož dobro
povezan s svetom, tako s cestami
kot z železnico ter s PTT. Vse ceste
magistralnega in regionalnega zna-
čaja so modernizirane (9 km). Od
lokalnih cest je moderniziranih
5.900 m izmed nekategoriziranih pa
1 km. Tako je od skupne dolžine
45.200 m cest moderniziranih že
15.900 m. Poseben problem pomeni
skrajno neurejena a zelo prometna
makadamska cesta Ormož -
Ključarovci - Tomaž v dolžini
11.200 m, katere je na območju KS
Ormož 4.300 m.
Ormož ima zgrajeno primarno,
sekundarno in terciarno vodovodno
omrežje. Vasi Pušenci, Pavlovci in
Hum imajo zgrajeno primarno
vodovodno omrežje, medtem ko so
naselja Litmerk, Lešnica in Spodnji
Ključarovci brez primerne oskrbe z
zazidalnim načrtom, druga naselja
pa z urbanističnimi redi.
Na obmoqu krajevne skupnosti
Ormož sta dve pokopališči: Ormož
in Hum, del KS pa gravitira na
pokopališče Velika Ned^elja. Glede
urejevanja teh ,Jkrajev poslednjega
počitka" je poseben problem
mrliška veža v Ormožu, ki je
dejansko 'sploh ni.
Vprašanja šolstva je v KS Ormož
rešeno z izjemo posebne osnovne
šole, ki pa -je problem širše^
značaja. Tudi otroško varstvo je
lepo napredovalo, vendar so kapa-
citete novega vrtca že premajhne.
Oba problema (posebna šola in
vrtec) bosta pristojni SIS pričeli
reševati že prihodnje leto.
Vprašanje kulture in prosvete
rešujejo centralna knjižnica, kino,
muzej ter dve prosvetni- društvi, ki
delujeta'v Ormožu in na Humu. Za
namene kulturnega izživljanja v
Ormožu služi dom Partizana, ki ne
ustreza namenu. Preureditvena dela
na tem domu so se že pričela po
načrtih, ki jih je dala izdelati TKS
Ormož. V Ormožu je tudi več
kulturno zgodovinskih spomeni-
kov-stavb, in park, ki je pod
zaščito.
Za osebne dobro počutje in
zdravje skrbita telesna vzgoja in
zdravstvena zaščita. Prva dela zelo
slabo, druga precej dobro. Delo
TVD Partizan je že pred leti v celoti
zamrlo, nekaj let nazaj pa deluje
samo rokometna sekcija. Bolj a
pogoji za razvoj te dejavnosti se
obetajo z gradnjo telovadnice v
okviru posebne osnovne šole.
Iz povedanega se da slutiti bodoči
program dela KS Ormož. O njem
bomo spregovorili prihodnjič. . jr
k imenovanju
„mežanove ulice"
Umetnik se je
vrnil v Ptuj
v Ptuju, novembra 1974
Teodor Bedernjak
Predlanskim iz Ptuja je bil prepeljan
v prometni nesreči preminuli občan-
do svoje smrti bU Ptuju predan
njegov profesor Janez Mežan.
Nad dvajset let je v Ptuju služboval
in kot umetnik plodno delovfal.
Kot akademski slikar je razglabljal
in v svojih umetninah upodabljal
slikoviti Ptuj z okolico,
virov je našel obilico.
Po svojih akvarelih je slovel
in v njih na svoj umetniški se vrh povzpel.
Njegove stvaritve v domovih visijo,
prostore zasebne in javne krasijo.
Za njim ostalo v Ptuju mnogo je spomina
in v mnogih srcih Ptuja je ostala bolečina.
Zato je letos Ptuj Mežanu
kot svojemu zaselužnemu občanu
zahvalno priznanje dal -
po njem je ulico imenoval -
iz njene bližine on zadnjikrat
je gledal navdihov vir, ptujski ^ad -
Tako se z imenom je vrnil Mezan,
da tudi prihodnjim rodovom bo znan.
LETO DELA IN
PREMAGOVANJA SLABOSTI
Navajeni smo že ob prazniku
republike pisati o večjih uspehih
naše družbe.
Ob letošnjem 29. novembru
poskusimo vsaj mimogrede predsta-
viti nekaj večjih uspehov pa tudi
večjih neuspehov v našeirf povojnem
obdobju.
Predvsem ne bo mogel nobeden
resen opazovalec zanikati, daje bilo
v Jugoslav^i v času po vojni
zgrajenih več kot dva milijona
stanovanj. Tega podatka ne bodo
mogli obiti opazovalci, ki bodo
ocenjevali razvoj v celotni Evropi.
Najbrž pa je treba tudi omeniti,
da so bile ne glede na hitrost v tej
gradnji prav pri razdeljevanju teh
stanovanj napravljene pomembne
napake in da so dobivali ta nova
stanovanja tudi tisti, ki jih niso bili
najbolj potrebni. Torej je bila to za
nekega prednost v času, ko čaka na
stanovanje še pol milijona družin,
predvsem delavskih.
Narodni dohodek se je od leta
1947 do letos, povečal za okrog
petkrat. Število zaposlenih v
družbenem sektorju se je povzpelo
do 450.000 na 4 miMjone 450.000
ljudi. Ti kazalci so res najbolj
ilustrativen komentar dinamike
nekega časa.
Toda komentar ,k dinamiki je tudi
resnica, da imamo danes milijon
ljudi, eno celotno armado prvega in
drugega sklica v tujini. Pogosto
govorimo - da bi se otresli
odgovornosti - da bi ti ljudje lahko
delali tudi v Jugoslaviji, da niso odšli
zaradi večjih zaslužkov. Vendar to
ni vedno resnica, pa tudi če bi bila,
bi se morali čutiti krive če ne zaradi
drugega pa zaradi dejstva, da nismo
uspeli zgraditi sistema proizvodnje
in delitve, ki bi omogočal našemu
delavcu, da bo zaslužil toliko, da ne
bi mislil na odhod v tujino.
Statistika prepričuje, da je
jugoslovansko povojno gospodarstvo
najhitreje napredovalo med leti
1968 in 1974. V teh šestih letih se
je povečala industrijska proizvodnja
za 54 % medtem, ko se je izvoz in
uvoz povečal za okrog dvakrat.
Za dvakrat se je povečal tudi
dohodek delavca in je znašal lani^
52.000 din. Zdravstveno zavarova-"
nje vključuje 67 % prebivalcev;
kmetijskega prebivalstva je le še
38 % in v svetu ni zabeležen tako
hiter odliv podeželskega prebivalstva
v mesta.
V letu 1974 je bilo v Jugoslaviji
900 tisoč več delovnih mest kot leta
1968.
Treba pa je tudi p^bvedati, da je
prav v tem času največ delavcev
zapustilo državo, posebno strokov-
njakov in visokokvalificiranih delav-
cev. Prav v tem času je prišlo do
krepitve tehnokratizma in menažer-
stva, nacionalizma in etatizma.
Resnica pa je tudi, da so iz vseh
teh razmer delovni ljudje . in
> samoupravljanje izšU kot zm^oval-
ci, bogatejši za veliko, življensko
važno izkušnjo.
VD
8 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
kebeu na pohorju
Kljub zamudam vse bliže slovo
od stare, nevarne šolske zgradbe
Kljub temu, da je v zaključni fazi
gradnje nove osnovne šole v
pohorski vasici Kebelj prišlo do
zastojev, predvsem po krivdi
graditelja MARLES-a, pa so sedaj z
deli ponovno pospešeno pričeli, saj
je rok, prvotno določen za
dograditev sodobnejše osnovne šole
v tem kraju že davno potekel, saj bi
morali novo zgradbo prevzeti že v
začetku letošnjega šolskega leta
1974/75. Tako učenci kakor tudi
učitelji že nestrpno pričakujejo ta
dogodek, saj bodo lahko zapustili
skrajno nevarne, ponekod tudi s
podporniki zavarovane učilnice več
sto let stare in d tpajane šolske
zgradbe.
Osnovno šolo na Keblju obiskuje
letos 179 učencev, od katerih mnogi
hodijo 'tudi po uro in več do svojih
učilnic, v katerih pa jim preti stalna
nevarnost.
Z novo šolo oddaljenost ne bo
odpravijo aa. Prav gotovo pa se bodo
z veliko večjim veseljem odpravili
od doma, saj jih bodo čakale svetle
in tople učilnice, v njih pa sodobni
učni pripomočki, za katere so bili
do sedaj skoraj povsem prikrajšani.
Tudi prepotrebna kuhinja bo v novi
šoli, kjer bo sedem učilnic in
knjižnica s čitalnico, V šoU pa bo
tudi manjša telovadnica in prhe. V
novi šoli bo prostora za okoli 230
učeiKev,
Ce bodo vsa dela opravljena tako,
kot so se dogovorili, bodo kebeljski
šolarji še to zimo v novih učilnicah.
VH
Zadnji dnevi že razpadajoče šole
EN DAN MED UPOKOJENCI
"Namen mojega obiska je bil, da
širši krog ljudi seznanimo z njihovim
delom, uspehi in težavami, s
katerimi se srečujejo v svoji
vsakdanjosti. Njihovo delo je za
našo družbo še vedno zelo koristno.
Po tolikih in toUkih letih službe jih
ne moremo enostavno odriniti: zdaj
pa nam niste več potrebni! Sedaj, v
svoji jeseni življenja, se imajo čas
posvetiti številnim svojim konjič-
kom, za katere jim je poprej, ko so
bili še zaposleni, primanjkovalo
časa.
Klub upokojencev ima lepe
prostore, v katerih so upokojenci
lahko zadržujejo, igrajo šah, bil^rd,
tudi karte. Ne dovoljuje pa hišni red
pijančevanja. Upravni dobor šteje
11 članov, ki so zadolženi za
programe in za delo posameznih
sekcij oziroma komisij: komisije za
socialno skrbstvo, za šport in
kulturo, za stanovanjske zadeve.
Njihov pevski zbor že dve leti z
uspehom nastopa in šteje 15 članov.
Pred kratkim je z uspehom nastopil
na reviji pevskih zborov občine Ptuj
- ob dnevu republike. Pripravlja pa
se že na republiško tekmovanje
pevskih zborov upokojencev, ki bo
aprila in junija prihodnje leto.
V klubu uživajo gostoljubje tudi
diabetiki in prostovoljni borci za
severno mejo. Imajo okrog 1200
članov, upokojencev pa je v občini
4000. Ostaja torej vprašanje, kje so
ostali.
Klub stremi za čim večje
vključevanje upokojencev v društvo,
vendar pa je še precej upokojencev,
posebno tistih, ki imajo visoke
pokojnine, indiferentnih do dela v
klubu: nočejo se vključiti.
Organizirajo razne piknike in
izlete po Jugoslav^i in tudi v tujino.
Največji njihov problem je še
vedno stanovanjski problem. Pri tem
ne moremo obiti doma upokojencev-
v Volkinerjevi ulici v Ptuju, ki čaka
na stanovalce. Nekaj jih sicer v njem
že stanuje, vendar so le-te pripeljali
rz bolnišnice in ker niso imeli
stanovanj, so jih vselili v dom. Dom
bi moral biti že zdavnaj odprt. Kje
so vzroki, se upravičeno vprašujejo
upokojenci. Stanovanjska komisija
pri društvu upokojencev se trudi,
išče pomoč pri različnih forumih,
zadovoljivega odgovora pa ne dobi.
Pri republiškem zavodu za
pokojninsko in invalidsko zavarova-
nje se zbirajo 4 % izločena sredstva
pokojnin, ki se delijo na solidarnost-
ni sklad (30 %) in sklad za
stanovanjsko graditev (70 %).
Stanovanjska komisija pri društvu
upokojencev Ptuj, je na predlog
repubUškega zavoda že poslala
stanovanjski skupnosti Ptuj dopis, iz
katerega je razvidna višina sredstev,
ki bi jih dobili od republike za
gradnjo stanovanj za upokojence,
Le-ta bi zadostovala za nakup okoli
24 stanovanj - enosobnih in
garsonjer.
Slišali smo eno stran. Ker je to
premalo za realno oceno stanja
prosimo prizadete, da odgovorijo:
Z^kaj dom še vedno ni odprt in kdo
je krivec za tako stanje?
M, Gajzer
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
stran 9
Obrna delavnica - galerija v malem
Partizanska ulica v Slov. Bistrici je
prav gotovo kljub gostemu prometu
pusta in dolgočasna, predvsem za
prebivalce, željne številnih izložbe-
nih oken, svetlobnih napisov in
drugih reklamnih panojev. Vsega
tega namreč v tej ulici skoraj ni,' še
posebno, ker povezuje središče
mesta Slov. Bistrica z novim
naseljem, Zg. Bistrico in je tukaj
promet najbolj številen.
Edina svetla točka te uUce ostaja
tako pred kratkim odprta obrtna
delavnica mladega Franca Kolarja,
ki je sicer imenoval svojo obrt
tapetništvo, avto tapetništvo in
izdelovanje HTV sredstev, vendar
mimoidoče prijetno presenečajo
vabljivo opremljena vhodna vrata in
poleg še izložbeno okno, ki v
pravem mojstrskem slogu združuje
umetnost z obrtjo.
Franci Kolar se je kljub temu, da
je končal šolo kot gradbeni tehnik,
usmeril v svoji dejavnosti na
področje usnjarstva. S to odločitvijo
je prevzel obrt svojega očeta in tako
v nekoliko spremenjenem proizvod-
nem postopku nadaljuje tradicijo
družine Kolar iz leta 1900.
Franci Kolar, sedaj 25-letni
samostojni obrtnik iz Slov. Bistrice
pa ni samo obrtnik, saj je odkril tudi
svoje umetniške sposobnosti in je
tako združil praktično z lepim.
Namesto s škarjami se je usnju
približal z čopičem pa je tako iz
materiala, namenjene^ za torbico,
postala umetniška slika. Ne ena,
veliko takšnih slik je že ustvaril,
nekatere med njimi so našle svoje
mesto tudi na razstavah doma in v
sosedni Hrvatski.
Da se v slikarstvu najpogosteje
zateče k usnju ni slučaj, saj se kot
obrtnik z njim vsakodnevno srečuje.
Razen usnja pa pri slikanju, koUkor
je ob opravljanju obrti to sploh
možno, uporablja les, papir, plastiko
in keramiko, na njih pa je mogoče
spoznati, da se je Franci, skupno z
obrtjo usmeril v naivno slikarstvo.
Za razliko od predmetov obrtniških
storitev, ki jih uspešno prodaja
delovnim kolektivom in posamezni-
kom pa svoja dela s področja
umetnosti v največ primerih podari,
saj mu slikarstvo, ob trdem
obrtniškem delu pomeni prijetno
sprostitev.	VH
Šah
V	„Klub mladih" v Ptuju se je
pretekli teden pričelo člansko
prvenstvo Šahovskega društva »Izbi-
ra" Ptuj, na katerem sodeluje osem
drugokategornikov in štirje prvoka-
tegorniki tako, da je na turnirju
možno doseči in potrditi prvo
kategorijo. V prvem kolu sta se
partiji ii^. Kneževič: Podkrajšek in
Bohak: Segula presenetljivo končali
neodločeno tako, da sta glavna
favorita že na začetku nekoliko
zaostala. V najvažnejši partiji kola je
Majcenovič premagal Šerugo, dočim
so bili v ostalih partijah doseženi
naslednji rezultati: Markovič:Bakoš
1:0; Sedlašek:Škarja 0:1; Polajžer:
Zupančič prekinjeno v dobljeni
poziciji za črnega. Drugo kolo je na
sporedu v torek ob 17. uri.
_ . -bj-
V	II. kolu pa so bili doseženi
naslednji rezultati: Podkrajšek-
Sedlašek 1:0; Škarja-Bohak 0:1;
Polajžar-Kneževič 1:0; Zupančič —
Bakoš remi; Šegula—Majcenovič
0:1; Šeruga-Markovič 0:1.
Klub ptujskih študentov vključuje
že okrog 300 študentov, ki študirajo
v Ljubljani in Mariboru. Na
nedavnem zboru je predsednik KPŠ
Slavko Erlač najprej podal pre^ed
^ktivnosti na različnih pociročjih:
družbeno-politične m l^lturnem,
izobraževalnem, športno-rekrea-
družbeni dogovor zaživel v praksi v
celoti.
Novi družbeni dogovor o štipen-
diranju je v ptujski občini že sprejet
in se bo v kratkem začel že izvajati.
IX. kongres ZSMS je" vključil v
svoje vrste tudi študente. Ustvaril je
torej enotno fronto mladih sociali-
stičnih sil. Na skupščini so vsi
študentje dobili popisne liste, s
katerimi so .se formalno vključili v
ZSMS.
Med študenti, ki , študirajo v
Mariboru, je 36 komunistov, zato je
bila upravičena ustanovitev aktiva
ZK. Osnovne smernice za bodoče
delo jim je nakazal Alojz Gojčič,
sekretar OK ZKS Ptuj. Poudaril je,
daje ptujska občina ^ede kadrov v
nezavidljivem položaju in jih prosil,
naj po končanem študiju ostanejo
doma ter tako pomagajo prebroditi
težave. Njihovo delo naj temelji na
Skupščina študentov - zbor kluba
študentov mariborskega dela
cijskem itd., za preteklo obdobje.
Za reševanje dveh vprašanj: kadrov-
ske pohtike in štipendijske politike
je bilo med študenti največ
zanimanja. Zato se upravičeno
sprašujejo, kdaj bodo izdelani vsaj
srednjeročni programi potreb po
kadrih v ptujskih delovnih organi-
zacijah, kot to narekuje družbeni
dogovor, sploh pa, kdaj bo ta
disciplini in odgovornosti, vključe-
vanju v stabilizacijo, povezovanju
gospodarstva, uresničevanju ustave,
državni varnosti in splošnem
ljudskem konceptu, v boju proti
klerikalizmu.
Uradnemu delu je sledil zabavni:
sprejem brucov v študentske vrste.
MAJDA GAJZER
Novo vodstvo in prve akcije
v Kungoti
v krajevnem odboru Kungota na
Dr. polju je v zadnjem času prišlo
do nekaterih kadrovskih sprememb,
prav tako pa že tudi do prvih večjih
in pomembnejših akcij, v katerih so
sodelovali domala vsi vaščani z
mladinsko organizacijo ter celo z
nekaterimi tovariši iz sosednjih vasi.
Razrešili so dosedanjega predsedni-
ka KO Jožeta Topolovca zaradi
preobremenjenosti, za novega pa so
izvoUh Jakoba Špraha. Za podpred-
sednika pa je bil izvoljen Franc
Repec, ki je tudi predsednik TO
SZDL Kungota. SprejeU so program
dela, ga obravnpali na zboru
občanov in ga v celoti potrdili.
Obsega dela v prihodnjem letu
predvsem ureditev makadamskih
cest ter ureditev lokacije za novo
trgovino. Uredili bodo zalogo vode
za eventualni požar, urediti namera-
vajo še lokacijo za avtobusno
postajo ter rek onstruirati električ-
no omrežje v vasi. Pozabili niso tudi
na vzdrževanje otroškega igrišča ter
pomoč kulturno-prosvetnemu dru-
štvu. Za čas 1976-1980 pa že
načrtujejo nove trgovske prostore in
avtobusno postajo, gradnjo vodo-
vodnega omrežja ter kanalizacije,
opremo kulturno prosvetne dvorane
s sodobno opremo ter redno
vzdrževanje komunalnih naprav.
Med časom pa so že izvedli tudi
veliko akcijo, ko so v soboto, 23.
11. 1974 vozili na makadamske
ceste gramoz ter ga tudi že
splanirali. Glavna akcija je potekala
na cesti iz Kungote proti Brunšvigu
in dalje proti Račam, saj so na to
cesto navozili ogromno gramoza, ki
ga je sproti planiral greder.
Sodelovalo je več traktoristov in
drugih.
F. M.
10 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
KJE BI NAJ DELALI IN KJE DELAJO
CESTARJI?
V poročilu Stanovanjsko komu-
nalnega podjetja Ormož za leto
1973 je med drugim zapisano:
„Cesta 6023 Savci-Velika Nede-
lja.. . cestar - pom. delavec 1.996
ur... 35.928.-din.
Ko so člani sveta krajevne
skupnosti in delegati na skupni seji
pri Veliki Nedelji videli te številke,
so se naravnost zgrozili, kajti
cestarja na tej cesti praktično ni.
Večina jih namreč dnevno prehodi
ali prevozi dolge kilometre po tej
cesti. Edino, kar je na njej storjeno
je to, da nekajkrat v letu pripeljejo
nekaj tovornjakov gramoza, ga z
gredljem razgrnejo in potem nekaj-
krat v letu vse skupaj preorjejo ter
tako tudi tisto malo gramoza, ki se
je zatlačil v cesto izrujejo in zopet
ga težki traktorji, avtobus in druga
vozila nekaj dni neusmiljeno mečejo
pod noge in neposredno vanje
pešcem, kolesarjem in mopedistom.
Večina tega kamenja končno
pristane ob robu škarp in v jarkih.
Ko so delegati na seji skupščine
Ormož 29. 5. 1974 izrazili
utemeljen dvom o resničnosti tega
poročila Komunalnega podje^a, so
člani izvršnega sveta obljubili, da
bodo zadevo do prihodnje seje
preverili in na seji o tem poročali.
Res smo dobili potem poročilo, da
so pregledali dokumentacijo, da se
delovni nalogi in računi za gramoz
ujemajo, (Delegati KS Ivanjkovci so
dvomili v količino pripeljanega
gramoza), da je takoko vse v
najlepšem redu in ker prizadeti
občani nasprotnih dokazov nima-
mo, si ne moremo nič.
Nekateri od nas pa smo kljub
temu postali bolj pozorni na cestarje
in delo na tej cesti, ki bi ga naj
opravili. Nekaj podatkov: na cesti
Velika Nedelja-Savci je na več kot
pet km dolgem odseku do Sejanec
delal cestar od junija do polovice
novembra le en sam dan. Trije
cestarji so ves ta čas podirali in
zopet gradili ograjo okoli ormoške
cp.rkvp. /ii bi jo verjetno nekaj
kvalificiranih y'udi postavilo v
neprimerno krajšem času).
In kakšno je dejansko stanje na tej
cesti?
29. oktobra so zaradi popravila
žeL prehoda pri Vel. Nedelji
usmerili ves promet z glavne ceste
Ptuj-Ormož. na omenjeno cesto.
Težki tovornjaki priklopniki, cister-
ne, avtobusi in druga vozila so se
tlačila na preozki cesti. Vozili so po
zmehčanih bankinah, ki so jih na
veliko mestih dobesedno potisnili v
jarke in jih zamašili. Med srečeva-
njem so nekaj časa drug drugega
vlačili ven, dokler se ob pol
dvanajstih ni popolnoma zataknilo v
vasi Senešci, kjer so se zagozdili dva
avstrijska priklopnika z drvami in tri
cisterne. V obe smeri so se nabrale
večkilometrske kolone težkih vozil
in ves promet je stal do četrt na dve.
Ves ta čas so med drugimi čakali
tudi potniki v več avtobusih. In
kakšna je ostala cesta po vsem tem
kaosu? Vsaj sedaj bi ji bil cestar
krvavo potreben. Med drugim
priteče do ceste tudi ootok Seianca.
katerega škarpa pa je vso leto zarasla
z visokim trnjem, koprivami in
drugo nesnago in tuji vozniki niti
najmanj ne slutijo, da preži nanje
samo pol metra od njih smrt.
Opozorilni kamni so namreč
zaraščeni, dva pa so v preusmerje-
nem prometu izruvali in potisnih s
škarpo vred v potok. Vse, kar so
storili po tem razdejanju, je nekaj
tovornjakov gramoza, ki pa je,
posebno v ovinkih, na bankinah in v
jarkih. Pešci, kolesarji in druga
vozila se dobesedno drenjajo po
sredini Jamaste ceste. Cestar z
grabljami, ki je nekje v delovnih
nalogih, bi bil tu rešitelj. Toda njega
ni!
Toplo priporočamo občinskim
možem, naj bodo v prihodnje tako
dobri in zraven delovnih nalogov
pogledajo tudi dejansko stanje in
opravljeno delo na cesti.
vreme
Db NEDELJE, 8. DECEMBRA
Polna luna bo v petek, 29.
novembra ob 4.50.
Napoved: V nižinah bo do 1.
decembra spremenljivo z občas-
nim rosenjem. V planinah bo
vetrovno s sneženjem. V času od
1. do 8. decembra bo lepo, noči
hladne. Dnevne temperature
bodo nad plus 3 do plus 12
stopinj C. Nočne temperature se
boao držale med minus 4 do
phis 4 stopinj C.
Danes citamo v naših listih in
tudi po radiu se napoveduje
dolga in huda zima. Težko je
določiti mejo med milo in hudo
zimo. Pri slabo oblečenih ljudeh
je 5 stopinj pod ničlo že huda
zima, pri dobro oblečenih
ljudeh pa je 15 stopinj pod ničlo
še normalna zima. Pri nas se
zima še sploh ni začela, zato ne
more biti preveč dolga. V
januarju bo večkrat tudi deževa-
lo, kar ne kaže na hudo zimo.
Naši očetje in dedje so rekli:
„Ce prvozapadli sneg ne obleži,
ampak po nekaj dneh skopni, se
ne prime to zimo nobeden sneg
več." Po mojem 60-letnem
opazovanju še to danes drži. Pri
nas še ni padel prvi sneg, zapadel
pa je na Pohorju in že tudi
skopnel. Potem, če to drži, ne
bo to zimo nobeden zapadli
sneg vzdržal vso zimo. Mislim,
da bo tudi januarja par dni brez
snega. Isto velja za mesec
februar. Smučišča bo treba
iskati na višinah od 1500 do
J800 metrov. ALOJZ CESTNIl^
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
stran 11
Teden domačega filma v Celju
Od 1 z do 18. decembra 1974 bo
v Celju leden domačega filma, ki je
postal pomembna kulturna mani-
festacija. Z njim želijo prireditelji
približati slovenski film šolski
mladini in jo filmsko izobraziti, saj
je filmska vzgoja pomemben del
učnega načrta za slovenski jezik
oziroma estetske vzgoje.
V tem času todo v celjskih
kinematografih predvajali domače
filme, retrospektivo slovenskih mla-
dinskih filmov, domače novejše in
premierske, kratke filme. Istočasno
bo v Celju tudi več filmskih
ustvarjalcev, ki bodo imeli v šolah
razgovore o filmu. Za šolsko
mladino, slaviste in za mentorje
filmske vzgoje bodo ta srečanja
dobrodošla in zanimiva. Pomemben
bo tudi posvet filmskih delavcev z
delavci, s kulturnimi animatorji iz
delovnih organizacij, kar bo ne-
dvomno pomamlo k podružbljanju
pozitivnega odnosa občinstva do
domačega filma.
Svojevrstno doživetje bo vsekakor
retrospekti a največji dosežkov
režiserja Franceta Stiglica. Ime
Franceta Šti^ca je neločljivo
povezano z rastjo slovenskega fihna.
Zato prikaz njegovega filmskega
opusa od prvega slovenskega filma
Na svoji zemlji do Pastircev ne bo le
subtilno srečanje z enim izmed
najpomembnejah jugoslovansldh
filmskih ustvarjalcev.
MG
Aktiv Prešernove družbe za širjenje
dobre Itnjige
Vse premalo vrednotimo dobro
knjigo in brez potrebe segamo po
šundu. Vsi pa tudi poznamo
Prešernovo družbo, ki v zadnjem
času dobiva nov vidik z nalogo
SZDL, ki vključuje v svojo
organizacijsko strukturo tudi aktive
Prešernove družbe. V ta namen je
bil v prejšnjem tednu v Ptuju
delovni sestanek aktiva Prešernove
družbe, na katerem so spregovorili o
nalogah aktiva. Te so: širiti krog
bralcev, pridobivati nove zaupnike,
izboljšati delo dosedanjih zaupni-
kov, združiti ljubitelje dobre knjige,
pridobiti čim več bralcev, da se
utrdi pomen dobre knjige, kulture
nasploh, popularizirati loijižni pro-
gram, kulturne nastope pesnikov,
pisateljev.
Ze dolgo govorimo, kako bi bilo
treba kulturno približati neposred-
nemu proizvajalcu, saj je kultura
' naposled tudi del družbenega
življenja. Naši' napori približati
veličino kulturnega dne - Prešerno-
vega dne, širokim množicam
delovnih ljudi, niso bili uspešni.
Sedaj, ko so ustanovljeni aktivi
Prešernove družbe pa to nalogo
lahko uresničimo. Možnosti so,
torej na delo, da ne bo ostalo samo
pri besedah kot že mnogokrat
doslej.
Tudi v osnovnih šolah premalo
uvajamo mladi rod v knjižni svet.
Delno je tu krivda v učnem načrtu.
Vsi pedagogi bi morali biti
naročniki zbirke Prešernove družbe.
Na različnih mestih ugotavljamo, da
je mladi človek premalo povezan s
tradicijo NOB. Prav v letošnji zbirki
Prešernove družbe je izšla knjiga
Ugaslo ognjišče, ki bi jo lahko v
prihodnjem letu uporabili za
tekmovanje Bralne značke. Napak
ne bi bilo, če bi na roditeljskih
sestankih pedagogi prezentirali star-
šem knjige in bi tako tudi le-ti
posredno vplivali na širjenje dobre
knjgie.	, MG
f. b.
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
45
Nato
zajtrk, ki ga ni vredno več opisovati, ker je
ostal vedno sam sebi zvest in se ni izneveril črni
topli vodi brez sladila. Zopet nova straža.
Tokrat skupina Dunaj čanov, ki so bili malo
bliže človečnosti, kot naduti pruski brusi.
Istemu delu je sledilo isto razpoloženje.
Ko smo končali na cesti, smo uredili odvodni
jarek, da bi bolj odvajal vodo od curka pri
zajetju na pobočje pod pristavo proti Dravi.
Tudi tisto popoldne je poteklo brez
pDsebnostL Enak obed in enako odmerjeni
počitek, oboje zabeljeno s psovkami...
Popoldne zopet nova straža, monakovska
skupina z mojim znancem dimnikarjem. Čim
smo prilezli iz svojega brlo^, že smo morali
zopet na delo. Skupina, ki je še vedno čistila
grajske prostore, je imela vsaj navidezno
smotrno delo. Dočim smo mi na cesti bolj ali
manj mlatili prazno slamo, ker ni bilo
pričakovati, da bi naša popravila laliko
kljubovala količkaj težjim obremenitvam.
Očitno je bilo, da gre v glavnem le za videz dela
in da tičita v teh restapovskih nalogah
predvsem dva namena, ljudi mučiti in v njih
opravilih ob vsaki priliki imeti možnost za
maltretiranje in kaznovanja.
Komaj smo dobro zasekali motike in
lopate, že me je stražar, kot prejšnji dan
poklical k sebi in zopet sva se naslonila ob
cementno obzidje ob gnojišču. Zelo nerad sem
se odzval njegovemu pozivu, ker so bili ti
pogovori do skrajnosti zoprni. Vedel sem, da o
gestapovskih početjih ni dobro kaj več vedeti.
In končno bi lahko tako nastajal sum
nekakšnega sporazumevanja s sovražnikom.
Čeprav smo vsi dobro vedeli, da kdorkoli je
med nami, enostavno vsakdo mora izvršiti vse,
kakor je kdo teh zločincev zapovedal.
„Sinoči sem zopet posedel z lekarnarjem v
gostilnici", je začeL „Pogpvor se je tudi tokrat
sukal o grozotah naših dni. Iz svojih dosedanjih
izkušenj lahko zaključim, da tudi vas čaka
najhujše.. .Ali se vam ne zdi vredno, da bi
poskušal najti nekakšen izhod? Ako niste
preveč obremenjen z dejanji, ki so po naših
zakonih kazniva, bi vas morda sprejeli kot
zdravnika na primemo mesto. To bi bil za vas
srečen izhod iz brezupne situacije. Pa ne samo
to, častno bi bilo služiti idealom 'tretjega
rajha"'.
Zadnji stavek je bil mnogo preveč in me je
krepko utrdil v mojem sklepu. Za moj način
rrdajenja in moje trdno prepričanje v njihov
poraz je postajal pogovor take vsebine do
skrajnosti ostuden. Težko bi opravljal
kakršnosibodi funkcijo - celo po sili, kaj šele
da bi se prostovoljno odločil zanjo. Nikakor pa
da bi prosiL Uvidel sem, da bo potrebno
odločneje končati te pogovore, ki ne morejo
voditi do pravega zaključka. Kako bi pedali
name sojini, izgubli bi zaupanje vame, morda
bi začeli celo sumifi, da popuščam in da se
počasi predajam ...
Umirjeno in odločno sem odgovoril:
»Gospod stražar, lepo se vam zahvaljujem za
dobronamerne besede, s katerimi ste me skušal
pridobiti za tisto, kar smatrate za dobro. To
cenim tembolj, ker se trudite zame, ki vam ne
pomenim ničesar. Prosim, ne zamerite, da vaših
nasvetov ne morem sprejeti Podobne možnosti
so mi ponujali že pred izbruhom vojne.
Odklonil sem jih. Ce bi jih sedaj sprejel, bi
pomenilo, da sem svoje prepričanje spremenil
in da sem celo klonil pred strahom... Do tu
■ sem imel skupno pot s svojimi tovariši in želim
z njimi deliti enako usodo. Nikakor ne morem
verjeti v najhujše, ker verjamem v pravico.
Trenutno nisem svoboden človek, zato ne
morem svobodno krojiti svoje usode. Kdor pa
ni svoboden, mora storiti tisto, kar oblastnild
zahtevajo in ne sme svojevoljno ukreniti nikdar
ničesar, kar ne bi bilo v skladu z moralnimi
načeli."	Dalje prihodnjič.
12 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
dr. mirko vengušt
ob koncu meseca boja proti alkoholizmu
KRONIČNI ALKOHOLIZEM
Kroničen alkoholizem ni le
bolezen, ampak je obenem zelo
resen socialno-zdravstveni problem
našega časa. Ne samo pri nas,
temveč predvsem tudi v gospodar-
sko razvitih deželah po svetu,
posebej pa v Evropi in Ameriki. Ker
ima kronični alkol^plizem tako za
josameznika, kromčnega alkoho-
ika, kot tudi za vso driižbo nad vse
težke zdravstvene, socialne in
ekonomske posledice, se povsod po
svetu proti temu zlu vec ali manj
uspešno borijo, se širjenju tega zla
zoperstavljajo in upirajo ter posku-
šajo ta negativni pojav na različne
načine zajeziti. Seveda to ni
enostavno. Absolutna prohibicija je
namreč stvar zgodovine.
In kakor smo se -v preteklosti
uspešno borih proti raznim množič-
nim nalezljivim boleznim v prvi vrsti
s preprečevanjem in seveda tudi z
zdravljenjem le-teh, - pomislimo
npr. samo na tuberkulozo, - tako bi
zatorej bilo tudi treba pri vprašanju
epidemije (razširjenost neke bolez-
ni) kroničnega alkoholizma enako
ali podobno ravnati. Bolje je namreč
v prvi vrsti določeno bolezen
preprečiti, kot pa zdraviti, posebno
če vemo, da uspeh zdravlj"enja ne
more biti vedno in v vsakem
primeru uspešen in popolen, saj so
često duševne in telesne okvare
kroničnega alkoholika tako napre-
dovale, da so postale v absolutnem
pogledu nepovrnljive in nepopravlji-
ve. V takih primerih lahko
dosežemo z načrtnim in strogim
zdravljenjem le določeno izboljša-
nje, ki lahko pri abstinenci alkohola
traja tudi dalj časa, vendar o čistem
uspehu zdravljenja tu vseeno ne
moremo več govoriti, ker so pač
določene okvare, kot že rečeno,
postale ireverzibilne.
Ko pa že o tem govorimo, se
bomo najprej vprašali, kdaj lahko
nekoga označimo za kroničnega
alkoholika bolnika? To je zelo
občutljivo vprašanje, saj lahko
napačne sodbe soljudi, ki neodgo-
vorno ravnajo, posarhezniku resno
škodujejo. Zato smo ob tem nadvse
previdni. Kronični alkoholik, bol-
nik, je torej človek, ki je zaradi
uživanja alkohola duševno in telesno
bolezensko tako prizadet, da ne
more več redno delati, da se
oddaljuje od družbe itd., s čimer
škoduje sebi, družini in vsej
skupnosti, 73 razliko od drugih
ljudi, ki sicer pijejo, niso pa zaradi
tega alkoholiki. Za alkoholika je
značilno, da ga je alkohol zasvojil v
taki meri, da alkohola ne more več
pustiti, četudi bi to, hotel!
Alkoholik je torej zasužnjen in ga
neka notranja sila stalno sili k temu,
da bi prišel do alkohola kakorkoh,
ne glede na to ali bo kaj jedel ah ne,
ah bo oblečen in urejen ali ne ali bo
lahko delal, ali ne, kratka alkohol
je zanj postal alfa in omega vsega.
Alkoholik ob pitju pozablja usodo, s
katero ni zadovoljen in se predaja
varljivemu sanjskemu svetu z
namenom, da bi ušel samemu sebi.
.Vedno bolj se oddaljuje od dela, v
vedno večji meri posveča manj časa
družini in domu in tako tudi porabi
za alkohol vedno več denarja.
Predaja se drugim ženskam in izgubi
v teh odnosih občutek za osnovna
človeška moralna načela. Navzven je
neurejen, zanemarjen, nekritičen do
sebe in okoUce in odobrava
umazano gostilniško izražanje in
grdo obnašanje ostaUh. Je lahko
tudi nesramen in agresiven. S tem
zastruplja svoje družinsko življenje.
Muči in maltretira svoje otroke,
bojijo se ga. „ Ved no smo se ga
bali," tožijo. Uboga žena pa često
sama vzdržuje vso družino, glede na
vsako paro, mo ž - alkoholik, ki
vse- zapge, jo -pa izsiljuje, ji grozi in
jo trpmči. In zakon je ne zaščiti,
tudi ne okolica, mož - pijanec
lahko počenja doma, kar hoče. Ce
pa sledi prijava pri postaji milice, ne
ukrepajo, „saj so to ja le notranja
družinska nesoglasja".
Nadaljevanje prihodnjič
LESKOVŠKE
NOVICE
Asfalt skozi Leskovec, v razdalji
cca 2 km, je končan. Življenje je kar
nekako podzavestno živahnejše.
Pešci veselih obrazov stopicajo po
gladki ploščadi brez strahu, da bi se
kdo spotaknil ob debeli kamen, ah v
mokrem vremenu čofnil v cestno
lužo. Vozila mirno tečejo po
ravnem cestišču brez hrupa in
oblaki prahu so izginili, ftebivalci,
katerih še ni zajel blagodat asfalta,
zdaj še bolj željno pričakujejo
nadaljevalnih del. V tolažbo nestrp-
nim naj bo povedano, da je buldožer
že krenil v naselje Mala Varnica, kjer
bo v najožjih predeUh širil cesto, kar
daje upanje, da se bodo dela
nadaljevala. Moramo pa se sprijazni-
ti tudi s tem, da čim več bo
samoprispevka, tem hitreje se bo
delo nadaljevalo. Za vsako dobro so
pač potrebne žrtve. Za asfalt v
Leskovcu je v preživeli mokrotni
dobi dosti žrtve doprinesla tudi
cesta, ki veže Leskovec s Podlehni-
kom, po kateri je bil usmerjen glavni
težji promet in ki sedaj vpije po
izboljšavi. Mimogrede bi bilo
omembe vredno, da bi v Podlehniku
na kažipotu z avtoceste označili
tudi kažipot za Leskovec, da ne bi
vozniki z zagrebške strani smeri
vozih čez Ptuj v Leskovec, kot seje
to že dogodilo.
Za izvedbo vodovoda in dobavo
dobre pitne vode bijemo v Leskovcu
že vrsto let borbo. Bilo je predlogov,
načrtov in komisij, kopali so že za
rezervar, a do izvedbe do danes še ni
prišlo. Zdaj smo dobili nekaj asfalta,
živimo pa v upanju, da bomo prišli
tudi do vodovoda brez tuje
intervencije, ker voda v samem
centru Leskovca res ni prvovrstna.
Kvantitetno najboljši izvirek (a^
kvahtetno slab) je bil pač šolski
vodnjak. Ta je n. pr, v letu 1952
proti jeseni napajal bUžnjo in daljno
okolico. Dnevno je bila dolga kača
voznikov, ki so čakali na vodo, ker
črpalka je bila samo ena, a na vrsto
so prišli vsi, čeprav pozno ponoči,
ker izvirek je neusahljiv. Danes pa, v
primeru hude suše, še te, čeravno s
fekalijami okužene vode ne bo, ker
šolski studenec ne deluje.
JM
BSlTEca^fe
tEDNIK — Četrtek, 28. novembra 1974
stran 13
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE
40
. Bila je rožnate polti, svetlih las,
l^ga obraza in telesa. Kdo je povzročil njeno aretacijo, nisem vedel.
Ifitro pa sem prepoznal, da je dekle všeč mladim gestapovcem. Z njo
bi radi zaplavali v ljubavno razmerje. Nadlegovali so jo na vse načine,
ona pa jih ie surovo zavračala. Posebno se ji je vsiljeval gestapovec
Reibenschuh. Nada se mi je pritoževala, ko sem jo vodil od
zasliševanj nazaj po hodniku v celico nad pokv^enostjo policistov.
Zasliševala sta jo Reibenschuh in Hupfauf. Zaradi njunega vsiljevanja,
naj postane njuna ljubavnica, je Nada odločno zahtevala starejšega
zasliševalca, kar so ji ugodili. Njeno zadevo je prevzel gestapDvec
Mayer.
Po zasliševanju, ki se je vleklo več dni, so Nado iz »bunker
celice" premestili v celico št. 12, ki je bila v pritlličju in edina bolj
svetla in bolj zračna, vendar pa vlažna. Druge celice so imele okna ob
drvarnici, ta pa zunaj nje.
Nekega dopoldneva, ko sem na dvorišču končal svoje delo,
namreč nadzorstvo nad sprehodom jetnikov, sem peljal na zrak še
Edija Murna. Ko ga Je zajedala z okna celice štev. 12 Nada Rajh, ga
je pozvala k oknu. Začudil sem se, da se poznata. Sam se z Murnom
nisem sprehajal, ker je bila moja dolžiost le nadzorovati sprehode.
Jasno je bilo tudi, da se jetniki na sprehodu niso smeli po^v^ati z
jetniki ob oknih. Jaz sem to dovolil, če ni bilo blizu neljubih oči.
Tokrat sem poslušal, kaj bosta govorila Edi in Nada.
Ker je bilo dvorišče m^hno, se je slišalo, kako je Nada najprej
Edija poklicala in za tem, kako mu je zabrusila v oteaz, da je
izdajalec.
Edi Mum je ostal pod njenim oknom, kamor je na njen klic
pohitel, kakor okameneL Nada je celo pljunila proti njemu z okna
nakar se je z okna odstranila. Edi je sključen odtaval proti drvarnici,
kjer je stala klopica, na katero se je zrušil
Ko so Nado 24. oktobra 1942 odpeljali iz ptujskih zaporov, sem
se spomnil na to, kako je o štela in osramotila Murna in ga vprašal,
'zakaj je bila zaradi njega tako zelo ogorčena. Edi mi je zatrdil, da
Nade ni izdal, pač pa ga je ona tega sumila. Ce ie govoril Mum
resnico, ne vem, a dejal je, da so njega samega zaprh, ker ga je izdal
nekdo iz Ljutomera, ki je izdal tudi Nado Rajhovo. Naznanil ju je
gestapovcu Reibenschuhu. Mum je vedel povedati, da je bil tisti
Ijutomerčan član OF. Potegoval se je za Nadino ljubezen, kar pa je
odklonila. Iz maščevanja jo je ovadil in se vdinjal gestapu kot
sodelavec. Imena mi Mum ni hotel povedati. Mum mi je večkrat
zatrjeval, da ima na vesti le enega jetmka in še tistega ne v celoti, saj
je že pred njegovo izjavo izdan.
Murn je priznal, da ga je Nadin očitek strašno zadeL Iz njenih
ust je slišal, k^ misli o njem Partija, Dejal je, da sam sebe opravičuje,
ker pač ni mogel več prenašati pretepanja, žeje in lakote, vendar pa
vseeno trpi, kakor še ni nikoli v življenju. Najhujša je misel, da ga
obsoja organizacija velike komunistične ideje, v katero vemje, da bo
odreala človeštvo vseh zablod in ga popeljala v srečnejšo bodočnost.
Mum je Nado občudoval, ker je bila nepopisno hrabra Mn
ponosna. Gestapovske vabe, da bi jo rešili na svobodo, če bi se jim
vdala, je odločno zavrnila. Odklanjala je vse udobnosti, ki so ji
ponujaU, ker so se navdušili nad njeno lepoto. Ona pa je hotela deliti
usodo svojih sojetnikov in sojetnic; Z njimi je odšla v taborišče, kjer
je umrla.
O NEKEM VOHUNU
Že večkrat sem omenil, da bi osvobodilni boj vse drugače
vzcvetel, če bi bili vsi Slovenci narodno z"avedni in pogumni. Žd pa
ni bilo tako. Politično majavi ljudje in narodno rmačni so večkrat
zdrknili med vohune. Vohunili pa so seveda tudi Nemci, ki so znali
dobro slovensko in nemčurjL Gestapovci so jih izrabljali na razne
načine. Nekateri so oprezali za zavednimi Slovend na prostosti,
dru^ pa so vrivali med jetnike v celice, kjer so se lizali političnim
jetnikom in vzbujali vtis, da so sovražniki okupatorja, da so na strani
Osvobodilne fronte. Iz jetnikov so taki ljudje izvrtali kakšno
skrivnost o uporu. Zvedeli so, kako je kdo pomagal partizanom,
skrival in širil osvobodilni tisk, zbiral za partizane in podobno. Tako
je okupator s pomočjo ovaduhov zvedel marsikaj in marsikoga so
ovaduhi pahnili v smrt med tald, ali pa v trpljenje za žično ograjo
nemških koncentracijskih taborišč.
Naj navedem znova primer z nekim ovaduhom!
Bilo je 24. avgusta 1942, ko so gestapovci privedli v zapore
študenta Antona Brenčiča, starega enaindv^set let, sina predvojnega
slovenskega trgovca z železnino v Ptuju. Postopek proti njemu je
vodil Kouba. Ker iz svoje žrtve ni mogel izvleči nobenega prunanja,
si je omislil ovaduha, ki ga je seveda zaprl v njegovo celico kot
upornika- Tistega dne me je na cesti ustavil nemški tr^vec
Riegelbauer, že starejši možak, ki ni sodil med naciste. Ker je bil že
star, je svojo trgovino dal v najem trgovcu Prelogu z Brega f^ Ptuju,
ki pa je bil vnet Htlerjevec. Trgovina je bila na Srbskem tr^, kjer je
sedaj trgovina kmetijskega kombinata.
14 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
rojstvo nove
jugoslavije
v središču osvobojenega ozemlja
Bosne, v majhnem mestecu Jajcu se
je rodila nova Jugoslavija.
29. novembra leta 1943 so se
zbrali v Jajcu zastopniki naših
narodov.
Pot do Jajca je bila zelo težavna.
Vse večje ceste, mostove, železnice
so imeli v rokah okupatorji. Delegati
so se^ morali prebijati skozi številne
obroče, vendar jih je spremljala
zavest, da gredo na nekaj silno
velikega, čeprav v tajnosti.
V Jajcu so se sestali in zasedanje
je vodil Josip Broz-Tito. Na tem
zasedanju so sklenili, da se kralj
Peter ne ^me vrniti v domovino.
Jugoslavija bo zveza petih republik,
v njej naj vladajo delavci. Naslov
maršala so podelili tov. Titu. Spre-
jeli so še veliko sklepov in jih še
danes izpolnjujemo.
Tako se je rodila nova Jugoslavija.
Tega danes, ko mineva ze enain-
trideset let, znova spominjamo. Na
šolah prirejamo proslave in delavci v
tovarnah, bolnišnicah, pisarnah,
gradbiščih in trgovinah praznujejo
velik praznik. Vsi se srečni spomi-
njamo rojstva naše nove domovine.
Barbara Prelesnik, 6. a,
OŠ „F. Osojnik", Ptuj
pionirkam in
pionirjem ob
29. novembru
29. novembra praznuje naša re-
publika enaintrideset let. Nezadržno
in vztrajno se približuje vedno
novim ciljem, ki jih zahteva sociali-
stična in samoupravna politika ter
politika neuvrščenosti v svetu. Tak-
sne cilje postavljajo naši" delovni
ljudje, naš delavski razred, ki je
zrasel iz revolucije, katere prido-
bitve ceni, -
Praznik republike pa je posebej
prazničen dan za nekaj desettisoc
cicibanov širom Jugoslavije. Kakor
vsako leto Zveza pioniijev Jugo-
slavije sprejema v svoje vrste učence
svojih prvih razredov. Naziv pionir
je spomin na otroške borce in izvor
težnje za čimvečjim znanjem in za
vsem, kar je novo in napredno.
Tovariš Tito je dejal: ,,Biti pionir -
to mnogo pomeni. Pionir mora biti
vedno prvi, biti najboljši pri učenju,
pri delu in povsod."
Drage novosprejete pionirke in
pionirji! S svečano zaobljubo, ki ste
jo složno izrekli na svečanostih ob
praznovanju dneva republike, ste
sprejeli naloge in dolžnosti, ki jih
pred otroke sveta postavlja napred-
na, še posebej pa socialističria
družba. Zaobljuba vas veže še
potem, ko boste odrasli, kajti mi vsi
' smo in bomo generacija, ki bo
nadaljevala slavno tradicijo naše
domovine, ki bo vedno imela
najboljše lastnosti, katere so si naši
narodi pridobili skozi zgodovino.
Zaobljuba vas zadolžuje, da marljivo
in vestno delate v šoli in izvedn nje,
da gojite tovarištvo in bratstvo.
Želim vam, da svojo obljubo izpol-
nite ter vedno in povsod dokazujete
s svojim delom in ravnanjem, da ste
vredni otroci svojega ljudstva. Mi,
starejši pionirji, vam bomo pri tem v
pomoč.
Ob praznovanju dneva republike
čestitam vsem pionirkam in pionir-
jem širom Jugoslavije, še posebej pa
v občini Ptuj.
Predsednik občinske organi-
zacije Zveze pionirjev Ptuj
jesen
če se zagledam v te haloške
bregove ugotovim, da se je začelo
nekaj spreminjati. Kaj se dogaja v
naravi?
Spreminiati so se začeli vroči
poletni dnevi v mrzle jesenske.
Listje je pričelo odpadati. Kmetje so
pričeli pospravljati poljske pridelke.
Sejejo pšenico, da bodo imeli kruh.
Kako dolga je zima, ko ne najdeš
nič na poljih! Zato se ljudje za ta
letni čas še posebej pripravijo.
Če ljudje ne bi vse leto marljivo
delali, bi poginile tudi mnoge živali.
Nevenka Pernat,
5. b r, OŠ Podlehnik
športni dan
SONCE JE SIJALO SMO V
GOZD, NA JASI SMO SE
USTAVILI. NANOSILI SMO VEJE.
ZAKURILI SMO OGENJ, NARE-
ZALI SMO KOSTANJE, DALI
SMO JIH V PONEV KOSTANJE
SMO MEŠALI. PEČENE KOSTA-
NJE SMO JEDLI, DALI SMO JIH
ŠE DRUGIM,
METOD PEKLAR,
1, A, OŠ MAJŠPERK
mucek in miška
Kadar mucek spi,
miške se igrajo.
Kadar mucek je na lovu,
miške v luknji trepetajo.
Kadar miška pride z luknje,
mačka zgrabijo za vrat.
Miška khče na pomoč,
a prepozna je pomoč,
^ Jožek Jug,
3. r, OŠ MAJŠPERK
prijateuice
Imam tri prijateljice: Lejo,
Ljiljano in Natalijo. Rada se z njimi
igram. Zelo so prijazne. Vsak dan se
lepo vse tri igramo. Pa še pesmico:
ZAJČEK
Zajček zobke
brusi na
debeli repi
da bi bUi
ostri, lepL
violina
Moj instrument je violina. Rada
igram na njo. Zaigrati že vem dosti
pesmic. Ta instrument mi ugaja.
Vedno vadim, da bi lahko zdelala z
pet. Še hodim v prvi raz. violine.
Tat»na Lazarevič,
3. r, OS „T. Žnidarič", Ptuj
naš pes
PES LAJA. IME MU JE BOBI.
BARVE JE RJAVE IN ČRNE. SPI
POD STOPNICAMI. ČUVA NAŠO
NOVO HIŠO.
MITJAN ANGEL,
1. RAZRED,
PTUJSKA GORA
moje počitnice na
bizeuskem
V počitnicah smo bili na
Bizeljskem pri teti. Tam so prelepi
kraji, nizko gričevje, po njih pa
vinogradi. Med vinogradi po vzpeti-
nah so hišice. Trta je tam posajena
drugače kot p^ri nas. Oni pravijo, da
so to terase. Wkli smo čevapčiče in
krompir. Krompir smo pekli otroci
sami m si zraven prepevali. Pri teti
imajo tudi psa Mukija, ki je zelo
priden in pameten. Najrajši ima
Metko in jo tudi vse uboga. On vse
razume, ce^ mu je Metka rekla:
„Muki, poišči muco," jo je takoj šel
iskat. Bili smo še pri drugih tetah in
stricih, ki so nas povsod zelo lepo
sprejeli. Povabili so nas še v trgatev,
toda nam je vreme ponagajalo in
nismo šli. Tisti teden je z veliko
naglico minil in morali smo se vrniti
domov.
Milena Beranič, 4. razred,
'	OŠ PTUJSKA GORA
bila je poplava
z deževnimi jesenskimi dnevi se ie
začela prava jesen, ki letos ni bila
preveč zanimiva, saj je deževalo dan
na dan. Poljske pridelke in grozdje
je to neprijetno jesensko vreme
povsem uničilo. Posebej še grozdje,
saj ga je večji del napadla grozdna
gniloba. Zaradi dežja so tudi potoki
m reke prestopile svoje bregove.
Nastala je velika poplava, ki je
opustošila okolico reke Dravinje,
Rogatnice in tudi ostali potoki so
burno narasli.
Tako je narasla voda še posebej
ovirala promet na cestah; rjava kalna
voda pa se je tudi zlivala po njih in
travnikih. Opustošila je velike
površine koruze in ponekod so
morali celo seliti ljucfi. Spomnila
sem se starega pregovora, ki pravi,
da ogenj m voda nikdar ne
prizaneseta.
Marijana Podgoršek, 6 a,
OS Podlehnik
naš psicek
Mi imamo psička, ki mU je ime
Bojči. Star je komaj tri mesece. Ima
majhne tačke. Dlako ima črno
rjavo. Rad se igra in kokoši
preganja. Hud je tudi na svinje in
vedno, ko pustim vežo odprto, mi
odnese ven copate.
Enega mi je celo raztrgal na
koščke. Zdaj pa vedno zaprem vežo,
da mi ne odnese copat. Bojčija
imam zelo rada, ker mi vrača živino
in mi dela kratek čas na paši.
Valerija Taciga, 3. razred,
OS Stoperce
moja prijateljica
donna
Danes lahko človek živi sam,
vendar mora imeti nekoga, s katerim
se dobro razume, včasih tudi skrega.
Donna je moja prijateljica. Stara
je deset let, dolgih svetlih las, z
rahlimi peg^aini po obrazu, ki so
meni zelo vseč. Hodi v tretji razred.
Oblečena je skoraj vedno v hlače, le
včasih ima na sebi obleko. Njena
najvidnejša navada je, da reče:
„Okej". Rada vsakega udari za vse,
kar ji ni všeč. Grda navada je, da
reče: „Ti si koza!" ali: „Tisiosel!"
Vendar samo otrokom. Rada se tudi
igra s svojo sestro in plava. Skače v
vodo, ker se nič ne boji. Hitro se uči
neznanih besed. Njen materin jezik
je angleščina, domovina pa Avstrali
ja. Govori hitro, da komaj razumeš
besede, kaj še bi razumel, kaj hoče
povedati.
Slovensko se je hitro naučila, ko
je bila v Jugoslaviji, vendar je vsak
deček deklica, ker pozna samo
oblike za ženski spol. Vse, kar
obljubi, vedno izpolni. Do ljudi je
dobra, zna se prikupiti z milimi
besedami in s smehom, vsakemu, ki
je potreben pomoči, pom^a. Je
dobra prijateljica in zelo občutljiva
pa tudi potrpežljiva zna biti. Njena
občutljivost se je najbolj pokazala,
ko so ji iz Avstralije pisali, da ji je
poginila „gini pig", po naše morska
svinja. Za to svinjo je jokala dva dni,
le malo je spala in jedla. Tudi
dobrega srca je. Ko sva se nekoč
skregali in pet dni nič govorili ter
sem spoznala, da tako ne moreva
več naprej, sem ji rekla samo:
„Oprosti!" in vse je bilo v najlepšem
redu. Vse, kar je njeno ali tuje, zna
ceniti in vse spoštuje.
To mi je bilo pri njej najbolj všeč
in seveda tudi njeno iskreno
prijateljstvo.
Jelka Pukšič, 8. a,
OŠ bratov Štrafela,
Mark ovci
obisk šolskih
predmetov v sanjah
Nekega deževnega poldneva sem
se pripravljala za naslednji dan v
šoli. Ponavljala sem snov družbe in
zaspala. Imela sem čudne sanje. V
sanjah so mi prišli na obisk šolski
predmeti.
i,Ti, ti me ne maraš! Nočeš
računati in reševati nalog.. Ko
tovarišica razlaga novo snov mate-
matike, klepetaš. Ce te dobim, da
me boš zvečer vzela v posteljo in se
učila, koliko Je 1 + 1, te zatožim
drugi dan mami in šiba bo pela!" rni
je vzklikala matematika. ,,Niti ne
pogledaš me, in potem dobivaš slabe
ocene. Moje sorodne knjige, v kateri
je napisana slovnica, pa niti ne
primes v roke. Potem v šoli nq veš,
kako se piše črka A in kako Z! Še
manj pa veš, kaj je sploh
samostaln^ in kaj glagol. Čakaj, ti
že pokažem," me je ščipala
slovenščina.
,,0, ti si pa moja prijateljica.
Dobro si storila, da si se naučila, da
Panonsko nižino obdajajo Karpati,
Alpe in Dinarsko gorstvo," me je
božala družba. „Uči se in ne lenari,
f)a ne potepaj se! Zakaj ne veš, kako
e nastala zemlja? Kako vzkali
seme? Če se tega ne boš naučila, ti
odgriznem nos," mi je grozila
narava. „Ne zaspi pri knjigi in lepo
se uči! Drugi dan boš v šoli vse
znala! Naučiti se moraš, kako se
reče po angleško punčka, žoga,
avto, medvedek, frnikole in šteti do
sto. Potem bo vse dobro," me je
tolažila angleščina. ,,Nič se ne uči in
samo telovadi, da bo mama dobila
živčni zlom in bo morala v
bolnišnico. Ko bo mama v
bolnišnici, boš lahko telovadila,
kolikor boš hotela," mi je svetovala
telovadba.
Družba mi je svetovala: „Ne
poslušaj telovadbe, raje se uči. Samo
z učenjem boš kaj dosegla!" ,,Zakaj
se ne učiš cirilice in črk? Saj ne veš,
kako se napišeta črki N in L. Oči ti
izkljuvanij^" mi je grozeče govorila
srbohrvaščina. Vedenje me je lasalo
in gOTorUo: „Zdaj te pa imam! Ti
lomiš klopi v šoli in razbijaš luči, ko
greš^ v solo. pa oponašaš uboge
starčke. Kamenje mečeš v šipe na
oknih in strel^as ptičke. Ko pa greš
iz šole, pa kažeš osle prijateljem!"
„Si ti to, ki ,,špricaš ure in ne
prihajaš redno k pevskim vajam? Še
SO in DO ne znas zapeti in napisati
v pevskem zvezku na črtovju," me
je grizel glasbeni pouk. Vsa
prepotena od samega strahu sem se
zbudila in nisem vedela ali se je to
res zgodilo, ali sem samo sanjala.
Zraven mene je bila šolska torba, z
rokami pa sem slonela na knjigi.
Sklenila sem se poboljšati.
Vera Šmigoc, 5. a razred,
OŠ „Franc Osojnik",
Ptuj
priznanja za
mentorje klubov ozn
Na zadnji seji sekretariata RK K
OZN so sklenili podeliti priznanja
klubom, občinskim konferencam,
hkrati pa so ustavljali, da premalo
skrbijo za svoje člane, ki so si s
svojim delom zaslužili priznanje RK
K OZN.
Sklenili so, da naj vsaka občinska
konferenca v najlčrajšem možnem
času pošlje predlog za enega sv^ega
člana ali mentorja, ki naj bi po
njihovem mnenju prejel to prizna-
nje. Priznanja bodo podelili na seji
predsedstva RK K OZN, ki bo 8. ll
1974 v Bohinju,
Na svečani seji sekretariata
Republiške konference klubov OZN
Slovenije ob proslavi dneva ZN
24, oktobru, so sprejeli tudi pro-
testno resolucijo ob zadnjih dogod-
kih na Koroškem ter jo poslali
avstrijskemu konzulatu, IS skupšči-
ne SRS, RK ZSMS, Komisiji za
manjšin^a in izseljeniška vprašAnja
pri RK SZDL,
MG
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
stran 15
O ŠOFERJIH, CESTAH IN UUDEH
Dandanes skoraj ni človeka, ki se
ne bi nekajkrat na leto popeljal z
avtobusom. To še posebej, ker so
dandanes zveze z avtobusi dokaj
ugodne in ne nazadnje, vožnja z
avtobusom je kljub draginji še
relativno poceni. Vsa večja središča
imajo dandanes že nekajkrat dnevno
zvezo z avtobusi, ki jih popeljejo na
določen cilj in po opravkih se ljudje
zopet vračajo nazaj domov.
Tudi nas je zadnji petek vodila
pot v Ljubljano. Ker je iz Ptuja
direktna zveza večkrat dnevno, smo
se odpeljali s avtobusom, ki pe^e iz
Ptuja ob 5. uri in 20. minut.
Avtobus je prišel že deset minut
pred odhodom. Potniki smo vsto-
pili. Odpeljal pa je z avtobusne
postaje na sekundo točno, kar smo
se lahko prepričali po tem, ko je po
radiu dejal napovedovalec, da je ura
pet in dvajset minut. Pot nas je
vodila skozi Majšperk, Rogaško
slatino, Celje do Ljubljane, kamor
smo prispeU nekaj po deseti uri.
V Ljubljano smo se peljali s skoraj
povsem novim mercedesom. Kup-
ljen je bil letos avgusta ter je do
sedaj prevozil vsega nekaj nad
27.000 kilometrov. Tla v avtobusu
so bila lepo očiščena, enako tudi
šipe in avtobus opran. Videli smo
celo košaro, kamor bi naj potniki
odlagali odpadke. Vožnja je bila
vseskozi prijetna in mima. Na
avtobusu ni bilo dosti potnikov.
Nekateri so vstopali, drugi izstopali.
S tem avtobusom se je peljalo tudi
nekaj učencev, ki obiskujejo šolo v
Stopercah v Halozah, ki imajo
brezplačen prevoz v šolo in nazaj
domov.
Med vožnjo smo se spoznali s
Stankom MERCEM, ki že polnih
trinajst let vrti volan in vozi po
cestah, ki žal še dolgo ne bodo ceste
v pravem pomenu'besede, ker so
preveč ovinkaste, ozke, predvsem pa
hudo kotanjaste. Med drugim nam
je šofer Stanko, kot ga njegovi
stanovski kolegi kličejo povedal, da
letno prevozi približno 80.000
kilometrov in če te prevožene
kilometre pomnožimo z leti,
dobimo kar lepo številko. Več kot
milijon kilometrov.
Čeprav je Stanko z raznimi
avtobusi, s katerimi razpolaga
Avtobusno podjetje Maribor, sedaj
združeno podjetje CERTUS TOZD
avtobusni promet, poslovalnica Ptuj,
prekrižaril že vso Jugoslavijo po
dolgem in počez ter dobršen del
Evrope, še do sedaj ni bil udeležen v
prometni nesreči. Dejal pa je, da ni
lahko biti poklicni šofer, zlasti ne
avtobusni, ko poleg materialne
škode odgovarja tudi za varnost
potnikov oziroma človeških življenj.
Nič kaj pohvalno ni govoril' o
pešcih, kolesarjih, mopedistih, ki so
na javni cesti še vedno hudo
nedisciplinirani, brezbrižni za svoje
življenje, mnogi tudi vinjeni, da
mora vedno voziti v nekakšni
defenzivi, čeravno ima prednost, ki
mu jo dajejo cestnoprometni
predpisi. ,,Nikoli namreč ne veš,
kako bo pred teboj reagiral drug
udeleženec na cesti", je dejal.
Ker Stanko vozi na vseh mogočih
progah, ker se šoferji pač menjujejo,
je najbolj kritiziral makadamske
ceste, ki jih je v ptujski občini na
medmestnih progah največ. Te ceste
so zelo slabo vzdrževane. Na njih je
le redkokdaj videti cestarja. Marsi-
kdaj cestaiji nimajo gramoza za
posipanje in posledica tega je, da
pride kar pogosto do okvar na
podvozju avtobusov. Zato pride do
zastojev, zamud, ko ljudje zamujajo
na delo, učenci v šole . . . „Vsi se
navadno jezijo na šoferje. Mi pa smo
v teh primerih nemočni, nič krivi".
Z nami se je peljal tudi Janez
HOJ NI K, avtobusni sprevodnik, ki
nam je povedal, da mu teče tretie
leto, od kar je v tej službi. Dejal je,
da so potniki kar disciplinirani,
razen, če seveda kdaj ni prevelik
naval na avtobus. Tecfaj pri
vstopanju v avtobus običajno
nastane gneča, prerivanje. Nazadnje
pa vsi lepo pridejo v avtobus, le da
hoče vsak biti prvi. Med vožnjo pa
smo opažih, da je do potnikov zelo
ustrežljiv, zlasti do starejših ljudi.
Rad jim pomaga pri vstopu ali
izstopu iz avtobusa Povedal je, da je
to pač njegova dolžnost, pomagati
ostarelim ljudem.
Morda bi še zapisali, da spada
poklic šoferja tudi med tiste stroke,
kjer ni nikoh pravega počitka. Ko
delovni ljudje počivajo oziroma se
vozijo na izlete, vikende, na obiske,
kar se največ dogaja ob prostih
sobotah, nedeljah, morajo biti
šoferji v službi. Tedaj je tudi
naivečji promet.
"Po vrnitvi iz Ljubljane, smo se
oglasili v poslovalnici v Ptuju, kjer
so nam povedali, da je v ptujski
poslovalnici zaposlenih 24 poklicnih
šoferjev, 9 sprevodnikov in 7 ostalih
delavcev, mehanikov, čistilcev itd.
Skupaj z ormoško avtobusno
postajo, ki je ponos kraja, je tu
zaposlenih 61 ljudi, od tega 4
učenci.
Na območju ptujske občine
prevozijo avtobusi kakih 3500
kilometrov dnevno (vštete vse
relacije), od tega kar O odstotkov
po zelo slabih cestah na območju
Haloz in Slovenskih goric. Frek-
venca potnikov naraste v zimskem
času za več kot 50 odstotkov. Tudi
ob petkih je navadno večji promet,
ko se ljudje vračajo z dela, zlasti iz
Avstrije.
Tudi potrebe po rednih avto-
busnih progah so iz dneva v dan
večje. Ljudje si pač žeUjo vse
ugodnejših avtobusnih zvez. Kjer je
le mogoče in če se pokaže potreba,
odprejo novo linijo. Sicer pa je že
sedaj kar 20 avtobusnih zvez z
raznimi kraji, kamor odpeljejo
avtobusi dnevno 70 krat in prav
tolikokrat se vračajo nazaj v Ptuj.
F. H.
16 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
Dr. Fran Brumen
NASVETI ZA DIABETIKE
Tovarna zdravil „Hoechst" v
Frankfurtu na Mcini je izdala
brošuro „Ratselilaege fuer Diabeti-
ker". Ker je sladkorne bolezni tudi
pri nas mnogo in ker je vsebina
brošurice poučna in lepo poljudno
napisana, sem se odločil prevesti jo
v slovenščino in jo v smiselnem
prevodu prirediti in dopolniti za
naše prilike. Prevod bo dobrodošlo
dopolnilo k že objavljenim sestav-
kom o diabetesu, Brošurica je lepo
opremljena z barvastimi simte-
ličnimi slikami, ki vsebino smotrno
pojasnjujejo in popestrujejo.
Tako začenja: KAJ JE DIABE-
TES?
Beljakovine, maščobe in o^jikovi
vodiki so osnovne snovi človekove
prehrane, obenem pa so glavne
sestavine vseh vlge razvitih živih
bitij rastlinskega jn živalskega sveta.
Medtem ko služi beljakovina (n,
pr. meso in jajčni belj^) zgraditvi
celične tvarine, je maščoba pred-
vsem energetska rezerva v telesu in
so ogljikovodiki glavni izvor telesne
toplote in miačne moči.
OGLJIKOVODIKE imenujemo ti-
ste snovi, ki so na poseben način
zaajeni iz ogljika, vodika in kisika.
Med nje prištevamo med drugim vse
vrste sladJcorjev, kakor tudi snovi iz
skupine različnih škrobov (kruh,
testenine, krompir, zrnje stročnic L
p.).
Sokovi prebavnega sistema razkro-
jijo beljakovino in maščobo hrane,
pravtako pa tudi o^jikovodike v
najmanjše kemične delce. Iz oglji-
kovodikov nastanejo enostavne vrste
sladkorja (n, pr. grozdni sladkor in
sadni sladkor). H so zmožni preiti v
kri, ki jih naplavi v različne organe,
kjer pod vplivom hormona insulina
razvijajo toploto in mišično energi-
jo.
Ce telo nima na razpolago
dovoljnih količin insulina, ali pa če
ta hormon iz kakršnihsibodi razlo-
gov ne zmore popolnoma razviti
svojega delovanja, pride do motenj v
osnovni presnovi in k težki okvari
zdravja ter življenjskih sposobnosti
nasploh.
Tako stanje imenujemo diabetes
meUitus, oziroma sladkorna bole-
zen, ker odstotek sladkorja v krvi
radi nezadostnega izgorevanja na-
raste prek normalne zasičenosti in
neizkoriščen del sladkorja se s
sečem izločuje,
Z dieto, to je po količini in izbiri
posebej smotrno sestavljeno hrano,
zmoremo lažje oblike takih motenj
izravnati. Posebno važno je NA-
TACNO ODMERITI KOUCiNE
OGUIKOVIH VODIKOV!
Cesto pa sama dieta ne zadostuje.
Tedaj je potrebno radi izravnave v
osnovni presnovi istočasno dodati
natančno odmerjene količine insu-
lina. V mnogih primerih je možno
doseči normalizacijo v presnovi z
uporabo posebnih medikamentov v
obliki tablet.
Sledi ,1. nadaljevanje.
CENJENA POZORNOST DO UPOKOJENCEV
Pobudo in izvedbo srečanja
upokojencev starosti nad 80 let iz
Društva upokojencev v Ptuju 18. 11.
1974 v klubu v Aškerčevi ulici so
podprle delovne organizacije KK
Ptuj - obrat Slovenske gorice,
trgovska podje^a Izbka, Merkur in
Merkator-Panonija Ptuj, Kreditna
banka Maribor - Podružnica Ptuj
ter Živilska industrija Petovia Ptuj.
Dale so vsaka svoj prispevek za
olepšanje tega srečanja - praktična
darila za obdaritev najstarejših in
banka v zvezi z minulim dnevom
varčevanja 3 nagradne dobitke za
upokojence, ki prejemajo pokojnino
na hranilno knjižico.
Društvo upokojencev je poskrbelo
za nastop upokojenskega pevskega
zbora pod vodstvom dirigenta
Rudija Kranjca. V žrebnem bobnič-
ku z imeni članov društva -
prejemnikov penzije na hranilno
knjižico se je nasmehnila sreča
mlajšim upokojenkam Elzi Zupane,
Zori Cestar in Vidi Petrovič. V
žrebanju je sodelovala upokojenka
Frančiška Petek. Vsi zbrani so se
najprej zahvalili s ploskanjem
pevskemu zboru za skrbno priprav-
ljen in odlično izveden program,
potem pa še banki za dobitke v
imenu odsotnih prejemnic z zagoto-
vilom, da se bo pridružilo
dosedanjim varčevalcem pokojnine
še nekaj novih. Obdaritev Franca
Gabrijela kot častnega člana društva
z nageljčki in s praktičnim darilom,
Ivana Krapša s košarico dobrot in
drugih s praktičnimi darili je tudi
spremljal prisrčen aplavz. In končno
je pogostitev vseh zbranih dopolnila
prejšnja točka programa srečanja.
Zbrani upokojenci spoštljive sta-
rosti so se pomenili med seboj pri
mizah s svojimi levimi in desnimi
sosedi o vsem, kar jih veseli ali teži.
Vsakdo med njimi se spominja
minulih lepih in tudi težkih dni
življenja. Vsi skupaj pa z veseljem
priznajo, da jih veseli napredek, ki
se vidi na vse strani in v njem tudi
njihov delež, kakor je kdo mogel
prispevat s svojim delom in vplivom.
Veseli so, da ceni vse to tudi mlajši
rod, ki bo nekoč enako kot oni
sedaj gledal na rezultate svojega
življenja in dela.
Miha Guček, predsednik in
sodelavci Stane Fabjan, Franc Vrabl
in odborniki društva so se pozdravili
z vsakim povabljenim in njegovim
spremljevalcem, pa najsi je bil to
nad 91 let stari Anton Majcen ali
med najstarejšimi Franc Gabrijel.
Ivan l6-apš, Karolina Benčar,
prejšnji predsednik društva Miha
Rogina ali drugi, znanci z dela
soseščine ali iz organizacij in
društev. Vsi so bili praznično
oblečeni, nasmejani in pozorni do
sosedov pri mizi. Radi so sprejeli
željo, naj ostanejo zdravi tudi do
naslednjih srečanj in naj uživajo v
miru in svobodi dni življenja, ko sc
jim prihranjene dnevne skrbi ir
dolžnosti iz časov pred upokojitvijo.
Končno je sporočil zbranim
predsednik Miha Guček še vabilo
Krajevne skupnosti Ptuj na IV.
srečanje starejših občanov KS Ptuj v
sredo 27. 11. 1974 v Narodnem
domu v Ptuju pod geslom
,,01epšajmo življenje starejšim obča-
nom", naj se ga udeležijo v čim
večjem številu.
J. V
Franc Gabrijel je bil presenečen nad pozornostjo
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
stran 17
s ponedeukovega katarininega sejma krame in kiča
SMO ZAČELI UVAŽATI TUDI STARE CUNJE?
katarina se gotovo v grobu obrača
Žalostno, kajne? Toda povsem
resnično. Iz tradicionalnega Katari-
ninega sejma, na katerem ste včasih
lahko kupili različne predmete, od
suhe robe, do kmetijskih orodij in
pripomočkov, je zadnja leta nastala
navadna „ciganija". Res je sicer, da
je bilo še nekaj solidnih stojnic s
suho robo in nekaj konfekcije tudi
ta ponedeljek, res pa je tudi, da je
bilo naprodaj vse polno stare krame,
ki pri hiši pač ni imela več prostora.
Slišati je bilo ogromno besed, tudi
takih: „Zakaj bi metala stare cunje
vstran, ko pa ti Ptujčani kupijo
vse", in spet: „Ce ne bi prodal tega
tukaj v Ptuju, ja kje druge pa bi? ".
Pa so imeli prav. Na našem
Katarininem sejmu je moč prodati
vso kramo. To ni več sejem,
kakršnega so bili navajeni kmetje
pred leti. To je navadno norčevanje
iz ljudi. Mar ne bi bilo bolj humano,
če bi vsa ta rabljena oblačila in
obutev romala v skladišče Rdečega
križa? Ne, kdo bi se trudil zastonj!
Bolje je naložiti cunje v avto in jih
odpeljati vsako leto 25. novembra
na Katarinin sejem v Ptuj. Ce že ne
drugo, pot bo gotovo vrnjena. Kaj
vse mi je šinilo skozi glavo, ko sem
videl mlajšo gospo, naslonjeno na
svojo „žabo", ki je ponujala
mimoidočim svojo kramo: „Pet
jurjev za vas, gospod, poglejte, čisto
cela suknja, izvolite!" . . . „Hm ..."
nima dnara revež". (Pa še res je).
V glavnem pa je letošnji, sejem
krame in kiča potekal tako kot lani
in predlani, no, morda še nekaj let
nazaj. Prvi prodajalci, predvsem
solidni Ribničani in ostali, ki so
prišli s svojimi stojnicami so si
zagotovili prostor, že zvečer, tako
da je bilo že tisto noč živahnq, -
predvsem po gostilnah. Cirn pa se je
naslednje jutro umaknil mrak, so na
pločnikih že stali najbolj „hrabri"
posamezniki. Kmalu je postalo
živahno in nikogar ni motil dež, ki
je rahlo rosil, še manj pa hladna
jutranja megla. Po krajšem sprehodu
■med veselim vrvežem smo kaj hitro
dobili vtis, da je UJV Ptuj poslala na
ta sejem večino svojih mož v plavih
uniformah, ki so budno spremljali
dogajanja na starih ptujskih ulicah.
Seveda ni manjkalo raznih manjših
pretepov in tatvin. To in podobno
se je k sreči končalo brez hujših
posledic.
Povsem drugačen vtis pa so dobili
ob pogledu na polne pločnike
prodajalcev, da ne govorimo o
radovednih obiskovalcih, katerih
število je bilo letos vsekakor
rekordno. Zanimivo je to, da smo
med avtomobilskimi registracijami
prodajalcev stare krame zasledih
precej avstrijskih - G, ST, ipd., še
bolj pa smo bili presenečeni, ko smo
zajedali avtomobile z ljubljansko,
kranjsko in novomeško registracijo,
kajti bolj smo bih vajeni varaždin-
skih, čakovskih in zagrebških oznak.
Je pač tako, tudi slovenske „gospe"
so ugotovile, da pride v gospo-
dinjstvu vsak dinar prav. Zmeraj se
najde pri hiši kakšna stvar, ki-ni več
zanimiva. Plašči, suknje, jopice.
kape^ rokavice, torbice, bluze,
nogavice, čevlji, „pancerji", uh,
toliko vsega. Potrebno je If tu in
tam prišiti kakšen gumb, zakrpati,
oprati, zlikati, očistiti in namazati
(da se sveti) in stara stvar bo takoj
postala mlajša - saj ni važno za
koliko, samo da gre v denar.
Prosim vas, Ptujčani, v prihodnje
si ne delajte več skrbi z nakupi
novih predmetov v trgovinah. Sezite
po stari krami iz MB, CK, ZG pa še
iz G, St in drugih avtomobilov.
Katarinin sejem v Ptuju je torej že
presegel reponalne meje.
Lepo. A, če samo
pomislimo v kako slabem smislu, je
nekoga zares lahko sram. Cas je, da
se tega zavemo.	M. Ozmec
Takole smo ujeli v. objektiv vrvež na trgu mladinskih delovnih brigad. Ura je
bila natanko 8 in 30 minut in od spodaj je nekdo kričal v popačeni
slovenščini: ,,Osam glavnika samo jurja, izvolite gospoda, samo juija!"
sprejemi in pogostitve
za ostarele v ormoški
občini
Že nekaj let praznujemo 20.
novembra dan ostarelih občanov.
Krajevne skupnosti območja občine
Ormož tudi letos niso pozabile na ta
dan. Skupaj s koordinacijsko
komisip za pomoč ostarelim pri
občinskem odboru Rdečega križa
Ormož so komisije za varstvo
ostarelih pri KS pripravile sprejeme
in pogostitve. V pozdravnih nago-
vorih je bilo slišati razen želje za
čim več ljubega zdravja tudi o
pomoči naše družbe ter konkretnih
nalogah, da bo jesen življenja
ostarelega občana čim lepša.
Številni udeleženci teh sprejemov so
bili razen prijazne besede ^stiteljev
deležni tudi krajših, a zanimivih in
ponekod vesehh kulturnih pro-
gramov, ki so jih pripravih otroci
osnovnih šol in vrtcev pod vodstvom
svojih učiteljev in vzgojiteljev. Dan
ostatrelih občanov je tako na
ormoškem' območju izpolnil svoj
namen v zadovoljstvo najstarejšega
dela prebivalstva občine.
jr
18 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
KOPRSKA LUKA - SLOVENSKO OKNO V SVET
Po priključitvi bivše cone B
Svobodnega tržaškega ozemlja Jugo-
slaviji je postal Koper naravno
središče slovenskega obmorskega
zaledja. GospodarsW razvoj Slove-
nije in njena vključitev v svetovno
menjavo dobrin sta narekovala grad-
njo pomorske trgovske vluke v
Kopru, za katero lahko danes
trdimo, da zaseda dru^ mesto med
vsemi jugoslovanskimi lukami -
tako po prometu, kot po obsegu
ustvarjenega dohodka.
Prvi začetki padnje Luke Koper
segajo v leto 1957, ko je .,vodna
skupnost Primorske" začela pregra-
jevati Škocjanski zaliv in ko je
sesalni bager „Peter Klepec" začel
poglabljati morsko dno. Z odla-
ganjem izkopanega materiala za
pregrado je polagoma nastajalo
kopno, ki se je vedno bolj odmikalo
od prvotne obale. Začeto delo je
nadaljevalo podjetje »Pristanišče
Koper", ki je bilo ustanovljeno 23.
maja 1957. leta. Že naslednjega leta
(7. 12. 1958) je v Luki Koper
pristala prva čezoceanska ladja,
10.000 tonska „Gorica", last sploš-
ne plovbe Piran. S tem so bili dani
pogoji za obstoj in razvoj tega
podjetja, ki je do danes uspešno
prebrodilo predvsem tri glavna ob-
dobja:	•
-	Do leta 1962, ko se je kopni
prevoz blaga iz Luke odvijal pred-
vsem s cestnimi transportnimi sred-
stvi, kar je ustrezalo tedanjim
količinam prometa.
-	Do leta 1967, ko je nadaljni
razvoj luke ter porast prometa
zahteval že kombiniran cestno-želez-
niški prevoz. Luka je hitro dosegla
gornjo mejo zmogljivosti tega na-
čina prevoza (700 - 800.000 ton
prometa).
-	Po letu 1967 je skokovit porast
prometa omogočila povezava luke z
železniškim omrežjem Jugoslavije in
Evrope. Sedanji promet blap po
železnici, ki je skoraj dva milijona
ton, narekuje nadaljno gradnjo in
modernizacijo proge.
Vsako izmed treh obdobij razvoja
je predstavljalo novo kvaliteto v
luški dejavnosti, saj je bilo potrebno
vzporedno prilagajati luko novim
zahtevam po modernem transportu
blaga — nadaljna mehanizacija in
uvajanje kontejneijev.
Razvoj Luke Koper pa ima tudi
neposreden vpliv na slovensko go-
spodarstvo, saj prihrani občutna
sredstva pri strošldh transporta ter
pri vskladiščenju blaga na območju
luke. S pritegovanjem tranzita omo-
goča luka tudi boljše izkoriščanje
cest in železnic.
Zanimivi so tule sveži podatki, ki
smo jih zabeležih ob našem nedav-
nem obisku v koprski luki. V
letošnjem letu so pretovorih v
devetih mesecih poslovanja
1.144.667 ton generalne^ga blaga,
329.776 ton nafte in 16.436 ton
suhozemnega blaga. Promet gene-
ralnega blaga je v primerjavi z istim
obdobjem lani porastel za 8 % in je
že dosegel 72 % planirane kohčine
za leto 1974. Finančno poslovanje v
Irskem letu je prikazalo 221 starih
milijofiov dohodka, prepričani pa
so, da bo tudi to poslovno leto
uspešno zaključeno. Vrednost
osnovnih sredstev koprske luke
znaša pribUžno 43 miUjard starih
dinarjev,- vsak dan pa je v luških
prostorih okoh 100 starih milijard
razUčnih vrednosti.	,
Praznikov v koprski luki tako
rekoč ne poznajo, saj ne delajo le
trikrat na leto, to je ob prazniku
dela - 1. maj, za 29. november in za
silvestrovo. Temu primeerni pa so
tudi osebni dohodki luških delavcev,
saj je znašalo lanskoletno poprečje
3.218 dinarjev na zaposlenega, V
skladu z novo ustavo ima danes luka
Koper 3 temeljne organizacije zdru-
ženega dela in skupne službe.
Da ima luka Koper najbolj
normalne pogoje za uspešen nadaljni
razvoj kažejo tudi tile primerjalni
podatki: riješka luka, ki je zaenkrat
vodilna v naši državi, je imela lani
pri 1,9 milijona ton pretovorjenega
generalnega blaga, zaposlenih 4500
delavcev, koprska pa pri ca. 1,4
milijona ton pretovonenega gene-
ralnega blaga le 1.560 zaposlenih.
Vsekakor so to posledice boljše
mehanizacije ter modernega ter
nacionalnega pretovajanja. Na vpra-
šanje, kdaj bo luka Koper v celoti
uvedla kontejnerski promet, so nam
odgovorili takole: ko bo zagotov-
ljena dovolj vehka koUčina blaga za
pretovaqanje, kajti tako ogromna
investicija, kot je uvajanje kon-
tejnerjev, mora imeti dovolj trdo
podlago in zaledje.
Cas je, da se Slovenci zavemo, da
je koprska luka naša luka in da nam
iz dneva v dan pomeni več. Res,
majhen je košček slovenske obale,
vendar je veUko večje okno v svet.,
ki je odprto v koprski luki. Zato
vemo in moramo vedeti, da nam
noben „prepih" tega okna ne bo
nikoli zaprl. (Dalje prihodnjič)
M. Ozmec
Koprska luka: Obala je ,,polna" in takrat je zadovoljstvo „v hiši"
Foto: Lidija Bogomil
v gorišnici za dan
republike
Družbeno-politične organizacije
Krajevne skupnosti Gorišnica vabijo
svoje občane na proslavo dneva
repubhke, ki bo v petek, 29.
novembra, ob 18. uri v kino dvorani
Gorišnica.
V kulturnem programu bodo
sodelovali učenci osnovne šole, Fr.
Belšak, Gorišnica in pevski zbor ■
prosvetnega društva Ruda Sever iz
Gorišnice.
Po proslavi bo veseUčna prire-
ditev, na kateri bo nastopal ansam-
bel „Via dan in noč" s pevcem
Jožetom Koblerjem iz Maribora.
Na proslavo in prijetno domače
veselje vabijo družbenopolitične or-
ganizacije iz Gorišnice.
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
stran 19
Grajska restavracija odprta tudi
pozimi
z odločitvijo, da bo odprta
grajska restavracija v nasprotju s
prejšnjimi leti tudi pozimi, je
prevzel kolektiv te restavracije g. p.
„Haloški biser" Ptuj odgovorno
nalogo, da bo skrbel za stalno
zasedbo prostorov in sedežev z
vsemi možnostmi, ki so potrebne
gostom: poleg udobnih reprezenta-
tivnih prostorov tudi točilnico in
kuhinjo z domačimi jestvinami in z
raznimi specialitetami.
Zato je odprta restavracija na
gradu od 11. do 22. ure vsak
delavnik vštevši nedeljo, v soboto pa
od 11. do 01. ure za goste ter za
napovedane družbe, organizacije in
društva ob obletnicah rojstev,
porok, matur, posvetovanjih, semi-
narjih itd. V takih primerih želijo
sporočilo in prednaročilo vsaj nekaj
dni prej.
Kuhinja restavracije pripravi na
željo gostov standardne jedi,
kompletna kosila od predjedi do
črne kave in raznih pijač, narodne
jedi, od kolin do ajdovih pogač in
specialitete z divjačino.
Ob sobotah in nedeljah igrajo
„Orfeji" in tudi sicer na posebno
željo napovedanih gostov.
Mlade moči iz grajske restavracije
si skupno z upravnikom Dušanom
Grdišem močno prizadevajo, da se
redni in novi gostje radi vračajo in
pripeljejo s seboj še nove goste.
Ta zimski čas z odprto grajsko
restavracijo naj potrdi koristne
nasvete ptujskemu gostinstvu, da je
potrebno povedati javnosti, kako so
jih pripravljeni koristiti in tudi
poskrbeti za prijetno vzdušje,
razpoloženje in zadovoljstvo gostov.
Na sliki del kolektiva v izmeni: upravnik Dušan s sodelavkami Ivanko,
Jožico in Sonjo v belem ter Justino.
J. V.
20 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
sedlašek v halozah
Ko bo v Halozah asfalt, bo vedno
živahno
To ni družinska slika . . . Posnetek
z nedeljskega slučajnega obiska v
Sedlašeku št. 7 pri Jungrovih, po
domače pri Feguševih.
Čuvaj pri osamljeni hiši je
opozoril, da nekdo prihaja. Na
dvorišču so bili trije otroci, dečko
in dve deklici, v liiši pa stara mati
Elizabeta Feguš, hčerka -Marija in
6-mesečna Renatka; naenkrat je bila
družina zbrana, večina otrok, sami
doma, ker je oče Janko zdoma za
zaslužkom v Stuttgartu.
Okrog stare in že začete nove hiše
na strmini okrog 10 ha zemlje,
mnogo dela in mdo rok zanj. Tri ali
štiri rodove preživela stara hiša in
pod njo dotrajalo gospodarsko
poslopje doživljata konec svoje
starosti. Za mladi rod bo novi dom z
novim gospodarskim poslopjem.
Solidna gradnja na haloški strmini, v
globeli, ne ddeč pod vrhom in ne
daleč od Podlehnika. Okrog nad njo
stare in nove druge hiše in druge
družine v haloški vsakdanjosti.
Mati Elizabeta Feguš in oče
pokojni Konrad sta leta silila ta
hrib, daje moral dajati kruh, obutev
in obleko za 9 družinskih članov.
Šest otrok je odšlo z doma; živijo po
Sloveniji. Doma je ostala hčerka
Marija. Ko ni doma moža Janka, se
o vsem pomenita z materjo
Elizabeto in ona najraje pri vsem
pristavi: ,,Naj bo, kakor hočete
otroci!" Njenih 72 let jo je navadilo
na potrpežljivost, neutrudljivost,
skromnost in marljivost. Ohranila si
je še nekaj moči, da lahko pomaga
hčerki Mariji in njeni družini. Ne
misli na čase, ko tega ne bo več
zmogla.
Po krajšem pomenkuje obveljalo:
vseh 5 žensk in med njimi sinek
bodo sedli na dvorišču na voz in
ostala bo spominska slika na eno
izmed letošnjih jesenskih nedelj. Na
njo bo mamica Marija napisala
datum in čez leta se bodo vsi
spominjali svoje rane otroške
n^adosti, hvaležni babici Elizabeti
za vso življenjsko nežnost in
dobrosrčnost, za umivanje, oblače-
nje, pestovanje in vse, kar so storile
za nje teamine in babičine pridne
roke.
Družinski posnetek na vozu ne bi
uspel. Na njem ne bi bilo prostora
za Feguševe - z materjo Elizabeto
in hčerko Marijo ter obiske iz vseh
strani Slovenije - vsega 8 oseb ter
za Jungrove - 6 oseb, ko bo tudi
oče Janko doma na obisku.
Nekaj bodo vedno sami povedali.
svoje pa bo za nje govorila še
fotografija: skromen vinorodni svet
je naučil živeti in delati mnogo
sposobnih in pridnih ljudi iz Haloz,
kjer ni doma samo dobro grozdje in
v kleteh dobro pitno vino.
J. V.
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
stran 21
Rodile so: Jera Vindiš, Be-
lavšek 37 - dečka; Lidija čuček,
Vitomarci 65 — Tatjano; Anica
Vidrač, Zamušani 7 — Martino;
Marija Zemijarič, Zabovci 100 -
deklico; Darja Orlač, Gregorčičev
dr. 11 - Boštjana; Breda Hribernik,
Zg. Bistrica n. h. — deklico; Martina
Korez, Žgečeva 2 - Marka; Marija
Flos, Kukava" 60 - Ivana; Danica
Pišek, Lackova 2 - dečka; Terezija
Nedeijko, Polenšak 49 — dečka;
Jožica Kirbiš, Župečja vas 30 -
Toma; Marjana Rižnar, Gajevci 46 —
dečka; Marija Cigula, Dornava 37 -
Valerijo; Irena Šalamun, Desternik
48 — deklico; Marija Lah, Podgorci
17 — Franca; Kristina Vilcnik,
Jiršovci 11 — Aleksandra; Elizabeta
Ber, Doklece 28 — Tatjano; Anica
Kmetec, Draženci 35 — Valerijo;
Sonja Jurgec, Slov. trg 11 - Leona;
Marija Kramberger, Ločič 7 —
Andreja; Ana Gabrovec, Korenjak 1
— deklico; Angela Bohi, Moškanjci
54 - dečka; Jožica Maroh,
Dravinjski vrh 13 - deklico; Angela
Krajnc, Ločič 12 — deklico; Tatjana
Vrabl, Zg. Hajdina 36 - deklico;
Branislava Dolenc, Breg 30 —
deklico; Danica Matjašič, Slovenca
vas 6 — dečka; Milena Zorčic,
Kolodvorska 2, Ormož — Mojco;
Jožica Duh, Kicar 118 - dečka;
Marija Anžel, Krčevina 102 -
Klementino; Marija Volič, Moškanj-
ci 22 - Valerijo; Kristina Cimer-
man, Nova vas 65 — Heleno;
Kristina Vidovič, Sp^ H^dina 107 —
Romanco; Zdenka Žnidarič, Belski
vrh 12 — Andreja J Metka Horvat,
Bukovci 85/a - Boštjana.
Poroke: Igor Dimnik, Ašker-
čeva 12 in Marija Juraškovič,
Potrčeva 25; Feliks,Šeliga, Lancova
vas 13 in Majda Šibila, Tržeč 6;
Stanislav Dominko, Hajdoše 63 in
Elizabeta Bukovič, Med vrti 10;
Jožef Tisnikar, Zagorje ob Savi,
Loke 38 in Terezija Mo borko,
Zagorje ob Savi, Okrogarjeva
kolonija 18; Franc Praš, Lackova 3
in Vida Butolen, Lackova 3; Janez
Meško, Vičanci 55 in Pavlina
Frangež, Sp. Jablane 3; Rajko
Matijevič, Kidričevo 31 in Jolanda
Petrovič, Kidričevo 31; Franc
Vreže, Kidričevo 1 in Sonja Moran,
Panonska 2; Edvard Rodošek,
Vinogradniška pot 11, Maribor in
Marija Hliš, Gorca 7 3; Franc Fras,
Sp. Hajdina 7l in Hedvika Vogrin,
Dornava 94; Milan Doki, Rogoznica
26 in Neža Grešnik, Spuhlja 110;
Janez Pignar, Gabernik 54 in Pavla
čuček, Vitomarci 24; Janez Hliš,
Majski vrh 2 in Marija Kuhar,
Vegova 16; Janez Zelenik, Vitomar-
ci 51 in Elizabeta Kolednik,
Trdobojci 23; Andrej Curk, Ul.
Lackovega odreda 7, Limbuš in
Alojzija Perger, Ul. Lackovega
odreda 7, Limbuš; Janez Krajnc,
Vel. Varnica 7 6 in Terezija Milošič,
Mala Varnica 16.
Umrli so: Kari Rušnik, Pre-
šernova 21, roj. 1908., umrl 18.
nov. 1974.; Rado Lukman, Kog 7,
roj. 1955., umrl 15. nov. 1974.;
Franc Hudin, Šalovci 20, roj. 1919.,
umrl 20. nov. 197 4.; Marija Slatič,
Sp. Velovlak 2, roj. 1887., umrla
20. nov. 197 4.; Mirko Debeljak,
Paradiž, roj. 1909., umrl 23. nov.
1974.; Ivana Rogina, Budina 27, roj.
1895., umrla 15. nov. 1974.; Janez
Kurež, Spuhlja 54, roj. 1903., umrl
18. nov. 1974.
OVEN (21.3.-20.4.): Službeno
napredovanje boste sedaj drugače
proslavili, namreč tako, kot se
spodobi. Med vsemi vas samo ena
oseba resno upošteva, celo ljubi vas
in bi se rada poročila z vami.
Prevelika navezanost na družbo je
vaša stalna napaka.
,BIK (21.4.-20.5.): Obema bo
všeč, ko boste v ponedeliek
nekoliko drugače. Črni lasje odlo-
čajo o prostem času, ki ga bo sedaj
nekaj več. Kupili boste po naročilu
in še nekaj zraven. Rož ni, zato
pričakujte praktično darilo.
DVOJČKA (21.5.-22.6.): V
nedeljo boste šele spoznali, koliko
Vam kdo pomeni. Odličen občutek
ob simpatiji, ki vas še ne ljubi, se bo
za nekaj časa skalil. Pomagajte si s
knjigo in odpovedjo. Poskrbeti je
treba za ptičke, saj je zima že blizu.
RAK (23.6.-22.7.): Nekdo z
belimi lasmi bo svetovd brez koristi.
Izkoristili boste lenobnost drugih in
precej zaslužili. Okolje vas več ne bo
jezilo, ker bo višji ugotovil, da je
dobro, a se bo vseeno poznalo pri
plači. Nekdo vam bo zjutr^ voščil
lahko noč.
LEV (2 3.7.-22.8.): Najuspešnejša
pot je tista, ki pelje proti domu.
Med svojimi boste dosegli večjo
odkritost, ki zaleže precej časa.
Znana oseba nekaj prinese, a bodo
pojedli drugi. Sorodnikov finančni
uspeh prinese tudi vam nekaj
veselega razpoloženja.
, DEVICA (23.8.-22.9.): Z velikim
in trajnim uspehom boste pričeli v
prvi polovici prihodnjega tedna.
Med vašimi dobro znanimi osebami
je tudi ena domišljava, a vas prav
zato najbolj mika: kako ji otresti
krono z glave! Malenkostno se boste
zredili.
TEHTNICA (23.9.-22.10.): De-
nar boste prejeli šele po poroki, zato
pohitite, ce vam je kaj do bodoče
zene ali moža. Slučajno boste trčili
z nekom, ki pojasni vse neznanke in
delno spremeni vaše mnenje.
Privolili boste v nekaj, kar je vseč
vaši najstarejši sorodnici.
ŠKORPIJON (23.10.-22.11.): Na
obisku boste deležni vroče kave, ki
vam pogreje srce. Po uradnem
sestanku boste veseli, bolj kot pred
njim. Tisto, kar je na novo
prebarvano, tudi vsebinsko nekaj
spremeni. Poklonite napihnjeno rec
in pika.
STRELEC (23.11.-20.12.): Na
kupu bo vse obenem pa nič za to,
saj se bo splačalo. Ljubezenske
iznajdbe vas se veselijo, vendar že
malo drugače kot včasih - v praksi!
Izpopolnili boste garderobo in
pamet. Skrivnostno bo do nedelje
zvečer, potem pa jasno do srede.
KOZOROG (21.12.-20.1.): Pri-
dno delo prinese doslej največji
uspeh, ki ga boste zalili ob novem
letu. Pisali ste na dva konca, uredili
pa boste vse ustno. Ko boste na
obisku, se vam porodi ideja, kako bi
organizirali nek pomemben večer.
VODNAR (21.1.-20.2.): Jasniti
se je pričelo tam, kjer so finance:
nič ne bo! Zoprni sorodnik vas spet
obišče, kar povzroči burno reakcijo.
Priložnost za preizkus" zvestobe.
Močna zaljubljenost pride dvakrat
in obakrat kmalu mine.
RIBI (20.2.-20.3.): V vaši
ljubljeni osebi je veliko plemeni-
tosti, ki omogoča vaš napredek.
Utrujeni sorodnik vas bo ganil, zato
mu boste dali veliko reč. Uspešen
pogovor glede zidave. Ostalo je
samo še vprašanie denarja.
22 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
PTUJSKI STRELCI REPUBLIŠKI
PRVAKI
Strelska družina „Jože Lacko"
■ Ptuj. je postavila nov republiški in
vojaški rekord, Franc Tominšek
izenačil svoj in republiški rekord ter
osvojil prvo mesto.
Peto odprto prvenstvo republike
in ljubljanskega vojnega področja je
bilo razdeljeno na kvalitetno in
množično tekmovanje, na katerem
se je pomerilo štirideset strelskih
družin in občinskih strelskih društev
iz vse Slovenije. Lackovi strelci so
ponovno triumfirali. V tekmovanju
z vojaško pištolo so ekipno zmagali,
pri tem pa prekosili svoj in
republiški rekord za pet krogov. S
svojimi 349 krogi so za 13 krogov
pustili za sabo drugouvrščene.
Tandem Tominšek-lvanovič na tem
tekmovanju zares ni mogel najti
ustrezne konkurence. Prava škoda
je, da v tej disciplini ne prirejajo
zveznega tekmovanja, zagotovo bi
Lackovi strelci postavili še državni
rekord.
Ko so vsi na strelišču videli v
ljubljanskih strelcih nove republiške
prvake, ki so do tedaj s 336 krogi
prepričljivo vodili, so v predzadnji
skupini nastopili Lackovi strelci, ki
so že pred tekmovanjem izjavili, da
morajo naslov republiškega prvaka
pristreljati Ptuju. Veliko znoja,
treme in odgovornosti so vložiU in
uspeh ni izostal.
ToiViinšek je streljal, kot pred
tremi leti, ko je postavil republiški
rekord. Sedaj gaje izenačil in osvojil
naziv najboljšega strelca z vojaško
pištolo v Sloveniji (180 krogov).
Ivanovič, prav tako Lackov strelec,
je bil tre^i.
V streljanju z avtomatom so bili
Lackovi strelci odlični sedmi od
štiridesetih ekip. Ekipo sta sestavlja-
la Kuburovič Velibor in Trbovič
Sane.
V streljanju s polavtomatsko
puško sta z 260 krogi dosegla četrto
mesto Alojz Trstenjak in Vlado
Kovačič.	S. Ivanovič
odbojkarski klub
jmpol" ponovno v
podzvezi
Nekaj odhodov in tudi posamezna
nesoglaga so povzročila, da je
nekoč uspešni odbojkarski klub
IMPOL iz Slov. Bistrice ostal
nemočen, da se bi še nadalje
uspešno uveljavljal v ligaških
tekmovanjih. Izstopil je iz nadaljnjih
tekmovanj, dejavnost kluba pa je
skoraj povsem zamrla.
Mladine in volje pa nikoli ne
zmanjka. Tako so pred nedavnim
uspeti pritegniti v to športno panogo
večje število mladih, sicer še
neizkušenih ljubiteljev te plemenite
igre.
Ob pomoči delovnega kolektiva
IMPOL-a iz Slov. Bistrice, katerega
ime nosi odbojkarski klub že mnoga
leta, so ga ponovno ustanovili,
predvsem s sredstvi pa mu je
priskočila na pomoč tudi temeljna
telesno-kulturna skupnost Slov.
Bistrica.
Pod vodstvom veterana, sedaj
trenerja kluba Rudija Teršaka klub
ponovno uspešno tekmuje v mari-
borski odbojkarski podzvezi. Zimski
čas bodo izkoristili za trde priprave
na novo, spomladansko sezono, ko
se nadejajo novih uspehov, ki jih
bodo dosegli tudi s povečanjem
števila članov kluba.	VH
ptujCani nadigrani
v ŠAHU
Preteklo soboto se je pričelo
šahovsko prvenstvo v katerem ekipa
IZBIRE iz Ptuja nastopa v II.
slovenski ligi — vzhod.
Ptujčani so gostUi ekipo Sloven-
ske Bistrice, ki jim je pripravila
neprijetno presenečenje. Slaba igra
domačinov, predvsem rutiniranih
igralcev (Podkrajšek, Majcenovič,
Kneževič in Šegula) je kaj poceni
dovolila predvsem v končnici
izpustiti zmago.
Uspeh gostov je nedvomno
zasluzen, saj so se pokazali kot
prava borbena ekipa, željani uspeha,
kar pa je tokrat domačmom
primanjkovalo. Rezultati so nasled-
nji: Podkrajšek-Sorčnik 0:1; Bo-
hak-Gaber 1:0; Majcenovič —Lešnik
0:1; Šeruga—Repnik 0:1; Kneževič
— Burič prekinjena v remi pozicUiJ,
Šegula—Soštar remi; Polajzar-Ciz-
makovič 1:0; Dajnko-Podrvšnik
0:1; Razlag—Pliberšek 0:1; Vaupo-
tič-Brezovsek 1:0 (ekipa je sestav-
ljena iz 10 igralcev in sicer 6 članov,
2 mladinca in 2 članici oziroma
mladinki).
Tako je končni rezultat 3,5:5,5 za
ekipo Slovenske Bistrice ob eni
prekinjeni igri.
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
stran 23
24 stran
tednik — Četrtek, 28. novembra 1974
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujski
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
p.p. 99. - Urejuje urednidci odbor.
Izhaja vsak četrtek. Odgovorni
urednik - Anton Bauman. Telefon
uredništva in uprave (062) 77-079.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-30458. - Tiska Maribor-
ski tisk, 62000 Maribor, Svetoza-
revska uL 14.