Priložnost dela tatu
Sodoben, samopostrežni način prodaje je dokaj vsiljiv in marsikoga zasrbijo prsti, da bi si vzel kak predmet, ki ga sicer ne namerava kupiti. Tudi denar-nice so vse tanjše, draginja vse večja. Tako ni čudno, da v trgovinah, predvsem samopostrežnih, opažafo, da število tatvin narašča, čeprav po drugi strani ni tako hudo, da bi morali biti plat zvona.
Ne kradejo samo tisti, ki so v stiski, ampak krade, kdor ima priložnost: pogosto tudi iz gole objestnosti ali zavoljo »športa«. Števila kraj ni mo-goče ugotoviti, ker vseh niko-li ne zalotijo pri kraji in ker blago iz trgovin izginja tudi po drugačnih poteh. Lansko leto so v Ljubljani zabeležili 1700 tatvin blaga. V tej števil-ki niso zajete le kraje po trgo-vinah, marveč gre za tatvine nasploh, ki so lani narasle kar za dvanajst odstotkov. To so navedli na ljubljanski UJV. Poglejmo, kako je bilo lani v dveh največjih veleblagovni-cah, v Maksimarketu in Nami.
Najbolj mikavna oddelka v Maksimarketu sta konfekcija in živila v kleti. Koliko je bilo tatvin, tega nam niso navedli, vendar so potrdili, da jih je bilo več kot prejšnje leto. Vča-sih imajo mir pred tatovi ves teden, včasih zalotijo tri. v enem dnevu. Tatovi, kot kaže, nimajo svojih dnevov; krade-jo, kadar morejo. V Maksi-marketu se zato bolj bojijo dnevov, ko je trgovina prazna, kot dnevov, ko imajo gnečo.
»Najboli se bojimo poklic-nih tatov, ki so v tem izurjeni. Zgodilo se nam je, da nam je moški v potovalki odnesel kar pet moških oblek, ne da bi vedeli za to. Kasneje so ga do-bili na Reki, kjer je te obleke prodajal in to so nam sporoči-li miličniki«, je povedala Ma-rinka Černe s konfekcijskega oddelka.
Zima je primernejša za kra-jo kot poletje, ker se marsikdo v kabini preobleče v novo obleko in v njej izgine, staro pa pusti v trgovini. Zadnje ča-se so v Maksimarketu opazili,
da kupci še drugača goljufajo, če morejo. Zamenjujejo na-lepke s cenami in tako plačajo manj, kot je resnična cena.
V Maksimarketu prijavijo vsakega, ki kaj izmakne ne glede na starost, poklic ali zu-nanji videz. Lani so prijavili tudi tistega elegantnega mo-škega, ki jim je v zameno, da ga ne bi prijavili, ponujal pol starega milijona. Ukradel je bil viski in si ga zataknil v suknjič.
»Včasih so nam v samopo-strežni kradli predvsem drage stvari, danes pa nam že izgi-njajo salamini, razne kreme, šunke in celo piščanci. Lani smo zalotli nekoga, ki je skril piščanca kar v hlače in se tako čudno motovilil po trgovini, da smo ga ustavili,« je nave-del prodajalec Bojan Zigon iz samopostrežnice.
Tudi v Namini samopo-strežni trgovihi opažajo, da jim ljudje kradejo vse po vrsti, tudi paštete in čokolade. Najbolj mikavne pa so drage pijače, ki jih lahko skrijejo v suknjič. Prodajalke imajo do-sti izkušenj, da so pozorne zla-sti na tiste kotičke v trgovini, ki so skriti. Tam so odkrile že marsikoga, ki si je kaj zatikal za nogavice ali za hlače.
Na konfekcijskih oddelkih prav tako kot v Nami izginja vse po vrsti, kar ljudje pomer-jajo, potem pa skrivaj odnese-jo iz trgovine. Prodajalke so zlasti pozorne na obešalnike, saj so le ti prava podoba ta-tvin. Ljudje jih puščajo v ka-binah, jih zatikajo za ogledala, zlomijo in dajo v torbico ali kar sebi na hrbet.
»Samo na konfekcijskih od-delkih nam je lani izginilo za
deset starih milijonov blaga«, je povedala.Draga Breznik.
Prijavili so okrog dvesto ta-tov vseh poklicev, vseh druž-benih slojev: na črnem sezna-mu imajo zdravnike, medicin-ske sestre, trgovskega poslo-vodjo, referente in druge uslužbence. Zadnje čase je med njimi tudi veliko gospo-dinj, kar kaže na draginjo ži-vil. Kradejo tudi mladi in to iz objestnosti, saj si naberejo stvari, ki jih sploh ne potrebu-jejo,-a se potem lahko postav-ljajo pred drugimi. Ko jih za-lotijo, pa jočejo in moledujejo, naj tega ne povedo staršem ali razredniku.
»Če utegnemo, se pri nas pogovorimo z ljudmi, ki so kaj izmaknili, zlasti če so to mladi Ijudje. Vsakega ne pri-javimo, ker je preprosto ne-mogoče, da bi hodili na sodi-šče zaradi nekoga, ki je ukra-del za pet starih jurjev. Brez pomislekov pa prijavimo po-vratnike, saj imamo dolgolet-ni seznam tatov v naši trgovi-ni in po njem ugotovimo, če je kdo povratnik«, so povedali v Nami.
Iijudje, kot vidite, kradejo skoraj kot srake. Na žalost so sodni mlini prepočasni, da bi učinkovito streznili vsakega, ki ga zasrbijo prsti v trgovi-nah. Pri tem bi morda zapisali še to, da so v trgovinah najbrž premalo storili za zavarovanje svojega blaga.
V Italiji, kjer so tatvine nas-ploh zelo številne, so si omi-slili posebne plastične etike-te, pripete na vsakem blagu, ki pri vratih zazvonijo, če bla-go ni plačano in jih zmikavt tudi sam ne more odstraniti. V Španiji imajo na primer ob-vezno in brezplačno gardero-bo, kjer moraš ob vhodu pu-stiti ne le vso prtljago, ampak tudi plašč. Če bo število tatvin še naraščalo, si bodo morali najbrž kaj podobnega orrtisliti tudi pri nas, pa n^j bodo stranke užaljene ali ne.
Albina Admič