Leto LXXII., ŠL 134«
Ljubljana, četrtek 1$. Junija 1*3*
Din
2ja vsak don po po kine avzexnši nedeije 10 paznik«, // Inserati do 80 potit vrst d Din Z
__100 vrst d Din 2^0, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. vecii insorati petit vrsto Din w
Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
izfca do
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI&TVO
LJUBLJANA, Knaflovo ufica štev. 5 Telefoni 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ki 31-26.
Podružnico« MARIBOR. Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEDE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5    //    Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351.
Po blokadi Tiencina:
Naraščajoča napetost na Daljnem vzhodu
Anglija, Francija in Amerika bodo solidarno branile svoje interese — Japonci so odklonili predlog za mirno poravnavo
Skupen protest v
PARIZ, 15. junija, e. Ministrski predsednik Dal adi er je imel snoči dolg razgovor z angleškim veleposlanikom Phippsom. Razpravljala sta o napetem položaju na Daljnem vzhodu. Francija je predlagala Angliji, da bi obe državi poslali skupno protestno noto Japonski. Če Japonska ne bo ukinila blokade Tiencina, naj bi Anglija prepovedala japonskim ladjam pristajanje v Singa-puru.
WASHIGTON, 15. junija. AA. Zunanji minister Hull je izjavil, da ameriški diplomatski predstavniki budno spremljajo razvoj položaja, ki je nastal zaradi blokade Tiencina. Huli je nagi a sil, da ameriško zunanje ministrstvo doslej ni dalo nobenih posebnih navodil svojim predstavnikom, ki so pa v tesnih zvezah z diplomatskimi predstavniki Francije in Anglije v Tienci-nu. Ameriški diplomatski krogi sma-
trajo, da bi japonska blokada v Tien-cinu v bodočnosti lahko služila kot primer za akcijo proti Šanghaju, Hong-kongu ali kaki drugi mednarodni koncesiji na Kitajskem. Ameriško javno javno mnenje je po veliki večini neraz-položeno proti Japonski ter bi v primeru, da bi vlada smatrala za potrebno izvajati proti Japonski nove gospodarske ukrepe, z njimi lahko prodrla tudi v kongresu.
TOKIO, 15. junija. AA. Predsednik vlade Hiranuma je imel večuren sestanek z zunanjim ministrom Aritom in vojnim ministrom Itagakijem. Agencija Domej izve, da je bil na sestanku sprejet sklep, da se energično nadaljuje izvajanje glavnih smernic v pogledu tujih koncesii na Kitajskem, posebno pa v Tiencinu. Angleški predlog, naj bi spor rešila mešana komisija, je japonska vlada odklonila.
Politika Nemčije
Zanimiva razmotrivanja „Maachester Guardiana"
London, 15. junija, br. Vesti o gibanju nemških čet v smeri slovaške in poljske meje so dale nov povod za razmotrivanja o namenih in ciljih nemške zunanje politike. Diplomatski sotrudnik »Manchester Guardiana«, ki ima zelo dobre zveze z nemškimi uradnimi krogi, objavlja zanimivo poročilo, v katerem pravi med drugim:
Nemška zunanja politika je sedaj v znaku skrajne pozornosti, notranje konsolidacije in priprave za to, kar* utegne priti. Z največjo pozornostjo spremlja prizadevanja zapadnih velesil, predvsem Anglije, na znotraj pa učvršćuje svoje pridobitve na Češkem in Slovaškem ter v Španiji, obenem pa se pripravlja na nadaljnjo ekspanzijo v smeri Poljske in Rum unije. Napram mirovni fronti, ki jo gradi Anglija in ki jo v Nemčiji označujejo za obkolje-vanje, je nemška politika skrajno oprezna. Angleška mirovna fronta ie prehodno prisilila Nemčijo, da je vsaj ob dveh prilikah mirovala.
Z največjo pozornostjo spremlja Nemčija angleško-ruska pogajanja. Verjetno je, da bi bilo že davno prišlo do sporazuma med Nemčijo in Rusijo, če bi ne bil Hitler sam tako odločen nasprotnik Sovjetske unije. Stalin na primer nima nobenih predsodkov do Nemčije in se je poskušal sporazumeti z Nemčijo, čim je Hitler prišel na oblast, toda Hitler je to odklonil. Ribbentrop in nemški vojaški krogi so tudi še sedaj za sporazum z Rusijo in izgleda, da tudi Hitler popušča, ker v zadnjih govorih ni več napadal Rusije. Hitlerjeva mržnja do Anglije je znatno omilila mržnjo do Rusije in celo do Zidov.
Nemški vojaški krogi so prepričani, da bi bili izgledi za nemško zmago znatno zmanjšani, če se Rusija sporazume z zapadnima velesilama. Zato v Berlinu pozdravljajo vsako oviro in vsako zavlačevanje angleško-ruskega sporazuma. Nemčija je edino v Ankari poskušala razbiti »angleški obroč«. Ponudila je Turčiji dalekosežne politične in gospodarske koncesije in stavila tudi druge vabljive predloge, ki bi mogli spraviti Turčijo na pot imperializma.
Toda angleška diplomacija je izvojevala v Turčiji veliko zmago nad Nemčijo. Turčija bo paralizirala vsak poskus, ki bi ga napravila Bolgarija v smeri zbližani a z osjo Rim — Berlin. Turčija lahko skupno z Rusijo tudi znatno pripomore k okrepitvi najšibkejšega dela »obroča«, to je Ru-munije. Zveza s Turčijo obstoji ne glede na to, ali pride z Rusijo do sporazuma ali ne. Miroljubno prodiranje, pred katerim je Poljska po zaslugi svojega naroda imuna, se izvaja sedaj v Rumuniji, dasiravno z zelo pičlim uspehom, kljub silnim energijam in ogromnim finančnim žrtvam. Glavni cilj Nemčije v Rumuniji je, da zavlada nad petrolejskimi vrelci. Zapadne velesile pa so odločene dati Rumuniji vsako podporo, da bo lahko branila svoje petrolejske vrelce in da jih celo uniči, če bi nemška ofenziva uspela.
Razvoj položaja v prihodnjih mesecih se bo znatno razlikoval od razvoja dogodkov lanskega leta. Voditelji Nemčije sedaj ne verujejo več, da Anglija samo blu-fira, če tudi niso absolutno prepričani, da tega ne dela. Hitler sedaj ve, da je Anglija pripravljena stopiti v vojno tudi zaradi Gdanska. Nemčija sedaj samo čaka, kje bo angleški »obroč« pokazal kako slabost, v Berlinu se nadejajo, da bo v Franciji znova prišlo do notranje politične krize, da bo v Angliji znova prišla na dnevni red politika pomirjevanja, ki je rodila Monakovo, in da bo Poljska klonila pod silnim finančnim bremenom, ki ji ga povzroča trajna mobilizacija njene vojske. Ce se pokaže ena izmed teh slabih točk. potem bo napočil čas za nemško akcijo in s tem za splošni udar.
Pri tem Nemci računajo tudi na Španijo. Francova vojska je germanofilsko orientirana in v Burgosu računajo s tem, da se bodo v danem primeru mogli s pomočjo Nemčije polastiti Gibraltarja in uspešno izvajati imperialistično politiko. Nemški vpliv narašča tudi v Italiji ter so
nemški zaupniki nameščeni v vseh važnejših ministrstvih, industrijah in prometnih ustanovah.
Istočasno, ko Nemčija utrjuje svojo zapadno mejo, je začela utrjevati tudi vzhodno mejo proti Poljski. V Nemčiji kopičijo rezerve hrane, petroleja in drugih potrebščin. Nemški vodilni krogi organizirajo tudi notranjo fronto in pripravljajo vojno razpoloženje, trdeč, da zapadne velesile obkoljujejo Nemčijo. V znatni meri izkoriščajo tudi mržnjo do Poljakov. Ni nobenega povoda za domnevo, da bi v primeru vojne prišlo tudi le do najmanjšega notranjega upora v Nemčiji. Nemčija isto-
časno aktivno obkoljuje Poljsko in to je tudi glavni vzrok, da pošilja svoje čete na Slovaško in gradi tam utrdbe. Iz Slovaške lahko nemška armada najuspešneje udari na poljski industrijski trikot v San-domiercu, kjer je središče poljske vojne industrije. Na splošno se lahko reče, da se Nemčija pripravlja, da že v bližnji bodočnosti, morda že v juliju »reši« poljski problem Nejasno pa je še, do katere mere je Nemčija pripravljena izpostaviti se splošnemu napadu.
Nemčija si ustvarja močno postojanko tudi v Libiji. Toda spopad na Sredozemskem morju bi bil samo postranskega pomena. Glavni cilji Nemčije so v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Ni dvoma, da bo Nemčija kmalu izstopila iz svoje sedanje relativne pasivnosti, negotovo pa je. ali bo zopet iskala le lokalne uspehe, ali pa se bo odločila za »splošno rešitev« obstoječih sporov in problemov.
Strangova misija v Moskvi
V Londonu so optimisti, ker je Anglija pripravljena ugoditi vsem željan Moskve
London,
ga uspeha
15. junija, z. Glede Strangove-v Moskvi vlada v Londonu velik optimizem. Strang ima pooblastilo, da pristane do skrajnosti na ruske predloge, ne da bi se v načrtu pogodbe med tremi velesilami omenile baltiške ali kakšna druga država. Strang je tik pred odho-hodom iz Londona dobil nova navodila, po katerih mu bo olajšano pogajanje v Moskvi. V zadnjem hipu je angleška vlada popustila od nekaterih svojih zahtev, in sicer zaradi poročila, ki ga je poslal v London angleški poslanik v Berlinu Ne-ville Henderson. Henderson je sporočil, da je po njegovem mnenju sklenitev pogodbe med Anglijo, Francijo in Rusijo neobhodno potrebna, kakor je potrebno, da se pogodba sklene čimprej.
Po najnovejših vesteh pa je tudi Rusija razširila svoje zahteve in sicer v zvezi ne samo z baltiškimi državami, temveč tudi v zvezi z Danska Vse kaže, da bo Rusija zahtevala takojšnji začetek posvetovanj generalnih štabov in izdelavo obrambnih načrtov, preden bo podpisala pogodbo. Tej zahtevi Rusije bo Anglija ugodila.
Moskva, 15. junija. AA. Francoski veleposlanik v Moskvi Naggyar je imel snoči sestanek z angleškim veleposlanikom Stanlevem in odposlancem zunanjega ministrstva Strangom. Smatra se, da sta angleška diplomata sporočila Naggvaru navodila, ki jih je Strang dobil iz Londona. Sestanek je trajal eno uro.
Vojaška posvetovanja v Londonu
Zbrali so se zastopniki vseh zavezniških generalnih Štabov
London, 15. junija, e. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da so se v Londonu Začeli zbirati zastopniki generalnih štabov in vojaške delegacije raznih držav. Tako je prispela včeraj v London delegacija poljskih vojaških strokovnjakov za mornarico, letalstvo in vojsko. V Londonu se mudi tudi turška vojaška delegacija, ter tudi ona vodi pogajanja za nakup vojnega materijala in orožja v Angliji. Hkrati je odpotovala delegacija angleških vojaških strokovnjakov v Turčijo, kjer bo proučevala vse možnosti obrambe Turčije v primeru napada, zlasti pa tudi vzhodnega dela Sredozemskega morja, ki ga bo ščitilo angleško brodovje. »Daillv Telegraph« poroča, da je bil v tem pogledu izdelan že obširen načrt med angleškimi in turškimi strokovnjaki, na podlagi katerega ni za-sigurana samo varnost Turčije, temveč vsega Balkana in tudi Sredozemskega morja.
Nanašnji nemški tisk razpravlja o teh posvetovanjih in piše, da je to kljub vsem zatrjevanjem Anglije o njeni miroljubni politiki nov dokaz obkroževanja in obko-ljevanja Nemčije. Anglija oborožuje nasprotnike Nemčije in se očividno pripravlja na napad na Nemčijo.
London, 15. junija, i. V političnih krogih zatrjujejo, da je general Gamelin službeno že imenovan s strani angleških oblasti za vrhovnega poveljnika vseh vojaških sil Velike Britanije, ki bi prišle v Francijo. Na podlagi tega bi bil maršal Gamelin komandant antantne fronte. Ni pa še dosežen sporazum glede poveljevanja pomorskih sil. Francija je želela, da hi general Gamelin poveljeval tudi pomorskim silam in ga je zato imenovala tudi za glavnega poveljnika pomorskih sil, še p redno je odšel v London. Kakor pa vse kaže, angleška admirali teta ni pristala na to imenovanje.
Solidarnost balkanskih držav
je najboljši temelj odru na Balkanu
Ankara, 15. junija, m V zvezi z razgovori rumunskega zunanjega ministra Gafenca s turškimi državniki je bilo izdano uradno poročilo, v katerem se ugotavlja, da je ta uradni obisk ponovno potrdil globoko prijateljstvo med grškim in romanskim narodom, ter solidarnost glede vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu mednarodne politike. Razgovori so se vršili v popolnem zaupanju ter dali priliko, da oba zunanja ministra ugotovita skupno privrženost edinstvu, neodvisnosti in miroljubni politiki Balkanske zveze. Oba ministra smatrata ta sporazum aa orodje bratskega edinstva in skupne akcije med sosednimi narodi, ki je neobhodno potrebno za red in mir na Balkanu ter vedno bolj potrebno za mir v Evropi.
Ankara, 15. junija. Predsednik republike Ismet Ineni je sprejel v prisotnosti zunanjega ministra Saradzogla v kopališču Jalova rumunskega zunanjega ministra Gafenca. Ob tej priliki je Ismet Ineni zadržal Gafenca na kosilu. Gafenco se je s svojim spremstvom vkrcal ob 16. v Jalovi na rumunski parni k »Dacia« ter odpotoval v Grčijo, kjer bo 3 dni gost *irške vlade.
Bojkot japonskega blaga
Pariz, 15. junija, i. TunišTa bej je prepovedal uvoz vsega japonskega blaga razen svile. Kakor znano, je tudi Francija nedavno prepovedala uvažanje japonske-
Kralj Boris gre v Rim
Sofija, 15. junija, e. Včeraj je odpotoval v Rim italijanski poslanik marki Talamo. V zvezi s tem je imel razgovor s predsednikom vlade dr. Kjuseivanovim. Na postaji so se od poslanika poslovili finančni minister Božilov in trgovinski minister Ko-žuharev. Trgovinski minister je izjavil, da je marki Talamo odpotoval v Italijo v zvezi z gospodarskimi pogajanji, ki se bodo vodila med bolgarsko delegacijo in italijansko vlado. V sofijskih političnih krogih pa govore, da bo po pogajanjih v Rimu med Italijo in Bolgarijo marki Talamo počakal na prihod kralja Borisa v Rim, ki bo. kakor Rodijo, tja odpotoval proti koncu tega meseca Kralj bo prisostvoval poroki spoletskega vojvode z grško princeso Ireno.
Protiletalska obramba v Angliji
London, 15. junija. A A. Reuter. V parlamentu je bilo snoči tretje čitanje zakonskega predloga o obrambi civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi. Na osno-novi tega zakonskega načrta se razširjajo varnostni ukrepi. Po čitanju se je vršila razprava glede vsote, ki je potrebna za izvedbo omenjenega načrta in ki znaša 42,205.907 funtov. 37 milijonov se bo nabavilo potom posojila. Minister za obrambo pred letalskimi napadi sir John Ander-son je izjavil, da vlada želi preskrbeti do konca tekočega proračunskega leta 2 in pol milijona rodbin z jeklenimi zatočišči. Takih zatočišč je bilo doslej razdeljenih že 650.000. Dalje predvideva proračun nabavo 15 milijonov plinskih mask za odrasle in 1,250.000 plinskih mask za otroke.
Angleški kralj se vrača v domovino
Ottawa, 15. junija, d. Angleška kraljevska dvojica se že danes vkrca na parnik »Empress of Australia« s katerim zapusti Kanado in se vrne v domovino. Parnik prispev Southampton 22. junija.
Forster je prišel v Berlin po nova navodila
Gdansk, 15. junija, e. Okrožni vodja na-rodno-socialistične stranke v Gdansk u Forster se je včeraj odpeljal v Berlin, da se posvetuje z vodilnimi nemškimi krogi zaradi bodočega postopanja in akcij v Gdanska. _
Aretacije na Slovaškem
Bratislava, 15. junija, e. Včeraj je policija aretirala 23 oseb zaradi rovarjenia proti obstoječemu stanju. Vse so bile prepeljane v koncentracijska taborišča.
Naročajte, člta)te In Urite
»Slovenski Narod«!
Neprestani bombni atentati v Palestini
> junija. w. V Jeruzalemu in drugih palestinskih mestih se zadnje dni zopet vrste bombni atentati. Kljub vsem ukrepom oblasti ne mine dan, da ne bi prišlo do kakih eksplozij. Včeraj sta eksplodirali dve bombi v poslopju glavne pošte v Jeruzalemu, pri čemer je bilo pet ljudi težje ranjenih. Eno bombo, ki ni pravočasno eksplodirala, ao se našli in so jo odstranili; ko pa so jo vojaški strokovnjaki pregledovali, je nenadoma eksplodirala. Angleškemu strokovnjaku m bombe je odtrgalo glavo, osem drugih oseb, ki so bile navzoče pri pregledu najdene bombe, pa
je dobilo tako hude poškodbe, da so v šinrtni nevarnosti.
O izdatkih za oboroževanje
Švicarska revija »Die Weltwoche« piše v uvodniku »Gospodarstvo in politika*: »V dnevniku »Pariš soir« je znani francoski finančni strokovnjak A. L. Jenne izračunaj da bi denar, ki ga je Nemčija tekom tega leta porabila za izdatke v vojaške svrhe, zadostoval, da bi dobila vsaka nemška rodbina podarjen 1 avtomobil. In dusi so odgovarjajoči izdatki Francije tako absolutno kakor procentualno nekoliko manjši, vendar bi tudi ta denar, potrošen \' i o-jaške svrhe zadostoval, da bi dobil Ifttafc novorojeni Francoz v zibelko 11.000 švicarskih frankov ali 110.000 dinarjev. Enako visoki, da, deloma še višji so izdatki za oboroževanje Anglije, Rusije, Japonske, Italije in Amerike. Pa tudi izdatki evropskih srednjih in malih držav niso, ako uva-žujemo sorazmerje, mnogo manjši. ITpošte-vajoč to, bomo pač lahko razumeli, zakaj je postal evropski gospodarski in finančni položaj tako grozeč. Zakaj četudi se s povečano produkcijo nadoknadi en del izdatkov za oboroževanje, je vendarle gotovo, da je mogoče drugi, vsekakor večji del teh izdatkov pokriti z uporabo obstoječih rezerv in s finančno preobremenitvijo bodočnosti ... Prepričani smo, da povišuje gospodarska in finančna preobremenitev, kt je danes narodom vsiljena po oboroževanju, vojno nevarnost ne samo direktno, marveč tudi indirektno. Direktno povečuje ona vojno nevarnost s tem, da že dejstvo oborožitve samo mami k napadu, indirektno pa se ta nevarnost stopnjuje tudi zato, ker sili vedno obupne jši finančni položaj države na to, da iščejo izhod v vojni... Nočemo trditi, da bi kdo že danes odkrito mislil na kako akcijo, toda eno je gotovo, da se države skušajo privaditi na take misli. Zato intenzivno snubljenje Rusije od vseh strani kljub hladnosti, ki jo kaže Moskva, zato bi anko-pooblastil o Poljski, zato francosko-angleška odločnost, ki se je v septembru zdela še kot nemogoča stvar.*
Narod kaže politikom pot?
Pred tremi leti je prišlo v vasi Rujanih v primorski banovini do krvavega spopada med ondotnim hrvatskim in srbskim prebivalstvom, naščuvanim od brezvestnih huj-skačev. V spopadu je bil kmet Blaž Peric ubit, mnogo oseb pa težko in lahko ranjenih. Radi teh dogodkov je državno tožilstvo obtožilo radi javnega nasilstva 27 kmetov iz Rujanov. Obravnava se je vršila pred okrožnim sodiščem v Splitu. Trajala je polnih 15 dni, ker je sodišče zaslišalo 129 prič. Sodba je bila izrečena 3. t. m. Sodišče je vseh 27 obtožencev oprostilo vsake krivde in kazni, ker se kljub zash-šanju številnih prič ni moglo prepričati o njih krivdi. Pri tej razpravi se je pokazalo na naravnost manifestanten način, kako bi preprosto katoliško in pravoslavno prebivalstvo v idealni slogi živelo med sabo, ako bi ga ne zavajali posamezni politični hujskači in agitatorji. Pri tej obravnavi te bil zaslišan kot priča tudi župan rujanske Peter Pajčin, Srb. Ko je bil zaprisežen in predno je bil zaslišan, je nagovoril državnega tožilca, rekoč: »Gospod državni tožilec, lepo vas prosim, vrzite tožbo proti 27 obtožencem v koš. Pred onim nesrečnim dogodkom smo mi Srbi živeli v naši vasi v najlepši slogi in dobrem prijateljstvu s Hrvati. Drug k drugemu smo zahajali, se medsebojno spoštovali in imeli radi. Skupno smo se sestajali, se veselili in žalostili, drug drugemu smo kumovali, a to je nam vsem največja svetinja. Zato naj bo tistemu, ki je med nas vrgel baklo mržnje in prepira, sodnik sam Bog. Mi smo se sedaj med seboj izmirili in pobotali in hočemo v stari bratski ljubezni, slogi in starem prijateljstvu dalje živeti, ker nam to nalagajo skupni interesi, sreča in blagor vseh nas in naših rodbin. Zato vas, g. državni tožilec, še enkrat lepo prosim, vrzite svojo obtožbo v koš!« Po njegovem zaslišanju je sodišče po vrsti zaslišalo Še ostalih 128 prič. In v svojih izpovedbah niti so Srbi obremenjevali Hrvate, niti Hrvati Srbe, ki so bili obtoženi. Na sodnike fe ta značilen dogodek napravil silen vtis, ki jik je napotil, da so vse obtožence — oprostiiL In prav ao storili!
Anglija zahteva odpoklic nemškega konzula
London, 15. junija br. V zveni s razkritjem velike špijonazne afere v Liver-pooln, kjer so nemški špijoni ukradli važne nacrte vojne mornarice, je angleška vlada zahtevala od nemške vlade, da takoj odpoklice svojega generalnega konzula ▼ Liverpoolo. Ministrski predsednik Chatn-berlain je snoči na seji spodnje zbornica objavil, da je preiskava nedvoumno tovila, da je pri tej aferi aktivno val tudi
Curfli, 15. junija. Beograd 10—, Pariz 11.7550, London 20.775, New York 443.625, Bruselj 75.475, Milan 23.35, Amsterdam 235.70, Berlin 177.90, Praga 15.10, Varšava 83.«2t Sofija 5.Š0, Bukarešta 3.25.
Stat 2
»SLOVENSKI NA ROD«, četrtek, 16. junija 1939.
Stav. 134
Prekmurski teden
Otvoritev raznih svečanosti in prireditev bo v soboto
Murska Sobota, 14. junija.
Samo še par dni nas loči od Prekmurskega tedna. V Murski Soboti se to pozna v mrzlični naglici, s katero se dokončujejo vse priprave, da bo v soboto prestolnica Prekmurja dostojno pripravljena za sprejem gostov, ki bodo prihiteli iz vseh krajev. Trgovski dom je na zunaj in znotraj urejen. Gremij trgovcev je že preselil pisarno v svoj novi dom. prvo in drugo nadstropje pa pripravljajo za kulturno razstavo, ki bo obsegala delo prekmurskih kiparjev, slikarjev in književnikov.
Paviljoni v nekdanjem grajskem parku so že pripravljeni za vselitev in domače tvrdke jih skrbno pripravljajo za razstavo. Po vsem razstavišču je napeljana elektrika, nameščene žarnice. Tudi pozno v noč je treba delati, da nas čas ne prehiti. Gostilniški paviljon na veseličnem prostoru je dogotovljen v velikih dimenzijah.
V njem bo prvo soboto družabni večer gostov trgovskega zborovanja, drugo soboto pa bivših uradnikov v Prekmurju.
Grajsko dvorišče preurejajo za dve veliki prireditvi. V soboto, 17. t. m. bo na njem svečana sokolska akademija, pri kateri bodo sodelovali naši znani mednarodni tekmovalci, ki so naši telesni kulturi priborili toliko lepih in pomembnih zmag.
V torek, 20. junija bodo soboški igralci v režiji prof. Jožeta Potokaria vprizorili Župančičevo »Veroniko Deseniško«. Za to predstavo, ki bo na prostem, je veliko zanimanje ne samo v Murski Soboti, amoak po vsem okraju, ki mu je danes zaradi ugodnih železniških zvez omogočen poset večernih predstav. Prav tako je veliko zanimanje za gostovanje ljubljanske drame, ki bo v četrtek, 22. t. m. v Sokolskem domu.
Lovci se pripravljajo na nagradno streljanje na leteče golobe, ki bo na stadionu SK Mure v soboto, 24. junija. Člani zelene bratovščine iz vseh obmejnih krajev bodo imeli priliko, da poizkusijo svojo srečo v plemeniti borbi za lepe nagrade.
Kolesarji iz Prekmurja in okolice bodo imeli svoj dan v sredo 21. junija. To bo direndaj! Toliko koles kakor Prekmurje premore malokateri okraj. Široke in ravne
ceste, gosto naseljeno prebivalstvo in oddaljenost krajev od železnice so pač dovolj veliki vzroki, da si vsak človek, ki količkaj premore, omisli kolo kot neobhodno potrebno prevozno sredstvo. Cas je zlato! To velja bolj ko kje drugje v Prek-murju. Med 10.000 sezonskimi delavci ni menda niti enega, ki ne bi imel svojega kolesa. Koliko je pa še drugih! Prekmurski teden jim je dal lepo priliko, da se izkažejo. Razpisane so nagrade v obliki novih bi. i ki o v in tolažilnih nagrad za tiste srečnike, ki jih bo izbral žreb med obiskovalci Prekmurskega tedna, ki pa bodo morali plačati posebej še 50 par za shrambo kolesa.
Težko čaka Prekmurskega tedna zlasti šolska mladina. Skoro vse šole v Prek-murju in sosednih srezih so namreč prijavile zlete za ogled prve gospodarske in
kulturne razstave v Prekmurju. Nad 2500 šolarjev bo med tednom prišlo v Mursko Soboto. Uprava tedna je obiske razdelila, da ne bo na en dan prevelikega navala, obenem pa si je zagotovila celo vrsto lepih kulturnih filmov, ki jih bodo prikazovali mladini. Koliko otrok bo to pot šele prvič videlo film! Kdo jim ne bi privoščil veselja.
Na veseličnem prostoru bo velika gnječa. Kar 6 vrtiljakov se poteguje za sodelovanje na veselem delu Prekmurskega tedna. Prostora je malo, pa se bodo mogoče vrteli v dveh ali treh nadstropjih. Bomo videli! Glavno je, da ne bo zmanjkalo prostora za strelišče, ki se tudi obeta skupaj z velikim toboganom.
Prekmurski teden bodo zaključili gasilci z veliko župno vajo, ki bo v nedeljo, 25. t. m. dopoldne, in pa poborniki sinjega sporta z letalskim mitingom, ki bo prava atrakcija za Prekmurje.
Naša javnost z zanimanjem spremlja priprave za gospodarsko in kulturno manifestacijo Prekmurja ob 20 letnici priključitve k Jugoslaviji. Prekmurski teden bo oficielno otvorjen v soboto, 17. t. m. ob 10. Otvoril ga bo z nagovorom ban dr. Natlačen, ki se bo kasneje udeležil tudi svečane seje občinskega odbora občine Murske Sobote.
Delo sokolst va pri nacionalnem preporodu
Prekmurja
Mariborski Sokoli k proslavi 20 letnice osvoboditve
v Murski Soboti
Maribor, 14. junija
Mariborska sokolska župa poziva vse svoje pripadnike na svoj letošnji župni zlet v Murski Soboti. Mariborski Sokoli se pri-družino svečani proslavi 20-letnice osvoboditve našega Prekmurja in njegove vklju Čitve v okvir svobodne Jugoslavije. V nedeljo 18. junija se zbero vsi Sokoli na tej naši najsevernejši meji v prijazni Murski Soboti, kjer bomo skupno z vsemi tamkajšnjimi Sokoli in narodno zavednimi Prek-murci praznovali pomembni jubilej. Na tej zemlji, ki je bila stoletja bičana in teptana in ki je doprinesla k našemu skupnemu osvobojenju dobršen del žrtev, bodo Sokoli razpeli svoja krila. Izmozgani in vseh duševnih ter gmotnih dobrin oropani prekmurski rad ni klonil v preteklosti. Krepko se je upiral vsakemu potujčevanju. Iz prekmurske zemlje so zrastli možje, ki so naš živelj bodrili in ga budili k narodni zavesti ter z mnogimi akcijami omilili bedo in pomanjkanje tako gosto naseljenega ljudstva. Današnja prekmurska mladina tekmuje med seboj v delu za blagor svojega rodu in naše narodne skupnosti.
Ubožno, a dobro prekmursko ljudstvo zasluži v polni meri, da ga ob dvajsetletnici obiščemo, da se z njim še tesneje povežemo ter da podpremo vse njegove težnje po čim prejšnjem zboljšanju njegovih razmer.
V zgodovini narodnega preporoda si je sokolstvo, ki je razpredlo mrežo svojih organizacij in Čet tja do zadnjih naselij ob madžarsko-jugoslovenski meji, steklo velike zasluge. V sklopu z ostalimi narodno-obrambnimi in kulturnimi organizacijami je zaoralo ledino našega Prekmurja. Ko so prvi sokolski delavci v tej izmučeni prekmurski zemlji sejali sokolsko seme, se niso strašili ne truda, ne naporov in ne žrtev. Krepko so prijeli za delo in šli preko vseh zaprek. Odstranili so duh tuje navlake in ga nadomestili s pravim narodnim ponosom in bratsko slovansko ljubeznijo. Sokolsko seme je, kakor povsod drugod, tudi tu bohotno vzklilo in rodilo sto-teren sad. Današnji sok. delavci, ki se dobro zavedajo svojih nalog, so z vztrajnostjo in odločnostjo na delu za dobro naroda in domovine. Ob letošnjem sokolskem žup-nem zletu v Murski Soboti nam bodo prek-
murski Sokoli pokazali sadove svojega truda in dela.
V pogledu duhovnega in nacionalnega preporoda našega Prekmurja je tudi sokolstvo prispevalo svoj dobršen, če že ne največji delež. Danes lahko mirne duše trdimo, da je Prekmurje duhovno in nacionalno prekvašeno ter strnjeno v našo ju-goslovensko in slovansko skupnostjo. Bajka o nekem posebnem vendskem narodu, ki naj bi ne imel nobene skupnosti z nami, se je sama po sebi razblinila v nič. Prek-murci se danes zavedajo, da so del velike slovanske družine in da je njihova bodočnost samo v Jugoslaviji.
Bratje in sestre! Uprimo oči v Prekmurje, ki nas pričakuje. Prekmurje vas kliče! Domovina kneza Koclja vam pripravlja svečan sprejem. Sokolske množice se morajo zgrniti v Mursko Soboto. V ljubezni do prekmurske zemlje in njenih ljudi, ki so nam pri srcu, si bomo Sokoli 18. t. m. segli v roke in prisegli, da bomo v Tyr-ševem duhu slovanskega bratstva in ljubezni ostali na vseh branikih naše jugo-slovenske zemlje.
Mariborskemu sokolst vu!
V nedeljo 18. t. m. bo v Murski Soboti župni zlet marib. sokolske župe. ki ie kot največja in najvažnejša javna sokolska manifestacija naše župe obvezen za vse članstvo. Zaradi tega poziva matični Sokol vse članstvo, da se zleta zanesljivo in v polnem številu udeleži in sicer ime-jitelji krojev v slavnostnem kroju, ostali pa v civilu s članskim znakom. Članstvo
se opozarja, da bo na tem zletu pregled krojev vseh tistih, ki se nameravajo udeležiti zleta v Sofiji. Kdor se ne udeleži župnega zleta v slavnostnem kroju, temu ne bo dovoljeno potovanje na zlet v Sofijo. Prepričani smo, da se vsi zavedate važnosti zleta v teh časih v našem obmejnem Prekmurju. Kdor izostane, je grešil proti sokolski in splošni narodni stvari. Odhod posebnega vlaka iz Maribora je ob 4. uri zjutraj. Odhod posebnega vlaka iz Murske Sobote ob 20. uri.
Mariborske in okoliške novice
— žensko društvo vabi vse članice in vse žene, ki so voljne sodelovati na širšem sestanku 16. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Podal se bo pregled 20-letnega dela ter razvil program za bodoče. Prosimo polnoštevilne udeležbe.
— Smrtna kosa. Na Pobrežju je umrla zasebnica Antonija Lipnik, stanujoča na Tržaški 5, stara 60 let. žalujočim nase iskreno sožalje.
— Iz davkarije. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Na osnovi zadnjega odstavka čl. 2. pravilnika o ^zamenjavi obveznic 2 in pol odstotka drž. loterijske rente za vojno škodo se bo vršila zamenjava obveznic stare emisije tega posojila za obveznice nove emisije le do 31. julija t. 1. Od tega dne dalje izgubijo obveznice stare emisije pravico do zamenjave in ne bodo zaradi tega več predstavljale nobe_ ne vrednosti.
_ Is francoskega krožka. V soboto 17.
junija bo posetil Francoski krožek v Mariboru g. G. Remerand, francoski konzul v Ljubljani, s svojo družino. Prisostvoval bo zaključnim slavnostim otroških tečajev v Vesni ob 16.30. Odbor vabi vse prijatelje Francije, zlasti pa starše otrok, ki ae učijo ali ki se bodo učili francoščine, naj se udeležijo te slavnosti in izkažejo na ta način dragim gostom svoje veselje nad njihovim obiskom. Vstopnine ne bo.
_ Nočno lekarniško službo imata tekočI teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu in Remsova lekar. na pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove ter Meljske ceste.
_V mestnem vojaškem uradu soba št.
4 ao razvidni vsi pogoji za aprejem gojen.
cev v nižjo šolo vojne akademije ter nižjo šolo intendantske akademije v Beogradu.
— Izpit za pooblaščenega strojnega in-ženjerja je napravil v Beogradu inž. Boris Kocijančič iz Maribora.
— Tihotapski poMI. Pri št. IIju so zalotiti finančni organi Ivana F., ko je hotel s polnim nahrbtnikom preko meje. V nahrbtniku, ki so mu ga zaplenili, so bili kresilni kamenčki, igralne karte, saharin, vžigalniki in drugi tihotapski predmeti. Ivana F. Čaka precej huda kazen.
— Zaradi nalivov v gornjem dravskem toku je pričela Drava včeraj naraščati. Na svoji površini je nosila les in vejevje, vendar pa v mnogo manjši količini, kakor ob priliki nedavnih nalivov in poplav.
— GremUalno hišo popravljajo. Tukajšnja stavbna tvrdka inž. Jelene & inž. Slajmer je pričela s popravilom gremijai-ne hiše v Vetrinjski ulici. Okna dobijo nove okvire, fasado pa bodo na novo pre_ pleskali.
— Mariborske društvene novice. Jutri ob 20. bo v dvorani Ljudske univerze š r-ši sestanek ženskega društva, na katerem bo določen progTam za bodoče delovanje.
— Izrop&im trgovina. Se neizsledeni zlikovci so ee vtihotapili v trgovino Jos.'pa Fenka v Dolnji Počehovi. Odnesli ao jest-vine, pisalni stroj in druge predmete ter nekaj gotovine.
— Pogorela je domačija, v Majšpergu je zgorela domačija posestnika Ivana Jarica, fikoda znaša okeli 30.000 din.
— Raabito rodno blagajno so našli. Poročali amo že o vlomu, ki je bil izvršen prejšnji me^ec pri mehaniku Ivanu Kranj-
cu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Tedaj ao mu omesti rodno blagajno, v kateri je buo gotovine za 1000 din in Iragoceni-dokumenti. Sedaj pa je našla neka ženska blagajno na njivi. Blagajna je bila m silo odprta. V njej so bul vsi dokumenti, denarja pa nič.
— Čigave so dragoceno* ti ? Pri nekih ciganih so našli razne dragocenosti, ki potekajo oči vidno od tatvina Eventualno prizadeti naj se javijo pri policiji.
— Ob meji g°ri. v Lutvercih je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Ivana Sedala, ki je oškodovan za 25.000 din.
— Strela zanetila pož*rf ki je upepe-lil domačijo posestnika Alojzija Marina v Lovrencanih Marin je oškodovan za okoli 25.000 din.
— Razne drobne. 44letni pomožni delavec Peter Crerne je padel s kolesa in dobil težke poškodbe na ramah. — 32letni ključavničar Ferdo Grebene je padel preko stopnišča in si zlomil levo nogo. — Pri zlaganju desk. se je ponesrečil ooletni kmečki dninar Jože Pavlin, ki je obležal pod kupom de sik z zlomljeno desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v bolnici. — Na križišču Meljske ceste in Trstenjakove ulice sta trčila osebni in tovorni avtomobil. Prvega je .šofiral kontrolor OTJZD Martin TJlaga, drugega pa Vojteh Vendramin. Sreča v nesreči je, da karambol ni zahteval človeških žrtev in tudi ni bil nihče poškodovan, pač pa sta obe vozili precej poškodovani, v bližini železniškega motu je skočila mlajša ženska v Dravo, pa so jo nekateri pasantje potegnili iz dravskega valov ja.
— Predstojništvo mestne policije v M**-r»b©ru opozarja ponovno spričo Številnih karambolov v zadnjem času, da se je treba na križiščih ravnati po obstoječih ce-stnopolicijskih predpisih. Na križiščih morajo vozila zmanjšati brzino na 6 km. Prednost ima vozilo, ki prihaja z desne strani. Prav tako je prepovedano postajanje vozil na križišč h ter za cestnimi vogali ali pred njimi v razdalji 10 m.
— Mariborske šahovske n°vlce. Dne 3. julija je začetek šahovskega turnirja za prvenstvo mesta Maribora, ki ga priredi SK Železničar. Propozicije, po katerih se bo vršil turnir, bodo pravočasno objavljene.
— Naraščajoča brezp°selnost v tekstilni industriji. V Delavski zbornici je bil
redni občni zbor mariborske podružnice splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije. Predsednik Kokol je v svojem poročilu navajal, da je gospodarski položaj mariborskega delavstva izredno slab in da narašča brezposelnost v tekstilni industriji. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor Kokol, Letonja, Vardar, Katarina Rodo-šek, Greta Krampi, Barbek, Auer, Vešli-gaj in Belak.
— Poučno delo. Pozornost in priznanje je zbudila knjiga pod naslovom 3> Slovensko ozemlje«. Spisala jo je znana mariborska publicistka in kulturna delavka učiteljica Milica Stupanova. Na svojski način je obdelala obsežno snov in se pri tem ozirala prvenstveno na otrokovo stališče. Snov je namreč razporedila v obliki potovanj, vendar pa le v splošnem okviru. S tem se je hotela avtorica obvarovati ša-blonskega podajanja ter razporedbe snovi. Ob zaključku vsakega poglavja je poseben dodatek »za vajo in potrditev«, ki predstavlja stik z drugimi predmeti, kakor na primer s književnostjo, zgodovino in tako dalje. Svoj zemljepisni pregled, ki je namenjen učiteljrtvu, pričenja avtorica z Mariborom in zaključuje z Belo Krajino. Sledi opis slovenskega ozemlja v Italiji, Nemčiji in Madžarski. Zaključna poglavja se nanašajo na ponavljalne vaje .slovenske izseljence, značaj slovenskega ozemlja in njegovega prebivalstva ter na mejo slovenskega ozemlja nekdaj in danes. Poučna knjiga je zamišljena kot priročnik za naše učiteljstvo. Temu namenu služi odlično.
— Z Dravskega polja. V Račičevo gostilno v Hočah so se skušali vtihotapiti neznani zlikovci, ki pa so imeli smolo. Ko so se hoteli namreč splaziti skozi okno v gostilniško sobo, so se prevrnili stoli, ki jih je lastnik gostilne postavil za vsak primer k vratom in cknom. Ropot je prebudil domače, nakar so jo zlikovci odku. rili v noč. Orožniki so jim že na sledu. — Posestniku Antonu Vodeniku iz Hoč je izginilo kolo, sedaj pa ga je našel grobar na pokopališču. Manjkalo je biciklu le prednje kolo. — Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju so hoteli domači fantje na nedeljski framski sokolski zlet. Pripravili so si lepo okrašen voz. ki so ga pa preko noči pomazali dobro znani zlikovci z blatom. Orožniki so takoj ubrali pravo sled ter izsledili krivce, ki se bodo morali za. radi tega zagovarjati. — Ljudstvo okoli Rač je bilo zaradi nedeljske nesreče pri Racah, ki je zahtevala življenje mlade žene rn vzorne matere Ane Zimove, tako razburjeno, da bi se bilo tistim mladeničem na tovornem avtomobilu slabo god^o. če bi ne prispeli pravočasno orožniki, ki so jih obvarovali pred neprijetnimi pcsredicami. Bilo je sicer nesrečno naključje, ki bi se pa nikdar ne pripetilo, če bi mladeniči upoštevali obstoječe predpise glede prepovedi prevažanja oseb na tovornih av. tomobilih.
— Prager»ke novice. Končno po vendar odobrili kredit za razsvetljavo prager^ke poti, ki doslej še ni bila razsvetljena. Pra-gerčani upamo, da bodo dela čim preje izvedena.
— Studence novic«. Dograjena je nova st?^cvanjska hiša. ki jo je zerradilo mari-bOTSko podporr.o društvo železniških delavcev. V n~vi hi§: je 12 tanovani. 7i Studence predstavlja nova. lepa stavba pomembno pridobitev. Društvo ^amo pa je pokazMo z gradnjo nove hir^e prakt:čen smlse' "eš^vanjr še zmerom perečega stane Teniškega problema.
Pesniška dolina tretjič pod vodo
Žal—t— pogled mm polja in travnike
i varstvi—
Maribor, 14. junija Neprekinjeno deževje je spet napolnilo struge naših potokov in voda. Danes popoldne je ves čas deževalo, mestoma je lilo kakor iz škafa. Vmes se je čulo tudi grmenje. Drava narašča, na njeni motni površini plavajo kosi lesa V okolici se je vodovje stekalo v potoke, ki so drli preko cest in stez.
Najbolj izpostavljena nevarnosti poplave je spet naša nesrečna Pesniška dolina,
katere prebivalstvo postane ob vsakem večjem deževju žrtev avoječasne napačne in sedanje prepočasne regulacije. Zaradi novih nalivov in novega deževja je Pesnica spet narasla in je na nekaterih mestih v kratkem presledku že tretjič preplavila bližnje njive in travnika Kmetsko ljudstvo je obupano, saj so že skoraj popolnoma uničeni sadovi pridnega In skrbnega poljskega dela.
Nadzidava gledališkega upravnega poslopja
Novi prostori za gledališko pevsko dvorano
Maribor, 14. junija Te dni bodo pričeli z nadzidavo gledališkega upravnega poslopja v Slovenski ulici. Mariborska mestna občina je že dala na razpolago potrebno množino stare opeke. Ves teden so čistili podstrešje gledališkega upravnega poslopja, kjer je bilo za cele vozove nakopičenega starega, zanimivega materiala. Sedaj bodo pričeli z odstranjevanjem ostrešja, da bodo lahko pritlični hiši nadzidali nadstropje.
Kakor znano je morala gledališka uprava odstopiti študijski knjižnici pevsko dvorano v prvem nadstropju kazinskega poslop-
ja. V pevski dvorani so bile vaje solistov ter zbora Sedaj pa dobi gledališče svojo pevsko dvorano v nadzidanem nadstropju gledališkega upravnega poslopja. Zraven bo tudi sprejemnica g. upravnika. Razen tega bodo zazidali h gledališkemu upravnemu poslopju tudi prizidek, ki bo spajal upravno poslopje s samim gledališčem. Na ta način bo vpostavljena neposredna zveza med obema poslopjema, ki je doslej ni bilo.
Stavbna dela bodo končana že s koncem julija, tako da se bodo vaje za novo sezono lahko pravočasno in nemoteno pričele.
Nova mestna tržnica ne bo na Vo jašniškem
trgu
Novi načrti? — Skličite anketo mariborskih gospodinj
Maribor, 14. junija Komunalna politika počiva. Smo v sezoni počitnic in dopustov. Mestni župan je odpotoval na enomesečni redni dopust. Ni torej pričakovati v občinski politiki nobenih posebnih pobud. Ko takole razmišljamo o raznih komunalnih vprašanjih, četudi je že nastopila sezona počitnic, je slej ko prej odprto vprašanje nove mestne tržnice. Iz krogov mariborskih gospodinj, ki so pri tem nedvomno najbolj prizadete, smo prejeli sledeče vrstice:
»Podoba je, da so merodajni gospodje na našem magistratu vendarle spoznali, da ni pametno pospeševati izvedbo znanega načrta nove mestne tržnice, ki naj bi se uredila na kompleksu stare dravske vojašnice, šlo bi 15 milijonov dinarjev, za katere bi nam bilo nekoč najbrže žal. Mariborske gospodinje, ki jim gre v tem oziru prva beseda, pa bi bile na vekov veke nezadovoljne. Vsak pameten človek, ki pazno sledi razvojni smeri Maribora ter njegove periferije, mora po vseh zakonih logike ter preudarne premišljenosti spoznati, da takšen načrt ne bi ustrezal.
Kakor je hvalevredno, da niso pričeli z gradnjo nove mestne tržnice, kakor so lani napovedovali, tako je na drugi strani jasno, da ne more sedanji tržni provizorij trajati še leta in leta. Kdor ima vsak dan priliko opazovati, kako je to tržno stanje
• primitivno, kako se tržno življenje, nakup I in prodaja, razvijata v skrajno nesodobnih, nehigieničnih prilikah, se mora čuditi, kako je možno takšno nemogoče stanje v obmejnem mestu, kjer se dan na dan pojavljajo na trgu tujci, ki so sicer zelo zadovoljni z nizkimi cenami na našem trgu, ki pa se ne morejo načuditi primitivnemu stanju naših tržnih prilik. V hlatu in prahu se razvija to življenje, provizorij traja že drugo leto, četudi so zatrjevali, da se bo problem rešil takoj po izvršeni regulaciji Glavnega trga,
ehije se, da izdelujejo pri mestnem gradbenem uradu neke nove načrte, ki naj upoštevajo želje širše mariborske javnosti, ki je odločno proti sedanjemu načrtu, želja mariborskih gospodinj je, da bi se pred dokončnimi sklepi sklicala posebna anketa, na kateri naj pridejo do besede tudi predstavnice našega ženstva, naših ženskih društev, Zveze gospodinj in neorganiziranih mariborskih in okoliških gospodinj sploh.
Naše mnenje pa je, da je bila storjena neodpustljiva napaka, ker se ni rezerviral za ureditev nove mestne tržnice tisti idealni prostor na Glavnem trgu med Ber-govo palačo in državnim mostom, kjer bi se lahko s padajočimi terasami proti Dravi uredila moderna tržnica, na katero bi bil Maribor lahko ponosen«.
Junijska reportaža iz Slovenskih goric
Maribor, 14. junija Po pravilu, da je baje mesec maj nekak privilegiran mesec za podvige z vsemi ljubljenskimi sladkostmi, moram v mesecu juniju ugotoviti, da je bil maj tako solzav kakor hrepeneče device Koprnele v tem času ...
Prav tedaj, ko so začeli skrbni vino. gradniki po naših goricah skupno s svojimi viničarji z neko ganljivo ljubeznijo kopati skrbno posteljico za žlahtno vin_ sko trsnico, je nenadno po solčnih dneh in jasnih nočeh pribesnela v spremstvu copernic neslutena nevihta, ki je prinesla mnogo zla našim vinogradom, kjer so bili popki na tem, da se razpočijo v duhteče cvetje.
Potem pa so nastale še druge neugodnosti. Na strmih legah nastali plazovi so odnesli več mladih sadik. Skrbne in delavne roke so vse poravile za praznik cvetja
opojne trte, ki razširja svoj aromatični vonj po valovitih goricah.
Po slovenjegor. vinogradih je velik vrvež: kop, vezanje, prvo škropljenje, okopavanje, borba proti peronospori, ki letos nevarno preti, potem pa se druge razne skrbi. Prognoza o bodočem pridelku pa je zgoij ugibanje. Vmes so še junij, juh j in avgust, torej meseci, ko preti toča in grozi suša.
Zanimiva pa je »borza vina« za stare zaloge. Lažja vina so po 3.50 do 4, sred. nja vina 4 do 5, specialni ljutomerčan in pekrčan od 5 do 6.50 din.
Pesimisti gojijo optimistične nade. Podobni so onim, ki stavijo v razredno lote. rijo pod geslom >brez upa zmage« ah pa onim, ki kupijo na primer na kaki velikopotezni tomboli z izposojenim denarjem 20 kart, pa dobijo potem zavitek — Kned-povega ječmena. Julij Pika.
Zgodovinske najdbe in njihov pomen
delavska politika« št. 68 poroča: Zadnje čase so v Mariboru in okolici naleteli na številne zgodovinske najdbe, med dru-djm tudi na staro luteransko pokopališče, na katerem so našli kovinaste kn-te in v njih dobro ohranjena okostja, da celo obleko itd. Vse izkopanine so prenesli v muzej in listi so mnogo p;sali o tem. poudarjajoč velik p:men teh najdb za zgodovino našega mesta itd. če s; pa stvar nekoliko podrobneje ogledamo, pridemo do nekoliko drugačnih zaključkov kot pa prihajajo nekaternik! pri površni oceni takih najdb in izkopanin. Te izkepanine nam odkrivajo zgodovino samo vrhnje plasti prebivalstva, ki ie živelo v našem mestu in okolici, pet'čnike, ki so si privoščili lahko luksuz v življenju in luk uz po smrti — bakrene krste, v katerih se je ohranilo njihovo ckostje današnjemu rodu. Ako raziskujemo zgodovino samo na podlagi teh najdb, bomo prišli do zelo neljubih zaključ kov tudi za narodno zgodovino našega mesta in okolice. Našli bomo, da so tod stenovali .t:mi drugoredci in kdor hoče to še p:scbej dokazati, bo povabil tega ali
onega v naš muzej in mu na takih primerih dokazal, kakšna je bila narodna preteklost Maribora. Mi pa vemo, da je poleg teh maloštevilnih srečnikov prebivala tudi v tedanjih časih raja, ki je tvorila največji del prebivalstva, raja, ki ni imela kaj dobrega v življenju, kaj šele, da bi bila zmogla za bakrene krste a U spomenike po smrti. Ta raja je živela in umirala, ne da bi ostala od nje najmanjša sled. To je prav tako, kot da bi hoteli čez nekoliko stoletij preiskovati zgodovino naše dobe na podlagi grobnic in spomenikov. Tudi tedaj bi prišli do istih zaključkov, kot prihajamo danes, ako si ogledujemo krste in grobnice ter spomenike iz prejšnjih stoletij. Na isti način se navadno tudi piše zgodovina sploh, iz katere potem štrle do neba posamezne osebnosti, čijih bogastvo je preprečilo, da bi bil spomin na nje zamrl, med tem ko so tvorci zgodovine sprhneli brez sledu, njih delo, ki so ga izvršili, pa se ne da več analizirati. Važno je torej, da muzej ne postane lažno ogledalo zgodovine ln zgodovinskega razvoja.
Mariborski sport
Mariborski klubi ISSK Maribor, SKRa-pid in SK železničar priredijo pod pokroviteljstvom olimpijskega odbora v Mari. boru dne 18. junija t. 1. na igriščih ISSK Maribora propagandni olimpijski teniški turnir.
Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani člani mariborskih klubov Tekmuje se le v singlu konkurenci gospodov. Igra se največ tri sete, se ti na prednostni game s. Zmagovalec turnirja dobi naslov »Olimpijski prvak Maribora 1930« in častno plaketo olimpijskega odbora. Drugo in tretje plasirani prejmejo častne diplome olimpijskega odbora. Prijave je treba preko klubov oddati vodji turnirja g. Srečku Voglarju na igrišču ISSK Maribora do najkasneje v soboto, dne 17. t. m. do 19. ure. kebanje bo v soboto, dne 17. t m. ob 19.30 na igrišču ISSK Maribora. Prijavnine ni. Prijavljene! dajo žoge zrn igro sami na razpolago ter so obvezani izvrševati sodniško funkcijo. Igra se po pravilih in pravilnikih Jugoslov enakega teniškega saveza v Zagrebu.
Pričetek tekmovanja bo točno ob 8. uri ter morajo takrat biti vsi tekmovalci na mestu. Kogar pravočasno ne ho. bo črtan. Glede Žog se vsakokratna nasprotnika med seboj sporazumeta, v primeru neso. glasja odloča vodja turnirja. Vrhovni sod. nik turnirja je g. ravnatelj Josip Babic
e
Mariborski klubi. Motoklub »Maribor«, motosekcija KK »Perun« in motoklub »Po_ horje« se bodo korporativno udeležili propagandne olimpijske vožnje, ki jo priredi Jugoslov. touring-klub, podružnica Maribor v Mursko Soboto v nedeljo 18. junija na »Prekmurski teden«. Ta manifestacija naših agilnih motociklistov bo nedvomno mnogo doprinesla k popularizaciji moto. cik listič ne ga sporta v našem lepem Prekmurju. Prijave za vožnjo sprejemajo vod. stva posameznih klubov za svoje člane, za ostale pa tajništvo Ju gosi. touring-kluba, podr. Maribor, Trg svobode.grad.
POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM