Cena obeh delov i gl. 30 kr. IM - DltOK&t# VIII. Mehanika trdnih teles. §. 102. Gib (Beivcgung). Mir (Buhe), Mehanika. Iz- podmaknemo li podloženemu telesu podlago, pada telo vsikdav vertikalno proti zemlji. Udarimo li ob kroglo, ležečo na glad¬ it oj podlagi, giblje se krogla. Približamo li magnetno konico železnej pilovini, giblje se pilovina proti konici. Približamo li električno stekleno palico lahkim telesom, privlači ja palica. Y navedenih primerih telesa izpreminajo mesta, v katerih bivajo; a ne sama ob sebi, ampak vsled vnanjih vzrokov. Tako je težnost (Schiverkraft), rekše: sila, s katero privlačuje zemlja telesa proti svojemu središču, vzrok giba pri padu; udar pri gibu krogle; magnetizem pri gibu železne pilovine proti mag- netnej konici, eliktrika pa pri gibu teles proti električnej palici. Izpreminajo li telesa mesta, katera zajemajo, pravimo o te¬ lesih , da se gibljejo. Gib zovemo tedaj izpremeno mesta , katero zajema telo. Telesa so tedaj g i h n a ali pr e m i c n a (leiveg- lich ), ali imajo svojstvo g ib no st i (Beiveglichkeit). Narobe pa pravimo o telesih, da mirujejo, aleo ostajajo na mestih, katera zajemajo. Vzrok giba so sile. Gib, kakor tudi mir, jo vodno odnosen ali relativen. Popolnega ali absolutnega giba ali mira ni. Tako so hiše in drevesa v miru proti zemelj¬ skemu površju ali proti bližnjim goram; a vendar no mirujejo popolnoma. Hiše in drevesa vrte so namreč okoli zemeljsko osi' tor so gibljejo ob jed- nem sb zemljo vred okoli solnca. Telo, na katero delujejo sile, se giblje ali pa miruje. Uči n sil je tedaj gib ali pa mir. Miruje li telo, na katero de¬ lujejo sile, izvestno je, da se uničujejo sile v tem slučaji v svo¬ jem delovanji. O silah pravimo, da si drže ravnotežje (die Krdfte halten sich das Gleichgeivicht); o telesu pa, da biva ali da je v ravnotežji (der Korper befindet sich im Gleichgeivichte). — 92 — Dve jednaki sili, delujoči v nasprotno mer, držita si vedno ravnotežje. Držita li si narobe dve sili ravnotežje, izvajamo, da sta jednako jaki, in da delujeta v nasprotno mer. Nauk o rav¬ notežji sil zovemo statik o, nauk o gibu pa d i n a m i k o. Statiko in dinamiko skupaj zovemo m e li a n i k o. §. 103. Raviiomerni gib (gleichfbrini ge Betvegung). Pre¬ hodi li gibajoče se telo v prvej sekundi svojega giba 10 m, v drugej zopet 10/«, v tretjej in v vsakoj naslednjej sekundi rav¬ no toliko, tedaj pravimo o telesu, da se giblje ravnomerno (gleichfbrmig); gib pa zovemo ravno mer en gib. Konica minutnega kazalca prehodi v vsakej minuti šestdeseti del krož¬ il i c e (Kreislinie), katero opiše pri svojem gibu. Gib kazalčeve konice je torej ravnomeren. Ravnomerni gib je tedaj tak gib , pri katerem prehodi tel6 v jednakih časih vedno jednako velike poti. Velečino poti, katero prehodi telo v jednej sekundi pri ravnomernem gibu , zovemo brzino (Geschivindigkeit = celeritas) giba, in ta je piri ravnomernem gibu stalna ali nepremenljiva (constanc = unverdnderličh). Prehodi li telo pri ravnomernem gibu v jednej sekundi 10 m, potem meri v 2, 3, 4, 5 ... . sekundah prehojena pot 2.10, 3.10, 4.10, 5.10 .... metrov. Pri- ravnomernem gibu je tedaj v določenem času prehojena pot jednaka produktu brzine in časa, katerega potrebuje telo, da prehodi to pot. Cas izraz ujemo v sekundah, brzlno pa v metrih, v decimetrih i. t. d. Zaznamujemo li brzino s črko c (celeritas), čas giba s črko t (tempus) in v tem času prehojeno pot s črko s (spatium), po¬ tem izrazujemo navedeno pravilo z jednačbo : s ==» c. t . . . . 1.) Iz jednačbe i.) sledi: s s 0 = ~jT • ■ • • ’ * = c. 3 0 Gib je tedaj ravnomeren, ako se giblje telo jedino vsled vztrajno¬ sti (Tragheit). Zvezdni utrinki (Sternschnuppen) imajo poprečno brzino 65 km. Zemljina brzina meri pri gibu okoli solnca načrez 30-8 km. Orel preleti v zraku pri najbržem letu 32 M v sekundi; polž pa preleze pri najhitrejšem gibu samo 1'1 mm v sekundi. Največja brzina izstreljene kroglo meri pri puškah 450/)/, pri topovih pa do 800?//. Koliko časa potrebuje polž, da preleze lm visok plot, ako se giblje z brzino M mm? Koliko meri pot, katero preteče brzovlak v 5 minutah, ako se giblje ravnomerno z brzi¬ no 60 m ? §. 104. O gibu v obče. Pri vsakem gibu treba se je ozirati na naslednjo glavne reči, namreč: na gib Ivo (das Be- megliche), 2.) na mer giba (Betvcgungsrichtung), 3.) na po¬ dobo tira ali poti (Form der Baltu), 4.) na hrži n o in 5.) na vzrok giba, t. j. gibajoče sile. 1. ) Gibivo je to, kar so giblje. Navadno je giblvo telo; a pogosto opazujemo gib tako zvane tv ar n e ali material¬ ne točke (materieller Punkt), t. j. neskončno majhnega delka tvarino, in to zato, da izvajamo laglje zakone giba. 2. ) Mer giba je prema, ob katerej se gibivo giblje ali vsaj teži gibati. 3. ) Bo d ob a tira ali poti. Ako bi puščala tvarna točka pri svojem gibu sled za seboj, kakor n. pr. svinčnikova konica pri risanji črt, nastala bi črta. To črto, katero je napi¬ sala tvarna točka pri svojem gibu, zovemo nje tir ali pot. Tir je premočrten, ako se giblje gibivo vedno v jedno in isto mer, kakor n. pr. prosto padajoče telo, ali pa krivočrten, ako izpre- mina gibivo neprestano mer giba, kakor n. pr. konice urnih ka¬ zalcev, ali naša zemlja, gibajo se okoli solnca. Potegnemo li pri krivočrtnem gibu tangento v točki tira, kjer gibivo ravno biva, kaže nam ta tangenta mer giba v tej točki. Ako so tiri posamičnih delkov gibajočega se telesa moj seboj vzporedni, kakor n. pr. pri prostem padu, zovemo gib posto¬ pen ali progresiven (fortschreitende oder progrcssive Bewe- gung). Giblje li se pa telo okoli kake preme, kakor n. pr. urni kazalci okoli svojih oslj, tedaj zovemo gib obrten gib ali vrtež (drehende oder roticrende Beioegang). Premo, okoli ka¬ tere se giblje telo pri obrtnem gibu, imenujemo v vtičnico (Drehungsachse) ali os (Achse). 4. ) Brzina giba jo nepremenljiva ali pa premcnljiva. V prvem slučaji prehodi gibivo vjodnakih časih vedno jednako dolge poti, v drugem pa no. Prvi gib zovemo ravno m er en, drugi pa ra s n o m er en (ungleichfdrmig ). Železniški vlak ne preteče v jednakih časih vedno takisto dolgih poti. Gib želez¬ niškega vlaka je tedaj raznomeren. Pri raznomernem gibu ne moremo govoriti o brzlni splošno, ampak o onej brzlni, katero ima gibivo v določenej točki tira ali koncem kacega časa, n. pr. koncem prve, druge .... sekunde. Mera te brzlnc je dolgost one poti, katero bi gibivo prehodilo, ako bi se gibalo od te toč- - 94 — ko naprej ali po preteku tega časa j edino pod vplivom vztraj¬ nosti. 5 ) Pri vsakem' gibu treba se je ozirati konečno na vzrok giba, t. j. na sile. §• 105. Sile. Težnost, napetost plinavih teles, magneti¬ zem, elektrika, krčnost (Contradionskraft) človeških in živalskih mišic i. t. d. so sile. Vse te sile opazujemo na telesih. Sile niso tedaj nikoli same ob sebi, ampak so zvezane s tvarino neločljivo. Kjer silo delujejo, tam je tudi telo, od ko- jega sila izvira. Pri silah se nam je ozirati na trojno, namreč : 1. ) na p r ij e m al is c e sile (Angriffspunkb der Kraft), 2.) na mer sile (Richtung der Kraft) in 3.) na jakost sile (In - tensitiit oder Starke der Kraft). a. ) Pri jemali s če sile je ona točka, na katero deluje sila neposredno. b. ) Premo, v katerej giblje sila prijemališče ali je vsaj teži gibati, zovemo mer sile. Prijemališče loži tedaj vedno v silinej meri in se sme vsled tega preložiti v tej meri v vsako točko, katera je s telesom nepretrgljivo zvezana, ne da bi se s tem delovanje sile najmanj izpremonilo. Ako je nepremično prijemališče sile, ali kaka druga telesova točka, ležeča v meri sile, tedaj ne more gibati sila telesa nikakor. c) Jakost sil sodimo po njih učinili. Učini si! so pa različni. Hočemo li tedaj primerjati sile glede jakosti moj se¬ boj, treba se nam je ozirati na njih istovrstno učine. Navadno se oziramo pri merjenji sil na te g {Zug) ali na tlak {Pručk), kateri provzročujejo sile v svojo mer; ali pa na brzino, katero podele sile čisto določenej gromadi, ako delujejo na-njo jedno sekundo Merimo li sile na prvi način, tedaj nam je merna jedinica ona sila, katera provzročuje v svojo mer isti tlak ali teg, kakor jeden kilogram v vertikalno mer. Sila meri tedaj 2, 3, 4, 5 . . . kilogramov, ako tlači ali vleče v svojo mer tako jako, kakor 2, 3, 4, 5 . . . kilogramov v vertikalno mer. Kako merimo sile na drugi način, o tem pozneje. Sile predočujemo s premami. Pomenja li nam n. pr. 1 cm dolga prema silino jedinico, potem nam znači 2, 3, 4, 5, . . . krat daljša prema 2, 3, 4, 5 . . . krat jačjo silo. Predočevanje sil s premami ima to dobro, da zaznamenujemo lahko na teh premah Pod. 58. — 95 — vso ono, na kar so nam je pri silah ozirati. Tako je A (Pod. 58) prijcmališee silo P, strelica na premi , nam kaže nje mer, dolgost preme nam pa z,niči, da meri sila P 2 kg. Silo so stalno ali pa p r e m e n Ij iv c sile (constan- te oder variable Kraff.e). Prve so take, katere no izprcininajo svoje jakosti mej delovanjem; dtugo pa take, katere delujejo zdaj jačje, zdaj slabšo. §. 106. Padni,ja ali padui stroj (Fallmaschine) (Pod. 59) jo zložen z dveh precej visokih, lesenih stebrov A in B , od Pod. 59 , kojih jo B razdeljen na jednakc dele, n. pr. na centimetre Steber A nosi okole horizontalne osi vrtljivo, jako lahko kolce, škripec (Ilolle) zvano. Kolce ima na obodu žleb za svilno vrvico, na katerej sta obešeni jednako težki ploščici a in b. Na stebru B sta 2 premični miz : ci c in d , od kojih je gornja c prodita. Z opisano pripravo, katero postavljamo pri porabi vertikalno z naravnalnimi vijaki (Sti lisah ra nbeii), v zvezi je tudi večkrat nihalo {P en del), katero bije sekundo. To pripravo zovomo po njo izumniku At iv o o d- ovo p a d ulj o. Ker sta ploščici a in b jednako težki, bivata se škripcem vred v miru. Položimo li pa zdaj majhno ''p ret ego ( Ubergeivicht ) na ploščico a, vrti se škripec na disno, ploščica a giblje se nizdol, ploščica b pa navzgor. Ta pre- tega, ki giblje sama sebe in ploščici ter vrti kolce, predstavlja nam stalno silo, ker deluje vodno jednako jako. Kot pretegi rabijo nam podolgasto medene ploščice, kateic odvzdigno pro- drta mizica, kedar pride ploščica a do njo. §. 107. Knvuomcrno pospešeni gib (gleichfdrmig he- schleunigte lieicegung). Prodrto mizico padnega stroja postavi¬ mo k črti 10 stebra B, ploščico a. s pretego izpustimo pri črti (0) razdelitve ter določimo pretego s poskusi talco , da pride plo¬ ščica a s pretego točno v jed ne j selcundi do prodrle mizice. P o sle us a). Izpustimo li ploščico a z najdeno pretego — 96 — pri črti (0), pride ploščica ravno koncem prve sekunde do pro- drte mizice, katera jej odvzdigne pretego. A po odvzdigu pre- tege ne miruje ploščica, ampak prehodi v vsakej naslednjej se¬ kundi 20 cm ali 2 dm. O tem se uverimo, ako ponavljamo opi¬ sani poskus ter postavimo neprodrto mizico pri prvem poskusu k črti BO, pri drugem k črti 50, pri tretjem k črti 70 i. t. d.— Pri prvem poskusu pride ploščica a koncem druge sekunde do neprodrto mizice, pri drugem koncem tretje sekunde, pri tretjem koncem četrte sekunde i. t. d. Grilj ploščice je tedaj po odvzdigu pretege, rekše: po od¬ stranitvi gibajoče sile, ravnomeren, in brana giba meri 2 dm. Odtod sledi: > Gib je ravnomeren, ako sc giblje gibivo jedi.no vsled vztraj¬ nosti. P o sle u s b.) Postavimo li zdaj prodrto mizico k črti 40 in izpustimo ploščico a z najdeno pretego pri črti (0), pride ploščica koncem drugo sekunde do prodrte mizice. l’o odvzdigu pretege giblje se ploščica z brzino 2.20 o« ali 4 dm. Poskus c.) Postavimo li prodrto mizico k črti 00, pride ploščica a od črte (0) do črte 90 v treh sekundah. Po odvzdigu pretege giblje se pa naprej z brzino 6 dm. Deluje li tedaj utež 1 sok., mori v tem času preh. pot 1<2 »j= ldm.l- v it “ rt v tt rt r> ti 4dm ld/n.2~' » n tt ^ tt t) v n tt n Qdl)l = 1 dvi.5~ tt tt tt ^ rt it tt tt rt tt 1 trdni 1 dltl ,4c~ i. t. d. Samo v prvej sekundi prehojena pot meri tedaj 1 dm „ „ drugej „ „ „ „ 4 dm — 1 dm = Mm „ „ tretjej „ „ „ „ 9 dm — 4 din =» 5 dm „ ,, četi tej „ „ „ „ 16 dm — 0 dni ==i 7 din Pot ploščice narašča tedaj pod vplivom najdene pretege v vsa¬ kej naslednjej sekundi za 2 dm. Tak gib, pri katerem narašča pot g Uri v a v vsakej naslednjej sekundi za isto količino , zovemo r a v n o m e r n o p o sp el e n gib. Za ravnomerno pospešeni gib imamo naslednjo zakone: 1. ) Gib je tedaj ravnomerno pospešen, ako delaje stalna sila na gibivo v mer giba. 2. ) Pot, katero prehodi gibivo v določenem času pri ravno¬ merno pospešenem gibu, jednaka je produktu v prvej sekundi pre- — 97 — hojerie poti in druge potence tega časa. Cas izrazujemo v sekun¬ dah, pot pa v metrih, v decimetrih i. t. d. 3. ) Poti, prehojene pri ravnomerno pospešenem gibu v po- jedinih sekundah , kakor slede druga drugej, rasto kakor liha šte¬ vila (ungerade Zahlen) Ako deluje najdena pretega 1 sekundo, ima ploščica kon¬ cem prve sekunde brzlno 2 din. Deluje li pa pretega 2, 3, . . . sekund, ima ploščica koncem druge sekunde brzino 4«!««, koncem tretje sekunde brzino 6 dm i. t, d. Brzina ploščice narašča tedaj pod vplivom najdene pretege v vsakej naslednjej sekundi za 2dm. 4. ) Pri ravnomerno pospešenem gibu narašča tedaj brzina v vsakej naslednjej sekundi za isto količino. Ta prirastek brzhu v jednej sekundi zovemo p o spe šb o (Besclileunigung = Accelera- tion). Pospeška meri dvojno pot prve sekunde. Zakon 2.) se glasi tedaj tudi tako-le: 5. ) Pot, katero prehodi gibivo pri ravnomerno pospešenem gibu v določenem času, jednaka je polovici pospeške, množenej z drugo potenco časa. Zaznamujemo li tedaj pospešbo s črko a (acceleration), čas s črko 1 in v tem času prehojeno pot s črko s, dobimo: L) 6. ) Brzina , katero ima gibivo pri ravnomerno pospešenem gibu koncem določenega časa, jednaka je temu času, množenemu s pospešbo. To brzino zovemo tudi konečno brzino (End- geschuindigkeit = velocitas). Zaznamujemo li tedaj konečno brzino s črko v (velocitas), s črko t pa čas, v katerem podeljuje gibajoča stalna sila to br¬ zino gibivu, imamo: v => a . t . . . . 2.) Koliko meri konečna brzina ploščico na padnem stroji, ako se gibelj 6 sekund pod vplivom najdeno pretege ? Konečna brzina mori 12 din, t. j. ploščica prehodi v sedmej in v vsakej naslednjej sekundi 12d/». Koliko meri konečna b.zina, ako se giblje telo 6 sekund ravnomerno pospešeno s pospešbo 4m? Ako se giblje telo 6 sekund ravnomerno pospešeno s pos¬ pešbo im, ima po preteku tega časa brzino 21 m, t. j. telo prehodi v sed¬ mej in v vsakej naslednjej sekundi 24 m dolgo pot, ako preneha stalna sila delovati koncem šeste sekunde in se telo giblje od tega časa naprej jedino pod vplivom vztrajnosti. §. 108. Prosti pad (freier Fali). Poskus a.) Izpustimo li v istoj višini dve krogli, n. pr. jedno železno iu jedno medeno, — 98 — ki pa nista jeclnako težki, opazujemo, da prideta krogli istočasno na tla. Poskus b.) Izpustimo li v istej višini papiren listek in kovinsko ploščico, pride ploščica poprej na tla, nogo papirni listek. Ponavljamo li ta poskus, položivši majhen papiren listek na ploščico, opazujemo, da prideta papirni listek in ploščica isto¬ časno na tla. V jodnakom času prehodita papirni listek in ploščica tudi vertikalno stoječo stekleno cev, ako smo iz nje zrak odstranili. V teh primerih gibljejo se telesa vertikalno proti zemlji. Ta gib zovemo prosti p a d. Gibajoča sila je težnost. Ker je pa ta na istem mestu stalna in deluje v mer giba , giblje se prosto padajoče telo ravnomerno pospešeno. Iz navedenih poskusov sledi: 1.) Vsako telo, bodi si težko ali lahko , pada na jednem in istem mesta v brezzračnem prostoru vedno z isto pospesbo. Ta meri ob morskj gladini ( Meeresniveau) pri geografiskej širini 45° 98 m. Padna višina v pr vej sekundi meri tedaj 4'9 m. Za prosti pad imamo jednačbi: v = 9'8 . t . . . . 1.) s = 4 9 . t 2 .2 ) Da padajo lahka telesa z velikim površjem v zraku počasneje, nego težka z malim površjem, vzrok temu je to, da ovira zrak prva telesa pri padu mnogo bolj, nego druga. Omenjamo še, da velja zakon 1.) samo tedaj, ako niso padno višine pre¬ velike in to zato, ker pojema težnost v kvadratnem razmerji z daljino od zemlje. Koliko meri višina mosta, in s kako konečno brzino pride kamen ob vodno površje, ako potrebuje za pot od mosta do vode C sekund? s = 4'9. 6- = 176-4 m; * = 9 8. 6 = 68-8«. Tišina mosta meri 176 4 m. Kamen pri 'e na vodno površje z brzino 58-3m, t. j. kamen bi pretekel vsled vztrajnosti v sedmej in v vsalcej naslednjej sekundi 58'5 m, ako bi prenehala težnost Koncem šeste sekunde delovati na kamen. Koliko meri višina zvonika in s kako brzino pride kamen na tla, ako pada od vrha zvonika do tal 4 sekunde? Koliko sekund potrebuje kamen za pot od vrha zvonika do tal, ako meri zvonikova višina 50m? 50 m = 4-9 . t*, t = |/50:4-9. — Zakone o padu in o ravnomerno pospešenem gibu v obče izumil je izvrstni italijanski prirodoslovoc Galilei (roj. 1504). Prve poskuse o padu narejal jc na naklonjenem stolpu v svojem rojstvonem mestu 1’iza. Zakone ravnomerno pospešenega gibu izvol jo iz giba krogel v naklonjenih žlebih. §. 109. Vertikalni met (verlikaler Wurf). Ako bi iz¬ strelili kroglo iz vertikalno postavljenega topa z brzino 196?«, gibala bi se krogla vsled vztrajnosti vertikalno navzgor ravno- merno z brzino 196 m. A v tem slučaji deluje težnost gibu ravno nasproti; in kakor zveča ta krogli brzino pri prostem padu v — 99 — vsakej sekundi za 9 - 8 m, tako joj jo uman'ša pri gibu vertikal¬ no navzgor v vsakej sekundi za 9'8 m. Krogla ima tedaj koncern prvo sekunde brano 190 m — 9‘8 m „ druge „ „ 190 m — 2.9-8 „ tretje „ „ 190 m — 3.9 8 i. t. d. Tak gib, pri katerem pojema brzina giblvu v vsakej nasled- njej sekundi za isto količino, zavemo r a v n o m e r n o sak a s- n j e n gib (gleich/ormig rersiigerte Beicegung). Oib telesa, veršenega vertikalno navzgor, zvan vertikalni met, je te¬ daj ravnomerno zakasnjen. Količino, za katero pojema brzina pri ravnomerno zakasnjenemu gibu v jednej sekundi, zovemo za¬ kasnitev (Verzogerung = Rdardation). Zakasnitev meri pri vertikalnem metu 9'8 m. Iz rečenega sledi: 1. ) Gib je ravnomerno zakasnjen, a ko deluje stalna sila na gibivo, in sicer gibu ravno nasproti. Zdaj nastane vprašanje, kako dolgo se vzdiguje in kako visoko pride krogla, izstreljena iz topa vertikalno navzgor z brano 196 m? Ker pojema brzina pri vertikalnem metu v vsakej sekundi za 9‘8 m, vzdiguje so krogla 196 »n : 9'8«» = 20 sekund. 2. ) Cas vzdiga dobimo pri vertikalnem metu, ako delimo poletno brzlno, izraženo v metrih , se zakasnitvo 9‘8m. Tišino vzdiga najdemo tako-lc. V 20 sekundah bi s J vz¬ dignila krogla za 190.20 — 3920 m, ako bi se gibala ravuomor- no z brano 196 m. A v 20 sekundah pada krogla vertikalno nizdol za 4'9 . 20 2 = 1960«i. Višina vzdiga meri tedaj 196.20 — 4 9.20 2 => 1960 m. §. 110. Kako so sila, gromada in pospeška mej seboj odvisne. Recimo, da tehtata ploščici a in b padnega stroja vsaka po 75 g, in da stavi kolce vsled vztrajnosti gibu isti upor kakor 40' paralle- logramm). A in B (Pod, 60.) sta palčici, razdeljeni v centimetre in vrtljivi okoli točko a. Ob palčici C , tudi v centimetre razdeljenej, je gori in doli premičen obod, s katerim sta okoli b vrtljivi tor jeduako razdeljeni pal¬ čici E in D zvezani. Palčici A in B nosita škripca m in n, in okoli njiju gre svilna vrvica, na katero obešamo uteži tako, kakor nam to kaže podoba. S pal¬ čic Ji, E, D in E sestavljamo lahko raz¬ lično vzporednike ali paralelograme. Poskus a.) Sestavimo li vzpo¬ rednik, kojega stranica A meri 50 cm, stranica B pa 40 cm, ter obesimo na konca vrvico uteži P — 50 d kg in Q = 40 d kg, giblje se točka a vrvice navzgor ob vcrtikalnej diagonali ali prokotnici paralelograma. Obesimo li S, katera telita toliko dekagramov, kolikor meri diagonala centimetrov, tedaj miruje točka a, in na¬ peta vrvica leži ob stranicah am in a n. Sila S, kojo mer je diagonali a b ravno nasprotna, drži silama F in Q ravnotežje. Odtod pa izvajamo, da jo poslednjica sil F in Q jednaka sili 8, a deluje v nasprotno mer; torej v mer prokotnice a b. Pod. 61. Delujeta li tedaj v točki a 2 sili P 7' in Q, Pojiti jakost in mer nam predstav- y- - '^7Ijata daljici ah in a c (Pod. 61), kaže nam /j diagonala a r v paralelogramu nb cr po- a ii * slednjico B sil P in Q, in sicer takisto glede jakosti, kakor tudi glede meri. Točka a jo prijemališčo poslednjice. Vzporednik aber zovemo vzporednik ali pa¬ ral el o g r a m s i l. V trikotniku (Dreieck) a b r j e ar <^ab-\-b r, a ob jed- nem je «f> ab — b r. Ker je b r—a c = Q, in a b = P, sledi: R < P + £....!•) in R > P — Q . . . . 2.). 1.) Poslednjica dveh sil, ki imata skupno prijemal išče, a okle¬ pata kot, jednaka je diagonali, katero potegnemo iz prijemalisča v paralelogramu sil, in sicer takisto glede jakosti, kakor tudi glede meri. Poslednjica ima z danima silama prijemal išče skupno. Pod. 60. pa zdaj v točki a utež — 103 — 2. ) Cim manjši kot oklepata sili, tem večja je njiju poslal- njica in narobe. Poslednjica je vedno manjša, nego vsota, a večja, nego razlika danih■ sil. 3. ) Ako sla sili jednaki, razpolavlja poslednjica kot, kateri oklepata sili. Ako sta pa sili n/jednaki, tedaj lesi poslednjica bliže jačjej sili. §. 114. Razstavljanje dane sile s pomočjo paralelo¬ grama sil v dve sili. Kakor nadomeščuje poslednjica R <= ar sili ab = P in a c = Q (Pod. Gl. §. 113), tako mulomeščujeta pa tudi narobe sili P in Q silo R. Ysako silo razložimo tedaj lahko s pomočjo vzporednika sil v 2 sili, kateri imata z dano silo prijemališče skupno ter oklepata kot, v katerem leži da¬ na sila. A kor je prema a r = R diagonala nebrojnih paralelogra¬ mov, razložimo lahko dano silo s pomočjo vzporednika sil na nebrojne načine v 2 sili. Ako sta pa dani mori posil, ali mer in jakost jedne posile, tedaj nam jo možno razložiti dano silo samo na jeden način. §. 115. Sestavljanje uzporednih, na isto stran de¬ lujočih sil. Moment vrteče sile. ( Drehungsmomcnt der Kraft.) Tod. 62 nam predstavlja le¬ seno, povsod jednako debelo palico. Sredi palice je priveza¬ na vrvica, ki je napeljana okoli škripca D. IConci te vrvice visi utež p, ki je jednaka težini pa¬ lice. Ysled tega miruje palica. Poskus a.) Obesimo li v črti (3) na desnej strani Q — 5 d kg in v črti (5) na lovej strani P = 3 d kg, giblje se palica vzporedno s prvotno ležo. Pridenemo li pa uteži p še S — 8 d kg, biva palica v ravnotežji in to tudi tedaj, ako odstranimo uteži P in Q, delujoči v točkah F in E, ter ji obesimo v točki C. Posled¬ njica sil P = 3 d Ig in Q —■ 5 d kg meri tedaj 8 d kg ter deluje vzporedno s posilama. Prijemališče poslednjice leži sredi pa¬ lice. Odtod ter iz druzih jeduakih poskusov sledi: 1.) Poslednjica dveh vzporednih, na isto stran delujočih sil, jednaka je njiju vsoti ter deluje z njima vzporedno, in sicer na isto plat. Prijemališče poslednjice razdeljuje premo, vezajočo pri- jemališči posli, v dva dela, ki se imata narobe kakor posili. Pod. 62. — 104 — 2.) Poslednjica več vzporednih lev na isto stran delujočih sil je jedilnica vsoti teh sil ter deluje i njimi vzporedno in na isto stran. Prijemališče poslednjiče zovemo središče vzpo- r e d n i h s i l (M i tt el p u n let p ar ali el er Kr df te.) A B (Pod. 63) jo lesena, povsod jednako debela palica, razdeljena ua jednake dele. Skozi središče to palice gre os C. To pripravo zovemo vzvod (H eh el). P osic us h.) Obesimo li v črti (1) na desnej plati P = G d kg, vrti se palica okoli osi tako dolgo, da se postavi vertikalno. Damo li zdaj palici horizontalno ležo ter obesimo v črti (6) na levej plati Q == 1 d kg, miruje palica v horizontalnej leži. Sila Q = 1 d leg nagiblje tedaj palico tako jako k vrtežu na jedno stran, kakor sila P = 6 d leg v nasprotno stran. Tod- 63. Množimo li sili P in Q, kojih meri sta pravokotni na palico, ž njeni¬ ma daljinama od osi C, dobimo za vsako silo isti produkt, namreč 6. Produkt sile in njo daljine od osi zovemo moment vrteče si- l e ali m oment sil e za to os. Odtod sledi: 3.) Težita U dve vzporedni sili vrteti telo v nasprotno mer okoli osi , katera stoji pravokotno na ra¬ van, v katere j ležita sili, miruje telo , ako sta momenta vrtečih sil jednaka za to os. §. 11(>. Težišče (S cino er punkt). Kos kamena ali kacega druzega trdnega telesa je zložen z nebrojnih delkov, kateri so mej seboj v trdnej zvezi. Vsak tak delek privlačuje težnost ter ga goni vertikalno proti zemlji. Ka vsako telo deluje tedaj ne- brojno število vzporednih sil. Poslednjica teh sil je teiina telesa in nje prijemališče je telesovo težišče. V težišči telesa smemo si tedaj misliti združeno vso telesovo težino. Vertikalno premo, ido- čo skozi telesovo težišče, zovemo t cin o smernico (Rich- tungslinie der Schtvere). Težna smernica nam kaže mer, v katero vleče težina težišče. Deluje li tedaj na telo samo težnost, biva telo v ravnotežji , ako naredimo nepremično jedno telesovo točko, ležečo v telesovej smernici. — 105 — O tem, kako najdemo težišče teles s poskusi, išči v §. 12. Težišče premočrtnih in mnogo krivočrtnih likov (geradlinig- uncl Isrummlinig begrenzte Figur en), potem težišče mnogo ravnoplo- skih in krivoploskih leles (ebenflachige- und krmmnfidchige Kbr- per) najdemo tudi geometrijski. Tako je težišče materialne preme, kot tako smemo smatrati ravno, povsod jednako debelo in jako tanko žico, nje polovišče (Halbierungspunkt). V trikotniku je presečišče prem, vezajočih polovišči dveh stranic z nasprot¬ nima ogljiščema, njegovo težišče. Zakaj ? Težišče pravilnih mno- gokotnikov (reguldres Polggon) in kroga je središče teh likov. Obla ima težišče v središči, valj pa v polovišči osi i. t. d. §. 117. Indiferentno, stabilno in labilno ravnotežje trdnih telčs. Tod. G4. nam predstavlja kolut, kojega težišče Pod. 64. je a; točki b in c pa ležita v težnej smernici. 1.) Gre li horizontalna os skozi kolutovo težišče, miruje kolut v vsa- ^ . kej leži, katero mu damo, vrte ga |||^^ .c okoli te osi. To kolutovo ravnotežje ist zovemo indiferentno ali n c- d ol o č n o ( indifferent ). 2.) Gre li os skozi točko b, ležečo nad težiščem, ter pri¬ vzdignemo malce kolut, vrte ga okoli osi, vrne se kolut zopet v prvotno ležo. To kolutovo ravnotežje zovemo stabilno ali stojno; o kolutu pa rečemo, dajo obešen (aufgehangt.) Gre li cs skozi točko c, ležečo pod težiščem, miruje kolut samo tedaj, ako leži c v težnej smernici. Zavrtimo li kolut še tako malce okoli osi, no vrne se ta več v prvotno ležo, ampak vrti se tako dolgo naprej, da pride težišče kar mogoče globoko. To kolutovo ravnotežje zovemo labilno ali p rev rti j iv o (labil); o kolutu pa pravimo, daje podprt (unterstiitzt). Ravnotežje teles je tedaj trojno , namreč: stabilno, in¬ diferentno in "labilno. Telo je v stabilnem ravnotežji , ako je obešeno; v indiferentnem , aleo je njegovo težišče nepremič¬ no in v labilnem, ako je telo podprto v jeanej ali v več točkah, ležečih v jednej in istej premi. V kakem ravnotežji biva glumač ( Gaulcler ) na vrvi ? Comu mu slu¬ ži ravnotežni drog (B alanc iers tan g e)? V kakem ravnotežji je krogla, ležeča na podlagi V 106 — §. 118. Ravnotežje teles na horizontalnej ploskvi. Stojnost ali stabiliteta. Da je telo na horizontalnej ploskvi v stabilnem ravnotežji, moramo je podpreti najmanj v treh toč¬ kah, katere ne leže v jcdnej in istej premi, in težna smernica mora iti skozi tako zvano padporno ploskvo ( Unlerstut - eungsfluche), rckše: skozi mnogokotnik, kateri delajo vezni¬ ce ( Verbinci ungdinien) podpori šč ( Unterstutznngspunkte ). težji, moramo je vrteti okoli kacega roba podporne ploskve tako dolgo, da pride težišče vertikalno nad ta rob. Čim večja sila je za to delo potrebna, tem trdneje stoji telo ali tem večja je njegova stojnost (Standfestigkeit) ali stabilite'a. Izkušnja uči: Telo stoji tem trdneje ali njegova stojnost je tem večja, čim dalje je njegova težna smernica od roba, oholi Tcojega je hočemo prekucniti , čim težje je telo in čim bliže podpornej ploskvi je nje¬ govo težišče. Težišče človeškega telesa leži' v spodnjem trupu. Vse kretanje na¬ šega telesa mora tako biti, da ne prido težna smernica izven podporne ploskve, katera je trapeč. Vzamemo li breme na hrbet, nagnemo so na¬ prej; obtežimo li levo stran, nagnemo so na desno i. t. d. Da stojimo trdneje, razkoračimo se. Ozka ladja se laglje provrže, nego široka. Prazne posode, prazno vozove prevržemo laglje, nego polne. Lahko predmete pre¬ kucnemo laglje, nego težke. Da zvečamo stabiliteto visokim telesom, n. pr. svečnikom, lampam i. t. d., obtežimo ja spodaj, zaliva;e jim znožjo se svincem. Poševno stoječi predmeti se ne prsvržejo, ako gre težna smer¬ nica skozi podporno ploskev. — Poševni stolp v Pizi. §. 119. Stroji ali liiašine. Poskus a.) Obesimo li v črti (3) na levej strani palice A B (Pod. 63. §. 115) utež Q = \§dkg, vrti se palica. Damo li zdaj palici horizontalno ležo ter obesimo v črti (5) na desnej strani P = 6 d kg, miruje Pod. 65. Težna smernica šrnfiranega / poševnega valja (Pod. 65) gre skozi podporno ploskvo; nje¬ govo ravnotežje jo tedaj sta¬ bilno. A tožna smernica vsega valja, kojega težišče jo b, ne seče več podporne ploskve; torej se ta valj prcvržc. Hočemo li prevroči telo, katero je na horizontalnej ploskvi v stabilnem ravno- — 107 — palica. Sila P uničuje tedaj s pomočjo palice delovanje sile Q, akoprem ne leži prijemališče sile Q v meri sile P. Vsako tdko pripravo, s katere pomočjo deluje sila na točko, katera ne leži v meri delujoče sile, zovemo stroj ali m asi no (Maschine). Na vsakem stroji delujeta dve sili, od katerih jedno ime¬ nujemo breme {Last). Stroji so jednoteri ali pa zloženi (ein- fache- und zusammengesetzte Maschinen). Jednoteri stroji so: Vzvod CHebel), škripec (Rolle), kol ovratnik ali kol6 na vretenu (JVellrad), strmina {schiefe Ebene), vijak (Schraube) in klin {Keil). Zloženi stroji so sestav¬ ljeni z jednoterik. Poskus h.) Pridenemo li uteži P = 0 d kg še jeden gram, vrti se C B nizdol, A G pa navzgor. Utež Q, katero hočemo smatrati kot breme, vzdignemo tedaj, ako zvečamo samo malce silo P. Odtod sledi: Ako hočemo gibati s pomočjo stroja kako breme, moramo poznati najpoprej ono silo, katera drži ravnotežje bremenu na tem stripi. Zarad tega bodemo izvajali pri vsakem stroji najpoprej pogoje za ravnotežje. Pri tem bodemo prezirali težino strojev, kakor tudi gibne zapreke. §. 120. Vzvod {Ilebel) je vsaka negibka palica, vrtljiva okoli nepremične osi ali okoli nje podporišča. Priprava A B (Pod. 63. §. 115) je tedaj vzvod. Sila in breme ležita v jednej in istej ravni ter težita vrteti vzvod v tej ravni v nasprotno mer. Zakon 3.), izveden v §. 115., velja torej tudi za vzvod. Zovemo li pravokotnici {Per- pendikel), izpuščeni z osi ali s podporišča na meri sile in bre¬ mena, vzvodovi rami {Ilebel ar me), in sicer prvo ra¬ mo sile, drugo pa ramo bremena; potem imamo: 1. ) Na vzvodu je ravnotežje, ako je produkt sile in nje ra¬ me jednak produktu bremena in njegove rame. Zaznamujemo„li silo s črko P in nje ramo s črko p; bre¬ me s črko Q in njegovo ramo s črko q, potem dobimo: P. p ■= Q. q .... 1.) ali P : Q = q :p.... 2.) 2. ) Na vzvodu je ravnotežje, ako se ima sila proti bremenu, kakor rama bremena proti rami sile. Ako sta vzvodovi rami jcdnaki, zovemo vzvod jednako- r a m e n, sicer pa r a z n o r a m e n {gleicharmiger- und un- gleicharmiger Ilebel). 2 — 108 — 3.) Na jednakoramnem vzvodu, je ravnotežje , a ko je sila jednalca bremenu. Iz proporcije 2.) sledi: M •••■ !•)/ 5 . Kako močno vlečejo konji, ki drže na njem ravnotežje 1000 7.$ težkemu vozu ? Lestvica sloni na 1« visokem zidu ter je spodaj 3 m od zida oddaljena. Na lestvici leži 500 kg težek sod, kateri je privezan na vrv, pritrjeno na zid. Koliko meri napetost vrvi, ako je vrv vzporedna tlom ? §. 126. Vijak ( Scliraube ). S papirja izrežemo pravokotni trikotnik aof ter prilepimo jedno kateto ob strauici a o (Pod. 81) pokončnemu valju (senkrechter Gijlinder). Ovijemo li Pod. 80. — 115 — zdaj ta trikotnik okoli valja, nareja liipotenuza a f na njegovem plašči {Man tel) krivo črto, v sv o j ni c o (S c h r a u b e n- linie) zvano. In sicer tvori a c jeden, c e pa drugi v zv oj Pod. 81. Pod. 82. Pod. 83. (S c h r a u b en g ang). .Razdalj o točk a in c' zo vemo vzvojevo viši¬ no {Halve eines S c h r au b e n g a n g e s). Mislimo li si ob vz voj - niči tristrano ali četverostrano prizmo, dobimo vi j ah o v o vre¬ teno {S eh r a uh en s pinci el)\ v prvem slučaji ostrorobno {scharfgangig) (Pod. 82), v drugem pa topo {ji a c h g ti n g i g) (Pod. 83). Mislimo li si vzvojnico v otlem valji ter ob njej izrezano tristrano ali čveterostrano prizmo, do¬ bimo vij ah o v o matico {Schrauben- mutter). Matico z vretenom, katero se jej prilega popolnoma, zovonio v ij a k {Schra li¬ he) (Pod. 84). Ako je vreteno vrtljivo, ne¬ premična jo matica; ako se pa matica vrti, nepremično je vreteno. Breme deluje vzpo¬ redno vijakovej osi in sicer kot teg, ako kaj vzdigujemo, in kot tlak, ako kaj stiska¬ mo. Sila prijema na vretenovem obodu, ali pa na obodu matice, ter deluje vzporedno osnovnej ploskvi. Breme se vzdigne ali pade pri vsakem vretenovem obratu za jedno vzvojevo višino. Ako deluje sila na vreteno¬ vem oboclu, tedaj je na vijaku rav¬ notežje, če se ima sila proti breme¬ nu kakor vzvojeva višina proti vre¬ tenovem obodu. — 116 — Zaznamujemo li s črko v vzvojevo višino in s črko r (radius) polumer vretena, dobimo: P:Q = r:2 r i Z vretenom se zveže navadno vzvod, v i j ah o v h l j u č (Sc h r a u- benschlussel) zvan, in sicer se vtika pravokotno v vretenovo glavo. Tečkrat se spaja vreteno s kolovratnikom in z ročico (Pod. 85). Ta priprava je zložen stroj in se zove br e z hr a j ni vijak ( Sclirau - be oh n e JE n d e). Na brezkraj- nem vijaku deluje sila P na ro¬ čici a b , breme Q pa na kolovrat- nikovem vretenu, kojega zobat kolut sega v vretenove vzvoje.— Navadno tiskalo ali preša je vi¬ jak, pri katerem je matica nepre¬ mična. Sveder in tudi maček, s kateri m vlačimo čepe ali zamaške iz sklenic, sta vijaka. Jednako kakor sveder deluje vijak pri par¬ nikih na vijak (S chr aub end ampf er). Izumnik parnika na vijak je Ceh Jožef Kessel, roj. 1. 1793 v Ilrudinu, umrl 1. 1857 v Ljubljani. Z vi¬ jaki pritrjujemo telo k telesu. Vijakov se poslužujemo pri raznih pripra¬ vah v to svrho, da je malce naprej pomaknemo. Z vijaki vzdigujemo težka bremena. Koliko meri sila, katera drži na vijaku ravnotežje bremenu Q=GOO kg, ako je v = 5 cm in r = 1 mi Kako dolg mora biti ključ na vijaku, ako je P = 4.0 leg, Q = 2000 kg in v = 2 cm i Pod. 85. §. 127. Klin ( Keil ). (Pod. 86) je p oh o ni n a prizma (senhrechtes Prisma), lioje osnovna ploskev je pravokoten ali pa jednakokrah, (gleichschenhlig ) trikotnik. V našej podobi je osnovna ploskev jednakokrak tri¬ kotnik. AC «=» BC zovemo hlinovi stranici (Seiten des Keiles ), A B pa hlinovo čelo (hr¬ bet). Klin nam služi za cepljenje drv, za vzdi- govanje jako težkih bremen. — Tako se pri¬ vzdigujejo ladje s tem, da zabijemo kline od- zdoli. —Klinov se poslužujemo tudi za stis¬ kanje pri tiskalih i. t. d. Sila deluje pri kli¬ nih pravokotno na čelo, breme pa kot pritisk C pravokotno na klinovi stranici. Na klinu je ravnotežje, ako se ima sila proti pritisku na jedrn stranico kakor čelo proti stranici. Čim ožje je tedaj čelo , teni lacjlje zalijemo klin v telo. — 117 — Koži, sablje, sekire, dleto (Meissel), oralovo črtalo, lemež, igle, šile, naši zobje, motike i. t. d. so klini. Pritisk na jedno kliaovo stranico me¬ ri \00luj, čelo AB = 1 dm in stranica A C = bdm; koliko meri sila, katera drži temu pritisku ravnotežje? §. 128. Radnja ali delo sile ( Arkeit cler Kra/t). Stiska¬ mo li zavoj it o vzmet {Spiral f e d er), zmagovati moramo upor (Wicl er stan d) nasproti delujoče prožnosti. Delimo li kako telo, zmagovati moramo upor telesove zveznosti. — Voli, ki vlečejo oralo, zmagovati morajo pri oranji upor zemeljske zveznosti. — Da giblje sila telo na liorizontalnej podlagi, zma¬ govati mora upor, kateri stavi tor mej telesom in mej podlago. Ako vzdignemo kamen, zmagovati moramo na vsej poti upor, kateri stavi težina telesa. Kamen vzdignemo neposredno ali pa s pomočjo strojev. Zmaguje li sila kak upor na določenej poti, zovemo ta učin sile radnjo ali delo; o sili pa pravimo, da radi, dela ali oprav¬ lja delo. Sila radi neposredno ali pa s pomočjo strojev. Da merimo radnjo sil, vzamemo kot merno jedinico ono radnjo, katero opravi sila, alco vzdigne Ikg težko kreme lm vi¬ soko. To radnjo ali delo zovemo kilogrammeter{Icgm). Vzdigne li sila Ikg težko breme 10m visoko, meri opravljena radnja 10 Jcgm. Vzdigne li pa sila 2, 3, 4 . . krat težje breme na isto višino, jednaka je opravljena radnja 2. 10, 3. 10, 4. 10 ... kilogrammetrov. Ako meri upor zemeljske zvez¬ nosti pri oranji 200% in se potegne oralo 1 m naprej, meri radnja 200 Jcgm. Vleče li se pa oralo 2, 3, 4 . . . krat dalje, meri opravljena radnja 2. 200, 3. 200, 4. 200 . . . kilogramme¬ trov. Odtod sledi: 1. Radnja, katero opravi sila, ako zmaguje kak upor na določenej poti, meri totiko kilogrammetrov, kolikor nam to kaže produkt te })oti in zmaganega upora,. Pot moramo izraziti v metrih, upor pa v kilogramih. Da ne pade 10% težek kamen, delovati mora nanj ver¬ tikalno navzgor sila, koje jakost meri 10%. Zvečamo li pa malce to silo, giblje se kamen vertikalno navzgor. Meri li upor zemlje pri oranji 200% in vlečejo voli malce jače, nego z 200%, giblje se oralo naprej. Zakon 1.) izrazujemo tedaj tudi ta- ko-le: 2. ) Radnja sile je jednaka produktu delajoče sile in poti, prehojene od prijemaliSča sile. — 118 — Radnjo sile v jednej sekundi zovemo tudi efekt. Za merjenje radnje močnih sil služi nam kot merna jediniea radnja 75%»i, jedna konjska sila (P f e r d e k r a f t) zvana. Konj srednje jakosti je namreč v vsakej sekundi zmožen 75 kgm dela. Delavno zmožnost parnih strojev izrazujemo v konjskih silah. Tako je n. pr. parni stroj 10 konj¬ skih sil tak, ki je v jednej sekundi zmožen 10.75 = 750 kilogrammetrov dela. Kolika je radnja, ako radi stroj jedno uro s pet konjskimi silami? Voli vlečejo voz na horizontalnej cesti 1000m daleč; koliko delo so opra¬ vili, ako meri tor 300 kg? Vlak telita 15.000% ter se giblje na liorizon- talncj železnici 500)» naprej. Koliko je delo, ako meri tor V 300 vlakove težine ? §. 12!). Radnja ali delo sile, delajoče na stroji. Nako- loturniku, kateri šteje 6 škripcev, drži sila P = 4 hj ravnotežje bre¬ menu Q = 24%. Zvečamo li malce silo P, giblje se breme navzgor, prijemališče sile pa nizdol. Ako meri pot bremena lm, tedaj prebodi prijemališče sile v istem času 6 vi. Na tej poti opravi sila delo 4 . 6 = 24 kgm. Da se vz¬ digne breme 24 kg 1 m visoko brez stroja, potrebno je delo 24.1 = 24 Icgm. Torej jo delo jedno in isto, naj vzdigne sila breme Q = 24:kg 1 m visoko s pomočjo koloturnika ali pa ne¬ posredno. To velja tudi tedaj, ako vzdigue sila to breme s ka¬ kim drugim strojem na isto višino. Odtod sledi : Zmaguje li sila kak upor s pomočjo stroja , tedaj je oprav¬ ljeno delo ravno toliko, kolikor bi bilo, ako bi zmagala sila isti upor neposredno, rekše : brez stroja. Na strojih nimamo tedaj nobenega dobička na delu. Ker mora zmagovati sila pri strojih vrhu bremena šo tor, nimamo samo nobenega dobička na delu, ampak še celo izgubo. A vendar se po¬ služujemo strojev z velikim dobičkem iri to zato, ker je možno zmagovati s pomočjo strojev največje upore. Na vzvodu drži sila P =s= 60% ravnotežje bremenu Q = 240%. Zvečamo li malce silo P, vrti se vzvod. Koliko meri pot bremena in ko¬ liko je delo sile, ako meri pot prijemališču sile 08 ?»? Na strmini se ima višina proti dolžini kakor 1 : 10, in sila vzdigne na njej 360% težko bre¬ me T5 m visoko, a) Kolika jo vzporedno dolžini delajoča sila in kako pot prebodi? b) Koliko meri nje delo? §. 120. Gib na strmini. Živa sila ali energija giba¬ jočega se telesa (lebendige Kraft oder Energie des beivcgten Kbrpers). Razložimo li silo o a = Q (Pod. 79. §. 125) v dve posili o c in o b, od kojib je prva vzporedna dolžini strmine, druga pa pravokotna na-njo, izvestno je, da je izgubljena sila o b za gib telesa na strmini, ker je pritiska proti strmini ter s tem — 119 — proizvaja tor mej telesom iu strmino. Ako preziramo ta tor, potem se nam je ozirati pri gibu telesa na strmini jedino na silo o c — P. Iz podobnosti trikotnikov ABC in a o c sledi: P:Q — v: d . . . 1.) in P - Q ... 2.) Sila P, katera goni telo nizdol vzporedno dolžini strmi¬ ne, ne izpremina svoje jakosti, dokler se neizpremina vzdig str- V v mine -j-. Gib telesa na strmini je tedaj ravnomerno pospešen. Pri prostem padu giblje sila Q telo ter mu podeljuje pos- v pešbo 9’8m. Pri gibu na strmini pa giblje isto telo samo -j- sile Qj torej je tudi pospešba telesa na strmini samo-^- pospešbe 9‘8. Za gib na strmini imamo jednacbe : p=~. 9-8 ... 1.) v =—■ 9-8. t.. . 2.) in s = V, -J • 9-8. t 2 .. 3.) Višina strmine meri im, nje dolžina pa lOOm. a.) Koliko meri pospešba na tej strmini? b.) Koliko časa potrebuje krogla, da prehodi vso dolžino te strmine? c.) S kako konečno brzino pride krogla konec te strmi¬ ne in d.) kako dolgo se giblje potem na horizontalnej ravni, ako jej umanj¬ ka tor brzino v vsakej sekundi za lin ? Krogla dospevši na horizontalno ravan, ne miruje, ampak se še giblje nekoliko časa naprej. A na tej poti zmaguje upor, kateri stavi tor gibu; krogla opravlja torej delo. S tem, da je radila sila, gibaje kroglo na strmini, postala je gibajoča se krogla tudi sama dela zmožna. Vlak, kateremu jo podelila napetost vodne pare neko brano, teče naprej nekoliko časa na železnici, če tudi preneha para delovati, ter še lahko zdrobi tudi drug nasproti gibajoč se vlak. Zmožnost gibajočega se telesa, delo opravljali, eovemo živo silo ali energijo gibajoče se g r o m a d e. Cim večja je težlna in bralna gibajočega se telesu , tem večja j« živa sila njegove gromačle. Z veliko brzino izstreljena krogla prodira železne plošče. Tekoča voda goni mline in žage, torej radi; a stoječa voda ni dela zmožna. §. 131. Jednotero nihalo (einfaches Pendel) je oblica a (Pod. 87), viseča na jako tankej niti. Ako niMlo miruje, kaže nam nit vertikalno mer. P o sh us a.) Potegnemo li nihalo v ležo c b ter je izpu¬ stimo potem, giblje se nihalo proti ravnotežnej leži c a , pre¬ korači jo, ter se vzdigne na nasprotnej strani do točke b', katera je skoro tako daleč od a , kakor b od a. Od b' vrne se zopet v ležo c a in odtod se giblje naprej skoro do c b. Ta — 120 — gib nihala v ravni b c h' traja tako dolgo, dokler ga ne uniču¬ je zrakov upor in tor na viselišči c (Aufhdngepunkt). Nihalov gib zovemo n i h a n j e (sčhivingende-oscil- li er en d e B e tv e g u n g). Gib nihala od b do h' zovemo jeden nihaj (Sivi ngung=Oscilla- tion). Cas, katerega potrebuje nihalo za jeden nihaj, zovemo čas n i haj a (S eh tv i ng u ngs- dauer). Lok bab’ zovemo lok n i h anja (Sc h iv in g u n g s- bo ge n), ravan c b b' pa: r a- v d 11 n i h a n j a (S c h tv i 11- gungsebene). Največji kot, kateri nareja nihalo z vertikal¬ no leio c a, zovemo kot zama¬ ha (Au ss chlag sivi nkel). Nihalo ima v vertikalnej leži naj¬ večjo brzino, in zovemo jo jakost nihaja (Schivingungs- intensitat). Da pojasnimo nihalov gib, naj nam predstavlja prema b h kroglino težlno. Razložimo li b h v posili b i in b k , od kojih je prva na napeto nit pravokotna, druga pa deluje v mer po¬ daljšane niti, izvestno je, da je posila b k za nihalov gib izgub¬ ljena, ker uničuje viselišče c nje delovanje v meri c b. Torej preostane le posila b i in ta giblje nihalo v vertikalno ležo c a. A sila b i ni stalna, ampak nje jakost pojema, kakor to kaže podoba, tem bolj, čim bliže pride nihalo vertikalnej leži. V ver¬ tikalnej leži je posila b i jednaka ( 0 ). Ker deluje posila b i v mer giba, raste nihalu brzina na poti od b do a. A ker ta sila ni stalna, ne raste brzina rav- nomerno, rekše : v jednakih časih vedno za isto količino. Koj ko prekorači nihalo vertikalno ležo, začne posila b i gibu nasproti delovati. Vsled tega pojema brzina nihalu, a ne ravnomerno, ker ni brzino uničujoča sila stalna; ampak raste od a proti b' ravno takisto, kakor je pojemala od b proti a. Nihalov gib od b do a zovemo razno m er n o pospešen (ungleichformig beschleunigt), od a do b’ pa razno- merno zakasnjen (ungleichformig verzogert). Odtod sledi: 1 J Ako deluje premenljiva sila na gibivo v mer giba, raz- Pod. 87. C 121 — nomerno pospešen je gib; ako pa deluje premenljiva sila gibu nasproti, raznomerno zakasnjen je gib. 2.) Nikolov gib je proti ravnotežnej leži raznomerno pospe¬ šen , iz ravnotežne leže pa raznomerno zakasnjen. Ker pojema kroglico gibajoča posila b i o d h do a ravno takisto, kakor raste gib krogle ovirajoča posila na poti od a do b‘, in ker sta po¬ ti 6 a in a b‘ jednaki, izvajamo, da je delo, katero je opravila sila na poti od b do a, jednako delu, katero opravi potem gibajoča se kroglica na poti od a do b‘. Odtod sledi: Telo, kateremu je podelila sila določeno brzino, zmožno je ravno to¬ liko dela, kolikor ga je opravila sila, katera mu je podelila to brzino. §. 132. Zakoni nihanja (Gesetze der Pendelbeivegung). Poskus a.) Podelimo li nihalu jedenkrat zamah okoli 3°, dru¬ gikrat pa okoli 5°, nareja nihalo obakrat v istem času jednako število nihajev. Odtod sledi: 1. ) Nihaji jednega in istega nihala trajajo na istem mestu jednak čas, če so tudi različni zamašni koti. A ta zakon velja, samo tako dolgo, dokler ne presegajo zamašni hoti 10°. Poskus b .) Vzamemo li 2 jednako dolgi nihali ter pode¬ limo jednemu zamah 3°, drugemu pa 5°, narejata obe nihali v istem času jednako število nihajev. 2. ) Jednako dolga nihala nihajo na istem mestu, jednako hitro, dokler ne presegajo zamašni koti 10°. Poskus c.) Vzamemo li 3 nihala, od lcojih je drugo 4 krat, tretje pa 9 krat daljše, nego prvo, opazujemo, da potre¬ buje drugo 2 krat, tretje pa 3 krat več časa za jeden nihaj, nego prvo. Odtod sledi: 3. ) Različno dolga nihala ne nihajo na istem mestu jedna¬ ko hitro. Od dveh nihal niha ono, katero je 4, 9, 16 . . . krat daljše, 2, 3, 4 . . . krat počasneje. Zaznamujemo li nilialovo dolžino s črko d ; s črko t čas nihaja in s črko n Ludolfovo število 3*14159, dobimo za čas Nihalo, katero nihne v vsakej sekundi po jedenkrat, zove- mo sekundno nihalo (Sekundenp endel). Na Dunaji ima sekundno nihalo dolžino d = 0-994m. Francoski zvezdar ali astronom Kiclier, ki je popotoval leta 1672 iz Pariza v Cayenne (v južnoj Ameriki 5° severno od ravnika), opazoval je, da je nihalo, katero je v Parizu natanko kazalo sekunde, v Cayenne-nu zaostajalo na dan za 128 nihajev. Da mu kaže zopet sekunde, skrajšati je mora za 2-2 mm. Vrnivši se v Pariz, zapazil je pa v svoje začudenje, nihaja jednačbo : t = n — 122 — da mu nihne to skrajšano nihalo 128 krat preveč na dan. Nevtonu se je posrečilo izpoznati vzrok tej prikazni. Leta 1687 je dokazal, da raste tež¬ nost proti tečajema. Vsled tega niha jedno in isto niluilo tem hrže, čim bolj je oddaljujemo od ravnika. — Glavne zakone nihanja izumil je Ga- lilei; Holandec Huyghens je pa nauk o nihanji dalje razvil. §. 133. Sestavljeno ali fiziško niluilo (zusammengesetz- tes oder plujsisches Pendel) je vsako telo, vrtljivo okoli horizon¬ talne osi, katera pa ne gre skozi telesovo težišče. Ker so po¬ samične tvarne točke fiziškega nihala v trdnej zvezi z osjo, sma¬ trati smemo vsako njegovo točko kot jednotero nihalo. Fiziško nihalo je zloženo navadno z ravne palice in s tako zvane leče (Linse), katera je premična na palici gori in doli. Po s h us a.) Potegnemo li fiziško nihalo iz vertikalne leže, niha to potem kakor jednotero. Vzamemo li zdaj jednotero nihalo ter mu izpreminamo dol- Pod. 88. žlno tako dolgo, da niha to nihalo tako brzo kakor fiziško, zovemo to dolžino jednoterega nihala re¬ ducirano ali prevedeno dolžino (re- ducierbe Lange ) fiziškega nihala. Točko fiziškega nihala, katera je za reducirano dolžino oddaljena od osi, zovemo njegovo nihal išče (Schtvingung smittelpunk #= Gent rum os c Ul ati o ni s). Poskus h.) Pomaknemo li malce više lečo fiziškemu nihalu, niha nihalo hrže; pomaknemo li jo malce niže, niha počasneje. Približamo li tedaj lečo osi, pomakne se nihališče proti osi in narobe. Iier potrebuje jedno in isto pi¬ halo na istem mestu za jeden nihaj vedno jodnalc čas, služi nam nihalo v merjenje časa. Priprave, s katerimi merimo čas, zovemo ure. Navadne ure, viseče in žepne, zlo¬ žene so: a.) z več zobatih koles, katera gonijo uteži ali pa vzmeti in b.) z rav¬ nal c a (Beg ul at o r). Ravnalec je priprava, katera izpremina ravnomerno — 123 — pospešeni gib kolesja v ravnomeren gib. Pri urah z nihalom je ravnalec niliAlo in to je zvezano v to svrho sfe sidrom (A n Jc e r h e m m u n g) a 1) (Pod. 88), kojega kljuki a in b se zatikata v zobovje stop n jat e- g a kolesa (S teig ra d). Na vreteno tega kolesa je navita vrvica, na katerej visi utež; ta utež vrti stopnjato kolo v mer, katero nam kaže strelica v podobi. Niha li nihdlo, zatikata se kljukici a in S v zobovje. S tem pa se doseže, da se vrti stopnjato kolo in drugo ž njim zvezano kolesje ravnomerno. Stopnjato kolo se pomakne za jeden zob naprej v tem času, v katerem nihne nihalo dvakrat. Ako je tedaj nihalo sekundno nihalo in imd stopnjato kolo 30 zobov, zvrši to v vsakej sekundi jeden obrat. Kazalec, pritrjen na vreteno stopnjatega kolesa, kaže torej sekun¬ de. — že Galilei je skušal narediti uro z nihalom, a ni se mu posrečilo. Srečnejši je bil Huygliens, kateri je napravil leta 1656 prvo uro z nihalom. §. 134. Sestavljanje gibov (Zusammensetzung der Be- tvegungen). R^imo, da bi plavala deska v mer A Y (Pod. 89), Pod. 89. vzporedno sama seboj, z brano 3 m, v mer A Xhi se pa gibala kroglica na deski z brzino 2 m, tedaj bi bilo izhodi š če g angspunlct) kroglice koncem prve sekunde v točki B, pre¬ ma A X v leži B-X 1 in kroglica v točki D dva metra daleč od B. Koncem druge sekunde bi bilo izhodišče kroglice v točki E, pre¬ ma A x \ leži E X 2 in krogla v točki O v razdalji 4 metrov od E. Točko G , v katerej se nahaja kroglica koncem druge se¬ kunde, najdemo tedaj, ako načrtamo paralelogram nad potema A E in A F, kateri bi prehodila kroglica v dveh sekundah, ako bi delovali sili ndnjo posamično. Ker leže točke A, D in G, v 3 — 124 — premi A G, gibala se je kroglica od točke A do točke G ob diagonali A G, torej premočrtno. Paralelograma A E G P' stranici A E in A F nam pred¬ stavljata poti, kateri bi prehodila kroglica v jednakih časih (tukaj v dveh sekundah), ako bi delovali sili nanjo posamično. Parale¬ logram A E G F zovemo p ar alelogr am ali vzporednik giba (B ew egung s-Par ali el o g ram m). Odtod sledi: 1. ) Silita li dve sili telo na gib istodobno v dve meri , ka¬ teri oklepata kot, tedaj se nahaja telo v določenem trenutku v onem oglišči gibovega paralelograma, katero leži izhodišču nas¬ proti. 2. ) Ako sta postrana giba istovrstna, tedaj se giblje telo ob diagonali gibovega paralelograma, torej premočrtno. Recimo pa, da bi se kroglici bilo gibati v mer A X rav- nomerno, v mer A Y pa ravnomerno ali raznomerno pospešeno, tedaj bi se gibala od izhodišča A k nasprotno ležečemu oglišču G gibovega paralelograma krivočrtno. Primere sestavljenja takih gibov imamo pri horizontalnem in poševnem metu, pri osred¬ njem gibu i. t. d. §. 135. Met (Wurf). Tržemo li telo, zovemo ta gib met. Po meri metne sile (Wurfkraft) proti horizontalnej ravni razlikujemo vertikalni, horizontalni in poševni met. O vertikalnem metu išči v §. 109. I. Horizontalni met (horizontaler Wurf). Ako bi izstrelili kroglo v horizontalno mer A y (Pod. 90) z brzino 100»», preho¬ dila bi krogla vsled vztrajnosti v tej premi vsako sekundo 100»». Ako je tedaj A izhodišče krogle, in ako je AB = I?C'=100»*, naha¬ jala bi se krogla koncem prve se¬ kunde v točki B, koncem druge sekunde v točki G i. t. d. A isto¬ časno deluje na kroglo tudi tež¬ nost. Tsled delovanja tešile pada krogla v prvej sekundi za 4 - 9»», v prvih dveh sekundah za 4. 4 - 9»» i. t. d. Ako je tedaj AJ)=4 - 9?», AE=i. 4 - 9 m, nahaja se krogla vsled istodobnega delovanja metne sile in težnosti koncem prve sekunde v oglišči F gibo¬ vega paralelograma ADP'B, koncem druge sekunde v oglišči G gibovega paralelograma A E G C i. t. d. Točke A, F in G Pod. 90. — 125 — ne leže v jednej in istej premi; torej je pot krogli od izhodišča A do točke G krivočrtna, in sicer je nje izbočena stran (,convexe Seite) obrnena proti meri Ay metne sile. To krivo črto zovemo parabolo. V paraboli pada na zemljo tudi voda, katera izteka iz postranega prodora kake posode. 11. Poševni met (scliiefer Wurf). Ako bi izstrelili kroglo z brzino 100»? v mer a d (Pod. 91), katera nareja s horizon¬ talno merjo kot d a o, gibala bi se krogla v tej premi ravnomerno. Ako je tedaj a izhodišče krogle, in ako meri ab = bc i.t.d. 100»?, nahajala bi se krogla koncem prve sekunde v točki 5, koncem druge sekunde v točki c ■ i. t. d. Vsled delovanja težnosti pa- /' da pa tudi krogla vertikalno nizdol, in sicer v prvej sekundi za 4'9«?, v prvih dveh za 4. 4 - 9»? i. t d. Ako je tedaj ae = 4'9»?, a/ = 4. 4 - 9 m nahaja se krogla vsled istodobnega delovanja metne si¬ le in težnosti koncem prve sekunde v oglišči h paralelograma abhe, koncem druge sekunde v oglišči i paralelograma acif i. t. d. Tir krogle je zopet krivočrten in sicer je ta tir para¬ bola. Gibivo zovemo pri metu projektil in njega tir: met- nico (Wurfli ni e). Največji vzdig m n projektila nad horizon¬ talno merjo zovemo metno višino (Wurfhohe), daljico ao pa : lučaj (Wurfweite). Ako sta postrana giba raznovrstna, tedaj se giblje telo kri- vočrtno. §. 136. Osrednji gib (Centralbeivegang). Poskusa.) Po¬ tegnemo li nihalo iz vertikalne leže ter je sunemo na stran, giblje se kroglica a (Pod. 87. v §. 131.) krivočrtno okoli nje ravnotežne leže a. Pri primernem sunu je nje tir krožnica. Pri tem gibu*, kroglice delujeta dve sili. Jedna sila je po- sila b i krogline težine in ta goni kroglo vedno v prvotno ležo a; druga sila, izvirajoča iz krogline vztrajnosti, sili kroglo na gib tangencijalno v vsakej točki krožnice. Ta krivočrtni gib krogle zovemo osrednji g i b. Osrednji gib zovemo tedaj tak krivočrten gib, kateri nasta¬ ne, ako se gane telo v neko mer, a se prepušča potem delovanju sile, katera je privlačuje vedno k jednej in istej točki. To točko — 126 — zovemo središče (Central p unkt) osrednjega giba. Vri osred¬ njem gibu delujeta dve sili. Jedna, zvana sredotežnost (C e utri¬ pi etalhraft), privlačuje telo k središču; druga, zvana tangen- eijalna sila (TangentialJcraft), sili telo na gib tangenci- jalno v vsakej točki telesovega tira. Tangencijalna sila izvira iz vztrajnosti gibajočega se telesa. Primer velikanskega osrednjega giba je gib meseca okoli zemlje, potem gib zemlje z mesecem in drugih premičnic (Pl aneten) ž njih s op remi čnic ami ali družicami (Mo n- de=-Satelliten) okoli solnca. Tiri premičnic so elipse, katere se pa razlikujejo samo malo od krožnic. Jedno gor išče (Brenn- punTct) teh elips je skupno ter leži v solčnem središči. Pri gibu meseca okoli zemlje je težnost izvor sredotežnosti; pri gibu premičnic okoli solnca je pa izvor sredotežnosti mejsebojna pri¬ vlačnost nebnih teles, zvana gravitacija. Solnce z vsemi premičnicami, katere se gibljejo okoli njega, zovemo o s o l n £ j e (S o n n e n s y s t e m) ali s e s t a v o p r e m i č n i c (Pl a- netensgste m). K našemu osolnčju spada 8 večjih premičnic se svo¬ jimi sopremičnicami ter veliko število manjših premičnic, kojih je do zdaj že čez 140 najdenih. Do 16tega stoletja se je mislilo, da je zemlja središče vsega sveta. To podmeno ali hipotezo je ovrgel veliki Poljski astronom Nikolaj Kopernik iz Turuna (Thorn) (roj. 1. 1472, f 1548) ter je postavil solnce v središče našega osolnčja. Ob jednem je učil, da se gibljejo naša zemlja in druge premičnice v krožnicah okoli solnca. Veliki Nemški astronom Kepler (roj. 1. 1571, f 1631) razvil je dalje Ko¬ pernikov nauk o sestavi premičnic ter je po dolgoletnem opazovanji našel, da so tiri premičnic elipse. §. 137. Sredobežuost (FliehJcrafi = Gentrifugalkraft). Pos¬ kus a.) Zavrtimo li na vrvico privezano kroglo m (Pod. 92), giblje se krogla v krožnici okoli točke c, v katerej držimo vrvico, ter ob jednem čutimo neki teg nazven. Ta teg je tem jačji, čim hitreje vrtimo kroglo in čim težja je krogla. Izpustimo li vrvico, giblje se krogla v meri tangente m x v onej točki krožnice, kjer je bivala, ko smo vrvico izpustili. Odtod sledi: Vrti li se telo v krožnici okoli točke ali okoli osi, teži se oddaljiti od te točke , ozi¬ roma od te osi v meri polumera ter pro- vzročuje vsled tega neki teg navzven. Ta teg zovemo sr e dobe ž- no st. Pod. 92. — 127 — Da izpoznamo, od česa je odvisna jakost sredobežnosti pri krožnem gibu, poslužujemo se sredobežnega stroja (Cen¬ trifug almaschin e). Sredobežni stroj je sestavljen z dveh žlebastih koles (Pod. 93) različne velikosti, okoli katerih je na¬ peta brez Jer a j n a vrv (Schnur o Im e Ende). Večje kolo gonimo s pomoč¬ jo ročice m, na otlo os manj¬ šega kolesa stavimo pa pri¬ prave, s katerimi preiskuje¬ mo, od česa je odvisna sre- dobežnost. Poskusi se sre- dobežnim strojem uče: Sredolježnost je pri krož¬ nem gibu tem jačja , čim daljši je polumer tira in čim težje je vrteče se tel6. Pri istem telesu in pri istem polurnem tira je sredobežnost proporcijonalna kvadratu brzine, s katero se telo vrti. Poskus b.) Vrtimo li s pomočjo sredobežnega stroja prožni, me¬ deni obroč a b, splošči se obroč pri a tem bolj, čim brže ga vrtimo. Zakaj ? Zemljomerci so našli, da je sploščena naša zemlja na tečajih. Ker se vrti naša zemlja okoli svoje osi, in ker govore razni razlogi za to, da je bila naša zemlja nekdaj tekoča, kaže poskus b.), daje vrtež zemlje oko¬ li nje osi vzrok zemeljske sploščenosti (A b p l a t t u n g d er E r d e). Sredobežnost, katera se razvija pri vrteži naše zemlje, je naj¬ večja na ravniku. Zakaj? Na tečajih ni nobene sredobežnosti. Telo, katero je na ravniku llcg težko, tehta na tečajih 1 kg in 5 g. Zakaj je vsako telč na tečajili težje, nego na ravniku ? Sredobežnost nam služi mnogovrstno, tako n. pr. pri sredo bež¬ nem r a v n al c i (Centrifugalregulato r), kateri vravnava pri parnih strojih pritek pare v parni prekat (D a m p f k a m m er). Pri s r e d o b e ž n e m puhalu (C entrifugalgeb las e) odteka zrak vsled razvijajoče se sredobežnosti skozi cev na obodu otlega valja, ako vrtimo vreteno s perutnicami. — Trstni slador, kateri je zložen z ma¬ lih belih kristalov in sč sirupa, spravlja se v valje, kojih plašč je luknji¬ čast. Ako se ti valji vrte okoli svojih osfj, pobrizga sirup skozi luknjice. Zakaj ? — Zakaj vozimo na zavojih počasneje ? — Vrteča se telesa razle- te, ako je sredobežnost jačja, nego njih zveznost. §. 138. Udar trdnih teles (Stol f ester Korper). Zadene li se gibajoče se telo ob drago, bodi si gibajoče se, bodi si mi¬ rujoče telo, pravimo, da nastane udar. 'Vsled udara izpremina se stanje obeh teles več ali manj. Pri udaru dveh teles ozirati se nam je najpoprej na to, ali sta telesi prožni ali pa ne. Ne- prožna telesa izpreminajo pri udaru stalno svojo obliko, prožna — 126 — pa samo začasno. Tukaj bodemo preiskovali samo nekatere slu¬ čaje udara prožnih obel. Poskus a.) Pod. 94. nam predstavlja več popolnoma jednakih obel s prožne slonove kosti (Elfenbein). Vzamemo li dve dotikajoči se obli, odstra- nivši druge, ter privzdignemo jedno in izpustimo jo potem, giblje se ta obla v prvotno le- žo ter udari ob drugo. Po uda¬ ru ostane udarjajoča obla v mi¬ ru, udarjena pa odleti na nas¬ protno stran tako visoko, ka¬ kor smo poprej udarjajočo pri¬ vzdignili. Odtod sledi: 1.) TJdari li prožna obla ob drugo , popolnoma jednako ter mirujočo oblo, odda udarjajoča obla mirujočej vso brsino. Poskus b.) Vzamemo li vse oble, privzdignemo prvo na desnej strani in izpustimo jo potem, miruje po udaru udarjajo¬ ča obla in tudi vse druge, izvzemši zadnjo na levej strani, katera odleti tako visoko, kakor smo poprej prvo na desnej strani pri¬ vzdignili. Odtod sledi: 2.) Udari li prožna obla ob celo vrsto popolnoma jednakih in mirujočih obel , prevaja se gib udarjajoče oble do naslednje, ne da bi oslabel. Pod. 95. Pod. 96. P Poskus c.) Zadene li prožna obla pravokotno na prožno steno (Pod. 95), odleti zopet pravokotno od stene. Ako pa pri- — 129 — leti obla poševno na steno, odskoči zopet poševno od stene. O steni pravimo, da odbija (r e ji ec t i e rt) kroglo. Y padišči n (Einf allspunkt) krogle postavimo pra- vokotnicop n (Pod. 96), vpadno navpi čn ico zvano. Kot/ n p, kateri oklepa mer giba f n vpadajoče oble z vpadno navpični¬ co, zovemo vpadni Jcot (Einf allsivinkel); kot p n d pa, kateri oklepata vpadna navpičnica in mer n d , v katerej se obla odbija, imenujemo odbojni Jcot (Reji exi ons w i ničel). Za odboj prožne oble na prožnej steni velja naslednje : 3.) Ako vpada elastična obla pravokotno na elastično steno, odbija jo stena zopet pravolcotno. Prileti li pa obla poševno na elastično steno, odbija jo stena zopet poševno. V tem slučaji je vpadni Jcot jednaJc odbojnemu. §. 139. Zapreke ali ovire giba (Beioegungshindemisse). Vsled vztrajnosti moralo bi se telo, katero se gane, gibati brez¬ končno. A izkušnja nas uči, da temu ni tako. Vzrok tej pri¬ kazni so tako zvane ovire ali zaprelce giba. Najvažnejši oviri sta tor (Reibung = Friction) in upor srediva (Widerstand des Mittels). a.) Tor. Ako si ogledujemo površje teles, uverimo se, da ni telesa, kojega površje bi bilo popolnoma gladko. Še celo uglajeno jeklo ima na površji vse polno grbic in jamic. Giblje li se kako telo na površji druzega, vrivajo se grbice jednega v jamice druzega (Pod. 97). Te grbice se morajo mej gibom p 0( j 97 pregniti, ali pa iz jamic druze¬ ga telesa vzdigniti. To pa ovira gibajoče se telo pri gibu in to ovi¬ ro giba zovemo tor (Reibung). Tor je drsni (gleitende) ali pa valjni tor (rollen de Rei bung). Prvi nastane, ako dr¬ sa telo ob telesu, kakor n. pr. tečaj (Zapfen) ob blazini (Zap- fenlager ); drugi pa, ako kotamo ali valjamo okroglo telo, n. pr. oblo, valj, kolo i. i'. d., po drugem telesu. O toru velja na¬ slednje : 1. ) Prsni, kakor tudi valjni tor, je tem jatji, čim večji je tlalc gibajočega se telesa na podlago in čim večja je grbav ost (Rauh e it) teročih se telčs. 2. ) Drsni tor je jačji, nego valjni , ter ni odvisen od velilco • sti tične ploslcve (B eriiJir ungsfldche) teročih se telčs. — 130 — Število, katero kaže, koliki del bremena mora sila meriti, da zma¬ guje tor, zovemo t o r n i k o e fi c i j e n t (lž e i b u n g s c o e fji e i e n t). Za dobre ceste meri koeflcijent valjnega tora Vsoi za železnice pa Viso- V zmanjšanje tora služijo nam mazila. Mazilo za kovine je olje, za les loj i. t. d. — Tor je časih škodljiv, kakor n. pr. pri strojih, časih pa ve¬ like koristi. Tako nam tor omogoči hojo. Zakaj se nam drsi na ledu? Zakaj potresamo poti po zimi s peskom ali s pepelom ? S pomočjo tora prenašajo vrvi in jermeni obrtni gib od kolesa na kolo. Vsled tora mej šinjami in mej gonilnimi kolesi (T riebrdder) lokomotive giblje se lokomotiva in ž njo zvezani vozovi naprej. Ako je ta tor pre¬ majhen, vrte se gonilna kolesa, ne da bi se lokomotiva naprej pomikala- K čemu nam služijo zavorniee ? — Kolika sila je potrebna, da giblje lOOOft^ težek voz a.) na navadnej cesti in b.) na železnih šinjah, ako meri torni koeflcijent pri cesti V201 pri šinjah pa Viooi * n a ^° g ta ces d Y obeh sluča¬ jih horizontalni ? b.) Upor srediva. Telesa se gibljejo vedno v nekej tvarini n. pr. v zraku, v vodi. Gibajoča se telesa morajo vsled tega to tvarino, sredlvo ( Mittel=Medium ) zvano, pri gibu spo¬ ti odrivati. A sredlvo se temu protivi, in ta upor zovemo upor sredlva (Widerstand des Mittels). O uporu sredlva velja naslednje: Upor sredlva je proporcionalen kvadratu brzlne gibajočega se telesa ter raste z gostoto sredlva. Upor sredlva je pa tudi odvisen od velikosti ter od oblike gibajočega se telesa. Da umanjšamo upor srediva, zožimo telesa na onej strani, v lcojo se gibljejo. Podoba bark, izstrelkov (Projektil) i. t. d. — Upor srediva je vzrok, da je možno človeku in živalim v vodi plavati, pticam v zraku le¬ tati, zrakoplavcu spuščati se z višin s p a d ob r a n o in (F allschir m). Vsled upora, kateri stavi voda veslu, vijaku, gibljeta so čoln in parnik na vijak naprej. Pri parnikih na vijak vrti parni stroj vijak, kateri rije vsled vodnega upora jednako naprej kakor sveder v lesu. Pojasni delovanje vi¬ jaka pri parnikih z letalcem (F l i e g e r). 131 IX. Mehanika kapi j in. §. 140. Narava ali značajna svojstva kapljin {Die Natur oder die charakteristischen Eigmschaften der Flitssigkei- ten). Pri trdnih telesih je zveznost tako jaka, da moremo samo šiloma premikati njih delke. Yse drugače je pa pri kapljinah. Njih zveznost je tako neznatna, da premikajo že najslabejše sile njih delke, rekše: kapljlne so neizmerno gi bijive (beiveglich). Ysled tega nimajo kapljine lastne podobe, ampak dobijo jo od posode, v katerej bivajo. Da pa vlada pri kapljinah vendar še le malce zveznosti, priče so nam rosne kapljice in oblice živega srebra, katero smo po tleh razlili. Vsled delovanja težnosti mo¬ rale bi se namreč kapljice in oblice živega srebra ob površji onih teles raztekati; a ker se to ne vrši, sledi odtod, da pre¬ maguje v teh slučajih zveznost kapljin vpliv težnosti. Kapljlne so dalje tako malo stisne {zusammendruclcbar) , da je smatramo kot nestisne (unzusammen druckbar) navadnim silam. Kap¬ ljlne so lconečno popolnoma prožne ter vrhu tega težne. Iz navedenih svojstev kapljin izvajamo zakone za njih rav¬ notežje, in ker je voda najnavadnejša kapljlna, zovemo nauk o ravnotežji kapljin po grškej besedi hydor, slovenski voda, h i d- rosta tik o. §. 141. Vsestranski razvod tlaka (AUseitige Fortpflan- zung des Druclces). Hidravlično tiskalo (Hy dr aulisch e Presse). V pod. 98 vidimo posodo se 4 prodori, katere zapirajo premični beti /,/j, /a iQ /3 • Poskus a.) Napolnemo lito posodo z vodo ter pritiskamo na bet f se silo p = 50fo/, gibljejo se premični beti f lt f 2 in /3 navzven. Ako hočemo, da beti mi¬ rujejo, moramo pritiskati gibu nasproti na vsak bet s 50 kg. Odtod izvajamo, da se Pod. 98. fr — 132 — razvaja tlak p = 50 kg skozi vodo na vse strani, ne da bi pri tem najmanj oslabel. Yzrok temu je velika gibljivost in popolna prožnost vodnih delkov. Odtod sledi: Tlačimo li na kako kapljino, razvaja se ta tlak skozi njo na vse meri , ne da bi najmanj oslabel. Vsled tega tlači kapljina na vsako ploskev, ki je neposredno tlačenej jednalca, v istej meri. Ako je pa ploskev 2, 3, 4, 5 . . . krat večja, nego neposredno tlačena, meri tudi tlak na to ploskvo 2, 3, 4, 5 . . . krat več. Ta zakon izumil je Pascal. Pod. 99. Na Pascalov zakon opira se hidravlično tiskalo (Pod. 99), po izumniku tudi Brahmavo tiskalo zvano. Hidravlično tiskalo je zloženo z dveh otlih valjev, v katerih bivata gori in — 133 — doli premična beta p p in s, ki se prilegata valjema neprodušno. Yalja veže mej seboj cev t t' t. Potegnemo li bet s navzgor s pomočjo dvoramnega vzvoda, na katerem je bet pritrjen, stopi voda, privzdignivši zalclopnico i (Ventil), iz posode b b v valj. Potisnemo li zdaj bet s niz- dol, zatvori ali zapre se zaklopnica i , ter voda teče, odtvorivši za- klopnico d, skozi cev t t' t v valj c c. Privzdignemo li zdaj zopet bet s, zatvori se zaklopnica d in s tem se zabrani, da ne more voda iz valja c c nazaj. Ako to ponavljamo, napolnimo valjev prostor pod betom in okoli beta p p z vodo in tlak, ka¬ teri proizvajamo z betom s na vodo, širi se potem skozi vodo v cevi t t' t pod bet p p in ga tlači navzgor. Meri li tlak bčta s na vodo 100% in je ploščina (Fld - cheninhalt) spodnje ploskve beta p p 100 krat večja, nego ona beta s, pritiska se bet p p navzgor z 1000(% ali se 100 metričnimi centi. Ysled tega vzdiguje se bet p p navzgor in tlači na ploščo n n položene reči z veliko silo proti tramu e. §. 142. Gladina ali razina (Niveau). Pri poskusu a.) v §. 8. smo se uverili, da stoji svinčnica pravokotno na površji mirne vode, ki biva v posodi. To ležo površja, gladina ali razina zvanega, imenovali smo horizontalno a\\ vodo¬ ravno. Yzrok horizontalne leže gladine je ta. Recimo, da površje mirne vode ne bi bilo horizontalno, bivali bi vodni delki tako rekoč na strminah. A ker so neizmerno gibljivi in težni, gibali bi se ob strminah nizdol. Voda bi ne bila tedaj poprej v miru, dokler bi ne bil odstranen vsak naklon na njenem površji, rek- še : dokler bi ne bilo nje površje horizontalno. A gladino mir¬ ne kapljine smemo samo tedaj smatrati kot horizontalno, ako ni gladina prevelika. Gladina morja je pa obla ploskev, ker se križajo v zemeljskem središči vertikalne meri svinčnic, ki stoje pravokotno na morskej gladini različnih mest. §. 143. Tlak na horizontalno dno (Horizontalen Boden- druclc).c, d in e (Pod. 100) so posode, od kojili ima vsaka spodaj kovinsk obod z vijakovim vretenom. Vreteno se prilega popol¬ noma matici oboda a b. Spodnjo odprtino teh posod, privivši je na obod, zapiramo s kovinsko ploščico, ki visi na vrvici, pri- vezanej na krajšo ramo rimske tehtnice. Daljša rama drži rav¬ notežje krajšej rami in vrhu tega še ploščici. — 134 — Poskus a.) Privijemo li cilindrično posodo c na obod ter vlijemo potem malce vode v cilinder, nakloni se krajša rama in voda izteka, ker ne zapira več ploščica spodnje posodne odpr- Pod. 100. tine. Obesimo li zdaj majhno utež na dalj¬ šo ramo ter vlijemo zopet vode v cilinder, opazujemo, da izteka voda še le tedaj, kadar smo je nalili čez določeno me¬ sto. A koj, ko se zniža zopet do tega me¬ sta, neha iztekati. Odtod izvajamo, da tla¬ či voda na horizontalno dno in jakost tega tlaka kaže nam naša tehtnica. Tehtamo li zdaj vodo, katero imamo v cilindru, uve- rimo se, da tehta ta voda ravno toliko, kolikor meri nje tlak na premično dno. Zamenjamo li zdaj posodo c s posodama cl in e in biva li utež vedno na istem mestu daljše rame, moči je tudi te posodi naliti do iste višine, kakor poprej posodo c, ne da bi voda iz¬ tekala. A hitro, ko prekoračimo to višino pri nalivanji, prične voda iztekati. Odtod sledi: Kapljine tlačijo na horizontalno dno posode, v katerej bi¬ vajo ; a ta tlak ni odvisen niti od podobe posode, niti od mno¬ žine kapljine v posodi, ampak jednak je teiini onega stebra kap¬ ljine, ki stoji nad tlačenim, horizontalnim dnom. Pomenja li tedaj b količino tlačene ploske, v višino kap- ljine nad tlačenim dnom, s pa nje specifično težino, dobimo za tlak (P) na horizontalno dno : P => b. v. s. . . . 1.) Meri li n. pr. b = 2 dvfi, v = lm, jednak je tlak vode na to hori¬ zontalno ploskvo 2.10 = 207;<7; živo srebro pa tlači z 2.10.13'6A$' = 2TZkg. Z ozirom na to, da ni odvisen tlak kapljine na horizontalno dno od nje množine, proizvajamo lahko z malo množino vode velik tlak na posodno dno, ako se okončuje posoda navzgor v ozko, a dolgo cev. No to se opi¬ ra S c d i-o d o tiskalo {R e aVs Press e), s katerim narejamo i z- vlečke (E x t r a k t) iz raznih tvarin. §. 144. Tlak kaplji n na stene (Pručk der Fliissiglcei- ten auf die Seitemvdnde). Tlak kapljin v notrini ( Pručk der Flussigkeiten im Innern). Poskus a.) Vzamemo li posodo, imajočo na stenah prodore, zamašene s čepi ter jo nalijemo z vodo, opazujemo, odtvorivši te prodore, da izteka voda šiloma in sicer v parabolah, katere se oddaljujejo od posode tem bolj, čim bliže je prodor posodnemu dnu. Voda izteka tedaj hori- — 135 — zontalno iz prodorov z neko brzino in to brzino dobiva od nje stranskega tlaka. Poskus b.) Segnerjevo kolo (Pod. 101) je zloženo s po¬ sode a , v katero se voda naliva, s cevi b ter s čveterokrakega p 0( \ t joi. cevastega kolesa, vrtljivega okoli ver¬ tikalne osi. Kolesovi kraki, zakriv¬ ljeni na koncih vsi na isto stran, ima¬ jo prodore d, d' i. t. d. Nalivamo li vodo v valj, izteka voda iz teh prodo¬ rov in kolo se vrti v mer, ki je izteku ravno nasproti. Vzrok tej prikazni je ta. Stranski tlak de¬ luje konci cevij samo v jedno mer, in sicer izteku vode ravno nasproti, ker so cevi pri d, d'. .. prodrte, in je s tem stranski tlak v to plat uničen. Odtod sledi: 1. ) Kapljtne tlačijo tudi na ste¬ ne posod , in sicer je ta stranski tlak tem jačji, čim dalje je tlačeno mesto ed gladine. 2. ) Izteka li kapljlna iz stran¬ skega prodora lahko gibne posode, gib¬ lje se posoda v mer, ki je izteku ravno nasproti. Vzrok tega gi¬ ba zovemo protičin ali reakcijo iztekajoče kapljine (R iickiv irkung oder Reaction der ausstromenden Fliissig keit). Na protičin iztekajoče vode opirajo se m o t v e ali turbine. Motve so horizontalna vodna k o l e s a, katera goni reakcija iztekajoče vode. Navadna mlinska kolesa , ki stoje vertikalno, goni pa tekoča voda. Toda teče ali pod kolesom ter bije ob njegove lopate (S c h a u- f e l), ali pa teče nad kolesom po žlebu v k o r c e (K d st eh e n), ki so na obodu mlinskega kolesa. Mlinska kolosa prve vrste zovemo l o p a t n i- ]c e ali kolesa n. a lopate , druge pa korenike ali kolesa n a k o r c e (unterschlachtige- u n d obe r sc hlač h tige M d d e r). Poskus c.) V pod. 102 imamo steklen valj, k oj ega spod¬ njo odprtino zapiramo s kovinsko, na vrvico privezano ploščico. Potopimo li ta valj v vodo, pritegnivši ploščico z vrvico k valju, ter izpustimo potem vrvico, opazujemo, da ne odpade ploščica. Ako pa vlijemo zdaj toliko vode v valj, da stoji voda v njem — 136 — skoro tako visoko, kakor zunaj valja, tedaj odpade ploščica. Od¬ tod sledi: Pod. 102. . o 3.) Kapljina tlači v svojej notrini tudi navzgor, in I B sicer meri ta tlak na horizontalno, z gladino vzporedno• ploskvo toliko, kolikor tehta oni steber Jcapljine , ki biva 11| nad tlačeno ploskvo. §. 145. Občujoče ali spojene posode (Communicierende Gefajie ) zovemo take posode, ki so sestavljene z več mej seboj v zvezi stoječih otlin. Pod. 103. Poskus a.) Nalijemo li občujočo po- sodo (Pod. 103) z vodo, opazujemo, da stoji voda v obeh krakih jednako visoko,. / rekše: površji a m in c b sta v jednej in i istej horizontalnej ravni a b. Za, občujoče ali spojene posode velja tedaj naslednji zakon : V občujočih ali spojenih posodah stoji kapljina, oko biva v ravnotežji, v vseh krakih jednako visoko, rekše: površja kapljine v vseh krakih nahajajo se v jednej in istej horizontalnej ravni. Na zakon občujočih posod opira se: Razulja (K a n a l to a g e) T vodometi (Sp r i n gb rit, n n e »), a r t e ž le i vodnjaki (Ar- tesische Brunneri), vodovodi (W as s eri eitun g), vod o- kazi (TF a s s e r st a n d g l d s e r) parnih kotlov i. t. d. a.) 11 e z ul j a je me¬ dena, na obeh koncih navzgor zakrivljena cev c d (Pod. 104), v koje konca sta nasajena ne- produšno steklena valja a in It. Služi nam v to, da določuje¬ mo za koliko je kako mesto višje, nego drugo V to svr- ho nalije se razulja z oboje- no vodo. Da zmerimo za ko¬ liko je mesto A višje, nego J?, postavimo na mestu A ra- zuljo, na mestu B pa mersko l e tv o (M e s s t a n g e) s premično tarčo C (Zielscheib e). Merimo ali visiramo li zdaj ob gladinah kapljine v mer a 'h C, kaže nam razlika ali diferenca moj višino B G in mej razdaljo točko A in preme a b vzdig mesta A nad mesto B. b.) Tudi vodometi se opirajo na zakon občujočih posod. Iz pro¬ dora c (Pod. 105) tekoča voda teži vzdigniti se do gladine a 5; a ne do- Pod. 104. — 137 — seže te višine, in sicer zarad tora tekoče vode ob stenah v cevi in zarad upora, kateri stavi zrak iz prodora c iztekajočej vodi na poti od c proti 6. c.) Ar t e z Ti i vodnjak i. P o d z e m el j sle a v o d a (Grund- w a s s e rj. Dežnica in snežnica teži¬ ta vertikalno v zemeljsko notrino ter tečeta vsled tega tako globoko, dokler ne prideta na nepromočno plast (w a s s e r d i c h t e S c h i e h t e). Ta voda, podzemeljska voda zvana, teče v ono mer, v katero visi plast, ter pride na svitlo ali kot vrelec, ali kot potok, ali pa kot vodnjak, ako kopljemo Pod. 106. v zemljo. Pogosto nam pa ni moči dokopati do vode in v teli slučajih vrtamo v zemljo. Vodnjake te vrste zovemo po francoskej okrajini Artois ar- težlee v o d n j ah e. V pod. 106 sta m in o nepromočni plasti, u. pr. ilovica, v plasti n, ki je n. pr. peščena, nabi¬ ra se pa voda. Prozvrtamo li zemljo do plasti w, vzdigne se voda skozi rov ah skoro do višine a c. — V velika mesta dovaja se pitna voda navadno po ceveh. Te cevi vodovoda predstavljajo nam občujoče posode. §. 146. Arhimedov zakon (Archimedisches Gesetz). V pod. 107 vidimo hidr osiatično tehtnico, (h y dr o stati- seli e Wage), kise razlikuje od navadne trgovske tehtnice sa¬ mo v tem, da so vrvice skledice h krajše, nego one skledice a. Pod. 107. Skledica h ima spodaj majhno kljukico c. f in e sta dva valja, od kojih je e otel, /pa polu ali masi¬ ven ter se pri¬ lega popolno¬ ma valju e. PosJcns a.) Valj / obesimo z nitjo na kljukico c, valj e pa postavimo na skledico h ter spravimo potem tehtnico v rav¬ notežje. Potopimo li zdaj valj / v vodo, vzdigne se ta stran prečke, a vrne se zopet v ravnotežno ležo, ako napolnimo z vo¬ do otli valj e. Kakor kaže ta poskus, izgubil je v vodo potop- Pod. 105. — 138 — ljeni valj f od svoje težine toliko, kolikor tehta v otli valj vli¬ ta voda. A ta pa ima isto prostornino, kakor v vodo potoplje- ni valj /. Da razložimo to prikazen, mislimo si valj f pod sicer v leži, v katerej ga vidimo v pod. 108. Voda Pod. 108. vodo in tlači na Izvestno A tlaka potopljeni valj od vseh stvanij. 'je, da se uničujejo stranski tlaki, na zgornjo in spodnjo osnovo pa preosta¬ neta. Tlak vode na zgornjo osnovo jejed- nak težini vodnega stebra h, ki biva nad njo, ter goni valj nizdol. (Išči v §. 143). Tlak vode na spodnjo osnovo je pa jed- nak težini vodnega stebra h' ter goni valj navzgor (Išči v §. 144). Drugi tlak nad¬ vladuje tedaj prvi, in sicer za težino one vode, katero valj izpodriva. Odtod sledi: 1. ) Vsaka kapljina goni telo, v njo potopljeno, vertikalno navzgor, in sicer si> silo, ki je jednaka težini kapljine, katero teld izpodriva. To silo zovemo vzgon kapljine (Auftrieb der Fliissigkeit). 2. ) Vsled vzgona izgubi vsako tel6 od svoje težine. toliko , kolikor tehta ona množina kapljine, katero telo izpodriva. Ta zakon zovemo po njega izumnilcu Arhimedu, najglasovitejšem Qr- skem prirodoznanci, Arhimedov zakon. Vsled vzgona so telesa v vodi lažja, nego na zraku. Zakaj je ve- drica, polna vode, lažja pod vodo, nego potem, kadar jo iz vode potegnemo ? §. 147. Plavanje ( Bas Schioimmen). Na vsako v kapljino potopljeno telo delujeta dve sili, namreč: 1.) Težina (q ) potop¬ ljenega telesa in 2.) vzgon (p) kapljine. Prva sila ima svoje prijemališče v težišči telesa ter je vleče vertikalno nizdol; dru¬ ga sila pa ima svoje prijemališče v težišči izpodrineno kapljine ter goni potopljeno telo vertikalno navzgor. Zaznamujemo li poslednjico sil g ni p s črko r, dobimo: r = q — p . . . 1.) Iz jednačbe 1.) sledi troje: 1.) g *=» p in r = o. Y tem slučaji se v kapljino potop¬ ljeno telo niti ne potopi, niti ne vzdigne; ampak ono miruje v kapljini. O telesu rečemo, da visi ( scliivebt ). To biva tedaj, kadar sta potopljeno telo in kapljina jednako gosti. — 139 — 2.) q > p. Y tem slučaji se pogrezne v kapljino potoplje¬ no telo. To biva tedaj, ako je telo gostejše, nego kapljina. 8.) q a klopnica C od otlega valja D, škornji- ca (Stiefcl) zvanega. Škornjici se neprodušno prilega probit bet se zaklopnico H, ki se odpira navzgor. Betov drog je zve¬ zan pri F z dvoramnim vzvodom. Pod. 122 Zaklopnico so na jedno stran odpi¬ rajoče se ploščice, kakor C in H (Pod. 122), ali pa topi stožci (Keg clstunipf), ki pristajajo v jednakolične odprtine, kakor b in c (Pod. 123). Služijo v to svrho, da zapirajo neprodušno prostor od prostora. Potegnemo li bet s pomočjo vzvoda navzgor, razredči se zrak v škornjici pod betom in ob jednem se mu umanjša na¬ petost. Vsled tega odtvori se zaklopnica C in zrak teče iz sesala v škornjico. Po¬ tisnemo li zdaj bet nizdol, zgoščuje se zrak pod njim, zaklopnica G se zatvori, zaklopni¬ ca H se pa odtvori in zrak teče na piano. Ako to ponavljamo, razredčimo zrak v se¬ salu vedno bolj, in voda, vzdigovaje se v njem vedno više, stopi potem, ako gre bet nizdol, v prostor nad-nj in izteka pri E, kadar privzdignemo bet. — 151 — 4.) Tlacilni smrh ali tiskalka (Druckpumpe) (Pod. 123) razlikuje se od sesalke v tem, da bet a ni probit. S tlačilnim smrkom spravimo lahko vodo tako visoko, kakor to sila dopušča, katera goni bet gori iu doli. — Akoprem vzdigne zrakov tlak vodo v brezzračnem prostoru okoli 10?w visoko, vendar ne smemo staviti zaklopnic sesalom više, nego 8 m nad vodno gla¬ dino v vodnjaku. 5.) Gasilna brizcjla ali štrcdljJca (Feucr- spritze) je zložena z dveh tlačilnih smrkov e in e (Pod. 124), ki sta v zvezi s tako zvanim vetre- nikom a (Windkessel t. j. z močnim kovin¬ skim kotlom. Cev h, brizglina cev zvana, se¬ ga skoro do dna vetreniku. Ta cev se pri porabi zatvori s prva s pipcem. Smrka z vetrenikom bi¬ vata v velikej posodi za vodo. Iz te posode goni se voda skozi cevi b in b se smrkoma v vetrenik. Kako se to vrši, razvidno je iz podobe. Koj, ko pride spodnja odprtina brizgline cevi pod vodo, zaprt je zrak v vetreniku, in voda, Pod. 124. vzdigovaje se v njem vedno više, stiska zrak vse jače. Odtvo- rimo li zdaj cev, goni stlačeni zrak vodo z veliko silo skozi brizglino cev, in voda štrka vsled tega jako visoko in to v nepretrganem curku. 6.) Jednoteri meh ( einfacher Blasebalg) (Pod. 125) zložen je z dveh tristranih lesenih deskic, ki sta z usnjem neprodušno — 152 — mej seboj spojeni in sicer tako, da lahko odmaknemo in pri¬ maknemo drugo drugej. Pri m je zaklopnica, ki se odpira na¬ vznoter. Raztegnemo li meh, razredči se zrak v njem. Ysled tega odtvori vnanji zrak zaklopnico m ter teče v meh. Stisnemo li zdaj meh, zatvori zgoščeni zrak zaklopnico m ter izteka skozi konično cev o, d, e žica (Duše) zvano. Pod. 125. Jednako kakor meh delujejo tu¬ di naša pluča. Dvignejo li so rebra, zveča so prsna duplina in ob jednem se razširijo pluča. Vsled tega teče vna¬ nji zrak skozi sapnik v pluča. To je vdih (E i n at h m ung). Neposredno potem se stisnejo prša, plini v plučih se pa zgoščujejo in iztekajo navzven skozi sapnik na piano. To j e i z d i h (Au s a t h m u n g). §. 157. Zračni smrki (Luftpmnpe) so priprave, s kojimi zgoščujemo ali pa redčimo zrak v kakem prostoru. Zračne smrke prve vrste zovemo zg osčevalne smrlce ali zgoščevalnilce, druge vrste pa redčilne smrlce ali redčilnilce (Compressions- und Verdunnungs-Luft- Pod. 126. J h p umpe). a.) ZgoUevalni smrlc (Compressionspumpe ) je otel valj (Pod. 126), imajoč pri b majhen prodor, pri c pa nizdol odpirajočo se zaklopnico c, katero pritiska elastična vzmet navzgor. V valji imamo gori in doli premični bet a, ki pristaja neprodušno v valj. Pri d privijemo smrk na posodo, v kojej ho¬ čemo zrak zgostiti. Potegnemo li bet nad prodor b, stopi vnanji zrak v valj. Potisnemo li zdaj bet nizdol, zgošču¬ jemo ta zrak, kateri, odtvorivši zaklopnico c, teče potem v ono posodo, na kojo smo smrk privili. A koj, ko zrak odteče v posodo, zatvori se zopet zaklopnica c. Ako to ponavljamo, zgoščujemo zrak v posodi vedno bolj in bolj. A vendar ni možno zgostiti zraka v posodi čez neko me¬ jo. Potegnemo li namreč bet nad b, jednaka je gostota zra¬ ka v valji gostoti vnanjega zraka. Potisnemo li zdaj bet do dna valja in ne more li zgoščeni zrak pod betom odtvoriti za- klopnice c, tedaj smo dosegli največjo gostoto zraka v posodi. Pod. 127. — 153 — b.) Redčilni smrk ( Verdunnungsluftpumpe) j e zložen se škor- njice a (Pod. 127), v katero nepredušno pristaja prebit bet iv. Bet ima zaklopnico m, ki se odpira navzgor. Skornjieo veže cev d c se zvonom R, po v ez- n i k ali r ec i p ij ent zvanim, kijepoveznen na smrkov krožnik ( Teller)h i. Ako po¬ tegnemo bet h navzgor, privzdignemo malce stožkoviti ali k o- nični (k e g e If 6 r- mig konisch) čep n, ki je pritrjen na pal¬ čico, idočo skozi bet b, ter zrak v povezniku R razprostira se skozi cev d e v prostor škornjice pod betom. Potisnemo li zdaj bet malce nizdol, za- tvori čep n cev d e, ter s tem se zabrani, da ne odteka zrak pod betom v recipijent nazaj, ako potisnemo potem bet globo- keje v škornjico. Ysled tega odtvori zgoščeni zrak zaklopnico m in odteka na piano. Ako to ponavljamo, razredčimo zrak v recipijentu vedno bolj in bolj. A vendar ni možno popolno¬ ma izsmrcati zraka iz recipijenta. Potisnemo li namreč bet na dno škornjice, in ne odtvori zaklopnice m zrak, stlačen na prostor mej betom in mej dnom škornjice, tedaj nam ni možno dalje razredčiti zraka v recipijentu. Ta prostor mej betom in mej dnom škornjice zovemo škodljivi prostor (scliddlicher Raum). Cim manjši je škodljivi prostor, tem bolj je možno razredčiti zrak v recipijentu. Da merimo razredčenje zraku v povezniku, zvezan je v to svrho ma¬ nometer f s cevjo d e. Ta manometer je dvokraka, steklena cev, koje jeden krak jeodtvorjen, drugi pa zatvorjen. Zatvorjeni krak je popolnoma napol¬ njen se živim srebrom, odtvorjeni pa samo deloma. Ako meri diferenca stajališč živega srebra v krakih 1 cm, tedaj je zrak v recipijentu 76 krat redkejši, nogo vnanji. §. 158. Poskusi se zračnim smrkom. Sč zračnim smr- kom lahko narejamo celo vrsto poskusov. 1.) Poskusi o zrakovem tlaku. Razredčimo li zrak v recipijentu, prime se ta tako čvrsto ob krožnik, da nam ga ni možno odtrgati. Smrca- mo li zrak iz tako zvanih P e v i n s k i li polu okel ( M a g d e b u r- g er H al b k u g e In) (Pod. 1281, sprimota se ti tako jako, da nam ni možno odtrgati drugo od drugo. Ta poskus je napravil prvi Otto Guericke, — 154 — izumnik zračnega smrka, leta 1654 na državnem zboru v Reznu (Regens¬ burg) pred cesarjem Ferdinandom III. Postavimo li tlakomer pod recipi- jent in smrcanio zrak iz recipijenta, pada tlakomer. Prevežemo li jedno odprtino otlega valja z mehurjem ter, postavivši ga na krožnik, smrcamo zrak iz njega, probije zrakov tlak mehur s pokom. 2.) Poskusi o razpenjavosti zraka. Dobro zave¬ zan, a ne napet mehur s kavčuka napenja se pod po- veznikom tem bolj, čim bolj razredčimo zrak v povezni- ku. Zakaj ? Iz jajec, iz orehov in sploh iz vsacega te¬ lesa stopa zrak, ako je pod recipijent postavimo in po¬ tem smrcamo zrak iz recipijenta. To vidimo, ako de¬ nemo telesa v vodo. Pod recipijent postavljeno pivo se peni, ako smrcamo zrak iz recipijenta. Zakaj ? Položimo li kako telo v kapljino ter je postavimo potem pod re¬ cipijent, stopa zrak iz telesa in iz kapljine, ako smrca¬ mo zrak iz recipijenta. Spustimo li zdaj zrak skozi cev dev recipijent, goni zrakov tlak kapljino v telesove ljuknice, ter telo se napoji (impragniren) s kapljino Tako gonijo n. pr. krznarji čreslo v kože ter je s tem hitro ustrojijo. 3. ) Poskusi o vrelišči kapljin. Ogrejemo li vodo n. pr. do 60 oC ter jo postavimo pod recipijent in smrcamo zrak iz recipijenta, vreje voda tu¬ di pri tej toplini. S tem poskusom je dokazano, da je vrelišče kapljine odvisno od zrakovega tlaka na nje površje. 4. ) Poskusi o potrebnosti zraka za zgor in za človeško in živalsko živlenje. Ako postavimo gorečo svečo pod recipijent in smrcamo zrak iz recipijenta, ogasne sveča kmalo. Ptiči poginejo kmalo pod recipijentom, ako smrcamo zrak iz njega. 5. ) Poskusi o padu v brezzračnem prostoru. Smrcamo li zrak iz pre¬ cej dolge cevi, v katerej imamo košček papirja, košček krede i. t. d., uve- rimo se, da pada vsako telo v brezzračnem prostoru jednako brzo. §. 159. Težiuska izguba teles v zraku (Geioichtsverlust cler Korper in der Luft). Zrakoplovstvo (Luftschiffalirt). Po¬ skus a.) Na jednem konci prečke majhne tehtnice, podobne tr- govskej, imamo majhno utež, na drugem pa precej veliko, otlo stekleno oblo, katera drži ravnotežje uteži. Postavimo li to pri¬ pravo pod recipijent in smrcamo zrak iz njega, nakloni se preč¬ ka vedno jače na ono plat, na katerej visi obla. Obla je tedaj težja v brezzračnem prostoru, nego na zraku. Odtod sledi, da goui zrak oblo vertikalno navzgor in tako izgubi ta jeden del svoje težlne. Natančni poskusi nas uče, da velja Arhimedov zakon tudi za pline. Odtod sledi: Telo miruje, rekle : visi v zraku, ako je njegova težim jed- naka vzgonu; telo pada v zraku, ako je njegova tcžina večja, ne¬ go vzgon, in telo se vzdiguje v zraku, ako je njegova težim manj- — 155 — la, nego vzgon. Prvo biva , ako je telo tako gosto kakor zrak; drugo, ako je telo gostejše nego zrak , in naslednje, ako je zrak gostejši nego telo. Na zadnji slučaj opirajo se zrakoplovi (.Luftballon = A e r 0 s t a t). Mehurčki z milne raztopine predstavljajo nam najpripro- stejše zrakoplove ali balone. Ti mehurčki se vzdigujejo nekoliko časa, ker je zrak v njih s prva toplejši in vsled tega redkejši, nego vnanji. Zra¬ koplove narejamo z lahke tvarine, kakor n. pr. s pokoščenega papirja in tafeta, s kolodija i. t. d., ter je napolnujemo ali z ogretim zrakom (Mon- golfier), ali z vodikom (prof. Charles,) ali pa se svetilnim plinom (Anglež Green). Dandanes rabi nam skoro izklučljivo svetilni plin v napolnovanje zrakoplovov. Na mrežo, ki okrožuje zgornji del zrakoplo¬ va (Pod. 129), privezana je ladjica (G o n d el) za zrakoplovce. Zrakoplov ima zgoraj zaklopnico, katera se da iz ladjico s pomočjo vrvice odtvoriti, in to je treba te¬ daj storiti, kadar hočejo zrakoplovci, da zrakoplov pada. Zrakoplovci vzamejo se seboj vreče s peskom napolnjene, da se ne vzdigujejo s prva prebrzo. Te vreče mečejo po¬ tem iz ladjice, ako se hočejo še više vzdigniti. Največja neprilika pri zrakoplovih je ta, da se do zdaj še ni posre¬ čilo iznajti priprave, katera bi služila kot krmilo pri plovitbi; ampak zra¬ koplov leti vedno v mer, v katero vleče veter. Izumnik zrakoplova je Francoz Mongolfier. — 156 — XI. Zvokoslo^e ali akustika. §. 160. Zvok (Sekali). Stoječi tres. (Stehencle Schivin- gung). Yse kar zaznavamo se sluhom, kojega čutilo ali organ je uho, zovemo zvok in nauk o zvoku : zv oho slov j e ali aku- stiho. Poshus a.) ah (Pod. 130) je malce napeta struna, katera miruje. Potegnemo li struno v ležo a d' b in jo potem izpustimo, Pod. 130. giblje se struna nazaj v prvotno ležo, prekorači jo, ter se od¬ daljuje skoro za toliko od ravnotežne leže a b, za kolikor smo jo prej na nasprotno stran potegnili. Iz leže a d" b vrne se struna zopet nazaj ter ponavlja opisani gib sem ter tje ob rav- notežnei leži dali časa. Poskus b.) Potegnemo li elastično palčico (Pod. 131) malce iz ravnotežne le¬ že, giblje se kakor struna dalj časa ob ravnotežnej leži sem ter tje. jGib strune in elastične lodlčice podo¬ ben je gibu nihala, ter ga zovemo tres ali trepet (s chtoingende oder oscillie- rende Beivegnng.) Gib strune iz leže a d' b v ležo a d" b in nazaj v ležo a d' b zovemo j eden tresljaj (Schwingung=~ O sc ill at ion), čas, v katerem izvršuje tresoča se struna jeden tresljaj, zovemo čas tresljaja (S ch zv i n g u n g s d a u er). Šte¬ vilo tresljajev, katero nareja tresoča se stru- Pod. 131. — 157 — na v jednej sekundi, zov %' 15 / 8 ’ 2 - Ta števila zovemo odnosne ali relativne višine to¬ nov diatonične skale, ker nam kažejo, kolikokrat je število tres¬ ljajev kacega tona diatonične skale večje, nego število tresljajev — 166 — prime. Vzamemo li za glavni ton oni, kojega absolutna višina je 64, in ga imenujemo v glasbi veliki C, potem je abso¬ lutna višina sekunde 72, terce 80, kvarte 85'/3, kvinte 96, sek- ste IO6V3, septime 120 in oktave 128. Tonom diatonične skale dajemo imena 7 črk. Vzamemo li kot glavni ton veliki C, dobimo naslednje skale : C 64 D 72 d d E 80 P 85V3 f 7 G 96 A 106% H 120 h h c . 128 1 -) 2 .) 3. ) 4 . ) C C D D E E P F G G A A H H C_I.) C_II.) Skalo 1.) zovemo veliko oktavo, skalo 2.J majhno oktavo, skalo 3.) jedenkrat prečrtano oktavo, skalo 4.) dvakrat prečrtano oktavo i. t. d. Skala I.) je kontra-oktava, skala II.) pa globoka oktava. Ton C je violončela najglobokejši ton; C, kontra-C zvan, je glasovira najglobokejši ton; C, globok C zvan, je or- gelj najglobokejši ton. Tone pišemo v glasbi ( M u s i k) s posebnimi znaki, katere zove¬ mo note ali glaske. Ti znaki so debele pike, ali pa jajasti kolobarčki s črtami ali brez črt. Note pišemo na 5 vzporednih premah in v 4 praz¬ ninah mej temi premami. Teh o črt se 4 prazninami zovemo c rtov j e ali n o t o v j e {N o t e n p l a n, Notensyste m). Višina in ime note na črtovji je odvisna od ltljuča (S c h l ii s- s e l). Ključi so posebni znaki, katere stavi¬ mo v začetku črtovja na določeno premo, ter nam povedo ime glaske na onej premi črtovja, kjer se nahajajo. Tako je n. pr. F- k lju č ali basov k lju č znak, kateri vidimo na četrtej črti (Pod. I38j, ter nam kaže, da pomenja glaska na četrtej premi od spodaj ton F. Ker pišemo tone na črtovji v istem redu, v katerem sle¬ de v skali, znana so nam zdaj imena in višine vseh glask na črtovji G- k lju č ali g o sl i n i ključ (V i o l i n S c h lil s s e l) stoji na drugej premi črtovja. Pomožne črte (JT ilfsli n ie n). Vza¬ memo li namesto tona C kak drug ton diatonične skale kot glavni ton nove skale, prisiljeni smo nekatere tone diatonične skale za pol tona zni¬ žati ali za pol tona zvišati. Za te nove tone nimamo posebnih imen in posebnih mest v črtovji ter je imenujemo ali po najbližjih nižjih, dodavši tem zlog is, ali po najbližjih višjih, dodavši tem zlog es. Tako imamo mej C in D ton Cis ali Des, mej F in (4 ton Fis ali Ges, mej G in A ton Pod. 138. / — 1G7 — Gis ali As in mej A in H ton Ais ali bee. Skalo: C, Cis, D, Dis. E, F Fis, G, Gis, A, Ais, H zovemo h romatično sle al o. Zvišane in zni¬ žane tone pišemo na istih mestih, kakor prvotne tone. Zvišanje naznaču- jemo se znakom ~|[|' ; znižanje pa se znakom [). Pri notopisu stavimo te znake pred dotične povišane ali znižane note, ali pa v začetku g la s b en e ga le o m a d a ( T o n s t ti c le). V drugem slučaji kažejo nam ti znaki, da se morajo dotične note v vsem komadu za pol tona znižati ali za pol tona zvišati. Dva tona, katera vplivata na sluh prijetno, ako ju slišimo istočasno, zovemo soglasna ali 1: o n s o n ant n a, narobe pa razglasna ali d i s o n a n t n a. Soglasna tona sta : prima in oktava, prima in kvinta, prima in terca. Več soglasnih tonov nareja a le or d. Tako narejajo n. pr. prima, terca in kvinta akord, t r o tj lasje (D r eilel a n g) zvan. One tone, kojih absolutne višine so mnogokratniki jednega in istega tona, zo¬ vemo harmonične ali vrhovne tone (O b e r t 6 n e) tega tona. Tako so : c = 128, g = 192 čT= 256, 7= 320, g = 384 i. t. d. vrhovni toni tona C = 64. §. 170. Brneča struna ( tonende Saite). Samostma (Pod. 139) je prizmatična skrinjica od elastičnega lesu, resonančno dno (R esonanzkasten) zvana, prek katere je napeta j edna ali dve struni. Pod. 189. P o sle us a.) Potegnemo li z lokom ob struno, brni struna. Ton brneče strune, pri katerem se trese struna kot celota, zo¬ vemo nje temeljni ali glavni ton (Gr undton). Primemo li zdaj struno v sredini ter potegnemo z lokom po struni, opa¬ zujemo, da je vzbujeni ton oktava glavnega tona. Na jednaki način se uverimo, da je ton tretjine, četrtine . .. strune, 3, 4 .. . krat višji, nego nje glavni ton. Odtod sledi: 1. ) Ton strune je tem višji, čim krajša je struna. Poskus l>.) Vzamemo li dve črevesni struni (Darmsaite), in sicer jednako dolgi in v istej meri napeti, od kojilije pa jedna dvakrat debelejša nego druga, opazujemo, da je ton tanjše stru¬ ne oktava debelejše. Odtod sledi: 2. ) Ton strune je tem nižji, čim debelejša je struna. — 168 — Poskus c.) kapnemo li struno 2, 3, 4 . . . krat jače, bi¬ va nje ton 2, 3, 4 . . . krat višji. 3. ) Ton strune hira tedaj 2, 3, 4 . . . krat višji, ako jo 2, 3, 4 . . . krat jače napnemo. Poskus d.) Vzamemo li jedno kovinsko in jedno črevesno struno, ki sta jednako dolgi, jednako debeli in v istej meri napeti, opazujemo, da je ton kovinske strune globokejši, nego ton črevesne. Odtod sledi: 4. ) Višina strumnega tona je tudi odvisna od tvarine, s katere je struna ; in sicer je strunin ton tem globokejši, čim go¬ stejša je struna. Poskus e.) Podpremo li struno v polovišči, obložimo jed¬ no polovico s papirnimi ključicami in potegnemo z lokom ob dru¬ go polovico, odskakujejo papirčki. Podpremo li zdaj struno v tretjišči, obložimo nje daljši del s papirčki in potegnemo z lokom ob krajši del strune, odskakujejo zopet papirčki, izvzemši oni v drugem tretjišči. Ponavljaj opisani poskus s četertino strune i. t. d. Odtod sledi: 5. ) Podpremo li struno v takej točki, da je nje jeden del 2, 3, 4 . . . krat daljši, nego drugi, ter potegnemo ob krajši del z lokom, podeluje se tres tega dela tudi drugemu-; a ta strunin del razdeli se pri tem na več delov, od kojih je vsak jednak krajšemu delu strune. Ti deli so ločeni drug od druzega z mi¬ rujočimi točkami, o zli (K n o ten) zvanimi. Vsaka dva dela, le¬ žeča na nasprotnih straneh jednega in istega ozla, treseta se isto¬ časno v nasprotno mer. Tudi alro strune ne podpremo, deli seta, ako jo potezamo z lokom, tako, da se ne trese samo kot celota, ampak tudi v dveh, v treh, v oeti- rih . . . delih. Vsled tega sliši v glasbi izurjeno uho istodobno z glavnim tonom tudi celo vrsto vrhovnih tonov. Strune rabimo pri glasbilih na strune, Str unjač i (S t r e i c h i n s t r u m e n t) zvanih, kakor n. pr. pri glasoviru, pri goslih, pri harpah, pri gitari, pri citrah, pri Eolovi harpi i. t. d. §. 171. Brneče palice in plošče (Tonende Stilbe and Platten). Poskus a.) Teremo li na jednem konci pritrjeno palico vzdolž s kosom svile, posute s kolofonom, brni palica. Ako se dotika prosti konec brneče palice na niti viseče kroglice z bezgovega stržena, odskakuje kroglica. Odtod izvajamo, da se trese brneča palica podolžno ali longitudinalno. Palice pa brne tudi, ako je potezamo z lokom vprek. V tem slučaji se treso brneče palice poprečno ali transversalno. — 169 — Brneča palica trese se ali podolžno, ali pa poprečno. A ko se trese podolžno, je nje ton tem višji, čim krajša je palica. Ton poprečno tresoče se palice je tem višji, čim krajša in debelejša je palica. Glasbi n e v i l i e e (S t i m m g a b e l) so jeklene palice, ima- jočo podobo črke U, ter brne, ako ob nje bijemo, ali pa z lokom ob nje potezamo. Glasbine vilice se treso z dvema ozloma c in c' (Pod. 140). Dela c a in c' a' treseta se istodobno drug proti drugemu, potem pa drug od druzega. Vsake glasbi¬ ne vilice imajo svoj poseben, določen ton. Pri petji in ubiranji glasbil poslužujemo se navadno glasbenik vilic, katere dajejo ton a = 440. Poskus b.) Utrdimo li stekleno ali kovin¬ sko ploščo (Pod. 141) v nje središči, posujemo jo z drobnim peskom ter potegnemo potem z lokom ob nje rob, brni plošča ter pesek nareja na njej like. Brneča plošča se razdeli namreč na več de¬ lov, od kojih se gibljeta vsaka dva bližnja istodo¬ bno v nasprotno mer ter sta ločena po celej vrsti mirujočih točk. Te točke narejajo tako zvane o zle niče (Knotenlinien). Na ozlenicah brneče plošče zbira se pe¬ sek ter nareja navedene like. Te like na brnečih ploščah zovemo Chladni- jev e zvočne like (C hladni sche Klang fig ur en). Brneče plošče razdele se na več tresočih se delov, ločenih mej seboj po ozlenicah. Na ozlenicah se zbira po ploščah posut pesek ter nareja zvočne like. Zvočni lila so tem bolj sestavljeni, čim višji je ton. Podoba zvočnih likov je tudi odvisna od mesta, kjer ploščo pritrdimo, potem od mesta, kjer z lokom ob ploščo potegne¬ mo in konečno od ploščine podobe. Zvonovi so zakrivljene plošče, katere se dele pri zvonenji navadno na 4 dele. Ozlenice dele zvonov rob na četiri jednake dele ter gredo od roba skozi točko, v Icaterej je zvon utrjen. §. 172. Piščal z ustnico ali ustnična piščal (Lippen - pfeife) je prizmatična ali valjasta cev R (Pod 142), imajoča pri b prodor, usta {Mu n d) zvan. Ustnici (L i p p e ) l nasproti j e ozka raza (S p alt e) mej jedrom d (Kern) ter mej piščalno ste¬ no. Skozi razo teče šiloma zrak, kateri pihamo skozi zn ožje Pod. 141. — 170 — (Fuss) a v zrakov prekat (L uf tkam m er). Zgornji konec cevi li je odprt, ali pa zaprt. Piščal prve vrste zovemo odpr- to, druge pa odprto piščal (offene-und gedeckte Pfeife). Pod. 142 . Poskus a.) Nataknemo li piščal, koje cev je od stekla, na sapnico (Windlade) puhala ( Gehld- se) ter gonimo zrak skozi znožje, brni piščal. Vzamemo li zdaj obod,kojega dno je prevezanos tanko opnico (Mem¬ bran), ter denemo v to posodo malce drobnega peska, opazujemo, spuščaje posodo v cev, da priskakuje pesek, a sredi cevi miruje. Primemo li zdaj cev krepko, ne izpreminamo nikakor opisane prikazni. Zrak v piščali trese se torej gori in doli, rekše: longitudinalno, a sre¬ di cevi miruje. Ondi imamo tedaj ožel. Pri ustnej piščali je zvočilo zrak, kateri se trese v cevi longitudinalno. Ako se trese zrak samo z jednim f ozlom, tedaj je vzbujeni ton piščali najglobokejši ter ga zovemo nje glavni ali temeljni ton. Pihamo li V krepkeje v piščal, dobimo višje tone , kateri so vrhovni | I toni glavnega. kiji Poskus b.) Vzamemo li dve odprti 1 kojih je jedna za polovico daljša od druge, ■k da je ton krajše oktava daljše piščali. Poskus c.) Vzamemo li dve jednako dolgi piščali, od kojih je jedna zaprta, opazujemo, da je ton odprte piščali ok¬ tava zaprte. Odtod sledi: piščali, od opazujemo, Ton piščali je tem višji, čim krajša je piščal. Ton odprte piščali je oktava glavnega tona jednako dolge, a zaprte piščali. Tvarina, s koje je piščal narejena, ne vpliva nikakor na višino nje tona. Nekateri vrhovni toni spi-emljajo vedno glavni ton piščali. V glasbi izurjeno uho sliši je istodobno z glavnim. Pri odprtej piščali znižamo višino tona, ako jej zapremo cev deloma. Tudi ustna širina vpliva na vi¬ šino piščalnega tona. Na te dve reči treba je paziti pri ubiranji orgeljnih piščali. §. 173. Piščal z jezičkom (Zungenpfeife) je zložena s piska (Mundstiick) in se zvočne čaše (Scliallbeclier). Pisek je elastična kovinska ploščica z (Pod. 143), jeziček zvana, nad žleboma b, ki je pri c v zvezi s čašasto cevjo B, zvočna čaša zvano. Se žico m, ki se dotika se skoncem n jezička, moremo jeziček po volji zdaljšati ali skrajšati. piska, ker se zrak Pod. 143. jSS. — 171 — Posle us a.) Pihamo li v pisek, brni piščal. Zrak, kateri pihamo skozi piščalno znožje, potresa namreč jeziček z in ta po¬ delaj e potem svoj tres zraku v cevi a b. Zvočna čaša ojači ton v čaši tudi trese. Zvočilo je pri piščali z jezičkom jeziček in zrak v cevi pod jezičkom in v zvočnej časi. ViSina tona je odvisna od jezičkove in častne dolžine. S v i r a l a (JB l a s s i n s t r u m en t ej so piščali z ustnico ali z jezičkom. Orgljine piščali so ustnične piščali. Klarinet in fagot sta piščali z jezič¬ kom. Njiju jeziček je trstna ploščica. Otroška tro¬ hica je piščal z jezičkom. Pri trombah (Trom- p e t e »), pri rogovih, pri t r u b l j a h (Po s a u- 'ja n e n) vzbujamo tone s kotlastimi piski. Trobčeve ustnice, katere so pri sviranji odpirajo in zapirajo, nadomeščujejo jeziček. Človeško glasilo (m en s c h lic Ji e s Wf [j” Stim m o r g a n), katero prištevamo k piščalim z ™ jezičkom, je j a b o l k o (K e h l k o p f) z d u Uni¬ je o vi (Luftrohrej. Pod. 144 nam predočuje vzdolžni prorez skozi jabolko. Dušnilt e je zložen z 10—20 polukrožnih, s kožo zvezanih lirus- tančastih obročkov ter se cepi nizdol na dve cevi, bronhiji zvani. Navzgor prehaja sapnik v jabolko, zloženo z več hrustančastih kosov, ki okrožavajo duplino, ki je zastrta se sluznico (S c h l e i m h a u t). Ta nareja na vsakej strani dve vprek napeti gubi 6 in c, glasotvornici (,S t i m m b d n d e rj zvani. Mej spodnjima gla- sotvornicama je raza, g l a sil k a (S t im m r i t z e) zvana. Človeški glas se vzbuja v jabolku. Zrak, kateri gonimo po sapniku iz pluč, potresa namreč glasilkini glasotvornici in ti se treseta potem kakor jeziček pri pisku. Ta tros podeluje se tudi zraku v sapniku. Jabolko se sapnikom primerjamo torej lahko pisku piščali z jezičkom. Žrelo, ustna in no¬ sna duplina delujejo pa jednako, kakor zvočna časa pri piščalili. Ker izpreminamo lahko širino glasilke, napetost glasotvornic '10 ustno duplino, moči nam je proizvajati različne glasove. Navadno obsega glas jednega človeka 2 oktavi, pri izurjenih pev¬ cih celo 3Vs oktave. Višji deški ali ženski glas zovemo diskant ali sopran, nižji pa alt. §. 174. Resonanca. Barvenost tonov (Klangfarbe). Po¬ skus a.) Vzamemo li precej dolg, na jednej strani zaprt steklen valj ter držimo nad njegovo odprtino brneče glasbine vilice, 6 Pod. 144. — 172 — ojačimo znatno ton glasbenih vilic, ako ima zrakov steber v va¬ lji primerno dolžino. To mu pa damo, ako vlivamo vodo v valj. Iz ojačbe tona glasbenih vilic sklepamo, da se trese tu¬ di zrak v valji in sicer tako, da vzbuja pri tem isti ton kakor glasbine vilice. Ton brnečih vilic ojačujemo tudi, ako je po¬ stavimo na mizo ali na primerno dolgo skrinjico z elastičnega lesu. Savartov zvon. Odtod sledi : Zvočeča telesa podelujejo svoj tres tudi drugim prožnim te¬ lesom , tako da se treso ta ž njimi istodobno ter s tem ojačujejo ton prvih. Tako ojačbo slabo zvočečih zvočil s pomočjo drugih, so- zvočečih zovemo re s o na n c o. Pri strunjačih ojačujemo ton strun z resonančnim dnom. Od kako¬ vosti resonančnega dna je odvisna vrednost strunjača. Poskus h.) Vzbujamo li jedni in isti ton, n. pr. c = 128, z goslimi, s piščaljo, s trombo, opazujemo, da ima ton c vsace- ga teh glasbil nekaj posebnega, po čem razločujemo ton c teh treh glasbil mej seboj. Ono posebnost tonov, po katerej razločujemo jednako visoke tone različnih glasbil mej seboj, zovemo njih b ar v en o st. Kakor smo omenili pri struni in pri piščal ih, spremlja glavni ton teh glasbil več vrhovnih tonov. Od teh nadvladuje jeden, ali tudi njih več, druge. Takisto je tudi pri drugih glasbilih, izvzemši glasbine vilice. To, kar imenujemo ton, je torej zmes glavnega tona in več ali manj vr¬ hovnih tonov. Od števila in jakosti teh vrhovnih tonov, ki spremljajo glav¬ ni ton, odvisna je njegova barvenost. §. 175. Jakost zvoka. ( Schallstdrke ). Potegnemo li z lo¬ kom ob struno, brni struna s prva krepko. A čem bolj se zmanj¬ šujejo brnečej struni razmahi, tem slabejši postaja nje ton. Jed¬ nako je tudi pri glasbenih vilicah, pri zvonu i. t. d. — Visoki glasovi se slišijo dalje, nego globoki. Zarad tega vpijemo v daljave z višjim glasom.—Velik zvon doni jačje, nego majhen zvon¬ ček, ker potresa prvi pri zvonenji večjo maso zraka, nego dru¬ gi. Iz istega vzroka je topov pok silnejši, nego puškin. — Pri poskusu c.) v §. 163 smo se uverili, da biva zvončkov ton pod smrkovim recipijentom tem slabejši, čim bolj smo razredčili zrak. Na visokih gorah, kjer je zrak mnogo redkejši, nego globoko v dolinah, slabejši je puškin pok, nego v dolinah. — Ako se od¬ daljujemo od brneče strune, slišimo jo vedno slabeje. Jednako pri¬ kazen opazujemo tudi pri vsakem drugem zvočilu. 1.) Zvok je tem jačji, čim večji so razmahi zvočečega telesa, — 173 — čim večje je število zvočilovih tresljaje v v sekundi in čim več mase ima zvočeče telo. 2 . ) Zvok je tem jačji, čim gostejše je zvočivo. 3 . ) Jakost zvoka pojema z daljino od zvočila. In sicer biva zvok 4, 9, lG . . . krat slabejši, oko postane daljina od zvočila 2, 3 4 . . . krat večja. XII. Xauk o svetlobi ali optika. §. 176. Svetloba. Samosvetla ( selbstleuchtende) in temna (dunkle ) telesa. Telesa vidimo z očmi, rekše: oči so organ vida. To, kar čini, da vidimo telesa, zovemo svetlobo ali luč (Lielit). Telesa so samosvetla , ali pa temna. Samo¬ svetla telesa zovemo taka, katera so že sama ob sebi vidna; temna pa taka, katera dobivajo svojo vidnost od drugih svetečih teles. Mej prve štejemo: solnce, nepremičnice, goreča, žareča in svetlikajoča se (phospliorcscierende) telesa, kresnice in nekatera trohneča telesa; mej slednja pa vsa druga telesa, kakor n. pr. našo zemljo in druge premičnice, mesec, hiše, dre¬ vesa i. t. d. Temna telesa so pa zopet prozorna (dur ch si elit i g), prosojna (durclisclieinend = transparent) , ali pa neprozorna (undurchsichtig). Prozorna telesa so taka, skozi katera prohaja svetloba. Skozi prozorna telesa zatorej vi¬ dimo. Prozorna telesa so: zrak, steklo, čista voda in mnogo drugih kapljin i. t. d. Malce prozorna telesa zovemo prosojna. Prosojen je n. pr. z oljeni ali z mastjo napojeni papir. Telesa, skozi katera ne prohaja svetloba, zovemo neprozorna. Skozi neprozorna telesa zatorej ne vidimo. §. 177. Kaj je svetloba. O bistvu svetlobe imamo dve glavni podmeni ali hipotezi, namreč: podmeno e m i s ij e ali emanacije in podmeno undulacije ali valovanja. Po pr- vej podmeni, katero so pa učenjaki dandanes že opustili, mislilo se je, da izteka iz svetečih teles neka tvarina, svetlobna t v a- — 174 — rlna (. Lichtstoff ) zvana, katera, dospevši do naših oči, ondi provzročuje vid. Izumnik te podmene je Newton. Po drugej podmeni si mislimo ves svet napolnjen z neko nevidno tvarino, eter zvano. O etru, kateri biva tudi v ljuknicah ali rupicali vseh teles na našej zemlji, si mislimo, da je popolnoma elasti¬ čen, a težino mu odrekamo. Etru pripisujemo pri svetlobi isto nalogo, kakor zraku pri zvočnem razvodu. O delkih samosvetlih teles mislimo si namreč, da se treso jodnako, kakor zvočeča te¬ lesa. In kakor podelujejo zvočeča telesa svoj tres zraku, ki ga širi potem na vse meri, jednako priobčuje tudi samosvetlo telo svoj tres etru, in ta ga širi potem na vse strani. Ta etrov tres provzročuje potem v našem očesu vid. Izumnik te hipoteze je IIuyghens. Prozorna telesa so po tej hipotezi ona, katera etrov tres skozi se propuščajo; a neprozorna ona, katera tega ne sto¬ re. Temna telesa postanejo vidna s tem, da odbija njih površje vpadajoče etrove valove, zvane svetlobne valove. §, 178. Premočrtna širitev svetlobe (Geradlinige Fort- pflanzung des Lichtes). Svečini plamen vidimo od vseh stranij ; tedaj pa ne več, ako držimo mej plamenom in mej našimi očmi n. pr. roko, ali kako drugo neprozorno telo. — Skozi tanko cev vidimo samo tedaj, ako je ta prema. Skozi luknjico ali razico vidimo le tija, kamor je možno od našega očesa skozi njo po¬ tegniti premo črto. Solnčna luč, prihajajoča skozi razico v temno sobo, razsvetli samo oni prah v zraku, ki leži ob premi, vežočej razico se solncem. Na tleh ali na steni vidimo belo liso, ki pa izgine, ako zaslonimo svetlobi pot z roko ali s kakim dru¬ gim neprozornim telesom. Odtod sledi: Svetloba se razvaja od svetečega telesa v vse meri in to pre¬ močrtno, ako je sredico, skozi katero se širi svetloba jednakolično ( gleichartig = homogen), rekle : na vse strani popolnoma jednako gosto. Vsako tako premo , ob katerej se širi svetloba, zovemo svetloben žarek ali svetloben trak (L i elit stralil). Pri¬ de li svetloben zarek v oko, vidimo njega izvor , in to vselej kon¬ ci one preme, ob katerej je prišla svetloba v oko. §. 179. Nekatere prikazni, ki se opirajo na premo¬ črtno širitev svetlobe. a.) Temnica (camera obscura — dunkle Kammer ) (Pod. 145) je skrinjica, znotraj počrnena, koje sprednja stena ima luknjico c, zadnja stena je pa od motnega stekla (mati g e s ehlif- — 175 — fene s Glas). Obrnimo li luknjico proti predmetu a b , dobimo na motnej steklenej plošči vzvrneno sliko a h'. Vzrok toj prikazni je ta. Točki «' in kakor tudi vsaka druga mej a‘ in b’ ležeča točka, odbijata od predmeta a b prihajajoče svetlobne p Q{ j žarke ter postaneta tako sami izvor svetlobe. Ker pa iščemo svetlobi izvor vedno konci one preme, ob kojej je pri¬ šel svetlobni žarek v oko, vidimo točko a v a‘ in točko b v b 1 . Alco je luknja c velika, ne razločujemo več slike a' V. Zakaj ne? Jednako prikazen opa¬ zujemo tudi v ternnej sobi, ako naredi¬ mo v z a piralnici (F e n s t e r- l a d e n) majhno luknjico ter postavimo pred njo bel zaslon (S c h ir m). Te slike na zaslonu so posebno krasne, ako ima zaslon primerno daljino od luknjice in so telesa, kojih podobe vidimo na zaslonu, dobro razsvetljena. b.) Senca (Schatten ). V pod. 146 predstavlja nam krog S sveteče telo, n. pr. solnce, drugi krog pa neprozorno telo, n. pr. našo zemljo. Ona stran ne¬ prozornega telesa, ki je obrnena proti svetečemu telesu, je raz¬ svetljena, druga pa je temna. Poteg¬ nemo li tangente m c, n c, m e in n d , kaže nam podoba, da ne pri¬ de v stožkoviti prostor a c b no¬ beden svetloben trak od svetečega telesa S, a v prostora d a c in c b e prihajajo svetlobni trakovi samo od nekaterih točk sveteče¬ ga telesa. Za neprozornim, a od svetlobnega izvora razsvetljenim tele¬ som , imamo prostor, ki je temen, releše: brez svetlobe. Ta temni pro¬ stor zovemo senco. Ako ne dobiva ta prostor nobene svetlobe, kakor n. pr. prostor a c b, zovemo senco polno senco ( Kern - schatten). Dobiva li pa prostor za neprozornim telesom svetlobo samo od nekaterih točk svetečega lelesa , kakor n. pr. prostora c a d in c b e, tedaj imenujemo senco pol us enco (Halb - schatten). Dostavimo li v prostor dahe neprozoren zaslo?i, dobimo na njem tako zvano v r ž e n o senco (S chlags chatt en). Podoba in veličina sence je odvisna od podobo in veličine svetečega in razsvetljenega telesa ter od njiju mojsebojne leže in oddaljenosti. — Predstavlja li nam krog S solnce (Pod. 146), drugi krog pa zemljo, potem Pod. 146. a — 17G — je a 1) c polna senca zemlje. Pride li mesec, gibaje se okoli zemlje, v zemeljsko senco, otemni. O meseci pravimo, da mrkne. Mrk nastane, ako stoji zemlja mej solncem in mej luno. Pri takej mejsebojnej leži teh treh nebnih teles, vidi se mesec kot razsvetljen krog, to je š č ip (Vo l1 m o n d). Luna ne mrkne ob vsakem ščipu, ker je ravan mesečevega tira, v kojem se giblje mesec okoli zemlje, naklonjena proti ravni zemeljskega tira. Pri¬ de li pa mesec mej zemljo in mej solnce, zadene od meseca vržena senca zemljo in solnce postano nevidno vsem krajem, ki leže v tej senci. O solnci re¬ čemo, da mrkne. Kadar se bliža luna tej leži, ne vidi so, ali pa je samo jako malo svetla. To je lunini m l a j (N e u m 0 n d). Zakaj ne mrkne solnce ob vsakem mlaji ? S pomočjo sence, katero vrže vertikalna palčica, postavljena v sre¬ dišče kroga, narisanega na horizontalno deskico, najdemo lahko pol u- dnevnico (ilf * 11 a g sl i ni el, in sicer tako-le. Na krožnici zazna¬ mujemo oni dve točki, koji zadene senčini konec pred poludnevom in po poludnevu. Zvežemo li ti dve točki se središčem ter razpolovimo dobljeni središču i kot (G e n t r i w i n le e l), predstavlja nam polov ni ca (2T alb i e r u n g slini e) poludnevnico. Pod. 147. §. 180. Od česa je odvisna svetlost (Beleuchtungsstarke). P o sli us a.) Oddaljujemo li se v temnej sobi s knjigo od lam- pe, čitamo vedno teže, čim bolj smo se od nje odmaknili. Krna- lo pa dosežemo tudi daljino, v katerej je tisk tako slabo raz¬ svetljen, da nam ni možno več čitati. 1.) Svetlost pojema z daljino od svetlobnega izvora , in sicer biva 4, 9, 16 . . . brat slabejša, alco postane daljina od svet¬ lobnega izvora 2, 3, 4 . . . brat večja. Na ploskvo A B (Pod. 147) vpadajo svetlobni žarki pra¬ vokotno. Vrtimo li to ploskvo okoli točke B, zadevajo svetlo¬ bni žarki ploskvo vedno poševne- je, a ob jednem jih pride vedno manj na njo. Svetlost ploskve po¬ jema zatorej z vrtenjem. * 2.) Svetlost je tudi odvisna od. meri svetlobnih žarkov proti po¬ vršju razsvetljenega telesa. Tel6 je najjače razsvetljeno, ako vpa¬ dajo svetlobni trakovi pravokotno na njega površje. Cim poševneje pa zadevajo svetlobni trakovi telo, tem bolj pojema njega svetlost. Plamen petrolejeve lampe sveti jače, nego jednako velik plamen oljne lampe. A plamen svetilnega plina imd zopet več¬ jo svetilno moč ali svetljivost (.Leuchtkrafij, nego ta¬ kisto velik plamen petrolejeve lampe. — Držimo li polo belega papirja, kojega polovica je z oljem napojena, pred svečini pla- A — 177 — men, opazujemo, da je z oljem napojena polovica slabeje raz¬ svetljena, nego druga. Odtod sledi: 3.) Svetlost je tudi odvisna od s veti ji v osti, Id je ose- bujna (eigenthumlich) svetlobnemu izvoru in od kakovosti razsvet¬ ljenega telesa. §. 181. S kako brzino se širi svetloba. V pod. 148 nam predstavlja S solnce, z zemljo, J premičnico Jupiter, m pa Pod. 148. njega naj- bližnji me¬ sec. Ta neb- z' na telesa gibljejo se v mer, ka¬ tero kažejo strelice, in sicer vsa od Mesec m stopi pri vsakem obhodu (Urnlauf) okoli Ju¬ pitra, ki se vrši v 42 urah 28 minutah 36 sekundah, v njegovo senco in pri tem mrkne. Kadar biva zemlja v z ali blizu tega mesta, preteče od jednega mrka do druzega vedno navedeni čas. Oddaljuje li se zemlja od z, zakasni se mrk vedno bolj. Pride li zemlja v z 1 , meri ta zakasnitev 996 sekund. Izvrstni Danski astronom Olaf Romer izpoznalje leta 1675, da je vzrok tej zakaznitvi ta, ker ima zdaj svetloba od Jupitrovega meseca do zemlje daljšo pot prehoditi, in sicer daljšo za ves premer z z v zemeljskega tira. Svetloba se ne širi torej neskončno hitro, am¬ pak z brzino, katera se da meriti. Ker prehodi svetloba v 996 sekundah premer z z, ki meri 307 milijonov kilometrov, tedaj meri nje pot v jednej sekundi 307000000 : 996 =■ 3110004*)«. Tudi svetloba zemeljskih svetlobnih izvorov širi se z isto brzino. §. 182. Odboj svetlobe (Reflexion des Lichtes). Razmet svetlobe (Zerstreuung des Lichtes). Zrcala (Spiegel). Poskus a.) Spustimo li solnčne žarke skozi luknjico zapi- ralniee v temno sobo ter je prestrežemo z navadnim zrcalom, opazujemo na stropu ali na nasprotnej steni belo svetlo liso, ki izpremina svoje mesto, ako gibljemo zrcalo. Zrcalo odbija torej vpadajoče svetlobne žarke. Vpada li svetloba na površje neprozornega telesa, vrača se zahoda proti izhodu. — 178 — nazaj v prvotno sredico, a izpremina pri tem svojo prvotno mer. To prikazen zovemo odboj ali odsev svetlobe. Predstavlja li s s l (Pod. 149) prorez zrcalnega površja, točka n vpadišče (Einfallspunkt) vpadnega sv etlobne- ga žarka d n (einfallender L ichtstralil), prema«/ od¬ biti svetlobni trak (refiectierter Strahi), pravokotnica Pod. 149 . P n P a tako zvano vpadno na- p vpičnico (Ein f ali sl ot),gotovo. zovemo kot r vpadni kot ( Ein- f ali sivi nkel) vpadnega sveti ob- ^ nega žarka d n, kot i pa odboj¬ ni kot (Reflexionstvinkelj odbitega svetlobnega žarka n f. gg^l Ef Za odboj svetlobe veljajo nasled- 1.) Vpadni svetlobni zarek, vpadna navpičnica in odbiti svetlobni žarek leže v jednej in istej ravni. 2. ) Vpadni in odbojni kot sta jednalco velika. 3. ) Vpadni in odbiti svetlobni žarek ležita na nasprotnih straneh vpadne navpičnice. Ako je površje telesa lirapavo, odbija se vpadajoča svet¬ loba na vse meri. Tak odboj svetlobe zovemo n ep ra, vil e n odboj ali razmet. Ysled nepravilnega odboja svetlobe po¬ stanejo telesa vidna. Mrak in zor. Znano je, da ne nastopi po solnčnem zahodu hipoma temna noč, ampak poprej se mrači fes dammertj. Itarobe pa tudi ne sledi temnej noči hipoma svetli dan, ampak poprej se svita. Vzrok m r a k u (A b e n d d d m m e r u n g) in zoru ali svitu (M orgendam m e- r u n g) je ta. Zrak in vodna para v ozračji odsevajo solnčne žarke in tako dobivamo svetlobo od solnca, akoprem ga ne vidimo, ker stoji pod horizontom. Uglajene steklene ali kovinske ploskve pa ne razpršujejo svetlobe. Itavna uglajena ploskev odbija n. pr. snopič vzpored¬ nih svetlobnih žarkov tako, da so meri teh žarkov po odboji zopet mej seboj vzporedne. Tak odboj svetlobe zovemo pra¬ vilen odboj ( regelma, ssige Rejlexion). Ysled pravilnega odboja svetlobe na uglajenih ploskvah, postane izvor svetlobe viden. Vsako uglajeno ploskvo, ki odbija svetlobo pravilno, zo¬ vemo zrcalo {Spiegel). Izvor svetlobe, kateri vidimo s po¬ močjo zrcal, zovemo podobo ali sliko (Bil d) svetlobnega izvora. — 179 — §. 183. Itavno zrcalo (Ebener- oder Planspiegel). Uglaje¬ no in sijajno ravan zovemo ravno zrcalo. P osic us a.) Držimo li pred ravnim zrcalom gorečo svečo, vidimo nje podobo ali sliko za zrcalom. — Postavimo li meri¬ lo na ravno zrcalo, vidimo vsako njegovo črto tako daleč za zrcalom, kakor je dotična črta pred zrcalom. Yzrok tej pri¬ kazni je ta. Recimo, da je A JB (Pod. 150) prerez ravnega zrcala, S pa svetla točka pred zrcalom. Zrcalo odbija iz svetle točke S izdajajoče svetlobne trakove S a, S b, S c i.t.d. v merčb a m , bn, P 0( j i - l5 Q_ co . . . Podaljšamo li od¬ bite svetlobne trakove za zrcalo, sečejo se vsi v jednej in istej točki S'. Ta točka leži na podalj¬ šanem svetlobnem traku S P, ki vpada pravokot¬ no na zrcalo, in sicer, ka¬ kor se uverimo iz sklad¬ nosti trikotnikov S P a in S' P a , S P b in S’ P b i. t. d , tako daleč za zr¬ calom, kakor je S pred zrcalom. Zrcalo odbija torej iz točke S izhajajoče svetlobne trakove tako, kakor da bi izhajali odbiti svetlobni trakovi iz točke S'. Ker pa iščemo svetlobi izvor vedno v presečišči onih prem, ob kojih prihajajo svetlobni trakovi v oko, vidimo svetlo točko S v S'. Točka S’ je tedaj podoba točke S. Podoba svetle točke nastane tako daleč za ravnim zrcalom , kakor je svetla točka pred zrcalom , in sicer lezi na podaljsanej praro- kotnici , katero potegnemo od svetle točke na .zrcalo. Zdaj najdemo lahko tudi sliko predme¬ ta, ki biva pred ravnim zrcalom. Predstavlja Pod. V 151 . b/.. lom F W, točki a in b pa sliki točk .d in P, potem j e a b slika predmeta. Kakor kaže podoba, sta predmet in nje- <1 ga slika jednako velika; samo ta razloček je — 180 — mej sliko in mej predmetom, da so na desnej strani ležeči deli predmeta v sliki na levej plati in obratno. Predmet in njega slika sta torej simetrijska. Slike a b nam ni možno se zaslo¬ nom prestreči ter jo imenujemo geometrijsko ali navidez¬ no sliko (g eomet r isch es oder scheinbares Hild). Postavimo li mej dve vzporedni zrcali gorečo svečo, vidimo v vsakem zrcalu celo vrsto svečinih slik, stoječih druga za drugo v prcmej črti. Nareja- ta li zrcali kot, zmanjša se število teh slik, in sicer tem bolj, čim večji kot oklepata zrcali. Slike stoje v tem slučaji v krožnici. Yzrok tej prikazni je ta, da je Svečina slika v jednem zrcalu zopet predmet za drugo zrcalo. Na to se opira kalejdoskop ali krasnogled. Razen vsakdanje porabe služi nam ravno zrcalo tudi pri optičnih orodjih. — Heliostat je ravno zr¬ calo, vrtljivo okoli dveli pravokotno stoječih osij. Ž njegovo pomočjo vodimo svetlobne žarke v sobo. — Navadna zrcala so uglajene steklene plošče, prevlečene na jednej strani s kositerjevi m amalgamom (Z i n n a m a l g a m). §. 184. Sferično ali oblo zrcalo (sphdrischcr Spiegel). Kos uglajene oble ploskve, katera zrcaluje na jednej plati, zovo- mo oblo ali sferično zrcalo, in sicer vdrto (concav ), ako je notranja stran sijajna, izbočeno (convex ) pa, ako je vnanja stran sijajna. Pod. 152. J. Vdrlo zrcalo. Predstavlja li VW (Pod. 152) vdrto zrcalo, potem zovemo točko O sredi zrcala njegovo optično \ središče; središče C oble ploskve, od j katere je zrcalo odsek, imenujemo sre- ~~]dišče krivine (Kr iimmun g smit- ; telpun kt)\ premo O C, idočo skozi op- ' lično središče ter skozi krivino središče, zozemo pa zrcalno os (Achse de s Sp i e g el s). Poskus a.) Vodimo lis pomočjo heliostata solnčne žarke v temno sobo ter je prestrežemo z vdrtim zrcalom tako, da vpa¬ dajo svetlobni žarki vzporedno zrcalnej osi, dobimo na istej strani zrcala na belem zaslonu svetlo, krožno sliko solnca. V točki F, ki leži sredi polumera O C , najmanjša je ta podoba ter je podobna svetlcj točki. To točko F zovemo zrcalno g o- rišče (Brennpunkt des Spiegels), ker izgore ondi goretna telesa. Daljino O F zovemo goričko daljino (B r enmveite). Ako je narobe izvor svetlobi v gorišči, odbija zrcalo svet¬ lobo vzporedno svojej osi. Odtod sledi: — 181 — 1. ) Vdrto zrcalo odbija vzporedno svojej osi vpadajoče svetlobne žarke tako, da se združujejo odbiti svetlobni žarki v jednej točki , gorišče zvanej. Izhajajo li pa svetlobni žarki iz gorišča, odbija je zrcalo vzporedno svojej osi. Vsled druge lastnosti rabijo nam vdrta zrcala kot o S v e tl u j o č a zrcala ( 'Beleuchtungsspiegel ) pri svetilnicali, pri m a j a- Jc 1 h {L e u c h t h u r m), vsled prve pa pri mikroskopih. Svetlobni trak O C vpada pravokotno na zrcalo ter se od¬ bija sam va-se. Jednaka je tudi z vsakim drugim svetlobnim trakom, ki gre skozi središče krivine C. Take svetlobne tra¬ kove zovemo glavne (Ilaupt str ahl ). 2. ) Glavni svetlobni trakovi odbijajo se na vdrtem zrcalit sami va-se. Pod. 153. S (Pod. 153) bodi svet¬ la točka, II središče krivine, F pa gorišče vdrtega zrcala A B. Od raznih iz svetle točke S izhajajočih svetlob¬ nih žarkov, ki vpadajo na zrcalo, bodemo preiskovali odboj samo svetlobnih trakov S B in S C. Da najdemo od svetlobnega traka S I) odbiti trak, postavimo v padišvi D vpadno navpičnico, katera je polumer 1) II. Ako je kot H D E jednak kotu S D II, potem je I) E odbiti svetlobni trak. Svetlobni trak S C odbija se sam va-se. Svetlobna traka S D in S C sečeta se po odboji v toč¬ ki E. A tudi vsi drugi od svetle točke S izhajajoči svetlobni tra¬ kovi, kateri vpadajo na zrcalo blizu optičnega središča, združujejo se po odboji v točki E. Točka E je zatorej slika točke S ter leži mej goriščem in mej središčem krivine. Ako je narobe E svetla točka, potem je nje slika S. Sliki E in S možno nam je pre¬ streči sč zaslonom ter ji imenujemo pravi , objektivni ali fiziški sliki (ivi-rkli che, objektive oder phij si seli e Bil¬ ci er). Leži li svetla točka mej zrcalom in mej goriščem, odbi¬ jajo se vpadajoči svetlobni trakovi tako, kakor da bi izhajali iz točke, ležeče za zrcalom. Podoba svetle točke leži torej za zrcalom ter je geometrijska. Odtod sledi: 3.) Podoba svetle točke leži ali mej goriščem in mej središčem krivine , ali v daljini, ki je večja, nego dvakratna gorička daljina , ali pa za zrcalom. Prvo biva tedaj, ako je daljina svetle točke — 182 — od zrcala večja, nego dvakratna gorička daljina; drugo, aleo je svetla točka mej goriščem in mej središčem krivine , slednje pa, ako je svetla točka mej goriščem in mej zrcalom. Poskus b.) Postavimo li v temnej sobi gorečo svečo pred vdrto zrcalo, in sicer v daljini, ki je večja, nego dvakratna go- riška daljina, dobimo mej goriščem in mej središčem krivine v čisto določenej razdalji od zrcala na zaslonu vzvrneno svečino sliko, kije manjša, nego sveča. Primaknemo li zdaj svečo za toliko, da pride mej gorišče in mej središče krivine, dobimo dalje od zr¬ cala povečano, vzvrneno sliko. Postavimo li zdaj svečo mej go¬ rišče in mej zrcalo, vidimo svečino sliko za zrcalom. Ta slika stoji po konci ter je večja, nego sveča. V prvih dveh slučajih je svečina slika fiziška, v slednjem pa geometrijska. V vseh teh slučajih najdemo lahko svečino sliko tudi z načrtovanjem. Predstavlja li nam strelica A B (Pod. 154) svečo, potem dobimo nje sliko, ako določimo sliki krajni¬ ma točkama^! in P strelice. Da najdemo sliko točke A, zadostuje, ako iščemo pre¬ sečišče dveh iz te točke izhajajočih svetlobnih žar¬ kov po odboji na zrcalu. V to svrho vzamemo glavni svetlobni trak A n ter osi vz¬ poredni svetlobni trak A e. Prvi odbija se sam va-se, drugi pa proti gorišču. Točka a, v kojej se sečeta obdita svetlobna tra¬ kova, jo slika točke A, ker se ondi stičejo tudi vsi drugi iz A izhajajoči svetlobni trakovi po odboji na zrcalu. Iz istega vzro¬ ka je točka b slika točke B. Slika strelice jo torej a b. Ta slika jo vzvrnena, a večja je nego strelica. Ako je narobe a b Pod. 155. sveča, potem je nje slika A B. Kako najdemo sve¬ čino sliko, ako stoji sveča mej zrcalom ter mej nje¬ govim goriščem F, kaže podoba 155. 4.) Od predmeta, Id je dalje od zrcala , nego središče krivine, dobimo mej goriščem in mej središčem krivine vzvrneno in zmanjšano sliko. Predmet, ki biva mej goriščem in mej središčem krivine, daja vzvrneno večjo Pod. 154. Pod. 156. — 183 — sliko za središčem krivine. Predmet , postavljen mej g or išče in mej zrcalo , ima svojo podobo za zrcalom. Ta podoba je večja nego predmet ter stoji po konci. V prvih dveh slučajih sta sliki fiziški, v slednjem pa je slika geometrijska. II. Izbočeno zrcalo. A B (Pod. 156) bodi izbočeno zrcalo, O središče krivine in O b zrcalna os. Poskus a.) Postavimo li gorečo svečo pred izbočeno zrcalo, vidimo v njem po konci stoječo ter zmanjšano sliko sve¬ če. Svečino sliko najdemo tudi lahko z načrtovanjem. Akojea?; predmet pred zrcalom A B, potem dobimo njega sliko tako-le. Svetlobni trak a c, vzpo¬ reden zrcalnej osi, odbija se v meri c y. Podaljšamo li odbiti svetlobni trak c y za zrcalo, preseče podaljšek odbitega svet¬ lobnega traka zrcalno os v točki f. To točko zovemo navi¬ dezno ali geometrijsko gorišče izbočenega zrcala. V me¬ ri a O vpadajoči svetlobni trak, glavni sv e tl ob ni trak, za¬ dene zrcalo pravokotno ter se odbija sam va-se. Točka a', v katerej se stičeta za zrcalo podaljšani glavni svetlobni trak a O in podaljšek odbitega svetlobnega traka c tj, je slika točke a. Na jednaki način najdemo, da je b' slika točke b. Torej je a' b' slika predmeta a b. Steklene oble na vrtih so izbočena zrcala. §. 185. Lom svetlobe (JBrechung des Lichtes). V pod. 157 vidimo posodo, koje jedna stena jo meden, polukrožen obod, razdeljen na stopinje; stena a b jo pa od stekla, a po- črnena je, izvzemši ozko o- kence sredi plošče. Središče polukroga je zaznamovano z 0. Poskus a.) Nalijemo li opisano pripravo na pol z vodo ter spustimo v temnej sobi svetlobne žarke skozi okence stene a b, vidimo na razdeljenem obodu dve mesti razsvetljeni. Jedno (60) razsvetljujejo svetlobni žarki, ki gredo nad vodo skozi zrak, drugo (40) pa oni, kateri gredo skozi vodo. Pod. 157. — 184 — Skozi vodo idoči svetlobni žarki so torej izpremenili svojo mer pri vstopu v vodo, in sicer so se nagnili na levo od prvotne med za 20 stopinj. Poskus b.) Na dnu posode (Pod. 158) leži majhen pred¬ met m. Dokler je posoda prazna, ne vidi v točki a bivajoče oko predmeta. Nalije li se zdaj posoda z vodo, vidi oko predmet m, a samo malce više, namreč na mestu n. Odtod izvajamo, da so se nagnili od predmeta m iz¬ hajajoči svetlobni žarki pri iztopu iz vode v zrak na desno od pr¬ votne meri. Iz navedenih in iz Vpada li svetloba na prozorno telo, deli se na dva dela. Jeden del sc odbija na površji, drugi del pa prohaja v novo te¬ lo , a izpremina pri vstopu svojo prvotno mer. To prikazen zo- vemo lom s v e tl ob e. Ako je tedaj l n (Pod. 159) svetloben trak, kateri zadene poševno vodno površje, izpre- meni pri prohodu iz zraka v vodo svojo prvotno mer, in si¬ cer se nagne ali lomi proti vpad- nej navpičnici p q ter dobi mer n s. Kot i, kateri oklepata vpadni svetlobni trak n l in vpadna navpičnica p q zovemo vp a dni kot ; kot r, kateri tvo¬ rita svetlobni trak n s, l o m- Ij eni svetlob ni tra k (g e- brochener Strahi) zvan, ter vpadna navpičnica^ g, zovemo lomni kot (Brechungstvink el). Za lom svetlobe veljajo naslednji zakoni: 1. ) Pravokotno na površje prozornega telesa vpadajoči svet¬ lobni žarki se ne lomijo. Vpadajo li pa poševno , tedaj se lomijo, in sicer tem bolj, čim poševneje vpadajo. 2. ) Ako prohaja svetloba iz redkejšega sredina v gostejše , manj¬ ši je lomni kot , nego vpadni. O svetlobi rečemo , da se lomi proti vpadnej navpičnici. Gre li pa svetloba iz gostejšega sre- Pod. 159. .P Pod. 158 druzik poskusov sledi: Pod. 160. — 185 — diva v redkejše, večji je lomni koč, nego vpadni. O svetlobi re¬ čemo, da se lomi od vpadne navpičnice. 8.) Vpadni svetlobni trak, lomljeni svetlobni trak ter vpad¬ na navpičnica leič v jednej in istej ravni. 4.) Vpadni in lomljeni zark ležita na nasprotnih straneh vpadne navpičnice. §. 186. Popolni odboj svetlobe (Totale Reflexion des Liclites). Poskus a.) Nalijemo li stekleno posodo P (Pod. 160) z vodo, katero smo skalili s krednim prahom, ter vodimo v temnej sobi solnčne žarke s po¬ močjo zrcala Z proti površju vode tako, kakor nam to kaže podoba, opazujemo, da ne pro- haja pri m vpadajoča svetloba iz vode v zrak, ako meri vpadni kot več, nego 48° 28', ampak odbija se nazaj v vodo v meri m n. To spoznamo na tem, ker so kredni kosci v tej meri jako razsvetljeni. Prohaja li svetloba iz gostejšega sredlva v redkejše in raste vpadni kot, biva lomni kot vedno večji, ker se lomi svetloba v tem slučaji od vpadne navpičnice. Prekorači li pa vpadni kot neko mejo , tedaj ne prohaja svetloba v novo sredivo, ampak od- Pod. 161. •'/( 7,1 lija se popolnoma od mejne ploskve v prvotno sredivo. To pri¬ kazen zovemo popolni odboj svetlobe. — 186 — Zrakovo, zrcalitev (Luftspiegelung = fata morgana) opira se na po¬ polni odboj svetlobe. Ako ogrejejo solnčni žarki jako peščena tla egip¬ tovskih puščav, ali nižave ogerskih ravnin, in je zrak miren, pripeti se pogosto v teh krajih, da so nižje zrakove plasti redkejše, nego one, kate¬ re so nekoliko dalje od zemeljskih tal. Kaj nam predstavlja h (Pod. 161) drevo, p opazovalca, c, c', c", c'“ pa zrakove plasti, kojih gostota pojema proti tlom a b. Od drevesa gredo svetlobni žarki na vse strani. Vsled svetlobnih žarkov, ki prihajajo k opazovalcu v meri p 7i, vidi ta drevo tam, kjer se to resnično nahaja. — A svetlobni žarek h i lomi se pri i, vsto- pivši v redkejšo zrakovo plast c, od vpadne navpičnice. Jednako se vrši tudi pri prohodu v plasti c', c", c'". V točki m pa zadene tako poševno na zrakovo plast, katera leži neposredno ob zemeljskem površji, da se po¬ polnoma odbija ter pride opazovalcu v oko po poti m n p. Opazovalec vidi zatorej v meri p z vzvrneno sliko od drevesa. Ker smo vajeni takim vzvrnenim slikani samo v vodi, mislimo nehote, da je tam voda, kjer se predmeti tako zrcalujejo. §. 187. Lom svetlobe v prozornih telesih, omejenih z vzporednimi ravnimi ploskvami. Recimo, da sta AB in C 1) (Pod. 162) vzporedni, mejni ploskvi steklene plošče, S pa svetla točka. Svetlobni trak S P , ki zadene ploščo v točki P ; Pod. 16'2. lomi se pri vstopu v ploščo proti vpadnej s navpičnici N P, ter gre skozi ploščo v meri PR. Pri iztopu iz plošče lo¬ mi se pa od vpadne navpičnice R M, in si¬ cer za toliko, za koli¬ kor se je nagnil pri vstopu v ploščo proti vpadnej navpičnici. Za¬ torej iztopi lomljeni trak li T iz plošče vz¬ poredno prvotnej meri S x vpadnega svetlobnega traka 8’ P. Svetlobni žariti, hi vpadajo poševno na prozorno telo, ome¬ jeno z vzporednimi ravnimi ploskvami, iztopajo iz njega nekoli¬ ko iz prvotne leže na stran pomaknem, a vzporedno prvotnej meri. Zakaj ne izpreminajo predmeti svoje mejsebojne leže, ako je opa¬ zujemo skozi zaprto okno, akoprem je vidimo malce od svojih mest pre- maknene. §. 188. Lom svetlobe v prizmah. Prozorno telo, ima- joče vsaj dve ravni, a ne vzporedni ploskvi, zovemo optično — 187 — prizmo (o ptisches Pr is m a). Rob, v katerem se ravni stičeta, zovemo lomeči rob (brechende Kante'), in kot,kateri ravni oklepata, imenujemo lomeči kot (brechender Winkel). Poskus a). Gledamo li kak predmet skozi prizmo, vi¬ dimo, da je pomaknen proti lomečemu robu. V pojasnilo tej prikazni naj nam predstavlja A B C (Pod. 163) pravokotno na lomeči rob nare¬ jeni prorez optične prizme, S pa svetlo točko. Svetlobni trak S E se lomi pri vstopu v pri¬ zmo proti vpadnej navpičnici N E ter gre skozi prizmo v meri E G. Pri izstopu iz prizme lomi se pa od vpadne navpični¬ ce M G ter dobi mer G H. Oko, ki biva v meri G H, vidi točko S v S'; torej proti lomečemu robu pomakneno. Gredo li svetlobni žarki skozi optično prizmo, lomijo se od lomečega rola, in sicer tem bolj, čim večji je lomeči kot. A ko¬ ličina loma je tudi odvisna od materijelne kakovosti optične prizme. §. 189. Leče ( Linsen). Prozorno telo , omejeno z dvema oblima ploskvama , ali z jedno oblo in z jedno ravno ploskvo, zo¬ vemo l e čo. Ako so leče v sredi debelejše, nego ob robu, zo¬ vemo je izbočene leče ali zbiralke (Convex- oder S a la¬ mel linsen); ako so pa narobe ob robu debelejše, nego v sre¬ di, imenujemo j evdrte leče ali razmetnice (Concav-oder Z erstreuungslinse n). Pod. 164. l 2- 3 £ 6 6 V pod. 164 so prve tri leče (1, 2, 3) izbočene, slednje tri (4, 5, 6) pa vdrte. In sicer zovemo : lečo (1), koje obe strani sta izbočeni, d v o j no izb o cen o (bi c on v e x); lečo (2), koje jedna stran 7 Pod. 163. — 188 — je izbočena, druga pa ravna, ra vno izbočeno (planconvex); lečo (3), koje jedna stran je izbočena, druga pa vdrta, vdrto- izbo ceno (concav conv ex). Vdrta stran te leče je manj ukrivljena, nego izbočena. Lečo (4), z dvema vdrtima stranema, zovemo d vojn o- vdrto (bi c one a v) ; lečo (5), z jedno vdrto in z jedno ravno stranjo, imenujemo ravnovdrto ('planconcav ) in lečo (6), z jedno vdrto in z jedno izbočeno stranjo, zovemo i zb o č en o v dr to (convexconcav). Izbočena stran te leče je manj ukrivljena. Premo, ki veže središči oblin, središči Izr iv in zvani, zovemo lečino os (Achse der Linse). Ako je jedna mejnih ploskev ravna, tedaj je lečina os ona prema, ki stoji na ravnej ploskvi pravokotno ter gre ob jednem skozi središče krivine oble ploskve. Točko, ki leži v osi sredi leče, zovemo leči¬ no optično središče (optisclier Mitt el punkt der L i n s e). §. 190. Kako lomijo izbočene leče svetlobo. Poskus a.) Vodimo li solnčne žarke s pomočjo heliostata v temno sobo ter je prestrežemo z izbočeno lečo tako, da vpadajo svetlobni tra¬ kovi vzporedno lečinej osi, dobimo na drugej strani leče na belem zaslonu svetlo, krožno podobo solnca. V določenej daljini od leče je ta podoba najmanjša ter podobna svetlej točki. To točko zovemo lečino goriš če (Br ennpunlzt der Lin¬ se) in nje daljino od leče gorišJco daljino (B rennio e it e). Izhajajo pa narobe svetlobni trakovi iz gorišča, lomi je izbočena leča tako, da izstopajo iz leče vzporedno lečinej osi. 1. ) Izbočena leča lomi svetlobne žarke, ki vpadajo vzporedno nje osi tako, da se združujejo vsi lomljeni svetlobni trakovi na drugej strani leče v jednej in istej točki, gor išče zvanej. Zarad tega je zovemo tudi zbiralne leče ali zbir alk e. Izhajaj o pa svetlobni trakovi iz gorišča, izstopajo iz leče vzporedno nje osi. Vsled tega nam rabijo izbočene leče kot osvetlujoče leče. Svetlobni žarek, ki vpada v meri lečine osi, tedaj pra¬ vokotno na lečo, se ne lomi. Jednako je tudi z vsemi onimi žarki, ki merijo skozi optično središče ter vpadajo blizu le¬ čine sredine. Take svetlobne žarke zovemo glavne žarke (Ha up t st r ah le n). 2. ) Izbočene leče ne lomijo glavnih svetlobnih žarkov. V pod. 165 imamo dvojnoizbočeno lečo, koje središči kri¬ vin sta točki A in B. S je svetla točka v osi, in sicer dalje — 189 — od leče, nego gorišče. Od raznih iz točke S izhajajočih in na lečo vpadajočih svetlobnih žarkov bodemo opazovali lom glav¬ nega žarka in še jednega aruzega, n. pr. žarka S N. Glavni žarek S C se ne lomi, in sicer niti pri vstopu niti pri izstopu iz leče. Svetlobni žarek S JSf se lomi pri vstopu v lečo proti vpad- nej navpičnici, katera je polumer B N, ter gre skozi lečo v Pod. 165. P-., iz leče lomi se od vpad¬ ne navpičnice A M ter dobi mer Ms. V točki s stiče se z glavnim svetlobnim trakom. Ker se združujejo ondi tudi vsi drugi od svetle točke S izhajajoči svetlobni žarki po izstopu iz leče, je točka s fiziška slika svetle točke S. Ako je svetla točka mej goriščem in mej lečo, tedaj se ne združujejo več iz leče izstopajoči svetlobni žarki, ampak za¬ puščajo jo razhodno ali divergentno. Pogledamo li skozi lečo, vidimo svetlo točko S dalje od leče. Ta točka je geometrijska slika svetle točke S. 8.) Podoba svetle točke, ležeče v lečinej osi, je zopet v osi, in sicer ali na nasprotnej, ali pa na istej strani leče, na katerej se nahaja svetla točka. Prvo biva, ako je svetla točka dalje od leče, nego gorišče; drugo pa, ako je svetla točka mej goriščem in mej lečo. V prvem slučaji je podoba fiziška, v drugem pa geo¬ metrijska. §. 191. O podobah, katere proizvajajo izbočene leče. Poskus a.) Približujemo li se z daleč se svečo jednej plati izbočene leče, dobimo na nasprotnej strani na belem zaslonu vzvrneno svečino sliko, katera se tem bolj oddaljuje od leče, čim bolj primaknemo svečo leči. — Pri določenej daljini sveče od leče, jasna je nje slika- na zaslonu v čisto določenej daljini od leče. — Dokler je večja daljina sveče od leče, nego dva¬ kratna goriška daljina, manjša je nje slika ter se nahaja mej Pod. 166. — 190 — goriščem in mej dvakratno goriško daljino. Pomaknemo li svečo v dvakratno goriško daljino, dobimo nje sliko za lečo tudi v dvakratnej goriškej daljini. Sveča in nje slika sta jednako veliki. Primaknemo li svečo še dalje gorišču, postaja nje slika vedno večja in se oddaljuje od leče. Postavimo li svečo mej gorišče in mej lečo, zgine nam podoba na zaslonu. Pogledamo li pa zdaj skozi lečo proti sveči, vidimo svečino podobo na is tej strani leče, kjer stoji sveča. Ta podoba stoji po konci, večja je ter dalje od le¬ če, nego sveča, a geometrijska je. Y vseh teh slučajih najdemo sveči podobo tudi z načrtovanjem. Ako nam predstavlja strelica A B (Pod. 166) svečo, dobimo njeno sliko, ako dolo¬ čimo sliki krajnima točkama A in B. Točki A najdemo sliko, ako poiščemo presečišče dvema iz te točke izhajajočima svetlobnima žarkoma po izstopu iz leče. V to svrho vzamemo glavni svetlobni trak A«, ter osi vzpo¬ redni trak A e, ki gre po izstopu iz leče skozi gorišče F'. Ta dva svetlobna traka se stičeta po izstopu iz leče v točki a ; a ker se združujejo ondi tudi vsi drugi iz točke A izhajajoči svetlobni žarki po izstopu iz leče, je točka a slika točke A. Na isti način dobimo sliko točke B v b. Podoba strelice A B je tedaj a b. Pod. 167. iV riščem F, najdemo prav tako, kakor poprej, da je nje podoba a b. — 191 — Ta podoba stoji po konci, večja je, nego strolica AH, a geo¬ metrijska je. 1. ) Od predmeta, ki je dalje od izbočene leče, nego gorišče, nastane za lečo vzvrnena fiziška slika v daljini, katera je večja, nego gorička daljina. Ako je predmetova daljina (Ob jek t m cit e) večja, nego dvakratna gorička daljina, tedaj je slika mej gor iščem in mej dvakratno goričko daljino in je manj¬ ša, nego predmet. Ako je predmetova daljina jednaka dvakratnej goriškej daljini, jednaka je tudi slikina daljina ( Bildivei- te) dvakratnej goriškej daljini. Predmet in slika sta jednako velika. Ako je predmetova daljina manjša, nego dvakratna go¬ rička daljina, tedaj je slika večja ter dalje od leče, nego predmet. 2. ) Ako je predmet mej goriščem in mej lečo, dobimo njega sliko na iste j strani leče. Ta slika stoji po konci, večja je ter dalje od leče, nego predmet, a geometrijska je. Vidi se, ako pogledamo skozi lečo proti predmetu. §. 192. Vdrte leče. Poskus a.) Prestrežemo li solnčne žarke v temnej sobi z vdrto lečo in sicer tako, da vpadajo svetlobni žar- osi (Pod. 168), ter postavimo na drugo plat leče bel zaslon, dobimo ki na lečo vzporedno nje Pod. 168. na zaslonu razsvetljen krog, kateri biva vedno večji, ako oddaljujemo zaslon od leče. Svetlobni trakovi izstopajo to¬ rej iz leče razhodno ali di¬ vergentno in sicer tako, ka- F pred lečo. Točko F zovemo točke v tem gorišči ne zbirajo svetlobni trako- kor da bi prihajali iz tudi gorišče ; a ker se vi, zovemo je navidezno gorišče ali tudi razmetišče (Zerstreuu ng spini k t). Vdrte leče lomijo svetlobo od osi ter jo vsi e d tega razmetujejo. Zatorej zovemo vdrte leče tudi razmet ne leče ali raz met ni c e. 1.) J drla leča lomi vzporedno nje osi vpadajoče svetlobne tra¬ kove tako, da izstopajo lomljeni svetlobni trakovi iz leče v mereh, kakor da bi prihajali iz točke pred lečo. To točko zovemo navi¬ dezno gorišče ali razmetišče leče. P o s k u s b.) Pogledamo li skozi vdrto lečo gorečo svečo, vidimo jo zmanjšano in nekoliko bliže leči. Z načrtovanjem najdemo svečino sliko tako le. Iz točke a strelice a b (Pod. 169), katera nam predstavlja svečo, po- Pod. 169. — 192 — tegnemo glavni svetlobni trak a o in osi vzporedni trak a c. Prvi se ne lomi, drugi pa izstopa iz leče v meri d e, kakor da bi prihajal iz navideznega gorišča /. Podaljšamo li svetlobni trak d e za lečo, seče ta podaljšek glavni svetlobni trak v točki a . Ta točka je slika točke a; a b' pa je zmanjšana slika strelice a b. 2.) Gledamo li skozi vdrto lečo kak predmet, vidimo njega sliko na istej Ta slika je zmanjšana, stoji po konci nego predmet. strani , kjer je predmet, ter je leči nekoliko bliže , §. 193. Sferični odklou leč (spharische Abiveichung der Linsen). S (Pod. 165 §. 190) je svetla točka pred zbiralno lečo. Rekli smo, da se združujejo vsi iz te točke izhajajoči svetlobni trakovi, ki vpadajo na lečo, po izstopu iz leče zopet v jednej in istej točki. Ali temu ni popolnoma tako. A^zrok te¬ mu je to, da se lomijo jače robiti svetlobni trakovi (Randstr ahlen ■), rekše: svetlobni trakovi, ki vpadajo ob lečinem robu, nego sred iški sv etlobni trakovi ( Cen- tralstrahle n), t. j. svetlobni trakovi, vpadajoči na lečo blizu nje sredine. Robni svetlobni trakovi križejo se zatorej bliže leče, nego središki. Slika točke S ni tedaj več točka, am¬ pak majhen krog. Iz istega vzroka so tudi slike posamičnih točk predmeta majhni krogi v podobi, katero nareja izbočena leča. Ti krogi krijejo se deloma, kar pa čini, da ni po- boba popolnoma razločna. Ta pogrešek leč zovemo sferični odklon , ker ga provzročuje obla ali sferična oblika leč. Sferični odklon zmanjšamo, ako postavimo pred lečo črn kolut z majhnim, krožnim prodorom. Ta kolut, zaslonka ali diafragma zvan, prestreže robne svetlobne trakove, središke pa propušča. Ilavnoizbočene leče, kojih izbočena stran je obr- nena proti predmetu, imajo majhen sferičen odklon. §. 194. Raz,sip barv ( Farbenzerstreuung). P oskus a.) Sko¬ zi majhno razico b zapiralnice (Pod. 170) vodimo s pomočjo heliosta¬ ta solnčne žarke v temno sobo. Na belem zaslonu, kateri smo za- piralnici nasproti postavili, dobimo majhno solnčno sliko d. Prestre- žemo li zdaj svetlobne trakove z optično prizmo s, koje lomeč rob je navzgor obrnen, zgine slika d ; a namesto nje dobimo niže na zaslonu raztegneno ter barvasto sliko r v. V tej sliki, šar — 193 - ali spektrum zvanej, razlikujemo odzgoraj nizdol sedem glavnih barv, prizmatične ali speJctraln e barve (prismati- sclie oder S pectr alf arh en) zvanih, namreč: rudečo , poma¬ rančasto , rumeno , zeleno, svetlomodro, temnomodro in višnjavo (< vijoličasto ). Te barve ne prehajajo skokoma druga v drugo, ampak polagoma. Pod. 170. Poskus b.) Xaredimo li ozko razo v zaslonu, n. pr. ondi, ka¬ mor pada rudeči del šara, terpre- strežemo skozi ra¬ zo idoče rudeče žarke z drugo pri¬ zmo, lomijo se ti žarki, a barve ne izpreminajo. Poskus c.) Prestrežemo li iz prizme izstopajoče žarke se zbiralno lečo, dobimo na zaslonu v primernej daljini od leče zopet belo liso. — To dosežemo tudi, ako razdelimo papiren kolut na 7 izsekov ( Sector ), katerih količine se ima¬ jo mej seboj, kakor prostori, katere zajemajo barve v šaru. Pobarvamo li te izseke z dotičnimi barvami spektra in vrti¬ mo zdaj kolut, kaže se nam ta bel. Odtod in iz druzih poskusov sledi: 1. ) Solnčna svetloba ter bela svetloba druzih svetlobnih izvo¬ rov zložena je z raznobarvnih žarkov, v katere jo razkrajamo s pomočjo optične prizme. Ta razkroj bele svetlobe v njene razno¬ barvne sestavine zovemo razsip barv. 2. ) Raznobarvni žarki šara še ne dad6 dalje razkrajati, za- rad tega je zovemo J ednoter e (e i nf ach — h o mo g e n). A razlikujejo se mej seboj v tem, da so v različnej meri lomni. Naj¬ manjša lomnost je osebujna rudečim , največja pa višnjavim. 3. ) Šarova dolžina je tem večja, čim večji je lomeči kot in čim jačja je krojilna moč prizme. Tako nam daje prizma od fiintovega stekla (to steklo ima mej svojimi sestavinami tudi svin¬ čev okis) daljši šar, nego jednaka prizma od kronovega stekla. — 194 — Frauenhoferjeve črte (Frauerihofersche Linien). Damo li optičnej prizmi tako ležo, da je nje lomeči rob vzporeden razici, ter prestrežemo li šar z belim zaslonom, opazujemo v šaru, pravokotno na njegovo podolžno mer, temne črte. Te črte zovemo Frauenhoferve. Tudi drugi svetlobni izvori dajejo spektra. Spektrum svečinega plamena, jednako tudi spektrom svetilnega plina, nima Frauenhoferjevih črt. — Potresemo li sten špiritne lampe se soljo, postane nje plamen rumen. Spektrum tega plamena je sestavljen z dveh rumenih črt i. t. d. §. 195. Mešane in komplementarne barve ( Misch - and Complementarfarben). Barvenost teles (Korperfarbe). Poskusa.) Prestrežemo li rudeče žarke solnčnega šara z majhnim zaslonom ter združimo ostale se zbiralno lečo, ne dobimo več bele svet¬ lobe, ampak zeleno. Združimo li n. pr. rudeče in rumene žarke, dobimo pomarančasto barvo. Laglje dosežemo to, ako delimo kolut v izseke ter pobarvamo te na izmeno s tema dvema bar¬ vama in potem vrtimo kolut brzo. Odtod sledi : 1. ) Dve ali več barv, katere vidimo istočasno ter na istem mestu , vzbujajo občut nove barve , mešane barve zvane. Poskus b.) Vrtimo li kolut, kojega izseki so na izmeno s pomarančasto ter z modro barvo pobarvani, kaže se nam ko¬ lut bel. Jednako je tudi, ako so pobarvani kolutovi izseki na izmeno z rudečo ter se zeleno, ali z rumeno ter z višnjavo barvo. 2. ) Dve barvi , ki dajeta združeni belo svetlobo , zovemo do¬ polnilni ali komplementarni barvi. Poskus c.) Vodimo li solnčne žarke na živorudeč papir ter držimo razsvetlenej plati bel papir nasproti, vidi se ta po- rudečen. Nadomeščujemo li rudeči papir z modrim, vidi se bel papir moder i. t. d. Potresemo li sten špiritne lampe dobro se soljo, postane nje plamen rumen. Držimo li pred ta plamen bel papir, kaže se nam ta tudi moder; a barvasta telesa izpre- minajo svojo barvo v tej svetlobi. Tako se nam kaže zelen iu moder papir v tej svetlobi siv, rudeč pa temnorujav i. t. d. Poskus cl.) Prestrežemo li solnčne žarke z rudečo ste¬ kleno ploščo, dobimo na drugej plati plošče na belem zaslonu rudečo liso. Zamenjamo li rudečo ploščo z modro, dobimo na zaslonu modro liso i. t. d. 3. ) Neprozorna telesa ne odbijajo od vpadajoče bele svetlobe vseh njenih raznobarvnih sestavin; ampak nekatere odbijajo, druge pa vsrkavajo. Neprozorno tel6 se vidi vedno v onej barvi, ka¬ tero odseva. Odbija li torej teU samo rudeče žarke ali one, ka- — 195 — tevi dajejo združeni rudečo svetlobo, kaze se nam tel6 rudeče. Odbija li telo vse šolnine žarke v istem razmerji, lakov so v belej svet¬ lobi, tedaj se vidi belo. Ako pa ne odbija telo skoro nič od vpa¬ dajoče bele svetlobe, tedaj se nam kaže črno. Barve, v katerih se mm kažejo telesa pvi dnevnej svetlobi, zovemo njih pri rodne barve (naturliche Farben), in sicer je barv eno st teliš odvisna od onih svetlobnih žarkov, katere odbijajo telesa od vpadajoče, bele solncne svetlobe. 4.) Prozorna telesa propuščajo navadno isto svetlobo, katero odbijajo; drago pa vsrkavajo. Propuščajo li prozorna telesa svet¬ lobo popolnoma, zovemo ja vodočista (was s er h ell). Nebo. Nebna modrina. Nebo (Firmament) ni nič druzega, nego zrak, kateri postane s tem viden, da odseva modro svetlobo. Čim čistejši je zrak, tem lepša je nebna modrina (Hi m m el s b l d u e ). Juternji in večerni žar ( Morgen - und Abendrotlie). Ako je vodna para v ozračji precej zgoščena, propušča najbolj rudeče in rumene žarke, druge pa vsrkava. Ker biva to posebno v juternjem in večernem hladu, opazujemo juternji žar, kadar solnce vzhaja, večerni žar pa, kadar solnce zahaja. — Zakaj ni zmes pomarančastega in modrega, ali rudečega in ze¬ lenega, ali rumenega in višnjavega barvila bela ? §. 196. Mavrica (Regenbogen). Znano je, da vidimo rosne kapljice, kadar je zjutraj solnce obseva, v različnih barvah. Jed- na se vidi v rudečej barvi, druga v zelenej i. t. d. Vzrok tej prikazni je ta, da razkrajajo kapljice solnčne žarke v njih raz¬ nobarvne sestavine. Na ta razkroj solnčnih žarkov v kapljicah opira se tudi krasna prikazen mavrice, katera je na nebu razpet Pod. 171. kolobar (Kr e is ring) v prizmatičnih barvah ter se nam prikaže, kadar pred na¬ mi dežuje, za nami stoječe solnce pa obseva dežni oblak. 71 c (Pod. 171) bodi sre¬ dišče dežne kapljice, s a nad središčem vpadajoč soln- čen žarek, O opazovalčevo oko, S O prema, koje po¬ daljšek gre skozi solčno sre¬ dišče, OZ pa horizontalna prema. Solnčni žarek s a se lo¬ mi pri vstopu v kapljico — 196 — proti vpadnej navpičnici c a ter dobi mer a b. Pri b se odbija v meri b d ter izstopa pri d iz kapljice. A solnčni žarek s a se ni sa¬ mo lomil pri vstopu v kapljico, ampak razkrojil se je tudi v svoje barvaste sestavine. Solnčni žarek ne izstopi tedaj iz kap¬ ljice pri d kot bel svetloben žarek, ampak razkrojen v barvaste žarke, ki so v podobi zaznamovani s črkami r . . . v. Od teb barvastih žarkov pride v oko, katero biva v točki O, samo ru- deči žarek, a drugi žarki te kapljice gredo mimo njega. Oko vidi tedaj to kapljico v rudečej barvi. Kapljici k in k (Pod. 172) si mislimo v takej leži proti opazovalčevemu očesu, da pride od više ležeče kapljice samo ru- deči, od niže ležeče kapljice pa samo višnjavi žarek v njegovo oko. Od kapljic, le¬ žečih mej k in k ', dobiva pa opazovalčevo oko druge priz¬ matične barve. Vsled tega vidi opazovalec mej k in k' šaru podobno barvasto sliko, spodaj višnjavo, zgoraj pa ru- deče obrobljeno. Jednako barvasto sliko narejajo tudi vse one kapljice, katere imajo proti opa¬ zovalčevemu očesu in solncu jednako ležo. Te kapljice pa dobimo, ako potegnemo premo skozi solnčno središče ter skozi opazoval¬ čevo oko, ter zavrtimo okoli te preme kapljici k in le. Kaplji¬ ce, ležeče v kolobaru, kateri okrožujeta koncentrični krožnici, opisani od kapljic k in k', imajo proti opazovalčevemu očesu jednako ležo, kakor kapljice mej k in k’. Vsled tega ima mav¬ rica podobo kolobara, k oj ega znotranji rob je višnjav, vnanji pa rudeč. Mej tema dvema barvama imamo pa druge prizmatične barve in sicer v istem redu, kakor v solnčnem spektru. To mavrico zovemo glavno (H auptre g enb o g en). Večkrat okrožuje glavno mavrico druga, ki je znotraj rudeča, zvunaj pa višnjava. To zovemo stransko mavr i co (Nebenre- genbogen). Barve stranske mavrice so slabše, nego glavne, ter sle¬ de v nasprotnem redu. Da nastaja stranska mavrica, morajo vpadati solnčni žarki na kapljice pod njih središčem. Pojasni rečeno s črte- žem. Omenjamo še, da je mavrica tem večja, čim niže stoji solnce. Pri solnčnem vzhodu ali zahodu, je mavrica polukrog. Narobe je pa mavrica tem manjša, čim više stoji solnce. Zakaj? — 197 — §. 197. Akro matična prizma (achromatisch.es Prisma). Kroinatični odklon leč (chromatische Abiveichung der Linsen). V pod. 173 vidimo dve optični prizmi A in B tako združeni, da imata njiju lomeča roba nasprotno ležo. Prizma A je od Pod. 173. kronskega, prizma S pa od flintovega stekla. Lomeči kot prizme A je skoro dvakrat večji, nego oni prizme B. Poskus a.) Napravimo li na steni maj¬ hen črn krog ter ga opazujemo skozi vsako pri¬ zmo posebej, vidimo krog iz njegovega prostora premaknen ter ob jednem barvasto obrobljen. Gledamo li zdaj krog skozi obe prizmi, vidimo ga sicer od njegovega mesta premaknenega, a brez barvastega roba. Vzrok tej prikazni je ta. Prizmi A in B lomita ter razkra¬ jata svetlobo v nasprotno mer ; jedna namreč gori, druga pa doli. A prizma B, ki kroji svetlobo jače, nego prizma A , združuje zo¬ pet po prizmi A razkrojene svetlobne žarke, ne da bi njih lom po prvej prizmi popolnoma odstranila. Tako sestavo dveh prizem, kateri sicer svetlobo lomita, a je ne razkrajata, zovemo a Jer o mat ično prizmo. P o s Jc u s b.) Prestrežemo li solčne žarke se zbiralno lečo, dobimo na drugej strani leče na belem zaslonu solnčno podobo, ki je barvasto obrobljena, in sicer rudeče ali višnjavo, kar je odvisno od razdalje mej zaslonom in mej lečo. Jedino v go- rišči leče dobimo belo, točki podobno solnčno sliko. Odtod sledi: Leče Icrojijo svetlobo kakor prizme v nje sestavine ter na- rejajo vsled tega barvasto obrobljene slike. To napako leč zovemo Jcromatičn i odJilon. Kromatični odklon odstranimo pri lečah, ako združimo zbi¬ ralno lečo a (Pod. 174) od kronskega stekla z vdrto lečo b od Pod. 174. flintovega stekla. In to zato, ker lomita ter krojita leči a in b svetlobo v nasprotno mer ; prva namreč proti osi, druga pa od osi. Tako sestavo dveh leč, ka¬ teri sicer svetlobo lomita, a je ne razkrajata, zovemo a k r o- — 198 — matično lečo. Ako je pri alcromatičnih lečah tudi sferični odklon odstranjen, zovemo je a plan at i č ne (aplanati sch )• §. 198. Temnica ali camera obscura je znotraj počr- nena skrinjica (Pod. 175). V njeno desno steno je vdelana cev, v katerej se nahaja druga, a premična se zbiralno lečo c. Od daljnega predmeta A B do¬ bimo na nasprotnej steni, katera je od motnega stekla, vzvrneno sliko ah. A da po¬ stane ta slika razločna, treba Pod. 175. niti lečo, in sicer ali proti predmetu, ali pa od predmeta. Večkrat se postavi v temnico povprek ravno zrcalo, katero odbija podobo na prozorno gornjo steno. V tem slučaji je A' B' podoba od A B. To podobo lahko zdaj ponarišemo, ali pa fotografično posnamemo. §.199. Oko. Organ vida je oko, katero je zloženo z vidnega živca (Sehnerv ) n (Pod. 176) ter se zrkla (Augapfel). Zr¬ klo je obla, ki je spredaj pri a nekoliko bolj izbočena ter biva v očesnej duplini (Au . 30. Toplotna žaritev (Warmestrahlung). Toplotni trak ali žarek (War- mestrahl). §. 31. Toplotni viri (\Varmequellen). — 208 — Stran. IV. TJČini molekularnih sil (IVirkungen der Molekularkrafte). . 29—34 §. 32. Molekularne sile (Molekularkrafte). Zveznost (Cohasion). §. 33. Trdna telesa (feste Korper). §. 34. Prožnost ali elastičnost (Elasticitiit). §. 35. Trdnost (Festigkeit). Trgopdrna trdnost (Zug- festigkeit). Lomopdrna trdnost (Bruchfestigkeit). Sukopčrna trdnost (Torsionsfestigkeit). Tlakopdrna trdnost (ruckvvirkende Festigkeit). §. 36. Sprijemnost (Adhiision). §. 37. Lasovitost ali kapilarnost (Ca- pillaritiit). §. 38. Vpojnost (Endosmose). §. 39. Razstop (Auflosen). Razstopilo (Losungsmittel). Razstopina (Losung). §. 40. Kristaliza¬ cija (Krystallisation). Kristal ali golot (Krystall). V. Kemija.34—58 §. 41. Kemični spoj (cliemische Vereinigung). Kemična spojina (chemische Verbindung). Kemične sestavine (chemische Bestandtheile). Kemična sorodnost (chemische Ver\vandschaft). §. 42. Kemični raz¬ kroj (chemische Zersetzung). §. 43. Kemične prvine (chemische Ele¬ mente, Grundstoffe, einfache Korper). Kovine (Metalle). Pakovine (Metalloide). §. 44. Temeljni kem. zakoni. §. 45. Znaki kem. prvin (Zeichen der Elemente). Spojinske težine (Verbindungsgewichte). §. 46. Atomne težine (Atomgewichte). §. 47. Znaki ali formule ke¬ mičnih spojin (chemische Formel). §. 48. Kemične jednačbe (che¬ mische Gleichungen). §. 49. Kisik (SauerstofT). Kisatev ali oksida¬ cija (Oxydation). Okis (Oxyd). Zgor (Verbrennung). Kislina (Siiure). Osnova ali baza (Base). §. 50. Vodik (Wasserstoff). Pokalni plin (Knallgas). §. 51. Voda. Rudna voda (Mineralwasser). §. 52. Dušile (Stickstoff). Solitarna kislina (Salpetersiiure). Vodeni amonijak ali salmijakovec (Aetzammoniak oder Salmiakgeist). §. 53. Žveplo (Schwefel). Žveplena sokislina (schwefelige Siiure). Žveplena kislina (Schvvefelsiiure). Vodikov žveplec (Schwefelwasserstoff). §. 54. Oborina (Niederschlag). §. 55. Klor. Brom. Jod. Fluor. Klorovodik (ChlorwasserstofF). Solna kislina (Salzsiiure). Kraljeva vodica ali zlatotopka (Konigswasser). Jedavčeva kislina (Fluss- Saure). §. 56* Fosfor. Fosforov petokis ali brezvodna fosforova kislina (Phosphorpenteoxyd). Fosforova kislina (Phosphorsiiure). §. 57. Kremik (Silicium). Kremenica (Kieselerde). §. 58. Ogljik (Kohlen- stoff). §. 59. Ogljikove spojine (KohlenstofFverbindungen). Ogljikov dvokis ali ogljikova kislina (C 0 2 ) (Kohlendioxyd). Ogljikov samo- kis (Kohlenoxyd). Močvirni plin ali metilov vodik (Sumpfgas). Olje- tvorni plin ali etilen (Etilen oder olbildendes Gas). Razhlap (trocke- ne Destillation). Svetilni plin (Leuchtgas). §. 60. Organska kemija. Trstni slador (Rohrzucker). Mlečni slador (Milchzucker). Grozdni slador (Traubenzucker). §. 61. Vrvež (Gahrung). Kvas (Hefe). §. 62. Vinski cvet ali etilov alkohol. §. 63. Zgor (Verbrennung). Gorivo (Brennstoff). Palivo (Ziindstoff). Zgorelina (Verbrennungsprodukt). § 64. Dihanje. §. 65. Železo (Eisen). Plavež Hochofen). §. 66. Kal¬ cij. Kalcijev okis ali žgano apno (Calciumoxyd, gebrannter Kalk oder Aetzkalk). Kalcijev vodni okis ali gašeno apno (Calciumhy- droxyd). — 209 — Stran. VI. Magnetizem (Magnctismus) . 59 _ 04 §■ 67. Magnetna in paramagnetna telesa. §. 68. Magnetne konice (Magnetpole). Magnetnica (MagnetnadelJ. Magnetna os (magnetische Achse). §. 69. Magnetna razdelba (magnetische Vertheilung). §. 70. Magnetenje jeklenih palic (Magnetisierung der Stahlstabe). §. 71. Mo¬ lekularni magneti (Molekularmagnete). Magnetna upornost (magne¬ tische Coercitivkraft). §. 72. Zemeljski magnetizem (Erdmagnetismus). §. 73. Magnetni odklon (magnetische Declination). Magnetni polu- dnevnik (magnetischer Meridian). §. 74. Magnetni naklon (magneti¬ sche Inclination). Magnetni ravnik (magnetischer Aequator). VII. Elektrika (Elektricitat) .64—90 A. Torna elektrika (Reibungselektricitdt) . 64—75 §. 75. Električnost ali električno stanje (elektrischer Zustand). §. 76. Elektrizovanje po podelitvi (Elektriesirung durch Mittheilung). §■ 77 - Dobri in slabi prevodniki elektrike (gute und schlechte Lei- ter der Elektricitat). Samilo ali osebilo (Isolator). §. 78. Positivna in negativna elektrika. §. 79. Elektroskop. §. 80. Električna razdel¬ ba (elektrische Vertheilung oder Influenz). §. 81. Razdelitev elek¬ trike na telesnem površji (Vertheilung der Elektricitat auf der Ober- flache der Korper). Delovanje ostij (Spitzenwirkung). Električna na¬ petost (elektrische Spannung). Električna gostota (elektrische Dich- te). §. 82. Električna iskra (elektrischer Funke). §. 83. Elektrofor ali elektronos. §. 84. Električna ojačala (elektrische Versterkungs- apparate). Franklinova plošča (Franklini Tafel'. Lejdenska ali Klei- stova sklenica (Leydener Flasche). Izpraznovalec (Auslader). §. 85 Električni kolovrat (Elektrisiermaschine). Drgač (Reiber;. Drgalo (Reibzeug). Vodilo (Conductor). Sesalnik (Sauger). Iskrovabec ali izvajač (Funkenzieher). Električni tok (elektrischer Strom). J. 86. Poskusi z električnim kolovratom. §. 87. Nevihta (Gewitter). Stre¬ lovod (Blitzableiter). Strela (Blitz). Vodena strela ali električni p du¬ dar (odudar) (elektrischer Ruckschlag). B. Ti( v- na elektrika (Beruhrungselektricitiit oder Galvanismus). 75_90 §. 88. Galvanizem. Elektrobudnik (Elektromotor). Elektrobudna sila (elektromotorische Kraft). §. 89. Voltina baterija (Volta’sche Bat- terie). §. 90. Električnost Voltinega lanca (elektrischer Zustand der Volta’schen Kette). §. 91. Kemični učini galvanskega toka (chemi- sche Wirkungen des galvanischen Stromes). §. 92. Stanovitni lanci (constante Ketten). Električna polarizacija (elektrische Polarisationk §. 93. Galvanopla?tika. Positivni in negativni odtis (positiver und negativer Abdruck). §. 94. Toplotni in svetlobni učini galvanskega toka. Prevodni upor (Leitungswiderstand). §. 95. Fizijologični učini galvanskega toka (physiologische Wirkungen des galvanischen Stro¬ mes). Neefovo prekidalo (Neefscher Stromunterbrecher). §. 96. De¬ lovanje električnega toka na magnetnico (Eimvirkung des elektrischen Stromes auf die Magnetnadel). §. 97. Galvanomeri (Galvanometer). Množilo (Multiplicator). §. 98. Elektromagnetnem (Elektromagnetis- mus). §. 99. Električni telegraf ali brzojav (Telegraph). Pišoč stroj — 210 Stran. (Schreibapparat). Ključ ali ročnica (Schliissel, Taster). §. IOO. Elek¬ trični in magnetni navod (Elektro- und Magnetoinduction). Navedeni (inducierter) ali drugotni tok (secundiirer Strom, Nebenstrom). Glav¬ ni ali prvotni tok (Hauptstrom, primčirer Strom). Wagner-jevo ali Neefovo kladvo (Neefscher Hammer . RuhmkorfFovo električno na¬ vodilo (Ruhmkorffsche Inductionsapparat . §. ioi. Termo-elektrika (Thermo-Elektricitat). Termo-električni stolpec (Thermosaule VIII. Mehanika trdnih teles (Mechanik /ester Kor/er). . . . 91—130 §. 102. Gib (BewegungMir (Ruhe). §. 103. Ravnomerni gib (gleichformige Bevvegung). §. 104. O gibu v obče. §. 105. Sile. (Krafte). §. 106. Padulja ali padni stroj (Fallmaschine . §. 107. Rav- nomerno pospešeni gib (gleichfbrmig beschleunigte Bewegung). §. 108. Prosti pad (freier Fali). §. 109. Vertikalni met (vertikaler Wurf). §. 110. Kak <5 so sila, gromada (masa) in pospešba mej seboj od¬ visne. §. m. Poslednjica (Resultierende . Posila (Componente). §. 112. Sestavljanje sil se skupnim prejemališčem, delajočih v istej premi. §. 113. Vzporednik sil (Krafteparallelogramm . §. 114. Raz¬ stavljanje dane sile s pomočjo paralelograma sil v dve sili. §. 115* Sestavljanje vzporednih, na isto stran delujočih sil. Moment vrteče sile (Drehungsmoment der Kraft'. §. 116. Težišče (Schwerpunkt). §. 117. Indiferentno, stabilno in labilno ravnotežje trdnih telčs. §. 118. Ravnotežje teles na horizontalnej ploskvi. Stojnost (Stand- festigkeit) ali stabiliteta. §. 119. Stroji ali mašine (Maschinen). §. 120. Vzvod (Hebel). §. 121. Trgovska tehtnica (Kramerwage). §. 122. Rimska tehtnica (romische Wage). §. 123. Škripec (Rolle). §. 124. Kolovrdtnik (Wellrad\ §. 125. Strmina (schiefe Ebene . §. 126. Vi¬ jak (Schraube;. §. 127. Klin (Keil). §. 128. Radnja sile (Arbeit der Kraft). §. 129. Radnja sile, delajoče na stroji. §. 130. Gib na strmi¬ ni. Živa sila ali energija gibajočega se telesa (lebendige Kraft oder Energie des bewegten Korpers'. §. 131. Jednotero nihdlo (einfaches Pendel). §. 132. Zakoni nihanja (Gesetze der Pendelbewegung). §. 133. Sestavljeno ali fiziško nihdlo (zusammengesetztes oder phy- sisches Pendel). §. 134. Sestavljanje gibov (Zusammensetzung der Bewegungen . §. 135. Met (Wurf . §. 136. Osrednji gib (Centralbe\ve- gung). §. 137. Sredobežnost (Fliehkraft . §. 138. Udar trdnih teles (Stofs fester Korper). §. 139. Zapreke ali ovire giba (Bewegungs- hindernisse'. IX. Meliailiha kapljiu (Mechanik der tro/jbaren Flitesigkeiten). . 131—143 §. 140. Narava kapljin (die Natur der Fliissigkeiten;. §. 141. Vse¬ stranski razvod tlaka (allseitige Fortpflanzung des Druckes). 142. Gladina (Niveau). §. 143. Tlak na horizontalno dno (horizontaler Bo- dendruck). §. 144. Tlak kapljin na stene (Druck der Fliissigkeiten auf die Seitenwande). Tlak kapljin v notrini . Druck der Fliissigkei- ten im Innern'. §. 145. Občujoče ali spojene posode (communicie- rende Gefiisse). §. 146. Arhimedov zakon (Archimedisches Gesetz). §. 147. Plavanje (das Schwimmen'. §. 148. Ravnotežje plavajočih te¬ les (Gleichgewicht schwimmender Korper . §. 149. Kak6 merimo — 211 — Stran. t gostoto trdilih in kapljivili teles s hidrostatično tehtnico. §. 150. Go- stomeri ali areometri. X. Mehanika plina vili teles (Mec/umik gasformiger Korper). . 144—155 §. 151. Narava plinavih telčs (die Natur der Gase). §. 152. Zra¬ kov tlak (Luftdruck). §■ 153 ' Tlakomer ali barometer. §. 154. Od česa je odvisna tlakomerna višina. Tlakomer vremenski prerok. §. 155. Kak6 vpliva gostota in toplina plinov na njih napetost. Ma¬ nometer. g. 156. Priprave, ki se opirajo na zrakov tlak. §. 157. Zrač¬ ni smrki (Luftpumpen). §. 158. Poskusi se zračnim smrkom. g. 159. Težinska izguba teles v zraku. Zrakoplovstvo (Luftschiffahrt). XI. Zvokoslovje ali akustika (Schall-Lckrc oder Akustik). . . 156—173 g. 160. Zvok (Schall). Stoječi tres (stehende Schwingung). g. 161. Postopni tres ali valovanje (fortschreitende Sclirvingung oder Wel- lenbewegung). §. 162. Valovanje v zraku. g. 163. Uveti, pod kojimi slišimo zvok. §. 164. Uh6. §. 165. S kakšno brzino se širi zvok. g. 166. Odboj zvoka (Reflexion des Schalles). §. 167. Pok (Knall). Zvenk (Klang). Hruš ali šum (Gerausch). g. 168. Višina zvenka (Klanghdhe). Glas ali ton (Ton), g. 169. Oktava. Prim. Skala. g. 170. Brneča struna (tonende Saite). g. 171. Brneče palice in plošče (to- nende Štabe und Platten). g. 172. Piščdl z ustnico (Lippenpfeife''. §. 173. Piščžl z jezičkom (Zungenpfeife). g. 174. Resonanca. Barve- nost tonov (Klangfarbe). §. 175. Jakost zvoka (Schallstarke). XII. Nauk o svetlobi ali optika (Licktlekre oder Optik). . . 173—205 g. 176. Svetloba. Samosvetla in temna telesa (selbstleuchtende und dunkle Korper). g. 177. Kaj je svetloba. §. 178. Premočrtna širitev svetlobe, g. 179. Temnica (dunkle Kammer). Senca (Schatten). §. 180. Svetlost (Beleuchtungsstarke). §. 181. S kdko brzino se širi svetloba. §. 182. Odboj svetlobe (Reflexion des Lichtes). Razmet svetlobe (Zer- streuung des Lichtes). Zrcala (Spiegel), g. 183. Ravno zrcalo (ebe- ner Spiegel). §. 184. Sferično zrcalo (spharischer Spiegel), g. 185. Lom svetlobe (Brechung des Lichtes). §. 186. Popolni odboj svetlo¬ be (totale Reflexion des Lichtes). §. 187. Lom svetlobe v prozornih ploščah, g. 188. Lom svetlobe v prizmah, g. 189. Leče (Linsen). g. 190. Kakč lomijo izbočene leče svetlobo. §. 191. O podobah, ka¬ tere proizvajajo izbočene leče. g. 192. Vdrte leče. g. 193. Sferični odklon leč. g. 194. Razsip barv (Farbenzerstreuung). §. 195. Meša¬ ne in komplementarne barve (Misch- und Complementarfarben). Barvenost teles (Korperfarbe). g. 196. Mavrica (Regenbogen). §. 197. Akromatična prizma (achromatisches Prisma). Kromatični odklon leč (chromatische Alnveichung der Linsen). 198) Temnica ali ca- mera obscura. g. 199. Ok6. g. 200. Kak6 vidimo. Vidni kot (Seh- winkel). g. 201. Uveti razločnega vida. g. 202. Vid z obema očeso¬ ma. Kak6 se zavedamo telesnosti. Stereoskop. g. 203. Drobnogled ali mikroskop. §. 204. Daljnogledi (Fernrohre). POPRAVKI. težnost namesto teža. težnost namesto privlačnost, v telesnem težišči namesto v teles¬ nem središči. presečišče namesto preseČnica. presečišče namesto presečnica. Cornelius Drebbel namesto Sancto- rius Debdel. pritrjeno namesto priterjeno. 2:16 namesto 1 : 16 . Na 2 0 namesto NO. N H3 namesto NO3. Mn 0 2 -p 2 Na C1 _p 2 H 2 S0 4 = 2 C1 _p Na 2 S0 4 .p Mn S0 4 -p 2 H 2 0. namesto Mn 0 2 _p Na C1 .p. 2 II 2 S0 4 = 2 C1 -p Na S0 4 Mn S0 4 -p H 2 0. II PO3 namesto II 2 PO3. II3 P0 4 namesto II 2 P0 4 . delišČa namesto delilnice. električna namesto olektrična. Lejdenska namesto Lejdinska. Lejdenska namesto Lejdinska. učini namesto čini. Glauberjeve namesto Glauberve. vzporednih namesto usporednih. vežoČo namesto vezajočo. središče namesto težišče, uvrstimo namesto uvrstmo. Jupiterjevega namesto Jupitrovega. NARODNO IN UNIVERZITETNA KNJI ENICA