Celjski tednik glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva CELJE, 5- marca 1965 — leto xv. — št. 9 — cena 30 din laški volivci o delu občinske skupščine ŠIBKO DELO SVETOV Volivci laške občine so te dni na svojih zborih obravnavali delo občinske skupščine. Le-to je bilo v tej mandatni dobi dokaj plodno in uspešno. Občinska skupščina je na rednih sejah, katerih udeležba je bila vedno od 80 do 100 odstotna, razpravljala o vseh najvažnejših vprašanjih, pri čemer so bili odborniki o gradivu vselej predhodno temeljito sezna- njeni. / Na sejah so se najpogosteje pojavljali problemi s področ- ja financ in družbenega načr- ta, prav tako pa so seveda raz- pravljali o vseh drugih vpra- šanjih. Skupščina je zaradi lažjega reševanja občinske problematike prenesla določe- ne zadeve v pristojnost ustrez- nih svetov in upravnih orga- nov, s čimer je bila omogoče- na tudi preusmeritev dejavno- sti na področje družbenih služb, ki so bile doslej bolj ali manj zapostavljene. Ko so volivci obravnavali delo skupščinskih svetov, niso mogli mimo ugotovitve, da ti niso bili najbolj aktivni; ker je bila udeležba na sejah skromna, je morala skupščina izmenjati precejšnje število članov posameznih svetov. T. K. REVIJA DRUŠTVI:IME DEJAVNOSTI Za razliko od prejšnjih let lahko letos ugotovimo pri celjski Svobodi živahno in pestro dejavnost. Uspehe želi- jo najprej pokazati na REVI- JI DRUŠTVENE DEJAVNO- STI. ki jo bodo pripravili v počastitev 20-letnice osvobo- ditve in 50-letnice Zleta ^Svo- bod« v Celjik Revija bo 19. marca v Narodnem domu. Obljubljajo nastop preko ^00 izvajalcev, članov moške- ga zbora, harmonikarjev, žen- skega zbora, mladinskih zbo- rov. itd. KOV MLINIH STOPE... Pred nedavnim sinov raz- govoru o Ekonomskih ce- nah napovedali, da bo ce- na mleka slejkoprej posko- čila. Napoved se je uresni- čila. s*ij že plačujemo mleko po ()"5 dinarjev za li- :er. torej kar za 1> dinar- jev več. Sicer nihče ne dvo- mi o hranilni vrednosti mleka, če ga primerjamo s cenami mesa. toda neho- te se pri občanih po roje- va občutek, da je usklaje- vanje cen zašlo v ritem mlinskih stop. Danes se zviša cena za ta ali oni artikel in ko ga drug arti- kel sčasoma dohiti v aiskla- jevalni vnemi, je prvi že toliko zaostal, da se pojavi potreba po novi uskladit- vi. m2 po 65.000 Pred dnevi so v Laškem izročili namenu dvaintrideset stanovanjski stolpič, ki stoji v novem naselju Otok . Zgra- dili so ga za potrebe rudarjev iz Rečice, delavk tovarne Vol- na in za delavce ELK. Gradi- lo ga je Laško gradbeno pod- jetje Gradbenik. Pri tem je zanimiva cena gradbenih del. ki znaša 65 tisoč dinarjev po kvadratnem metru, kar je ne- verjetno nizka cena, če jo primerjamo s cenami uslug modernih gradbenih podjetij. V stolpiču je 22 dvo in pol ter 10 enosobnih stanovanj. Vsa stanovanja so opremljena s švedkso kuhinjo in 'sanitari- jami. od danes dalje RTV PROGRAM na 6. strani NI DRUGE REŠITVE ? Pred štirimi tedni smo po- ročali. da ni prodrl predlog upravnega odbora tekstilne tovarne Prebold za nočno de- lo mladine in da so ustrezni občinski forumi upravičeno in utemeljeno bili proti. Ker pa dejstvo ni ustrezalo našemu poročilu (ki smo ga povzeli po poročilu našega dopisni- ka!). posvečamo problemu nočnega dela mladine izpod 18 let starosti nekaj več pro- stora na«3. strani. Kaj si je privoščil Pust preden so ga na grmado dali! Fotoreportaža na 6. strani v\w)vei) hidrometeorolo- škega zavoda srs VREME nefemenllivo oblačno vreme bo, ^Pleje In s krajevnimi PO STARI CENI Cena Celjskega tednika ostane nespremenjena! Zato se še danes naročite nanj! Naš cilj je: čim boljša kvaliteta po stari ceni! ^^orna članek »vabilo ki grozi« JSn.fva občinske skupščine |»Z ^ovenije Obr. i i T 2288-60 in '•ia ()";i fl. 81-86 in 181 za- !J°stoi)l , sI)'ošnem upravnem M. (Ur. list KI.RJ. I^io., / Obrarec vabila . "'iv.,,!;!1 obvezno predpisan i( d'J sekretariata Zvez- 'l^uvo nrsnega sveta za občo uJ obrazcih v uprav- Sl- 16-1'^PU (Ur. list FLRJ, m lb-329/58). Na podlagi tega navodila je I)Z Slovenije natisnila vse obraz- ce. ki se obvezno uporabljajo v splošnem upravnem postop- ku. med njimi tudi obrazec vabila za pričo, ob katerega se spotikuje objavljeni članek v Celjskem tedniku. Iz tega sledi, da ne gre za sposojanje obrazcev od so- dišča na hitro roko, niti za grožnjo ali dokazovanje ad- ministrativne nadmočnosti re- ferenta za delovna razmerja. Pripomba pisca: Posebej smo se zanimali pri upravi celjske občinske skup- ščino. ki v vabilu za pričeva- nje sodelovanja med NOB ne uporablja omenjenih vabil, kajti nikakor ne gre istovetiti pričo in pričo glede na raz- lično pričevanje. Torej je le vprašanje takta in ne le po- splošenih predpisanih navodil. J. Klančuik ŠOPEK GRENKIH ZA DAN ŽENA Družbena skrb v njihovih očeh OSMI MAREC — DAN ŽENA JE PRILOŽNOST, KO SE VSAKO LE- TO NA S j ROKO RAZGOVORIMO O DRUŽBENI SKRBI ZA NAŠE DE- LOVNE ŽENE. OB TEJ PRILOŽNO- STI SMO ZMERAJ NAVDUŠENI — KO POSLUŠAMO, KAJ VSE IMAJO NAŠE ŽENE NA RAZPOLAGO, DA LAHKO V TOVARNI MIRNO DELA- JO, DA SE DRUŽBENO-POLITICNO UDEJSTVUJEJO IN DA HODIJO V GLEDALIŠČE TER NA KULTURNO ZABAVNE PRIREDITVE. NE BILO BI PRAV, CE BI TRDILI, DA TE PRIDOBITVE NISO KORISTNE,' PRAV PA JE, CE SI ODKRITO PO- VEMO, DA ŠE ZDALEČ NISO TA- KE, DA BI ŽENO IN MATER RAZ- BREMENILE TISTIH DROBNIH, PA TAKO POMEMBNIH GOSPO- DINJSKIH SKRBI. PRAVIMO, DA SO VRTCI, SERVISI IN OBRATI DRUŽBENE PREHRANE NAME- NJENI PREDVSEM DRUŽINAM, KJL.R JE ZAPOSLENA TUDI MATI. PA POGLEJMO, KAJ O TEJ DRUŽBENI SKRBI PRAVIJO NE- KATERE TEH ZAPOSLENIH ŽE- NA. »TO JE VENDAR LAHKO DELO!« Na Mariborski cesti pred gostilno »Amerika« je drob- na, slabo oblečena ženska z neverjetno vztrajnostjo gra- bila s ceste pesek in ga spravljala na velike kupe ob pločniku. Kdaj pa kdaj jo je prehitel avtomobil, razpršil vso zbrano nesnago, dvignil oblak prahu in zavil vanj n jo, ki je samo nekoliko tes- neje stisnila ustnice in si na- to s trudno roko obrisala ob- raz. Tako je vsak dan, ob vsakem vremenu. Pozimi vi- hti kramp in odkopava za- mrznjene kanale, ob lepem vremenu pa pometa ceste in zbira pesek, ki so ga nasipali proti poledici. | »Milica Mihalinac sem,« je povedala. »Delam pri Snagi, v Celju pa sem že dve leti. Prišla sem iz Slivnice iskat zaposlitev. Rekli so mi — in tako mi pravijo tudi zdaj —, da na cesti pravzaprav ni težko delati. Toda tako lah- ko govorijo samo tisti, ki te- ga še niso poskusili. Poglej- te me — osemindvajset let sem stara, pa kakšna sem!« Bilo me je sipm, ko sem jo vprašala: »Kaj mislite, Milica, o družbeni skrbi za našo zaposleno ženo?« »Kaj mislim?! Imam se- dem mesecev starega sina — dala sem ga materi, ker ga v leseni baraki, kjer stanu- jem, ne morem imeti pri se- bi. Moža imam v zaporu, ker se je stepel, zaslužim največ 25 tisoč dinarjev na mesec, bolna ne smem biti, ker se bojim, da bom izgubila služ- bo. Med nosečnostjo nisem bila zaposlena, ko pa *sem mesec dni po porodu dobila službo, sem začela delati ta- koj osem ur. Nič porodni- škega dopusta, nič skrajša- nega delovnega časa, vi pa pričakujete, da bom hvalila družbeno skrb za ženske?!« Ko sem dobre tri četrt ure za tem spet šla mimo Milice Mihalinac, je bilo na Mari- borski cesti veliko več kupov peska. Ni me pogledala, obr- nila se je od mene, jaz pa sem klub temu videla od solz moker obraz. »NA{RAIE OPRAVIM VSE SAMA!« V gostilni »Amerika« sem najprej ogovorila Terezijo M., uslužbenko tovarne teht- nic iz Celja. Delavci,in delav- ke te tovarne v »Ameriki« namreč malicajo. Zmotila sem jo tore j pri ričetu, ki ga dekleta niso predeč pohvali- le. Ko sem zvedela, da je Te- rezija mati in da poleg svo- jega dela v tovarni — kjer je vodja skladiščne kartote- ke — opravlja vse gospodinj- stvo sama, me je zanimalo, če ji ostane kaj časa tudi za- se. »Včasih sem zvečer tako trudna, da celo v posteljo komaj zlezem, < je dejala. »Res je, da sem v Celju šele sedem mesecev — prišli "smo iz Ormoža — in da se morda še ne znajdem, vendar sem že marsikaj poskusila. Se- dem let starega sinka imam v vrtcu, kjer plačam za nje- govo varstvo, malico in ko- silo okrog 5.600 dinarjev.« »Kdo pa vam kuha in pe- re?« »Vse delam sama. Tako jedli kot prali smo že zunaj. Pa nismo bili zadovoljni ne z enim, ne z drugim. Hrana je bila enolična, perilo pa so mi v servisu zaprali, tako da sem sklenila, da bom raje vse to opravila sama.« O družbeni skrbi za ženo pa pravi Terezija toJe: »Kva- liteta dela naših servisov je tako slaba, da se marsikate- ra žena — na račun svoje utrujenosti — odloči, da bo delo raje sama opravila. Ce- ne pa so dostopne predvsem dobro situiranim družinatn.« (Nadaljevanje na 2. str.) 0 POKRAJINSKEM TISKI Pokrajinski tisk se je v Sloveniji rodil kot izraz žive potrebe pri obveščanju občanov in je v lan- skem letii že dosegel zavidljivo redno tedensko nakla- do 96.000 izvodov, kar je hkrati doslej najvišja nakla- da tega tiska v Sloveniji. Ta ugotovitev nam potrjuje, da je: 1. tisk kot javna tribuna aktivnih občanov v našem razvoju potreben in koristen; 2. tak tisk je hkrati odraz rasti naše lokalne samo- uprave in spričevalo vzporedne rasti občinskega tiska z našim komunalnim sistemom; 3. pri vsakodnevnem konkretnem oblikovanju druž- bene dejavnosti in življenju ima prav ta tisk vedno večjo vlogo kot učinkovito sredstvo obveščanja obča- nov. Odločno naj bi pomagal uveljaviti ustavno nače- lo o javnosti dela vseh organov družbe, sam pa naj bi kot javna tribuna postal konkreten sooblikovalec v razvoju komunalnega sistema. Spričo tega so razpravljanja o ukinitvi tega ali one- ga pokrajinskega časnika zaradi pomanjkanja finanč- nih sredstev področnih družbeno političnih skupnosti, hudo odgovorna. Žal ugotavljamo, da je glasov o tem. da bo ta ali oni pokrajinski časnik izdihnil, zadnje čase vedno več. Menimo, da je neodgovorno odtegovati potreben denar tisku, ki je neredko edini družbeno politični informator, ki sploli prestopi prag podežel- ske hiše. Organizacije Socialistične zveze in občinske skup- ščine bi morale smatrati pokrajinski tisk kot del svo- je aktivnosti, kot tisti najvažnejši del, za katerega mo- rajo biti zagotovljena sredstva skoraj pred vsemi dru- gimi izdatki. Razen tega pa je treba misliti tudi na to, da bodo v perspektivi pokrajinski in sploh lokalni li- sti zmeraj bolj potrebni, kot časniki, ki bodo lahko zajemali vso pestrost in posebnost življenja v komu- nali ter o tem dopolnjevali pisanje dnevnega tiska in obveščanja občanov, s čimer bo oživelo ustavno na- čelo o javnosti dela vseh organov družbe. UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA NOVINARJEV — SLOVENIJE BERNADA KOS IZ VOJKOVE ULICE V VELENJU: Precej dolgo smo že naročeni na CT. Pri nas ga hoče mama, ki je stara že 80 let, najprej prebrati. Čila in zdrava je, bere brez očal in ji radi damo prednost. CT je vsem všeč, zlasti pa se razveselimo ob novicah iz domačega kraja. V Ve- lenje smo prišli za kruhom iz kra- jev, kjer ni industrije, zato nam je CT še v posebno razvedrilo in želimo, da bi bil še večji. Škoda, da se vaša občinska skupščina ne more odločiti in upo- števati vaših in enakih želja. ROK LESKO V&EK IZ INDU- STRIJSKO RUDARSKE ŠOLE V VELENJU: Žedal j časa sem naročnik na CT. V uaši šoli vsi radi prebiramo vaš tednik. Želim, da bi objavili kaj več o življenju ljudi v NOB in še rubriko »Želim si dopisovati«. V novem letniku je mnogo stvari, ki mi še ugajajo. Naslov CT je sicer lep. vprašujem se samo, zakaj ni zraven rdeče barve. Želim, da je CT še vsebinsko bogatejši in piši- te kaj več o NOB v celjskem okra- ju. Prav imate! Vsekakor bomo sku- šali v letošnjem jubilejnem letu pisati več o partizanskem življe- nju. Na rotaciji ne zmoremo dvo- barvnega tiska. TILKA GOLTNIK IZ BELIH VOD PRI ŠOŠTANJU: Zelo rada prebiram CT in težko pričakujem vsako novo številko. CT je-zelo zanimiv in pester. Še sama bi rada zanj napisala nekaj vrstic. Čas teče z atomsko hitro- stjo naj)rej. mi pa mu od daleč sle- dimo. Če pogledamo v zadnje šte- vilke CT, zasledimo, kako se v ostalih občinah živo pripravljajo na volitve, a pri nas .. . Hvala za vzpodbudno priznan je. Pogumno sodelujte z nami. Kritič- nega sestavka o dremavih volilnih pripravah pri vas tokrat ne bi objavljali, ker smo prepričani, da je predvolilna aktivnost zdaj že razgibala tudi vašo vas. Če ne, pa nam kar hitro pišite, kako je! ERiNEST VERŠEC IZ BANJE LUKE: CT mi zelo ugaja težko ga pri- čakujem. Najprej preberem novi- ce iz domačih krajev, potem roma- ne in ostalo. Opazil sem, da so se nekateri bralci z veliko vnemo zag- nali v kritiziranje naslova. CT. Mo- goče je oblika resnično nekoliko nenavadna, vsekakor pa naslov ni tisto, kar vsak teden nestrpno pri- čakujem. Pri tako pestri vsebini in kakovostnih romanih naslov ostane skoraj nezapažen. Dozdeva se mi, da marsikdo kritizira naslov CT zato, da vsaj enkrat zagleda tudi svoje ime v časopisi]. Bralci, naš tednik bomo izboljšali s član- ki, in to iz tistih krajev, o katerih nikoli nič ne piše. pa so vendar v celjski občinah. Strinjamo se, tudi mi želimo čimveč novic iz najrazličnejših krajev, zato, dragi bralci, čimveč dopisujte! STANE DEŽAN IZ ZDRAVILI- ŠČA V LAŠKEM: V 7. številki C 1 me je na zadnji strani presenetil članek »Spet pri- jatelji . Mislim, da je tako pisa- nje in komentiranje političnih do- godkov v svetu neodgovorno. Upam. cla je jasno vsakomur, ki vsaj malo zasleduje politiko v sve- tu. da v konfliktu SZ Kitajska ni samo ideološki nesporazum m%d dvema partijama, temveč je spor malo globlji. Jasno je tudi. da je z odstranjevanjem stalinizma in z nastopom Hruščova zavzela SZ prožnejšo notranjo in zuna j no po- litiko, predvsem odobravanja aktivne koeksistence, ki jo Kitaj- ci ostro zavračajo. Po odstopu Hruščova je med Moskvo in Pe- kingom zavel toplejši veter; ne mo- remo pa tega razumeti, kot da so si spet prijatelji kakor nekoč. Če bi govorili o boljših odnosih, bi. to imenovali lahko le odjuga med dvema gigantoma. Primer, da si še niso prijatelji, je v teli dneh »tudi obtožba Pekinga, da so ZI>A. SZ in SFRJ krivci za O/A. ker pač niso podprli albanskega predloga. Ra- zumljivo je. da si vlada s pre- mierom Kosiginom želi s sosedom vsaj malo boljše odnose, če že ne normalnih. Prav. da ste pisali! Pisec M. R. ni kriv za neroden naslov, pač pa ti- skarski škrat, ki nam je odnesel »?« na koncu naslova. Pravilno je bilo: Spet prijatelji?. kandidacijski zbori volivcev se bližajo koncu KDO BO KANDIDIRAL? ČEPRAV ŠE NISO POTEKLI VSI KANDIDACIJSKI ZBORI VOLIVCEV, 2E LAH- KO UGOTOVIMO, DA JE VEČINA NJIH LEPO USPELA. TAKO SO POVEDALI NA OKRAJ- NI VOLfVNI KOMISIJI, POUDARILI PA SO, DA JE BILO V NEKATERIH OBČINAH SE VEDNO NEKAJ ZBOROV, KI NISO BILI NAJBOLJŠI — TAKO PO UDELEŽBI KOT TO VSEBINI. NI SLUČAJ, DA SO BILI DNEVNI REDI KANDIDACIJSKIH ZBOROV SKORAJ POVSOD ENAKI - V TEH DNEH SO NAMREČ OBČINSKE SKUPŠČINE PRIPRAVILE PREDLOGE SVOJIH DRUŽBENIH PLANOV IN PRORAČUNOV, PA SO VOLIVCI IZRA- BILI PRILOŽNOST, DA SE RAZEN 0 KANDIDATIH POGOVORIJO TUDI 0 PORABI IN RAZDELJEVANJU SREDSTEV. V zvezi s tem so seveda največ pozornosti posvetili lokalnim pro- blemom in kot je ob takih prilož- nosti razumljivo — so komunalna vprašanja spet bila na prvem mestu. Letošnji kandidacijski zbori voliv- cev so se od tistih iz lanskega in preteklih let precej razlikovali. Po- kazalo se je. da je obdobje eviden- tiranja močno razgibalo volivce, ki so zdaj na zborih lahko o svojih mo- rebitnih kandidatih mnogo temelji- teje razpravljali. Skoraj povsod so uporabili tudi pravico večih kandi- datov za eno prosto mesto v skupšči- ni in so tako za republiške poslance v večini primerov predlagali po dva kandidata. Ker zbori v delovnih organizacijah še niso končani, še ne moremo objaviti dokončne izbire volivcev za kandidaiture v gospodar- ski. socialno zdravstveni in organi- zacijsko politični zbor. Kot kundjda- ti za republiški zbor republiške skupščine pa se najpogosteje pojav- Ijajo tile tovariši: — v Sevnici Bogo Gorjan, v Bre- žicah Franc Šetinc in Mirko Koin- bič, v Krškem Milan Ravbar, v La- škem Rudi Grosar, Tone Zupančič in Stane Požun, v Šentjurju Miran Cvenk, v Šmarju ing. Andrej Ma- rine, v Celju za za dve volilni eno- Marija Pleteršek, Nada Pintarič, Peter Kavalar in Anton Klinar, v Žalcu Ivwan Matko in Andi Gor- Šek ter v Velenju Hubert Mravljak. — za zvezni zbor zvezne skupšči- ne pa je doslej povsod predlagan Tone Bole. Pred občinskimi volitvami se ho. do volivci še enkrat sestali na zb0" rili — predvsem tam, kjer še ujS(] govorili o družbenih planih in pro računih občinske skupščine. RaČu namo, da se bodo teh .zborov udele! žili tudi kandidati za poslance odbornike ter — da bodo na njih .udi aktivno sodelovali. I. B. IZ STOR Zelezarji so izbrali Od 24. do 26. februarja so imeli v vseh volilnih enotah štorske žele- zarne skrbno pripravljene in lepo obiskane kandidacijske zbore voliv- cev. Na njih so proizvajalci poslu- šali poročila in razpravljali o delu občinske skupščine Celje v minulem obdobju, določili pa so tudi kandi- date za volitve v skupčinske organe. Poročila o delu občinske skupšči- ne so zbranim volivcem posredovali odborniki Franc Rozman, Jože Kra- gelj in Anton Suhar. Za one pa, ki se zaradi izmeničnega dela v tovarni in zaradi procesa proizvodnje niso mogli zborov udeležiti, so izdali po- sebno številko tovarniškega Biltena, v katerem so člane kolektiva sezna- nili z delom in problemi občinske skupščine Celje. Za kandidate so izbrali: za zvezni organizacijsko politični zbor Franca Ocvirka, predsednika delavskega sveta železarne Štore, za zvezni go- spodarski zbor pa Jožeta Turnška, delavca iz tovarne emajlirane poso- de Celje. Ker bodo štorski železarji volili odbornike v zbor delovnih skupno- sti občinske skupščine samo v drugi volilni enoti (v ostalih imajo odbor- nike s štiriletno mandatno dobo), so določili kandidate samo tam. Za kandidate so določili — Franca So viča, ing. Jožeta Urbančiča in ing. Nika Zakonjška, ki so vsi zaposleni v štorski železarni. V ŽELEZARNI ŠTORE ZA PRAZNIK ŽENA plačan prost dan V Štorah bodo letošnji praznik dneva žena, ki sovpada z jubilejno 20-letnico osvoboditve, še posebno lepo proslavili. Osrednja proslava, ki jo pripravljajo krajevna organi- zacija SZDL, krajevna skupnost in Svoboda, bo v soboto, 6. marca zve- čer v veliki dvorani prosvetnega do- ma v Štorah. Na sporedu b6 slavno- stni govor o pomenu dneva žena, re- citacije in uprizoritev komedije v treh dejanjih »POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO«. Komisija za druž- beno aktivnost žena pri sindikalni podružnici železarne in komisija za zaposlitev žena pri delavskem svetu podjetja bosta obiskali in obdarili bolne članice kolektiva ter priredili skupinski izlet zaposlenih žena v re- kreacijsko središče na Svetino nad Štorami. Poleg tega bodo imele za- poslene žene v železarni Štore, 8. marca prost dan. DAROVALI BODO KRI Pred dnevi so se v štorski žele- zarni sestali predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic, da bi se do- govorili o krvodajalskih akcijah. Ugotovili so, da so bile krvodajalske akcije štorske železarne v preteklem letu uspešne, da pa bo treba v pri- hodnje pritegniti še več krvodajal- cev. Prvo splošno akcijo bodo iz- vedli že v soboto, 6. marca, fdrugo pa jeseni. Poleg tega pa bodo imeli vedno pripravljene krvodajalce, ki se bodo lahko odzvali na poziv celj- ske transfuzijske postaje. v KOMUNALNA BANKA CELJE objavlja NOVO NAGRADNO ŽREBANJE V LETU 1965 V VREDNOSTI 1.500.000 DINARJEV ZA VEZANE HRANILNE VLOGE, VLOŽENE V ČASU OD 1. JANUARJA DO 50. JUNIJA 1965. Nagrade: motorna žaga. televizor, moped, 2 šivalna stroja, 2 hladilnika, 3 elek- trični štedilniki, elektromotor 4 KW, 2 sesalca, 3 gramofoni, 2 radio aparata, 7 ekonom loncev in 5 elekrtičnih likalnikov. Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vlagatelji, ki bodo zbrali na svoji hranilni knjižici v času od t. januarja do 30. junija 1965 vsaj 100.000 dinarjev in ta znesek vezali najmanj za dobo 12 me- secev. Vezane hranilne vloge sprejema Komunalna banka Celje in njene poslovne enote: CELJSKA MESTNA HRANILNICA in ekspoziture: Žrebanje bo v mesecu juliju 1963. Vezane vloge obrestujemo od Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naložen! ŠOPEK GRENKIH ZA DAN ŽENA Družbena skrb v njihovih očeh «TUDI ZDRAVSTVENO VARSTVO JE SLABO« V tovarniški ambulanti me je Ju- stina predstavila Faniki Š., mladi, ljubeznivi delavki z nekoliko trp- kim izrazom na obrazu. Fanika ima dve leti starega sinka in ga sa- ma vzdržuje. Ko je govorila o njem, ji je bilo težko, v »Stanujeva v sobici, ki meri dva metra krat meter in pol. Še ko je bil čisto majhen in naju je obisko- vala patronažna sestra, mi je re- kla, da otroka ne smem obdržati v tej sobi. Dejala je, da ga bom mo- rala dati proč. Pa kako naj dam od sebe svojega lastnega otroka, lepo vas prosim? Kako, povejte mi?!« Fanika je nadaljevala šele čez neka j časa ... »Ce hočem več zaslužiti, moram delali nadure. Ta- ko se pozno vračam domov, kuham si sama, tudi perem sama, sinka pa mi varuje mama, ki stanuje v prav tako nemogočem stanovanju. Fantek je bolehen in vedno mi je hudo, kadar se spomnim na to. Da- leč sem od vrtca, pa tudi sicer ne vem, če bi ga lahko dala vanj. Ko bi imela vsaj pošteno sobo!« »Kako pa je z zdravstvenim var- stvom žena v tovarni?« »Tako, da žene do konca skriva- jo svojo nosečnost. Če to povedo in zahtevajo, da jih prestavijo na lažje delovno mesto, jih potem po- rabijo za vsa nemogoča opravila, češ — saj nismo mi krivi, da si no- seča. Kar zapišite to, nič me ni strah!« Upamo, da se Faniki njene od- krite besede ne bodo maščevale. Lahko pa so vzpodbuda, da v to- varni uredijo tudi to vprašanje. »MLEKARNE NIMAMO, PIVNICO PA« Še danes se mi zdi, da je Dragi- ca P. od vseh, s katerimi sem go- vorila, najbolj vedra — pa čeprav ne živi v nič bolj urejenih razme- rah. »Štiri otroke imam,« mi je pove- dala. »Dve sta že šoloobvezni, naj- mlajši pa je star šestnajst mese- cev. V sobi, ki je sicer dokaj veli- ka, toda vlažna in grda, nas torej stanuje šest. Po vodo hodim v stra- nišče. Vem, da to nima nobene zve- ze s higieno, vendar je stranišče edini prostor, kjer vodo lahko do- bim.« »Kdo pa vam varuje otroke? Sa- mi gospodinjite?« »Z možem sva si uredila službo tako, da je enkrat doma eden, dru- gič pa drugi. Tako tudi kuhava, vse ostalo pa delam sama.« »Ste že kdaj pomislili na to, da bi na primer dali perilo prat v ser- vis?« »Sem, toda pri nas to ne pride v poštev. Veste, še veliko več bi sama napravila, če bi ld stanova- nje imeli. V tovarni sem zaposlena dve leti, mož pa v »Emajlirki« pet, toda tako tu kot tam je pred na- ma še veliko drugih, ki bodo prej dobili stanovanje. Težko je naše življenje, zlasti zame — imam namreč tuberkulozo.« K vsemu te- mu človek pravzaprav nima niče- sar več pripomniti. »Pa še tole zapišite,« me je na- prosila, »kako je mogoče, da usta- navljamo toliko pivnic in gostin- skih lokalov, za mlekarne na pri- mer pa vedno zmanjka prostora in denarja? Na Hudinji ni niti ene prodajalne mleka, pa tudi kruh ku- pujemo v trgovini. Razumljivo je, da si prodajalke ne umijejo rok, če najprej strežejo kaj umazanega, nato pa primejo kruh! Mislim, da bi se le morali vprašati, kaj je na nekem terenu bolj potrebno — ali pivnica, ali mlekarna?« — » Ko se človek takole poln žalost- nih zgodb odloči razmišljati o družbeni skrbi za zaposleno ženo, mu je kaj kmalu jasno, da s temi prizadevanji ni nekaj v redu. Še vedno rešujemo dobro situirane družine, tisti pa, ki so pomoči naj- bolj potrebni, se morajo še vedno zanašati na delo svojih lastnih rok. Naša družba je ženo obremenila s številnimi dolžnostmi — poleg skr- bi za družino ji je naložila še za" poslitev, pa družbeno politično ak- tivnost; od nje pričakujemo, da se bo osebno in strokovno izpopolnje- vala, prepočasi pa ugotavljamo, da vsega tega človek ne zmore. Nismo najbolj prepričani, da smo — up?" števajoč celo vse objektivne okoli- ščine — dovolj storili za razbre- menjevanje žensk. Dragičine bese- de o razmerju sredstev, ki smo j1*1 porabili za pivnice in mlekarn^ lahko prenesemo tudi na vrtce- servise in obrate družbene prehra' ne. Ne samo cena, tudi kvaliteta teh uslug je problematična. In kler bo tako, bo žena raje gara'3 kot pa stiskala zobe, ko lika zapra' no perilo, ki ga je dobila iz Pra'" niče. Teh nekaj besed naših delovn^ žena smo zapisali namesto uvodn1' ka ob osmem marcu. Verjetno na marsikaj opozarjajo in bil° prav, če bi se jih spomnili tudi ^ krat, ko bomo razdeljevali sr stva za te ali one namene. I I. Burn* ŠE O NOČNEM DELU MLADIH ALI RES ft DRUGE REŠITVE? kaj mislijo o nočnem delu predstavniki mladine Tekstilna tovarna Prebold je že lani iskala privo- litev zveznega sekretariata za delo za nočno delo gladine izpod 18 let starosti. Odgovorili pa so Um? naj se obrnejo na občinsko skupščino, ki lahko da začasno privolitev. In tako je prerl ča- som žalska občinska skupščina sprejela ta od- lok. Eden najmočnejših zagovorov je socialnega značaja. Govore o tradi- ciji povezanosti prebivalcev s »fabri- ko« ker je tovarna poleg kmetij ske- a 'kombinata najbližji kruh pre- boldske mladine. Res je, da so pre- boldski tekstilci že drugi mesec v poizkusnem obratovanju 42 urnega delovnega tedna. To terja v večini obratov troizmenično delo, in ker je mladina pod 18 let starosti v glav- nem nekvalificirana, je ni mogoče zaposliti na delovnih mestih z eno ali dvema izmenama. Toda ali je res edini izhod v noč- nem delu 21 mladih proizvojalcev od 16 do 18 let starosti? Ker obsoja- mo kratenje pravic mladih proizva- jalcev in samoupravljalcev, smo po- vprašali za mnenje predstavnike mladinskeda aktiva ZMS v tovarni. Ivan Dežnikar, predsednik aktiva ZMS (tehnik): S prehodom na 42- urni tednik smo prišli v zagato, ka- ko zaposliti 21 mladincev, starih pod 18 let. V kolikor ne bi uspeli pri ob- činski skupščini dobiti soglasje za nočno delo te mladine, bi jim mora- li dati odpoved. Samo v oplemenitil- nici imamo nekaj delovnih mest, kjer delajo v dveh izmenah, a tu so potrebni polkvalificirani ali kvalifi- cirani delavci. Na seji sekretariata smo o tem dvakrat razpravljali in se odločili za. Poizkušali pa smo vplivati na obratovodje, da šibkej- šim dajo tista dela, ki niso vezana na vse tri izmene. To pa niti ni do- bro za mladega človeka, saj v takih primerih običajno zasede tisto de- lovno mesto, kjer ne more strokov- no napredovati. Ko smo naše stali- šče povedali prizadetim, so se stri- njali. Jožica Merzel, članica sekretariata aktiva ZMS, član izvršnega odbora sindikalne podružnice: Glasovala sem za. Nisem si mogla naprtiti od- govornosti, da bi ti mladi padli v breme staršev in bili brez zaposlit- ve. Poleg tega pa je struktura v naši stroki tako tesno povezana. Mnogo prizadetih opravlja delo natikalk v tkalnici in skupina ne more delati, če ni vseh. Marta Rančigaj, članica aktiva ZMS: Stara sem 17 let. že leto dni delam v nočni izmeni. Sem natikal- ka v tkalnici. Nočno delo je vseka- kor težje. Vendar pa lažje delam kot starejše ženske ali matere z otroci. (Radi verjamemo — op pis.) Ni bilo drugega izhoda, kot da se uvede nočno delo. Jožica Merzel: To stališče je pod- prl tudi tovarniški komite ZK in iz- vršni odbor sindikalne podružnice. Torej številni razlogi z enotno koncepcijo: ni mogoče drugače, pač ne želimo, da bi bili brez dela. Vse lepo in prav. Skoraj preveč senti- mentalna skrb za domače delavce! Ali ni tovarni vsak domačin bolj za- nimiv, ker ne predstavlja stanovanj- skega problema? Primer Marte Ran- čigaj pa je zgovoren dokaz, da v to- varni niso čakali privolitve občinske skupščine, kajti dekle je že s 16. leti pričelo z nočnim delom in to kar le- to dni pred sprejetjem začasne pri- volitve! Čudi nas soglasna enotnost kolek- tiva, enotna stališča družbeno poli- tičnih organizacij znotraj podjetja in alternativno odklanjanje kakrš- nihkoli drugih rešitev, seveda v tem konkretnem primeru! Zanimiva je namreč izjava obratovodij na seji aktiva ZMS, da imajo raje mlade delavce, ker so po njihovem gibčnej- ši, prilagodljivejši in bržčas potrpež- ljivejši, kajti kot nekvalificirani ne morejo in ne ugovarjajo, niti jim to spričo enotnosti kolektiva ne bi uspelo! Kajti vsi so jih reševali pred cesto. Ti mladi nekvalificirani pro- dajajo le svoje roke in ne znanje; le kako naj bi se 21 mladih zavzelo za svoje pravice, če jim sto drugih mla- dih v tem podjetju ne daje podpore? J. K. v S m a rs k i družbeni načrt Letošnji družbeni plan šinarske občine predvideva porast celotnega dohodka za slabi dve milijardi ali za 11,3 odstotke v primerjavi z lan- skim letom, medtem ko je oh tej proizvodni stopnji porasel narodni dohodek le za 9,1 od- stotka. Najpomembnejša veja šmar- skega gospodarstva je vseka- kor kmetijstvo. Z intenzivnej- šo poljedelsko proizvodnjo (ži- to, črni ribez), sadjarstvom in vinogradništvom bodo lastno proizvodnjo povečali za slabo šestino, živinorejsko proizvod- njo pa bodo zaradi premalih hlevskih .zmogljivosti poveča- li za 9 odstotkov. Odkupili bodo okrog 70 hektarov kmetijskih zemljišč. Bistven poudarek pa bodo dali proizvodnemu sodelovanju. Tako predvidevajo povečan je proizvodnega sodelovanja pri rastlinski proizvodnji za 32 odstotkov (na približno 1.115 hektarjih), v živinski pro- izvodnji pa bodo zajeli okrog 1.500 glav govedi in 840 pra- šičev. Izvozili bodo za okrog 270 tisoč dolarjev kmetijskih proizvodov ali za četrtino več kot lani. V zasebnem sektorju bo naj- večji porast v sadjarstvu ter v predelavi. Tako kaže, da bo šmarski bazen dal v letošnjemu letu okrog 3.235 ton pšenice, 4.610 ton koruze, 13.908 ton krom- pirja, 3.219 ton jabolk in okrog 25.000 ton sena. V. živinoreji- predvidevajo za 1.920 ton pri- rasta, okrog 7,9 milijonov li- trov mleka in 4,6 milijonov komadov jajc. Med industrijskimi podjetji pa bo steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini dala na trg 1000 ton brušenega in gladke- ga stekla ter bo dobri dve tretjine proizvodnje prodala na zunanjem trgu za okrog 1.15 milijona dolarjev. Nič kaj prijetna zadeva pri tem je predvidevanje nazadovanja osebnih dohodkov, kajti inve- sticijska dejavnost 47 milijo- nov v letošnjem letu je veza- na predvsem na lastna sred- stva kolektiva. Tudi lesna industrija v Me- stinju bo okrog 70 odstotkov proizvodnje finalnih izdelkov izvozila na zahodno tržišče (dobrih 200 tisoč dolarjev). Problem je le oskrba z ustrez- no hlodovino. Vse pomembnejšo vlogo za- vzemata v gospodarski de- javnosti smarske občine go- stinstvo in turizem. Lanskolet- no število gostov in prenoči- tev je bilo rekordno, zato za letošnje leto predvidevajo manjše število nočitev, a ni- kakor ne manjši dohodek, kaj- ti zdravilišče bo spremenilo ceno oskrbnega dne. V investicijski dejavnosti ima v šmarski občini priorite- to negospodarstvo s planirano milijardo sredstev proti 700 milijonov v gospodarstvu. NA OBISKU PRI POLZELSKIH NOGAVICARJIH IZ ROK V USTA POMANJKANJE SUROVIN OGROŽA PROIZVODNJO KAKORKOLI SE V TEM ČASU DOTIKAMO PROBLEMOV PROIZVODNJE IN RAZ- POLOŽLJIVIH SUROVIN, NE MOREMO MIMO DEJSTVA, DA SMO NA PAPIRJU SKO- RAJDA VSE PRAVOČASNO »UREDILI«, DA PA V PRAKSI LE NI VSE UREJENO. O MED- SEBOJNI ODVISNOSTI UVOZA OD IZVOZA SMO IN šE GOVORIMO TER NAPOVEDU- JEMO KAKOVOSTNE PREMIKE; UGOTAVLJAMO PA LAHKO, DA SMO LETOŠNJO PRVO SEZONO IZVOZA 2E ZAMUDILI. Tudi polzel ski nogavičarji so vse preveč odvisni od naključij pri do- bavi surovin. Srečujejo se z izredno zahtevno strukturo potrošnje noga- vic. Naš potrošnik ne zaostaja za evropsko ravnijo, kar pomeni, da domači trg zahteva izdelke, za kate- re žal domača industrija še ne pro- izvaja surovin in jih, kot kaže, še lep čas ne bo. In tako je proizvod- nja za kritje domačih potreb kar 100 odstotno odvisna od uvoza surovin. Naprosili smo direktorja tovarne nogavic na Polzeli Karla Korena, da nam pove, s kakšnimi težavami se srečuje kolektiv pri izpolnjevanju izvoznih obveznosti. — S surovinami imamo vedno te- žave in smo jih že vajeni, a tako res- no kot je letos, še ni bilo in nič ne vemo, kako kaže vnaprej. Januar smo prebrodili iz rok v usta. V fe- bruarju smo predvidevali zaloge do 20., trenutno pa jih imamo do 16. marca. In kaj bo potem? Prafv ta slučajnost je najbolj resna postav- ka, ki ne more zagotavljati poslov- ne solidnosti in dobrega gospodarje- nja. Izvoz za prvo polletje je mimo. Upamo, da bomo s skrajnimi napori in zmanjšano razpoložljivostjo bla- ga za domači trg lahko nadoknadili izvoz v III. polletju. Kaj pa to po- meni spričo 30 odstotnega poveča- nja izvoza, je menda jasno. Pozna- mo sicer štiri domače dobavitelje surovin, toda nimajo surovin, tako da niti v okviru prejšnjih dogovorov nočejo in ne morejo skleniti realnih pogodb. Nekje med banko in uvoz- niki škripa. Banka terja naloge za viziranje, uvozniki trdijo, da so jih oddali idt. Skomplicirano poslova- nje! Proizvodnja pa ob tej admini- strativni mrzlici živi od danes na jutri. In kaj bo, če bodo zaloge pošle? O tem ni prijetno misliti, možnost pa obstaja. Gospodarjenje v takšnih pogojih je ribarjenje v kalnem; ni- mamo nikakršne poslovne perspek- tive. Zadevo nabave surovin prepu- ščamo vse preveč naključjem. Toda v gospodarjenju naključja ne more- jo zagotavljati uspešnosti. Po prvi tretjini leta nam bo mar- sikaj jasneje, a bojimo se, da bo to že dejstvo, ki bi preočito kazalo, da so napori našega dela v položaju slučajnostne oskrbe s surovinami preveč izmaličeni. V torek, dne 9. marca 1965 ob 10. uri bomo najboljšim ponud- nikom na , javni licitaciji prodali: 1 šupo (kozolec) 200.000 1 šupo odprto 100.000 1 šupo zaprto 150.000 5 vprežne vozove po 10.000 1 mostna tehtnica 2 t 70.000 3 elektromotorje 2,2—5,0 KW po 30.000 TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ v prisilni upravi Predlog za točko na velemaškaradi Kakšni bodo letos prispevki in davki Spričo rastočih potreb družbenih skupnosti postaja glavni vir dohod- kov občinskih proračunov prispevek od dohodkov, ki ga dosežejo občani z osebnim delom. Prav ta način ak- tiviranja sredstev za dohodek obči- ne omogoča, da se po novem obli- kujejo v resnični odvisnosti od go- spodarskega razvoja in stopnje sto- rilnosti. Vsekakor pa višina prispev- kov ne sme presegati meje, ki bi po- stala nevzpodbudna za zavezance P]"i večji storilnosti dela. Tako so na zadnjih sejah občin- skih skupščin v celjskem okraju glasovali za nove stopnje združene- ga prispevka. Dosedanji proračun- ski prispevek se je sestajal iz pri- devka iz osebnega dohodka in do- polnilnega prispevka. Združeni pri- spevek ima zvezni in republiški pri- devek: zvezni 3 odstotke, republi- ki 7.7 odstotkov, občinski prispe- Vek pa zavisi od odloka, ki ga prej- me občinska skupščina. Nedvomno je, da je višina pri- spevka po občinskem odloku odvis- od potreb in od ekonomskega P°tenciala družbenih skupnosti. O eiT1, da bo v skupnostih z močnejšo ^°spodarsko stopnjo lažje reševati ^adeye (čeprav so številnejše potre- e) kot v gospodarsko šibkejših, je ^umljivo. Kljub temu pa se v r.aksi srečujemo z višjo stopnjo n . Pevkov prav v gospodarsko moč- vilJslh. kajti tam, kjer je veliko šte- zaposlenih, so tudi večje potre- tih P° številnih komunalnih objek- raznie?Vek iz osebnega dohodka iz delovnega !>kUDn )a znaša na primer v šmarski občini ^ od*. Z'5 odstotkov (občinski prispevek ka od t ov!)- Prispevek iz osebnega dohod- Po Dr, kmetijske dejavnosti pa je razdeljen k°v v tdnih okoliših (v drugem 19 odstot- en D'retjem 15 odstotkov, četrti pa je opro- nodkj '^Pevka!). Za prispevek osebnega do- jenem §°zdov predpisujejo pavšal po ku- '8Wih m5tru (razdeljen na 5 razredov): pri 100 do l^1 000 do 2 000 in Pri 1'stavcih od Prispdinarjev. Si'°jneoa °d osebnega dohodka od samo- ukih H°Pravljanja obrtnih i.i drugih gospo- d»ni PrisnJabnosti znaša 17'5 odstotkov; pav- Jkjavn,.',- ki od letnega zneska od obrtnih OhStv°m ai° • ki se pretežno bavijo s kme- , Pravija: V Pa so socialno zavarovane, ko h^' Post,~„ , rSnokoli gospodarske dejavnost ^narjevirar>ski pok|ic PavSal se vrti od 2.000 a£b • ki ^.PoPravljalce kuhinjske posode m v'°mthani£ejo k°stanj, do 50.000 dinarjev za JVk na V? finomeha.iike. gre -niskih „ oh?dke od premoženja in pre- 20 SlVrie ipjprav'c pa temelji na osnovi pro- od^^otk™Vl?e: Pri osnovi 100.000 dinarjev p^otkov n do vrednosti nad 1 milijon 70 do£)e 10*,*, ,ek na dohodke od stavbe pred- arUo'n dohnrt ukov in Prav tako davek na ^ oseb z uPorE>bo dopolnilnega dela PODATKI ŽALSKE INŠPEKCIJE ZA DELO Lani 914 poškodb V 39 rednih pregledih so ugotovili 642 ne- pravilnosti in pomanjkljivosti. Večina nepra- vilnosti terja večja finančna sredstva, zato je komisija zanje postavila daljše odpravne ro- ke. Večina pomanjkljivosti je subjektivnega značaja. Vzroki sa v nerazgledanosti nižjega strokovnega kadra na področju varnosti dela. Tovarna nogavic Polzela sodi med redka žalska podjetja, kjer je vprašanje varnosti dela najuspešnejše. Z dograditvijo novih pro- storov in zaposlitvijo velikega števila mladih delavk so istočisno poskrbeli še za druge ugodnosti delavcev. V »Juteksu« pa so močno popustili pri ukrepih za varnost. Kot kaže se prehod na skrajšan delavnik in večja samostojnost EE odražata v ozkem in manj perspektivnem re- ševanju teh problemov. V tekstilni tovarni v Preboldu številne nesreče predvsem rešu- jejo s stališča raziskave vzrokov, medtčm ko Vzroke same ne odstranjujejo. V keramični industriji so se pogoji znatno izboljšali. Pereče je le vprašanje pomanjkanja pitne vode in s tem v zvezi uporaba sanita- rij, prav tako pa tudi vprašanje ureditve pre- hrane delavcev, odkar je gostišče zaprto. Pro- blem se javlja v zvezi s potrjenim sumoin poklicnih siliKoznih obolenj, saj je pregled 89 delavcev potfdil domneve pri 18. Velik razvoj kovinskega podjetja v Žalcu je varnost dela pustil ob strani in je število poškodb močno naraslo. Obe livarni predstav- ljata pravo leglo za poklicno obolenje — sili- kozo. V obeh enotah LIK »Savinja« na Polzeli in v Šempetru (posebej tu) je veliko števiio poškodb na rokah, ker delavci niso bili uspo- sobljeni za del« ca zelo nevarnih strojih. V lanskem letu se je v žalski občini pone- srečilo pri delu kar 914 oseb od 9.041 zaposle- nih. Čeprav lahko trdimo, da je glavna kspv- da pri samih proizvajalcih, ni odveč, če ba- glasimo, da je higiensko-tehnična varnost v proizvodnji še vedno pastorek. ŽALEC KONČANI ZBORI VOLIVCEV UDELEŽBA NA ZBORIH NI BILA NAJBOLJŠA Do zadnjega februarja so v žal- ski občini izvedli kandidacijske zbo- re volivcev. Na terenu jih je bilo 52, v delovnih organizacijah pa 66. Kot povsod drugod so tudi tu raz- pravljali o kandidatih za skupščin- ske volitve, poleg tega pa so govo- rili še o osnutku odloka o prispevkih in davkih, o osnutkih statutov kra- jevnih skupnosti ter ponekod še o urbanističnih načrtih. Udeležba na kandidacijskih zborih ni bila najboljša, saj so ponekod za- čeli zborovati šele z enourno zamudo, zbori pa so kljub itemu lepo uspeli, '/.bori so potrdili kandidature za te- le občane žalske občine: za občin- ski zbor — Franc, Jurhar, Ivan Re- beršak, Jožefa Škorjanc, Silva Pur, Anton Farčnik, Robert Kladnik, Jo- že Križnik, Franc žužej, Štefan Li- kovič, Vlado Gorišek, Ivan Čoki, Stanko Lavrinc, Anton Novak, Franc Baš, Franc Kronovšek, Jože Krašo- vec, Ivan Hribar, Ernest Marine, Branko Pepel, Martin Kranjc, Ivan- ka Dobnik, Jožefa Uratnik, Julijan Florjane, Frane Tušak, Rafko Umb- reht, Ivan Kranjc, Vlado Kolenc, Ivan Pader, Andrej Jezernik, Rado Trobina, Andrej Ribič, Anton Šlan- der, Ivan Brišnik, Bogo Andoljšek, in Ljerka Godicl. Za zbor delovnih skupnosti pa bodo kandidirali: Još- ko Rozman, Milena Košenina, Lud- vik Pregelj, Štefka Popit, Mija Fon, Milica Jezernik, Janez Gaberšek, Ivan Centrih, Norbert Markon. Vla- do Skok, Tomaž Potočnik, ing. Mari- ja Lesjak, Ivan Dežnikar, Rozalija Vidmar, Filip Orožen, Ludvik Irman in Viktor Drama. V razpravah o predlogu odloka o prispevkih irt davkih ni bilo po- membnejših pripomb, samo na ra- čun razmejitve v višinskem pro- izvodnem okolišu so povedali nekaj mnenj. Skupščina bo te pripombe ponovno proučila. KONJICE Krepitev samoupravljanja yNa »obravnavi zaključnega računa za lansko leto je delavski svet LIP sprejel sklep, da sredstva skiada skupne potrošnje ostanejo ekonom- skim enotam, kar pomeni krepitev materialne osnove samoupravljanja. Sredstva skladov bodo delili v raz- merju 40 odstotkov za skupno pot- rošnjo in 60 odstotkov za poslovne sklade. O delitvi sredstev poslovne- ga sklada bodo razpravljali na eni prihodnjih sej, kajti upravljavci so prepričani, da tudi ta sredstva sodi- jo v sklade obratov. Primer v lesno industrijskem pod- jetju v Slov. Konjicah je pomem- ben predvsem zaradi tega, ker kaže, da je decentralizacija sredstev mož- na tudi takrat, kadar je podjetje v obdobju investiranja in rekonstruk- cije: Omembe vreden pa je tudi porast osebnih dohodkov za 50 odstotkov, ckl je yo-giaynena.\posledica. znižanja skladov. V razpravi so tudi ugotovili velike težave v zvezi z dobavo surovin in reprodukcijskega materiala, saj so zaradi pomanjkanja vezanih plošč v obratu v Poljčanah ustavili izvoz. V. P. V ZREČAH SO ZBOROVALI V vseh ekonomskih enotah kova- ške industrije v Zrečah so že izvedli občne zbore sindikalnih podružnic. Ti zbori se od prejšnjih občnih zbo- rov zelo razlikujejo tako v organi- zacijskem kot v vsebinskem pogle- du. Udeleženci so namreč z izredno veliko zavzetostjo razpravljali o pro- blemih svojega podjetja. Ugotavlja- li so, da letni proizvodni plani niso izpolnjeni, obravnavali so bolezen- ske in druge izostanke, govorili so o skrajšanju delovnega tednika, o sistemu nagrajevanja, o težavah z reprodukcijskim materialom itd. Tako so ugotovili, da so samo v eni ekonomski enoti izgubili zaradi bolezenskih in drugih izostankov z dela več kot tisoč delovnih dni ali okrog 17 tisoč delovnih ur. Na zborih so tudi sklenili, da bo- do novoizvoljeni izvršni odbori skrb- no sprejeli vse te probleme in jih skušali čimprej odpraviti. P. V. ŠENTJUR Uspel kandidacijski zbor • Pretekli četrtek je bil v Šentjurju kandidacijski zbor, ki je bil lepo pripravljen, razprava pa je bila iz- redno živahna. Po predlogu dnevne- ga- reda so obravnavali družbeni plan občine Šentjur za leto 1965 in realizacijo družbenega plana v letu 1964, ter izvolili kandidate v skup- ščinske orgahe. Za kandidate v občinski zbor skupščine občine Šentjur pri Celju so izvolili Franca Svetino, tajnika okrajne skupščine Celje, Draga Mackovška, direktorja krojaškega podjetja »Elegant« Celje, Staneta Zalezino, uslužbenca Alpos Šentjur in Ljuba Bohorča, uslužbenca kme- tijskega kombinata Šentjur. V republiški zbor so kot kandida- te določili MIRANA CVENKA, sedaj sekretarja za finance SR Slovenije in PETRA HLASTECA, dolgoletne- ga predsednika občinske skupščine Šentjur, ki je med občani zelo spo- štovan in priljubljen. KDAJ BODO ZAČELI Z GRADNJO? Občani v Šentjurju se sprašujejo, kaj bo z gradnjo bencinske črpalke, d kateri razpravljajo že dve leti. Da- nes so na prostoru, kjer naj bi bila črpalka, že cisterne in opravljena nekatera zemeljska dela; kljub za- gotovljenim sredstvom pa z gradbe- nimi deli še niso pričeli. —ca ŠMARJE Uspel seminar Delavska univerza v Šmarju pri Jelšah že dalj časa organizira semi- narje' in razne tečaje za člane delov- nih organizacij. Tako so na primer lani organizirali uspel seminar za vodilne kadre delavskega samo- upravljanja ter seminar za člane sa- moupravnih organov v steklarski šoli, jnizarstvu in gradbenem pod- j4tfu"v"Rogaški Slatini. Pred nedav- nim pa so pričeli z jezikovnim se- minarjem ža delovni kolektiv roga- škega zdravilišča. majhen jubilej DESET LET V SLUŽBI BOLNIKOV Zdravnika Mirka Vengušta sem srečal, ko je pravkar prihajal iz bolniške sobe. Bil je resen, po če- mer sem sklepal, da prihaja od postelje težkega bolnika. »Težko mi je. Težko mi je, ko sem takole brez moči, kadar od- hajajo stari veterani.« Tako je odgovoril na vprašujoč pogled mojih oči. V njegovih očeh se je nekaj zganilo. Solza, čisto drobna solza, človek ... Da, ko pride smrt, takrat tudi zdrav- niku omahnejo roke. Toda dok- tor Mirko tudi pred smrtjo ne popusti zlepa. Njemu ni pretežko vsak hip, podnevi ali ponoči, po večkrat v eni uri pohiteti tja gor v tretje nadstropje zdravilišča, če tam bolnik pričakuje pomoč. »Pred desetimi leti,« pripove- duje doktor Mirko Vengušt, »sem nastopil mesto zdravnika v zdra- vilišču za pljučno tuberkulozo v Novem Celju. Bilo je to po diplo- mi moje prvo delovno mesto. Mlad, poln življenjske sile in na- vdušenja sem se hitro vživel v delo in življenje med bolniki. Hi- tro in neopazno so zdrknila mi- mo prva leta. Potem sem se po- ročil. Sledila so kratka leta v sre- či pri delu in družini. Nato je pri- šla doba težkih razočaranj, du- ševnih depresij in obupa. Moder- ni razkol v družini. Kaj se hoče. Še bolj sem se zakopal v delo in to me je rešilo.« Takle preprost, skromen in ši- roko dostopen živi in dela dr. Mirko Vengušt med svojimi va- rovanci, ki vedno z velikim za- upanjem iščejo njegovo pomoč. Po svojem delu pa ni znan samo v zdravilišču, ampak tudi izven njega. Dr. Mirku Venguštu ob njego- vem desetletnem neumornem de- lu iskreno čestitamo! K. D. MOZIRJE S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Preživninsko varstvo kmetov SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE JE ŽE VEČKRAT RAZPRAVLJALA O PROBlE. MU OSTARELIH KMETOV IN NA ZADNJI SEJI SPREJELA ODLOK O PREŽIVNIN- SKEM VARSTVU KMETOV TER ODLOK O USTANOVITVI SKLADA ZA PREŽIVNI.N,\ SKO VARSTVO. To je narekovalo vse bolj zaskrb- ljujoče zmanjšanje delovne sile na vasi. Razumljivo je, da ta dva odlo- ka le začasno rešujeta vprašanje za delo nezmožnih kmetov, ki so svojo zemljo odstopili v družbeno last ali pa so jo izgubili ob arondacijskem postopku. Pravico do preživninskega varstva bodo imeli kmetje, če so se pretež- no preživljali z obdelovanjem zem- lje, ki je prenesena v družbeno last- nino in če celotno kupnino ali drugo odplačilo za zemljo vložijo v občin- ski sklad za preživninsko varstvo kmetov. Poleg tega pridobi_ kmet pravico do preživnine pri 65 letih starosti (kmetica pri 60 letih); ali pa v slučaju, da že prej postane nfe- zmožen za pridobitno delo ali če ob- stajajo druge ovire za zaposlitev. Višina preživnine pa se določi gleiagi. j« kasn J-al Je že kot študent in se Clh r«zs?e "deležil številnih doma- av> kakor turii rpnrp7pnta. tivnih razstav naše likovne umet- nosti v inozemstvu. Njegova dela hranijo številne inozemske galerije in privatne zbirke (Ljubljana, Za- greb, Beograd, Praga, Pariz, London, Nottinghain, Milan, Ziirich, New Yoi*k, M ii ii h cen itd.). O njegovem delu so najboljši likovni poznaval- ci napisali dolgo vrsto publikacij in uatisuli več map reprodukcij. Ve- čina teli edicij je že razprodanih. Celjsko likovno občinstvo posebej opozarjamo na to razstavo. Vsa raz- stavljena dela so tudi naprodaj po zelo zmernih cenah JAN K0TT V CEIJU Profesor za literaturo na varšavski univerzi Jan Kott je gotovo najbolj čislani shakes- pearolog današnjih dni. Pred kratkim je izšlo tudi v sloven- ščini njegovo izredno pronic- ljivo in duhovito delo Eseji o Shakespearu, ki je bilo doslej prevedeno že v deset jezikov in je zanj prejel nagradi v Parizu in na Dunaju. Njegovo esejistično obravnavanje Sha- kespearovega dela in njih uprizarjanje je naravnano predvsem v to, da poveže eli- zabetinsko renesančno dobo in njeno duhovno oodobo s so- dobnostjo. Kott je oster na- sprotnik izkrivljanja Shakes- nearovesn umetniškepa profi- la,, najbolj pa je gorak falzifi- ciranju Shakespeara, kakršno je na veliko uganiala nemška romantika, sledovi tega falzi- ficiranja pa so delno prisotni tudi še v slovenskem gledali- šču. Celjsko gledališče je organi- ziralo bivanje Jana Kotta v Sloveniii, režiser Branko Gombač pa je med bivanjem v Varšavi skrbel za zvezo med .Tanom Kottom in slovenskimi revijami in založbami. Profesor Jan Kott je tri dni bival v Celiu kot gost celjske- ga gledališča. V tem času je z umetniškim zborom raz- pravljal o problemih v zvezi s Shakespearom, ogledal pa si ie tudi vaje za Vihar. O kon- ceptu in izvedbi se je izrazil s priznanjem, čeprav celjska uprizoritev ni slepo sledila Kottovemu eseju o Viharju. Jan Kott je našel prav la- skave besede o Celju in n jego- vi okolici. Posebej mu je bilo všeč na gradu, ki se mu zdi idealen prostor za letne igre. V Celju se bo ponovno oglasil poleti, ko se bo udeležil kon- gresa PEN kluba na Bledu. B. H. IZ CELJSKEGA MUZEJA BAROČNA PLASTIKA PRIVEZANA IN PRIBITA JE BILA NA PROČELJU STAREGA KOZOLCA. NA VRTU V SAVINJSKI DOLINI. BREZ VSAKE ZAŠČITE! VEC KOT STO LET IZPOSTAVI J ENA DE2JU, VETRU, SON- CU IN MEGLI. NJENA LESENA POVR- ŠINA JE IZGUBLJALA BARVO. SIVELA JE IN POTEMNELA. DELI ROK SO STROHNELI IN ODPADLI. RAZPOKE, OZKI, A ZVITI IN DOLGI SLEDOVI CRVOJEDINE SO PRODRLI V GLOBI- NO. LEVEMU LICU JE DALA PATINA ŽALOSTNI IZRAZ. DESNA STRAN OBRA- ZA PA JE SONČNA IN ZADOVOLJNA. VSEBINO PLASTIKE JE ODNESEL CAS. OSTALA JF. BREZ ATRIBUTOV, KI SO JI DAJALI IME. LJUDJE, DOMAČINI IN TUJCI SO JO GLEDALI VSAK NA SVOJ NAČIN. NJEN AVTOR JE NEZNAN. GOTOVO NI DELO SVETOVNEGA KIPARJA. GO- TOVO PA JE, DA JO JE V .18. STOL. USTVARIL NAS DOMAČ REZBAR. ZATO IMA SVOJE VREDNOTE. CIZEJ ADOLF IZ SENTRUPERTA JO JE POKLONIL CELJSKEMU MUZEJU. OD LANI NI VEC NA KOZOLCU. premišljena rešitev Celje brez dvoma spada med več- ja pokrajinska središča, ki ima po- leg ugodne zemljepisne lege tudi po- membno zgodovinsko preteklost (gospodarstvo, kulturna dejavnost). Glede na to dejstvo se je zlasti po prvi, še bolj pa po drugi svetovni vojni osredotočilo v Celju lepo šte- vilo raznih kulturnoprosvetnih in- situacij in organizacij. Ena takih institucij je tudi seda- nje poslopje okrajne skupščine, ki ga poznamo pod imenom Narodni dom; ta je v 70-letnem obstoju po- gosto menjaval gospodarja, ki mu je v glavnem dajal notranjo vsebi- no. Vemo, da je bil Narodni dom zgrajen 1895. leta na pobudo zaved- nih slovenskih narodnih sil z name- nom, da bo služil predvsem za kul- turno prosvetno središče Celja in okolice. V njem se je odigravalo marsikaj, predvsem pa je vse doga- janje v domu imelo kulturno poli- tično vsebino, zlasti za časa Avstro- ogrske nacionalno obrambni zna- čaj slovenstva. Po osvoboditvi je Narodni dom služil potrebam upravnih organov naše ljudske oblasti. V samem po- slopju pa smo v tem času doživeli nekaj sprememb. Dozidali so nov trakt s številnimi prostori. Najdra- gocenejša pridobitev je obnovljena dvorana z dvema lepima stranskima dvoranama. Tako je Celje pridobilo ugledno dvorano, ki je v ponos Ce- ljanom in okoličanom. V tej dvora- ni smo bili dostikrat priča števil- nim kulturnim dogodkom domačih izvajalcev, raznih republiških in medrepubliških gostovanj in tudi številnih mednarodnih srečanj. Razen kulturnih dogodkov so bi- le vse tri dvorane zelo koristno iz- rabljene za redna posvetovanja ok- rajne skupščine ter njihovih orga- nov. Večkrat so bile v glavni dvora- ni tudi take prireditve, ki ne spada- jo v te prostore (družbene priredit \ e'rkr"SO se večkrt' izrodile vpcrpi-- vanje in veseljačenje). V času decentralizacije upravnih organov in nadaljnje izgradnje ko- munalnega sistema se bo v kratkem v Narodni dom preselila občinska skupščina Celje. Ob tej priložnosti se v kulturno prosvetnih organiza- cijah dogovarjamo o zagotovilu smotrnega izkoriščanja velike dvo- rane in drugih funkcionalnih prosto- rov. V Celju že vsa leta pogrešamo take prostore, kamor bi okolju pri- merno lahko spravili pod streho šte- vilne kulturne institucije in organi- zacije, ki imajo medobčinski značaj. Pri tem mislimo na začetek družbe- nega centra, ki bi poleg svojih de- javnosti dal primerne prostore za na- slednje kulturne organizacije: celj- ski mladinski pevski festival, kon- certna poslovalnica, ki prireja kon- certe v veliki dvorani Narodnega do- ma; medobčinski posvetovalni or- gan za programiranje dela na kul- turno prosvetnem področju; v teh prostorih bi gledalci imeli stik s po- klicnimi gledališčniki ob sestavljanju gledališkega programa; prav tako bo potreben organ za koordinacijo republiških, medrepubliških in med- narodnih gostovanj; tu bi lahko na- šli svoj prostor tudi ljubitelji dobre knjige, Prešernova družba itd.; po- leg likovnega salona in celjskega ra- dia pa bi tudi Celjski tisk potrebo- val določen prostor, kjer bi se dogo- varjali z ustanovitelji o problemati- ki neposrednega obveščanja obča- nov. To je le nekaj dejavnosti, za kate- re danes nimamo dostojnega prosto- ra, bi ga pa glede na njihov pokra- jinski značaj morali imeti. Prav za- to v imenu kulturnih institucij in organizacij PREDLAGAMO občinski in okrajni skupščini v Celju ter ob- činskemu odboru SZDL, da ob raz- poreditvi izpraznjenih prostorov v Narodnem domu po ukinitvi okraja zagotovijo omenjenim organizaci- jam primerne prostore. Menimo, da bi za sedanje potrebe zadoščala velika dvorana s spodnjo stransko dvorano in sedanjimi pi- sarniškimi prostori (tri sobe), ki bi jih pridobili na nasprotni strani ve- like dvorane. Ob tej priliki bi se mo- rali zediniti za nek upravni organ, kj bi bil odgovoren za pravilno in smotrno izkoriščanje dvorane. Ver- jetno bi kazalo, da bi to prevzel no- vi občinski svet za kulturo, ki bo spričo številnih kulturnih ustanov v Celju najbrž moral imeti stalnega uslužbenca. Razumljivo je, da bo občinska skupščina glavni koristnik- upravljalec in kot ustanovitelj tudi glavni plačnik za redno vzdrževanje K temu pripominjamo, da bo ob- činski svet kulturnih organizacij do- bil sedanje prostore okrajnega sve- ta. Razen tega bodo v sedaj obstoje- čih prostorih lahko našle svoje me- sto še druge društvene organizacije v občini. Prepričani smo, da naše zahteve niso pretirane. Prav bi bilo, da v Celju zopet dobimo dostojno kultur- no središče. S tem bi se tudi sedanja fiziognomija Narodnega doma bolj približala uresničitvi kulturnega centra, kajti prepričani smo lahko, da naša ožja skupnost še nekaj let ne bo finančno sposobna postaviti novega kulturnega doma, kar neka- teri občani radi očitajo. To bo ver- jetno prej omogdčeno občinski skupščini, da si bo postavila lastno poslopje, kakor bi to bilo mogoče za celjsko kulturo. Jaka Majcen ' Opomba uredništva: razpravi, ki jo je načel Slavko Belak v 6. šte- vilki našega lista, vabimo še ostale celjske kulturne delavce. TA MESEC NA PLATNU Dosežki poljske kinematografije, ki so ne- ločljivo povezani z imeni Wajda, Kawaten>- wic/a in Munka, so nam več ali manj znani. Res je sicer, da smo do poljskega filma vča- sih nezaupljivi, na drugi strani pa je tudi res, da sino bili nemalokrat presenečeni nad filmi, ki že danes sodijo v sam vrh filmske umetnosti. Teh del ne bi naštevali, kajti še ta teden ci bomo lahko ogledali umetnino, ki jih je v zgodovini sedme umetnosti zelo malo. Gre za poljski film A.idrzeja Munka Potnica, ki pa ga omenjeni režiser ni dokon- čal, ker se je leta l%l smrtno ponesrečil blizu Lod/.a. Njegova izguba je za poljski film nenadomestljiva — to je dokazal tudi z impresivno Potnico. Znodba filma se odigrava na veliki čezoce- anski ladji, ki je na poti preko Atlantika. Med mnogimi potniki je na ladji tudi Nemka F.Iza, ke je preživela bojno vihro kot nadzorni- ca v koncentracijskem taborišču Auschvvitz. V .lekem angleškem pristanišču se na ladjo vkrca tudi potnica, ki je popolnoma podobna jetnici Marti iz taborišča. Elza se mora ob tem nepričakovanem srečanju spomniti vseh dojjodkov, ki so v kakršnikoli povezavi z in- terniranko Marto. Prikrita, zadržana in že skoraj pozabljena doživetja so v njej sprožila retrospektivno izpoved. Elza hoče pobegniti pred resnico, toda veličina realnih spominov, ki do kraja ustrezajo resnici brutalnega živ- vljenja v taborišču, žive v njej in jih zato mora pripovedovati sama sebi. Potnica je izjemno filmsko delo, zato prav gotovo ne kaže zamuditi ogleda te resnične Munkove mojstrovine. J. V. KAJ SI JE PRIVOŠČIL PUST, PREDEN SO GA SEŽGALI PRETEKLO SOBOTO SO GASILCI IZ PESJA PRI VE- LENJU PRIREDILI PESTER PUSTNI SPREVOD V PE- SJU. NA PROGRAMU JE BILO BOROVO GOSTOVA- NJE. TA PROGRAM JE KLJUB PUSTEMU NASLO- VU IZPRIČAL, DA IMAJO LJUDJE V ŠALEŠKI DOLI- NI DOVOLJ SMISLA ZA HUMOR IN ZDRAVO KRI- TIKO, KI SI DA DUŠKA V PUSTNEM VZDUŠJU Posnetki s ptujskega in žalskega karnevala. J. Sever Velecenjenemu občinstvu se na na znanje tla je, da je bilo na sam pustni torek 2. sušca ob 16. uri v preslavnem Žalcu eno imenitno, zanimivo ino kar se da svečano slavje, ko so vkup stopili ino sklenili, da mili Žalec za mesto proglasijo in se za nebi purgerje klicat dajo. Karnevalski sprehod, ki je obsegal vse od reformirane šole, javnega stranišča preko standarda in rastočih cen do seje karnevalske ob- činske skupščine, ki jo je žal dež od zgoraj napral, opral in zapral — je nudil več tisočem gledalcem toliko enkratnega smeha, kot se nu- di Pustu problemov, zaradi katerihViiam j^ drag. Posnetek prikazuje zasedanje skupščine ob glasovanju, ko so vsi odborniki bili enotni, ker so imeli roke povezane z vrnii, ki jih je majardom dvigal. MLADINSKA MAŠKARADA, KI JE BILA MINULO NEDELJO V PROSTORIH CELJSKEGA NORODNEGA DOMA JE BILA ENA REDKIH DOBRO PRIPRAVLJENIH PRIREDITEV. l oto: V. David GROZLJIVE MASKE VEC DESETIN KU- RENTOV SO NA NEDAVNEM KARNEVA- LU V PTUJU GLEDALCEM POSREDOVALF PRASTARI OBREDNI PLES, KI GA SE DANES GOJIJO V OKOLICI MARKOV- CEV. POSNETEK PRIKAZUJE KURENTA V SPREMSTVU MED OBREDNIM PLESOM. CERRKLJANSKI LAUFARJI SO GOSTOVALI SKUPAJ S ŠKOROMATI IZ HRUŠICE NA PRIMORSKEM, PLESALCI IZ BELTINCEV TER S SVOJIMI OBREDNIMI PLESI POKAZALI VSO PESTROST IN IZVIRNOST NAŠIH LJUDSKIH OBIČAJEV V PUSTNIH DNEH. LAUFARJI SO OB KONCU IZREKLI »SMRT. NO OBSODBO« IN ZAŽGALI KURENTA. KER JE KRIV ZA VSE GREHE MINULEGA LETA. POSNETEK JE S KARNEVALA V PTUJU. MOZIRJE SO PRAZNOVALI KAR TRT DNI. ZACELI SO Z OFIRANJEM OD HIŠE DO IIIšE; PUSTNI DAN PA SO PRIČELI Z BlJDNTfO. ISKANJE PUSTA JE DELALO OBILICO PREGLAVIC, KAJTI TOKRAT SE JE SKRIL V SOD. IN KO SE JE POJAVIL, JE ZAČEL UR- BANISTIČNO REŠEVATI MOZIRJE IN NAZARJE: OBČINO JE PRESELIL V NA- ZARJE, SEDEŽ GOZDNEGA GOSPODAR- STVA PA V MOZIRJE; PUST MENI, DA J E SELITEV BOLJsA RES rib V Ki., GRADNJA NOVIH UPRAVNIH PROSTO- ROV ZA GG IN LIN. PUST NI POZABIL NOVE MEHANIZACIJE ZA GOZDNE CE- STE IN i(Ji)l NE STROJA V\ IZDELO- VANJE IVERASTNHI PLOŠČ; DODAL PA JE TUDI KREDITNO GARANCIJSKO PIS- MO ZA GRADNJO NOVE ŽAGE V NA- ZARJU. PUST JE OTVORIL »HOTEL PUST« V MOZIRJU, NAPELJAL JAVNO RAZSVET- LJAVO V NASELJU TRATE, IZDAL JE ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V MOZIRJU, RAZSTAVIL ATOMSKO MLA- TILNICO NA OGLED, KER JE OBSTOJE- ČA PRI KZ POKVARJENA TER ODLOČBO O LOKACIJI VVF.KEND NASELJA V LO- GARSKI DOLINI. ZADNJI DAN PA SO MOZIRJANI IN ŠTEVILNI GOSTJE POSLOVILI OD UMR- LEGA PUSTA IN GA V BOJAZNI ZARADI PREKUCUSKIH MISLI JAVNO SEŽGALI V OPOMIN VSEM NJEGOVIM SORODNI- KOM. UBOGA DEKLETA IN FANTJE IZ VASI, V KATEKI SE V CELEM LETU NI NIHČE POROČIL. PUST POROČI NAJSTAREJŠE DEKLE Z MOŽEM IZ SLA\IE, KI ZVIŠEN SEDI NA VOZU, OKROG KATE- REGA PLEšfijO MLADI NARODNE PLESE. RTV PROGRAM OD 7, DO 13. MARCA • RTV PROGRAM OD 7. DO 13. MAKCA NEDELJA, 7 marca ■9.00 kmetijska oddaja (Beograd); 9.45 Men- dov spored — ponovitev (Zagreb); 10.30 film za otroke — Lassie (Zagreb); 11.00 svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v Colorado Springsu — do 12.00 (Evrovizija); športno po- poldne — posnetek smučarskih skokov v Planici (Zagreb, Ljubljana); 18.00 mladinski TV klub (Ljubljana); 19.00 Svetnik — serij- ski film (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.45 quiz (Beograd); 22.00 poročila (Beograd). Na kanalu 9 — SIjeme 10.30 film za otroke (Zagreb); 19.00 serijski film (Beograd); 22.00 včeraj, danes, jutri (Zagreb). PONEDELJEK, 8. marca 11.40 TV v šoli: žveplo (Ljubljana); 15.20 po- novitev šolske ure (Ljubljana); 16.40 ruščina na TV — 42 lekcija (Ljubljana); 17.10 govori- mo angleško — 19. lekcija (Ljubljana); 17.40 Prancozi pri vas doma (Beograd); 18.10 ri- sanke (Zagreb); 18.25 napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 energo kemo kombinat Ve- lenje (Ljubljana); 19.45 tedenski športni pre- gled (Beograd); 12.45 rezerviran čas (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 biseri glasbene literature (Beograd); 20.40 Anton Šoljan: Sova — TV igra (Beograd); 21.40 ho- kej na ledu Kanada : ZDA — Finska (Ljub- ljana); 23.40 poročila (Ljubljana). Na kanalu 9 — SIjeme 18.25 informativna oddaja (Zagreb); 19.45 človek in delo (Beograd); 23.40 informativna oddaja (Zagreb). TOREK, 9. marca 19.00 posnetek s svetovnega prvenstva v umetnem drsanju v Colorado Spri.igsu (Za- greb); 20.00 poročila (Zagreb); SREDA, 10. marca 17.10 učimo se angleščine (Zagreb); 17.40 tik-tak, pravljica za najmalajše (Ljubljana); 17.15 poinirski TV studio (Ljubljana); 18.25 napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 dosežki znanosti — serijski film (Ljubljana); 19.15 glasbeniki o sebi in glasbi: L. van Beet- hoven — Pisma (Beograd); 19.45 cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 lirika: poezija Petra Petroviča Njegoša (Beograd); 20.40 črno na belem (Zagreb); 21.40 kulturna panorama (Ljubljana); 22.20 hokej SZ : švedska — Finska (Ljubljana);. 23.20 poročila (Ljubljana). Na kanalu 9 — SIjeme 17.40 kje ie, kaj je (Beograd); 18.25 infor- mativna oddaja (Zagreb); 18.45 reportaža (Beograd); 19.45 propagandna oddaja (Za- greb); 21.30 panorama (Zagreb); 23.10 infor- mativna oddaja (Zagreb). ČETRTEK, 11. marca 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Francozi pri vas doma (Beograd); 16.40 ruščina na T V — 43. lekcija (Ljubljana); 17.10 govorimo angle- ško — 20. lekcija (Ljubljana); 17.40 na črko na črko (Beograd); 18.25 napoved in TV ob- zornik (Ljubljana); 18.45 po Jugoslaviji (Beo- grad); 19.15 glasbena porota (Ljubljana); 19.45 v kinu bomo videli (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 narodna glasba (Za- greb); 20.40 A. Vojinovič: Kri nI vse — TV drama (Ljubljana); 21.30 ali razumete sodob- no glasbo (Ljubljana); 22.00 hokej na ledu — SZ : ZDA in CSR : Canada (Beograd); 24.00 poročila (Ljubljana). Na kanalu 9 — SIjeme 18.25 informativna oddaja (Zagreb); 19.45 propagandna oddaja (Zagreb); 20.40 A. Voj- novič: Kri ni vse — TV igra studia Ljubljana (Zagreb); 21.30 portreti (Zagreb); 24.00 infor- mativna oddaja (Zagreb). PETEK, 12. marca „ fif 17.10 učimo se angleščine (Zagreb); J,,x TV v šoli (Zagreb). 18.10 Trstika in kova« TV slikanica .(Ljubljana); 18.25 napoved TV obzornik (Ljubljana); 18.45 rdeči siVT (Beograd); 19.30 sami so izbrali — oddaja ' rodne glasbe (Beograd); 19.45 TV aj^i (Ljubljana); 20.00 TV dnevik (Beograd):^ retrospektiva slovenskega filma: Tri t- (Ljubljana); 22.30 sprehod po svetovnih £ 0. lijah (Ljubljana); 23.00 TV obzornik (W ljana). Na kanalu 9 — SIjeme 18.25 informativna oddaja (Zagreb); propagandna oddaja (Zagreb); 20.30 ločitev — ameriški celovečerni film (Zag1* 22.00 informativna oddaja (Zagreb). SOBOTA, 13. marca 13.00 Helsinki: svetovno prvenstvo v i* pir — srečanje SZ : CSSR (Evrovizija); l'-^1 žtarjeva torba — lutkovna igra (Ljubil 18.05 glasbeni odmevi (Zagreb); 18.25 ved in TV obzornik (Ljubljana); 18-45 . ^ Grgič: Tu nekje poleg nas (Zagreb); ^, ■ubljJ' ko soboto (Ljubljana); 19.45 cik-cak (jd M* na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.3" beni kotiček: Ekspres 8 (Beograd); ^ sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.1" ^ ristična oddaja (Beograd); 22.00 Golo ' y — serijski film (Ljubljana); 22.50 sV prvenstvo v hokeju — posnetek sr Švedska : Kanada (Ljubljana); 23.50 P° (Ljubljana). Na kanalu 9 — SIjeme .. J9-* 18.25 informativna oddaja (Zagreb)- TV pošta (Beograd); 19.45 propagand",pt,r daja (Zagreb); 20.40 s kamero po svetu j,i. grad); 22.00 Grindl — serijski film 22.30 rezerviran čas (Zagreb); 23.50 h11 tivna oddaja (Zagreb). NAMESTO TRADICIONALNE SLIKE, TRADICIONALNE CELJSKE MAŠKARADE Očitki, da smo doživeli fiasko, so, konstruktivno vzeto ,bosi, v resnici namreč Celje nosi vse leto svojo pust(n)o masko! VABIMO VAS NA IZLETE: uoSKVA—KIJEV—LENINGRAD — II- 'J!,, notovanje po ZSSR z vlakom, in avlonom. Prijave do 15. 4. 1965. mM-STUTTGART—MtJNCHEN — pet- avtobusno potovanje z ogledom sve- lnevno » avtomobllsklh tovarn »MF.RCE- oVH in »DEUTZ«. Prijave do 25. 2. 1965. dnevno avtobusno potovanje za čla. 3 ttin v MILANO RIM-SAN MARINO. ie„\Tdo 25. 2. 1965. ^štiridnevno potovanje v BADGASTEIN. . (jo 6. 3. 1965. «J PrvomftJ«ko osemdnevno potovanje v PA- ,ie kombinirano z vlakom ln avtobusom. • i dnevno avtobusno potovanje na sla* Sčičarsko razstavo na DUNAJ. Prijave do a dnevno avtobusno potovanje v CARI- GRAD in SOFIJO. Prijave do 15. 4. 1965. «% dnevno strokovno potovanje z letalom c«ŠR z ogledom MOSKVE IN KIJEVA. ' iavedo 4. 3. 1965. a 7 dnevno avtobusno potovanje na AZUR- Jri OBALO. Prijave do 27. 3. 1965. in 7 dnevni KOMPAS-ov RALI.Y z avto- 1V„, v RIM—NAPOLI—SORENTO. Prija- vo 27. 3. 1965. 6 4-dnevno potovanje na II. internacio- nalni sejem knjige v BOLOGNO. Prijave do ; 3 1965. 12 4-dnevni obisk MILANSKEGA VELE- 5EJMA. Prijave do 15. 3. 1965. 9 razno Enosobno stanovanje z vrtom zamenjam za enosobno ali dvosobno v mestu. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Cisti zrak«. Strokovno čistim sadno drevje in režem braj- de. Dopisi: Vrusnik, Celje, Teharska ce- sta 38. Spoznati želim slovensko dekle od 16—24 let starosti. Ponudbe s fotografijo pošljite na naslov Kari Z. P. O. BOX 14 ISLAND BEND VIA COOMA N. S. W. Avstralija. f k i n o KINO »SVOBODA« Šempeter v Sav. dolini Dne 7. marca 1965 »PLAŽA ŽELJA« ameriški CSP film nne 9. marca 1965 »NEVIHTA NAD MEHIKO« mehiški barvni film Dne 11. marca 1965 »VALOVITO POLETJE« jugoslovanski film KINO »PARTIZAN« Sevnica Dne 3. marca 1965 »49 DNI« sovjetski film Dne 6. in 7. marca 1965 »PONOSNI UPORNIK« ameriški film 1 Dne 10. marca 1965 »NE POPUSTI NIKOLI« angleški film f prodam OSNOVNA ŠOLA V LAŠKEM PRODAJA leseno premično steno (16 kosov v izmeri 350 X 80 <5 cm). Interešertte obveščamo, 'da bo licitacija v soboto, 6. marca ob 10. uri v šoli. Skoraj nov električni lonec (501) za pranje perila prodam. Naslov v upravi lista. Opremo za dnevno sobo, kuhinjo in samsko spalnico prodam. Ogled od 9—15 ure. Umek Celje, Titov trg 5 (vhod za trgovino »Mer- kur« ). Kuhinjsko pohištvo in 2 divana prodam po- ceni zaradi selitve. Ulica Bratov Vošnjakov 2 — vrata levo. Otroško posteljico in moško dvokolo prodam. Ciril Vrhovšek, Drešinja vas, Petrovče. Večjo količino specialnih betonskih stebrov za brajdo prodam. Jakob Pilili, Celje, Tr- bovlje 203. Glinasta sobna peč in radio »Telefunken« ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. Skoraj nov zidan štedilnik prodam poceni. Blatnik, Celje, Mariborska 161. veliko kmečko hišo, marof (2 konja, 3 krave, 10 svinj) ter stranske prostore in sadov- njak (38 ar) 10 minut do Žovneka, nudim v takojšen najem (zakup). Polovica hiše deljiva takoj (družina). Primerno za ko- operacijsko proizvodnji z Zovnekom. Na- tančneje informacije v upravi lista, ^ujno prodam odlično ohranjen osebni avto j Opel—record-< letnik 1954 Registriran za [sto 1965. Cena ugodna. Salobir Franci, Oobje 3, Dobje pri Planini. • stanovanja Upokojenki nudim opremljeno sobo, brez- plačno, za manjšo pomoč. Celje, Maribor- Hjl ? cesta 176. 'ad zakonski par išče opremljeno ali prazno iobo v mestu ali bližnji okolici. Naslov v C uPfavi lista, sn ,0dc!am ženski srednjih let, ki bi go- Podinjila moškemu. Naslov v upravi lista. • kupim evinasto banjico za sedeči kopeli kupim. Man k v ,uPravi ''»ta. Pod v.s?'jivo hišico (eventuelno z manjšimi prj r®v'ih), med Letušem in Nazarjem ali livt ranskem, kupim. Ponudbe na upravo lsta Pod šifro »Dežela vabi«. • °ledališce CELJE Shair marca 1965 ob 15. in 20. uri: "Kstu Peare: VIHAR. Gostovanje v Novem Shaw'ja' 7- marca 1965 ob 10. uri: danski Peare: VIHAR. I. nedeljski dopol- Ned ,?b0"ma ^ven. shak» 7" marca 1965 ob 19.30 uri: ab»nm ?eare: VIHAR. Nedeljski večerni Po in izven. Vp"»k, 8. marca 1965 ob 20. uri: ZljE 7 , SLOVENSKE LJUBEZENSKE POE- Torew ojučeno za Obč. odbor SZDL Celje. •. vECFb o marca 1965 ob 15.30 uri: ZlJE. v fVOVENSKE LJUBEZENSKE POE- Sreda "Šolski abonma in izven. *VEcfij č.marca 1965 ob 11. uri: h JE- Zalri: LJUBEZENSKE POE- 0rV«e. 'Jučeno za administrativno šolo in ?reda m >,vece'» c.j?arca 1965 ob 20- uri: ,JE. Cn ?L°VENSKE LJUBEZENSKE POE- e,ek i-> anJe v Sevnici. a akam,,Z' niarca 1965 ob 12. in 15. uri: f^C r.Slnkiii: POJOČA SKRINJICA. .st°vanL C£SARJEVA NOVA OBLAČILA. ?i» ^Er o, marca 1965 ob 19.30 uri: d L°VENSKE LJUBEZENSKE POE- n abonmaja. Vstopnice so v pro- tl,Sllaki!fnP'4- marca 1965 ob 10. uri: a*«ki ahon VIl,AR. II. nedeljski dopol- )on«ia In izven. ČASOPISNO PODJETJE CELJSKI TISK CELJE Trg* V. kongresa št. 5 zaposli takoj čistilko obratnih in upravnih prostorov z nepopolnim delovnim časom. V poštev pridejo samo tovarišiee, ki ne prejemajo osebne ali družinske pokojnine. Ponudbe sprejema sekretariat podjetja. Razpisna komisija pri Svetu delovne skupnosti uprave skup- ščine občine Celje razpisuje po 57. in >8. členu pravilnika o no- tranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave Skupščine občine Celje, naslednja prosta delovna mesta: REFERENTA ZA [NORMATIVNE AKTE pogoj: pravna fakulteta s štiriletno prakso; REFERENTA ZA URBANISTIČNE, GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE pogoj: visoka tehnična šola s štiriletno prakso; TREH ANALITIKOV ZA GOSPODARSKO PODROČJE pogoj: ekonomska fakulteta s štiriletno prakso; INŠPEKTORJA DELA pogoj: visoka tehnična šola s štiriletno prakso; S A NITAtRN/EGA INŠPEKTORJA pogoj: medicinska fakulteta ® štiriletno prakso; URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA pogoj: fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo s štiriletno prakso; ELEKTROENERGETSKEGA INŠPEKTORJA pogoj: ustrezna visoka šola s štiriletno prakso"; DVEH GRADBENIH (INŠPEKTORJEV pogoj: srednja tehnična šola s triletno prakso in pooblastilom. Pismene ponudbe pošljite personalni službi uprave Skupščine občine Celje. Razpis velja do 10. marca 1965. Zasedba delovnih mest je možna takoj ali po dogovoru. S tem preklicujemo razpis, objavljen v 8. številki Celjskega tednika, 26. februarja 1965. uprave skupščine občine Celje OBVESTILO Vse gozdne posestnike na območju celjske občine obveščamo, da sprejema Gozdni obrat Celje prijave sečenj za gospodarsko leto 1965-66 od 15. marca do 15. aprila. Prijave bodo sprejemali področni logarji od 7.00 do 12.00 tire in sicer na krajevnih uradih v Štorah ob torkih Vojni k u ob sobotah Škof j i vasi ob petkih Šmartno v Rožni dolini ob sredah Frankolovem ob ponedeljskih Dobrni ob ponedeljskih v pisarni gozdnega obrata v Strmcu ob petkih in Celju na Ljubljanski cesti 13 ob sredah in sobotah Vse posestnike prosimo, da pravočasno priglase sečnjo. ZAHVALA Ob bridki in nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata, stri- ca, tasta in starega ata ANDREJI URAN K AR J A se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili prekrasno cvtet- je. Iskreno se zahvaljujemo primariju dr. Kopaču, dr. Medvešč- ku, sestrama Ireni, Miji in vsemu strežnemu osebju Zdravilišča Novo Celje, za dolgoletno zdravljenje in sočustvovanje. Zahvalu- jemo se tudi pacientom. Luako se zahvalujemo primariju dr. Cestniku iz Zdravilišča Topolšica. , Iskreno se zahvalujemo tudi vsem gasilkam in gasilcem, go- vornikom za ganljive besede ob grobu, ter pevcem iz Tabora in Gomilskega, vsem organizacijam za vence in spremstvo na pokoj- nikovi zadnji poti. Zahvalujemo se tudi č. duhovščini za spremstvo. Gomilsko, 2. 3. 1965 Globoko žalujoči UIIANKARJEVI »Trgovsko podjetje na debelo in drobno MERX« CELJE, — CELJE, TOMŠIČEV TRG 3 Komisija za nakup in prodajo osnovnih sredstev in po sklepu Centralnega delavskega sveta razpisuje: Javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. 3 kom. TAM — Pionir — 3 tone 2. 1 koin. Opel rekord — osebni 3. razni nadomestni deli za avtomobile a) Ford — (tovorni) b) škoda — tip 1201 c) fiat 615 B Licitacija bo dne 9. 3. 1963 v Celju, Mariborska 17 (na dvo- rišču mehanične delavnice >MERX« Celje) ob 9. uri dopoldne. Prednost pri nakupu imajo podjetja in ustanove socialistič- nega sektorja. V kolikor eno uro po napovedanem času ne bodo na- vzoči predstavniki socialističnega sektorja bodo navedena osnovna sredstva prodana zasebnim interesentom. Kavcija za udeležbo na licitaciji je 10% vrednosti. PREKLIC Podpisana Berlužič Barbara iz Runtol pre- klicujem in obžalujem očitke, izrečene o Francu in Neži Zabret iz Šmarjete zaradi moje izgubljene denarnice in se jima zahva- ljujem, da sta odstopila od tožbe. © KONCERTI Nedelja, 14. marca — ob 10.30 v Narodnem domu 3. KONCERT ZA MLADINO Klavirski duo Igor Dekleva — Glta Mally in sopranistka Zlata Ognjanovič. Vstopnice na balkonu so v prosti prodaji po 200 din v glasbeni šoli. ŽIVINO ZD R A VNIŠK A DEŽURNA SLUŽBA Od 8. — 15. marca 1965 Pleterski Ivan veterinar, Celje, Trubarjeva ulica 93 (Otok) Telefon 29-26 — CENJENE NAROČNIKE PROSI- MO, NAJ OB SPREMEMBI NASLO- VA JAVIJO UPRAVI TEDNIKA PO- LEG NOVEGA TUDI STAR NASLOV. — KADAR NAROČATE LIST ZA SORODNIKE ALI ZNANCE, MORATE NAVESTI TUDI NASLOV PLAČNIKA, KADAR PA NAROČNINO ZA SOROD- NIKE ALI ZNANCE PLAČUJETE, JEMNIKA ČASOPISA. — OGLASE SPREJEMAMO DO SREDE DO 11. URE. trgovsko podjetje TKANINA - GALANTERIJA CELJE sprejme 3 trgovske pomočnike (ce) Prednost imajo delavci tekstilne stroke z daljšo jjrukso. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema kadrov- ski oddelek podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. UDELEŽITE SE 12. parade harmonikarjev s katero bodo počastili 20. obletnico osvoboditve, harmonikarji DPD Svobode Celje, i v nedeljo, 7. marca 1965 ob 18. uri v Narodnem domu V pestrem glasbenem programu bodo mladi izvajalci prikazali le- poto domače, narodne, zabavne glasbe, operetnih in opernih melodij. K obračunu svojega dela Vas vabijo — gojenci Glasbene šole DPD Svoboda — Sekcija harmonikarjev Celje KOMUNALNA BANKA CELJE, sprejme v delovno razmerje 2 SNAŽILKI Prošnje vložiti osebno pri Komunalni banki. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ZAHVALA. i ob izgubi našega moža in očetu AKTOMA SKOKA se iskreno zahvaljujemo vsemu strežnemu in zdravniškemu osebju, zlasti dr. Ščeloviču. dr. Aleksicu, vsem znancem in sorodnikom, ki so mu bili v pomoč in tolažbo pred njegovo smrtjo. Zahvaljujemo ise tudi pevskemu zboru »France Prešeren , godbi na pihala To- varne emajlirane posode, Občinskemu odboru ZB NOV, govorni- koma. vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovalcem cvetja in onim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj iskrena hvala! Zalujoči: Žena Amalija in sin Tone z družino Celje, dne 2. 3. 1965 ATTOTURISTICNO PODJETJH IZLETNIK celje Vam nudi vse turistične usluge. IZLETNIK organizira Izlete In potovanja po Jugoslaviji In v Inozemstvo z lastnimi turi- stičnimi avtobusi — v sodelovanju s PUTNI- KOM Beograd. Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih potovanj, na katerih se boste seznanili z za- nimivostmi naše lepe domovine in drugih držav. Poslužujte se vseh naših turističnih uslug. IZLETNIK organizira stalne enodnevne ali večdnevne avtobusne izlete v TRST In BE. NETKE, po KOROŠKI ln druga turistična mesta tujih dežel. MILANO—NICA—ST. RAFAEL—ST. TRO- PEZ—SAN REMO—GENOVA, avtobusno po- tovanje dne 3. aprila, prijave do 3. marca. DUNAT—ZttRICH—BERN—LUGANO—MILA- NO, avtobusno potovanje dne 8. aprila, pri- jave do 8. marca. ATENE—SOLUN — sedemdnevno avtobusno potovanje dne 3. aprila, prijave do 10. marca. BLIŽNJI VZHOD: SOFIJA—ISTAMBUL— ANKARA—BEIRUT—DAMASK—JERUSALEM- kombinirano Avion-avtobus dne 26. 4. 1965, prijave do 10. marca. ISTAMBUL—SOFIJA — avtobusno ptovanje dne 20. 4. 1965, prijave do 20. marca. RIM—FIRENCE—NAPOLI—POMPEJI, poto- vanje z vlakom dne 30. 4. 1965, prijave do 1. aprila 1965. Obveščamo kolektive in posameznike, da sprejemamo naročila in rezervacije za letni oddih, rezervacijo hotelskih in privatnih sob na morju in v planinskih krajih. IZLETNIK sprejema prednaročila za avto- busne prevoze na spomladanski velesejem v ZAGREBU, ki se vrši v času od 17. do 25. aprila 1965. Ne pozabite pravočasno naročiti avtobuse! IZLETNIK Celje se priporoča za Izvedbo spomladanskih in prvomajskih izletov po do- movini in v inozemstvo, ki jih prireja z last- nimi avtobusi. Vse informacije, programe in prijave pri IZLETNIKU Celje, Titov trg 3, v poslovalnici VELENJE IN KRŠKO. Za cenjeni obisk se priporoča: IZLETNIK CELJE telefon: 28-41 (nasproti avtobusne postaje) SMUČARJI V ZADNJIH ZAMAHIH DVE EKIPNI ZMAGI LE TU IN TAM JE PRETEKLI TEDEN ŠE PADLO NEKAJ SNEŽINK, V DOLINI JE SNEG SKOPNEL. TODA SMUČIŠČA SO BILA V VIŠJIH RPEDELIH ŠE VEDNO POLNA »MLADINE IN STARINE«, KI SE JE VNETO SPUŠČALA PO BELIH STRMINAH ZA ZABAVO IN ZA ŠPORT- M IJSPEH. CELJSKI SMUČARJI SO PRETEKLI TEDEN DVA DNI ZA- POREDOMA TEKMOVALI IN DOSEGLI DVE EKIPNI ZMAGI. PRI CELJSKI KOCI JE BILO V NEDELJO PIONIRSKO OKRAJNO PRVEN- STVO. POLEG TEGA PA NE SMEMO POZABITI. DA JE V PREKRAS- NEM VREMENU UŽIVALO ŠE PRECEJ NAVDUŠENIH SMUČARJEV, KI SICER NISO TEKMOVALI, SO PA NA SMUČKAH UŽIVALI ENO NAJLEPŠIH VRST ŠPORTNE REKREACIJE. ZMAGA NA KUMU... Na K umu nad Trbovljami je bil v soboto četrti tradicionalni smu- čarski dvoboj med ekipama Celja in Trbovelj. Tekmovalo je po 15 smučarjev vsake ekipe, 10 pa se jih je štelo v plasman. Proga je bila dolga 400 m in je imela 52 vratic, prevozili pa so jo dvakrat. Zmaga je pripadla ekipi Celja z razliko 90 sekund. Prva štiri me- sta so zasedli Celjani J. Četi na, Rosina, Cater Pavel in Cater Peter, Rom je bil 6., Kopitar 9,. P. Cetina 10., Požun 12.. Košič 14., ,Nunčič 15., Križnik 16. in Jagrič 19. Posebno je presenetil mladi Požun, ki je v zadnjem trenuatku vskočil v oslabljeno ekipo in z odlično vož- njo precej doprinesel k skupni zmagi celjskih smučarjev. ... IN NA SLEMENU Drugi dan po tekmi na Kumu so celjski smučarji že spet tekmo- vali tokrat na Slemenu nad Šo- štanjem. kjer je bilo tekmovanje v veleslalomu za pokal Karla De- stovnika^Kajuha. Proga je bila dolga 1.500 m z višinsko razliko >00 m in je imela 56 vratic. Celjani so dokazali tla trenutno predstavljajo zelo solidno smučar- sko ekipo, saj so v dveh dneh do- segli že drugo ekipno zmago. To- krat so v članski konkurenci zma- gali pred Fužinarjem iz Raven, Mežico, Branikom in drugimi. Med posamezniki pa je bil Peter Ca- ter 4.. J. Cetina 5.. Košič 7., Rom 8. in Pavel Cater 9. Med mladinci je Rosina zasedel 2. mesto. Tekma je bila na visoki športni ravni. Lanski zmagovalec ekipa Branika je morala tokrat prepu- stiti pokal celjski ekipi. PIONIRJI PRI CELJSKI KOCI Okrajno prvenstvo pionirjev je bilo v nedeljo pri celjski koči. Na- stopilo je 89 pionirjev in pionirk iz skoraj vseh naših občin. Naj- več uspeha so imeli mladi smu- čarji i/. Velenja, ki so zasedli ekipno med pionirji 5., med pio- nirkami pa 1. mesto. Med posamezniki jf bil najbolj- ši Praprotnik iz Žalca pred Babi- čem i/. Krškega, med pionirkami pa Keršmančeva iz Celja pred Kdt- nikovo in Požganjčevo iz Velenja. PA šE SINDIKALNO SREČANJE Pred tednom dni so se na smu- čiščih pri Celjiski koči pomerili v veleslalomu tekmovalci sindikal- nih podružnic Montane« iz Žalca in Skupščine občine Žalec. Tekmo- vali so na približno 500 m dolgi progi. Za vsako ekipo je nastopilo po 5 tekmovalcev,-borba pa je bila precej izenačena, o čemer }>riča tudi tesna zmaga z razliko 9 de- setnik sekunde v korist SP »Mon- tana« Najboljši posamezniki so bili l.esjak. Veligovšek in Švarc. NOGOMET- DA - ALI NE Tovariš urednik! Dovolite, da se kot dober poznavalec razmer v celjskem nogometu in športu sploh, pridružim razpravi. To prav v zvezi s člankom vašega novinarja, ki je v zadnji številki lista poročal o iz- rednem občnem zboru Nogometnega društva Kladivar Celje. Z njegovimi navedbami se v celoti strinjam. Vsekakor je pravilno anali- ziral zadevo okrog sredstev in odnosov v društveni upravi. Je pa še vrsta de- tajlov, na katere bi bilo treba opozo- riti. Mnenja sem namreč, da so za finančne težave športnih organizacij celjske občine precej krive razmere okoli zbiranja in razdeljevanja sred- stev. Pred leti so športne in telesno- vzgojne organizacije večidelj samo- iniciativno zbirale sredstva. Na razne načine smo iskali vire finansiranja. Vsekakor z večjim uspehom, čeprav dejansko to ni bila osnovna naloga športnih delavcev. Po zamisli nekate- rih smo ta način opustili. Toda tako Upravni odbor sklada za telesno vzgo- jo pri občini, kakor tudi Občinska športna zveza Celje nista uspešno re- ševali prevzete naloge zbiranja in raz- deljevanja sredstev. Ostajali smo in še ostajamo odvisni le od proračunskih sredstev, ki pa še zdaleka ne krijejo potrebe. Sredstva pa. ki so jih včasih kolektivi odnosno-gospodarske organi- zacije namenile za šport in telesno vzgojo, pa so ostala v podjetjih. Nihče se ne čuti odgovornega, da svoje last- ne sklepe realizira ter tako zagotovi športnim in telesnovzgojnim organiza- cijam sredstva za delo. Posledice ta- kega stanja smo čutili prav vsi športni delavci. Posebej pa prav nogomet. To je povsem razumljivo. Vrsto let smo se borili za kvaliteten napredek celj- skega nogometa. To smo z muko in velikim prizadevanjem dosegli, s ci- ljem ,da nudimo Celjanom razvedrilo, ki si ga žele. Toda sredstva so bila zelo skopo odmerjena. Razumljivo so s kvalitetnim dvigom nastale tudi več- ie materialne obveze. Toda tudi/Ostali športni delavci so hoteli imeti svoja sredstva. Krivdo, da sredstev ni, smo morali prevzeti nogometaši. Vse toza- devne razprave so se končale pri no- gometaših. Res je, da smo potrebovali več sredstev z ozirom na to. da smo se uvrstili v višjo vrsto tekmovanja, res je pa tudi, da so druge organiza- ciie dobile zato manj. Toda »krivda« nogometašev bi bila mnogo manjša, če hi se proračun Občinske skupščine ve- čal sorazmerno s potrebami športnih organizacij,. Tako^ pa proračunska sredstva, namenjena športni dejavno- sti, vrsto let, niso bila bistveno pove- čana. Proračun ie v letu 1964 zagotovil le ca. 23,000.000 din, s športno stavo in ostalim smo imeli na razpolago še ca. 7.000.000. torei skupno ca. 30.000.00 din. Predračuni športnih organizacij, pa so znašali, brez investicij, okrog 80,000.000 din. Razumljivo, da je pri takem od- nosu realizacije potreb nastal vik in krik in težave v športnih in telesno- vzgojnih organizacijah. Posebno zato, ker smo nogometaši zahtevali več sredstev, kakor pa smo pred vstopom v višie tekmovanle. potrebovali. Nogomet v Jugoslaviji je tipično atraktiven šport. Posebno v tekmova- niu višjih razredov. Pa tudi drugod v svetu ga tako tretirajo. Zato ga ne moremo primeViati in enačiti z dru- pimi športi. Ta šport je razvedrilo za široke^ množice občanov in je za tf nost.il dnevna notrpha. Pri tem sp ne hi snuščal v nepravilnosti, ki so se in sp «p rtooaiaio v t<=>m šnortu širnm na- dr>mov*ne in tvdi l7vep mH^ Pač "F« hi nn^edel. dn ie bilo in i** Se teh mililo e t! o r>V>Ar>f»m n'qn )->ilr> ohie^Hvno r>H1rn7nP" l\for1 n<->t?nme7n'mi odhorniH in t"rti 'rtv.,1^1 r»ri£lo r*o tf^nl lri rrtn^no ■^Vnflovili *r» Mrorlui^in 'iplu V ^"•li^tvi' orprt n^ ifppnifi io člfi- i? t to ?mi< Cr-Me Vinka teh ♦»•eni ni bilo. Nastali so odnosi, ki so 'iHansfro slabili d^lo unrnvnegi odbo- -n. odnosno niegov'h posameznih čla- nov sistem dela brez sei in brez "°«'i)nknv. katpregfi 1e Vinko Sušin ob ^orinori nr^soiinika društvi Ivana "lptprskeg.i forsiral, ni vodil h kolek- 'vn^mn delu. Razumliivo. da se sam ■n ♦iirli n<"kitpri drugi <^lan> s tjikim načinom del'1 nismo mo°li strinjati. nos»bno šp ker takšert sistem slabi in nrairn nač'n kolektivnega in drutbe- ne«i unravlianla tw slabi dennokra- Hčnoc* dpia v društvu, <~>dločan1e po- -impvnfkov aP r>ns?>meTlh skijp'n od- viornivov o vi^n'!1 dru-tve.nfb zadevah • p hili rosipd^-i t.ikepa načina d»1i v drn* premagali ekipo Zelene jame iz Ljubljane z 80:69 tor ekipo Konjic /. 91:50. V borbi za drugo inesto so Ljubljančani prema- 5' Konjičane 75:58. * 7.a državno prvenstvo v boksu se je i/. Slovenije prijavilo 10 boksar- jev. od tega samo i/, celjskega Olim- pa 8. Trener in igralec košarkarjev Celja Mile Cepili bo verjetno zapu- stil svoje vrste in prestopil h košar- karjem šoštanjske Elektre. * V soboto so na Podplatu imeli občinsko prvenstvo osnovnih šol iz Rogaške Slatine in Šmarja v vele- slalomu. Zmagali so šolarji i/. Roga- ške Slatine, med posamezniki pa Kobilšek. Škoda, da se je tekmova- nja udeležilo premalo tekmovalcev. OBISK PRI PARTIZANU POLZELA PROBIEMI KOT POVSOD Z NAŠIMI OBISKI PRI PARTIZANSKIH DRUŠTVIH SMO NADALJEVALI. TOK- RAT SMO ZAPROSILI ZA RAZGOVOR TOV. TINETA POLESNIKA — PREDSEDNIKA PARTIZANA V POLZELI. »Minulo leto je Partizan v Polzeli naletel na precejšnje število proble- mov. Eno najbolj perečih vprašanj je bilo pomanjkanje vodilnega kad- ra ter seveda problem — od kod dobiti denar za tekoče protrebe. Od ObZTK smo dobili toliko, da smo lahko plačali le nogometne sodnike, ki so sodili naše prvenstvene tekme. Vsled tega ni nič čudnega, če smo skoraj brez dobrih dresov in obutve za nogometaše. Toda le-ti vendar ni- so edini v društvu. Tudi košarkar- ji bi se radi vključili v občinsko ligo pa se ne morejo, ker so brez osnovnih pogojev, saj lahko igrajo le v telovadnici, kajti svojega ig- rišča nimajo. Prav tako nimajo tudi vaditelja in je košarka v Polzeli pravzaprav »divji« šport. Marsikdo, ki pozna Polzelo bi si mislil: saj imajo dve veliki tovarni, naj jim pa oni pomagajo. To je že res, da smo v tovarni dobili nekaj pomoči, toda to je vse premalo. Mla- dine je v društvu namreč vedno več, s tem pa so tudi večje potrebe in problemi. Med drugim smo do nedavna ime- li tudi precejšnje število orodnih telovadcev, ki pa se je po odhodu vaditelja na drugo delovno mesto razpustila. Telovadci so odšli k dru- gim društvom, kjer so lahko redno trenirali. Težavo imamo tudi z na- miznoteniško sekcijo. V preteklem letu je^največ uspe- hov imela nogometna sekcija. Tek- movala je v celjski ligi in po jesen- skem delu zavzela 5. mesto. Ostale sekcije niso tekmovale. Sedaj ima- mo v načrtu predvsem ureditev gar- derob in sanitarnih prostorov. Za- to smo že dobili denar od Ljudske tehnike Tovarne nogavic. Če bomo dobili potrebna sredstva za gradnjo košarkarskega igrišča, bomo tudi košarkarje vključili v tekmovanje. Odločili smo se, da bomo spet zapro- sili obe tovarni za sredstva in upa- mo, da bomo naleteli na njihovo ra- zumevanje. Sicer pa vem, da podob- nih problemov nimamo samo v na- šem društvu na Polzeli!« T. Tavčar efenkov memorial na paškem kozjaku OZTK in 00 ZB NOV Celje sta pred 14 dnevi organizirali spomin- sko smučarsko tekmovanje na Paš- kem Kozjaku ob obletnici pohoda borcev XIV. divizije in v počastitev spomina na narodnega heroja Kova- čiča — Efenke, komandanta te di- vizije. Anonimnega pisca v Vašem ted- niku, ki je ocenil prireditev za slabo organizirano, bi želeli popraviti z naslednjimi dejstvi: Prireditev je bila vzorno priprav- ljena. Kljub republiškemu smučar- skemu prvenstvu v Kranjski gori se je tekmovanja na Paškem Kozjaku udeležilo nad 80 tekmovalcev iz šte- vilnih klubov, med njimi kvalitetni tekmovalci iz Celja in mladinci ma- riborskega Branika, ki so pobrali najboljša mesta. Progo sta odlično pripravila smučarska strokovnjaka Drago Zadravec in Jure Križnik. Sodniški zbor je svoje delo opravil brezhibno. Po tekmovanju je spo- minski svečanosti na zgodovinskem mestu, kjer so borci XIV. divizije prebili nemški obroč, prisostvovalo nad 200 mladih ljudi (med njimi tu- di 70 mladih rudarjev iz Velenja). Tov. Mavec je vsem navzočim lepo opisal zmagovito in težavno pot XIV. divizije na Štajersko in njiho- ve težke borbe na tem terenu. Ude- leženci so pri spomeniku položili ve- nec v počastitev vsem padlim par- tizanom na Paškem Kozjaku. V planinski koči je vsem udele- žencem še spregovoril Jože Jošt, predsednik okrajnega združenja ZB NOV Celje. Najboljši tekmovalci so poleg diplom prejeli še praktične nagrade, darila celjskih podjetij, zmagovalni ekipi (pri članih Celje, pri mladincih BRANIK) pa še poka- la v trajno last. Termin 21. februar je bil izbran zaradi tega, ker najbolj sovpada na obletnico pohoda XIV. divizije na tem področju in zaradi koordinaci- je slične komemorativne smučarske prireditve »KAJUHOV MEMORI- AL«, ki je bila 28. II. na Slemenu. Dveh prireditev na isti termin ne bi kazalo organizirati domala na istem področju, ker bi se sile s tem moč- no cepile. Tako pa je uspelo na obeh prireditvah zbrati nad 200 smučarskih tekmovalcev, poleg njih pa še številne gledalce. Čeprav na obeh prireditvah ni bi- lo članov državne smučarske repre- zentance pa smatramo, da sta obe prireditvi bili dostojni svojemu na- menu. OZTK in OO ZB NOV Celje ATLETIKA V LJUBLJANI Petkrat prvi Na zimskem atletskem prvenstvu v Ljub- ljani je nastopila tudi precej številna ekipa celjskega Kladivarja. Imed desetih disciplin tekmovamnega programa so celjski tekmoval- ci in tekmovalke zasedli kar pet prvih mest. Rezultati celjskih atletov: 35 in ovire: mo- ški: Kolnik 5,4 (4 mesto); tek 30 m: Ajdič 4,0 (2. mesto); Troskok z mesta: Bukovec 909 cm (1. mesto), Kolnik 879 cm, Vravnik 875 eni (3. in 4. mesto); Met medicinke: Plkula 15,30, Vravnik 14,26, Koprivica 14.22 in DJuriea 14,12; Skok v višino: Vivod 200 cm, Medve- šek 190 cm; Troboj: Vravnik 2703 točke. Atletinje: Tek 30 m: Lubej 4,4; Skok v vi- šino: Lubej 145 (3. mesto); Troboj: Lubej 2242 točk (3. mesto). CELJSKI TRG PRVI ZNANILCI POMLADI Pust je zbodel tudi celjsko tržnico. Ne n pustni torek ne naslednji dan tam ne v mogli kaj posebnega kupiti. Le zelje, ren' in solata so kraljevali na osamljenih .zah, nekje v sredini pa je ženica prodajal'" še lepe šopke pomladnega teloha. Le-ta ? menda najcenejši artikel na celjski tržnic saj ga po ceni prekašata tako korenje fc..' peteršilj. Jajčka so pravzaprav poceni v primerjavi s ceno, ki so jo imela pr^J mesecem. Dobite jih že za 35 dinarjev, na- dejo pa se seveda tudi taki, ki jih proda jajo po 45 ali celo po 50 dinarjev, Tod' ti jih ne prodajo veliko. Krompir, repa, zelje in korenjček imah še vedno stare cene, solata je po 300 do jii dinarjev, radič po 800 do 1000, prav taL tudi regrat (!), medtem ko motovileč dajajo po 600 do 800 dinarjev kilogram. Hrc je po 300 din, suhe gobe po 2.000 do 2.5(jq dinarjev, suho sadje pa po 200 do 300 d| narjev. Čebula je po 100 do 120, česen na po 350 do 400 dinarjev. Kaj pa orehi? lu ščeni so po 1.300 do 1.500 dinarjev kilogram celi pa po 300. l^a tržnici pravijo, da bomo že prihodnji ted^n lahko občutili prvi vpliv pomladi na preskrbo na trgu. No, bomo videli! ROJSTVA - POROKE — SMRTI CELJE V času od 20. do 27. februarja se je ro. dilo 33 dečkov in 30 deklic. POROČILI SO SE: Mravljak Marjan kovinostrugar iz Šentjanža nad Štorami jn Jager Ivana — kuharica iz Kompol. Ma|. gaj Albin — livar iz Kompol in Elis Justi. na — uslužbenka iz Laške vasi. Auser Ja. ne?. — gradbeni tehnik iz Planine pri Sev- niči in Kranjc Alojzija, Marija — uslužben- ka iz Celja. Udovič Franc — uslužbenec iz Vrha in Laznik Biserka — priučena šivilja iz Celja. Vukosavljevič Milosav — delavce in Knafelc Neža, Marija — šivilja, oba i z Celja. Sternad Jakob — invalid, upokojenec in Jereb Neža — gospod, pomočnica, oba iz Kompol. Polajžer Adolt — skoblar iz Lo. pate in Jereb Antonija — priučena šivilja iz Celja. Božič Alojzij — kontrolor proiz- vodnje iz Cel^a in Pezelj Nevenka — delav- ka iz Repušnice. Ribič Alojz — šofer in Kos Amalija — uslužbenka, oba iz Tabora Belaj Anton — železničar in Šturbej Jožeia — bolniška strežnica, oba iz Celja. Kanja Ivan — delavec iz Celja in Pečnik Štefani- ja, delavka iz Gorice. Kompolšek Franc de- lavec iz Kompol ir Fluks Majda — delavka iz Gorice pri Šmartnem. Pinter Vincenc — železničar iz Modrica in Salo- bir Neža — tkalka iz Laškega. Andrenšek Vladimir — delavec in Potočnik Frančiška — delavka, oba iz Celja. Ojsteršek Anton — delavec iz Kanjuc in Buzzi Kristina - delavka iz Rdečega brega. PotočrSik Mihael — šofer in Hadolin Ida — uslužbenka, oba iz Griž. Tisnikar Viljem — medicin, teh- nik in Tramšek Ana — natakarica, oba iz Vojnika. Mlakar Vladimir — tehnični risar iz Cadrarna in Korošec Frančiška — učite- ljica iz Oplotnice. UMRLI SO: Meža Rajko — otrok iz Pod- kraja, star 6 mesecev. Peganc Valerija — otrok iz Gaberna, stara 11 dni. Pisk Šte- fan — posestnik iz Zakraja, star 79 let. Lipovšek Štefanija — otrok iz Sela pri Podčetrtku, stara 4 mesece. Tovornik Fran- čiška — gospodinja iz Pečovnika, stara 62 let. Plešnik Anton — upokojenec iz Šent- janža pri Velenju, star 63 let. Kikelj I>an — inv. upokojenec iz Celja, star 81 let. ŽALEC Od 21. do 27. februarja: POROČILI SO SE: KOBAL Stanislav, ključavničar in UPLA7- NIK Terezija, obj; iz Gornje vasi pri Pre- boldu; ŠKRABE Ferdinand, tkalski podmoj- ster iz Latkove vasi in OPLOTNIK Marija tovarniška delavka iz Marije Reke; KRA- NJC Alojz, poljedelec iz Kaple in HORVAT Agata, poljedelka iz Kapele; HRIBERNIK Franc, kmetovalec in GRAŠINAR Ana, go- spodinja, oba iz Vologe; DRČA Karol, kme- tovalec in ŠTORMAN Marija, gospodinja, oba iz Kaple; JELEN Ladislav, kmet in REZMAN Angela, poljedelka, oba iz Ponik- ve pri Žalcu; JERMAN Anton, zidar in JA- GER Marija, klaserka, oba iz Gomilsketja; GOLAVŠEK Adolf, poljedelec iz Migojnu" in BEZGOVŠEK Marija, poljedelka iz Pon- graca; DAGAR Ladislav, elektromehanik u Zabukovice in PRAZNI KAR Olga, trgovska pomočnica iz Pongraca; LEMEŽ Jožef, ru- dar in FELICIJAN Jožefa, gospodinjska po- močnica oba iz Lipja; VOVK Karol, mesar in RANCIGAJ Antonija, poljedelka, oba i* Gomilskega; PODHRAšKI Anton, priučen livar in SAKELŠEK Neža, tkalka, oba n Podloga v Sav. dolini; SEDM1NEK Franc kmet in DIMEC Marija, poljedelka, oba « Podloga v Sav. dolini; ZGANK Janez, krnel iz Zg. Roj in KAC Marija, poljedelka iz U Roj. UMRLI SO: KONČNIK Alojz, star 44 let, delavec * Velike Pirešice; 2GANK Ivana, stara 79 let. kmetovalka iz Zg. Roj; VESULAK Jož'' star 87 let, tesar iz Levca; VERBIC roj GALIC Marija, stara 81 let, upokojenka Štor; CUNDER Pavel, star 64 let, upokj jenec tz Ljubljane; LAZAR Konrad, star let, inv. upokojenec iz Drešinje vasi; URA-V KAR Andrej, kmet, star 63 let iz Gomili-'' ga; BRECKO Lilijana, stara 3 mesece, otrol iz Kaple. ŠENTJUR V preteklem tednu se je na območju otv čine Šentjur pri Celju rodil en deček. UMRLI SO: ZAI.OKAR Julijana, gospodinja iz Slat>n stara 59 let; VIRTNIK Helena, upokojen^ iz Šentjurja stara 79 le^ POROČILI SO SE: .. .. KAJBA Ivan, poljedelec iz Žeč pri K.°' jem in JAZB1NSEK Frančiška, poljed^ iz Planinske vasi; ŽLENDER Jožel, iz Sopot in ZUPANC Dominika, poljede"; iz Dobrine; PUŠN1K Stanislav, delavec Gorice pri Celju in JAZBINŠEK Mali10' delavka iz Gorice pri Celju; GORJUP delavec iz Grušč in FILEJ Marija, P°'J a3 ka iz Vodul; VOGA Mihael, delavec ^ % kitovca in GOLOB Marija, poljedelka Rakitovca; JAZBEC Avgust, delavec iz '[u ne ob Voglajni in STRAŽE Angela, de\»% iz Hruševca; POGOREVC Ignac, delavec. Šmiklavži pri škofji vasi in ROMIH Z0'1', poljedelka iz Dolga gore; FILIPšEK 'j(1 slav, poljedelec iz Bobovega pri Ponikv! j, FERLE2 Terezija, poljedelka iz LuterU SPREMENJEN PRISPEVEK V ponedeljek je skupščina občine Šentjur pri Celju n® svoji seji sprejela med driigj' mi tudi '.sklep, da znaša Prl" spevek iz osebnih dohodkov po uoveni 6j8 oziroma skup no 17,5 odstotkov. RADIVOJ REHAR ZLATA ORHIDEJA DOSEDANJA VSEBINA Vinko, Land^c in Jeane so končno dospeli do svetišča in aašli kneza Raveavela, ki je Sobočana prijazo sprejel,* do obeh Landecovih pa je bil vljudno hladen. Knez je Vinku zaupal da dvomi v njuno poštenost. 33 »Knez,« je v zadregi dejal Vinko, »Landecova ...« Iran Raveavelo je dvignil roko v znak, da ga prekinja in rekel odločno: »Za zdaj je najin razgovor o Landecovih končan.« Vinko si ni upal ugovarjati, bilo pa mu je tako nerodno, kakor le malokdaj v življenju, čutil je svojo krivdo in se za- vedal, da ni storil prav, ko je Landecovima zaupal svojo skriv- nost, obenem pa je čutil vso težo svoje navezanosti na Jeane, kateri ne bi smel ničesar prikrivati, ničesar lagati. In ko se je še spomnil, s kako vdanostjo in ljubeznijo je delila z njim vse tegobe in napore potovanja skozi caratananske gozdove, kako je vsak trenutek trepetala za njegovo varnost in uspeh, je po- stal skoraj jezen na kneza, za njegovo nezaupljivost do Lande- covih ter vtikanje v njegove najbolj osebne zadeve. Vendar se je domislil, da ima vsak s svoje strani prav, zato ni spregovoril besed, ki so mu silile na jezik. »Knez se boji za svojo varnost,« si je dejal. »Nezaupljiv je in ne želi, da bi nepoklicani izvedeli za njegove skrivnosti. Od Jeane in Paula mu ne grozi izdaja. Pa kako mu naj to po- vem? Sicer pa, kdo je "komu večji dolžnik, jaz njemu ali on meni? Če ne bi bilo mojega očeta, ga že več kot četrt stoletja ne bilo med živimi.« Ta zaključek ga je opogumil. Sklenil je joovedati knezu brez ovinkov, da je Jeane Landecova njegova zaročenka in je zato n jegova dolžnost, da jc\ sprejme z enako vl judnostjo in naklo- njenostjo, kakor sprejema njega samega, še preden pa je mogel to storiti, so se v nasprotni steni odprla vrata, katerih dotlej ni bil opazil in v sobo je stopila lepa mladenka. Vinko se je osu- pel zastrmel v nepričakovano prikazen. Stara sedemnajst, mor- da osemnajst let, cvetočega obraza, le prav rahlo rumenkaste polti z rožnatim nadihom na licih in ko noč črnih las, ki so obkrožali njen očarljivo simpatični obraz, je stala nenadoma pred njim kakor bitje iz neverjetne pravljice. Oblečena je bila v dragoceno oblačilo in okrašena z zlatom in dragulji. Vinko je podzavestno vstal in se ji priklonil. »Moja hči princesa Ranoa — Vinko Sobočan,« je predstavil knez in dodal: »Vinko je sin človeka, ki mu dolgujeva hvalo; jaz, da živim, ti, da si se rodila.« Dekle je s prijaznim nasmeškom na ustnicah ponudila Vin- ku roko, ki ji jo je zmeden poljubil, in dejala: »Pozdravljeni v našem odljudnem domu in hvala vam, da ste nas obiskali. Jaz in oče sva zelo srečna, da vas moreva po- zdraviti pod svojo streho!« »Iskrena vam hvala, princesa!» je odvrnil Vinko. »Tudi jaz sem srečen, da sem gost tako odličnega prijatelja svojega po- kojnega očeta in n jegove lepe hčere.« »Pozdravljeni in na svidenje!« je dejala s še prijaznejšim nasmeškom Ranoa, se poklonila in odšla. Na vratih se je še enkrat ozrla, in Vinko je videl v njenih očeh neko na prvi po- gled osvaja jočo milino. »Nisem vedel, knez,« je vzkliknil Vinko samo zato, da bi pregnal svojo zmedeno osuplost spričo tako nepričakovanega pojava in še bolj nepričakovano naglega odhoda princese Ra- noe, »da imate hčerko. Menil sem, da živite sami v tej samoti.« 34 »To je moj edini otrok in zadnji člen v verigi moje rodo- vine, stranske veje nekdanjih madagaskarskih vladarjev,« je rekel knez. »Kakor tvoj oče, tako je tudi njena mati umrla zgo- daj. Ranoi je bilo takrat komaj pet let. Strla jo je usoda naše domovine in rodovine njenih prednikov. Moji sorodnici, zadnji, kraljici Madagaskarja, je v pregnanstvu na otoku Reunionu od žalosti in domotožja počilo srce. Ostali rodoljubi so padli v vstajah ali pa so bili pregnani; drugi so se vdinjali Francozom. Jaz sem ostal živ in, svoboden po zaslugi tvojega očeta, izbral pa sem si samoto pod Caratanano in ohranil stike samo še z redkimi značajnimi ljubitelji malgaške svobode.« Pomolčal je za trenutek, kakor da v mislih -obuja prete- klost, in nato nadaljeval: »Zanimalo te bo, kakšna je bila moja usoda po tistem ve- čeru, ko sem se vrgel pred Majungo s francoske ladje v morje in splaval na obrežje. Ker nisem nikomur zaupal, sem se skrival nespoznan po odljudnih krajih in srečno prispel do sem, kjer so še živeli trije stari svečeniki nekdanje malgaške vere. Od tu sem z njihovo pomočjo dobil stike s svojimi pristaši. Priprav- ljali smo novo vstajo. Ni bilo lahko delo in trajalo je precej let, da smo bili nanjo pripravljeni, zakaj manjkalo nam je"orožja. Francozi so poskrbeli, da Malgaš ni dobil v roke niti najnfenj- šega samokresa. Nobena prepoved ni bila in ni tako stroga ka- kor prepoved orožja iii za noben prekršek ni kazen tako ostra, kakor za posest sredstev, s katerimi bi se mogli upreti okupa- torju. Tujci, ki bi bili pripravljeni podpreti naš upor, niso imeli poštenih namenov. Pomagali bi nam z zahrbtno mislijo, da sami zamenjajo Francoze. Kar smo mogli storiti, smo sto- rili, s sredstvi, ki jih je hranila samostanska zakladnica. Z nji- mi smo kupovali orožje od tihotapcev. Sam sem vodil priprave. Preoblečen in spremenjen sem pod tujim imenom potoval po otoku in obiskoval redke rodoljube. Bilo je naporno in nevarno početje.« »In uspeh?« je vprašal Vinko, ko je knez spet za trenutek utihnil. »Tako je naposled napočil dan naše zadnje velike vstaje. Če si se zanimal za našo usodo, ti mora biti znana.« »Žal,« je rekel Vinko. »Do prejema očetovega pisma sem vedel zelo malo o Madagaskarju. Komaj toliko, da je velik otok blizu vzhodnoafriške obale in da žive na n jem Malgaši. Potem «em si priskrbel nekaj literature in jo proučil, vendar nisem iz- vedel mnogo. Francoske kn jige ne omenjajo vaših uporov. Piše- jo, kakor da je na otoku vse v redu.« »Vem,« je dejal knez. »Kolikor mi jih je bilo mogoče dobi- ti, jih imam v svoji knjižnici. Zadnja velika vstaja je zajela ves otok. Sodeloval je ves zdravi del našega naroda, udobno živ 1 jen je v sodelovan ju z okupatorji pa je le premnoge odtujilo naši stvari in čedalje bolj množilo števjlo izdajalcev.« Knez je zavzdihnil in nato žalostno nadaljeval: »Začetek je bil uspešen. Iz nekaterih delov otoka smo tujce pregnali i i že se je zdele, da bomo zmagali. Upanje se ni ures- ničilo. Premalo nas je bilo in zmanjkovalo nam je orožja. Ven- dar bi uspeli, da se mnogi niso izmaknili, drugi pa nas izdajali. 35 Zmagalo je tuje zlato z obljubami dobrih položajev v upravnem in gospodarskem življenju. Glavnina naše vojske, katero sem sam vodil, je bila razbita. Mnogi naši bojevniki so padli, drugi so bili ujeti, ostali so se razkropili. Maščevan je zmagovalcev je bilr« brezobzirno. Meni se je posrečilo umakniti se maščevalni roki. Na mojo glavo so razpisali visoko nagrado in me še dolgo iskali. Nagrada je mnoge j->remotila, da so me videli v vrsti podobnih. Koliko nedolžnih ljudi so zaradi tepa zaprli in mučili. Zmagovalci so celo menili, da sem bil eden izmed tistih, ki so jih odsodili na smrt, prav jaz. Tako so me nehali iskati. Nemara mislijo še zdaj. da sem mrtev. Pozneje sem pripravljal še več uporov, bili pa so le krajevnega obsega in drug za drugim propadli. Naše do konca razoroženo in potlačeno ljudstvo je izgubilo voljo in vero vase. S peščico preživelih sem se nazad- nje dokončno zatekel v to divjo samoto. Tu se mi je rodila tudi Ranoa. Nesrečna usoda naše domovine in njene rodovine je njeno mater strla. Pričela je bolehati in ugrabila jo je smrt. Ostala mi je le hčerka, zadnja iz moje rodovine. Morda je tako celo bolje. Naj se z menoj konča naše moško potomstvo.« Z očitnim naporom je zatrl ganotje in nadaljeval: ' »Moja žena, Ranoina mati, je pokopana tu v svetišču. Osta- la je vsaj v smrti združena z nama in z vsemi tistimi, ki so tu iskali varno zatočišče. Takrat tu še ni bilo tako samotno, kakor je zdaj. Toda z leti so se drug za drusim odpravljali iz življe- nja. Šele predlanskim je umrl zadnji, ki ie z menoj delil samo- to rajši ko da bi se uklonil sovražniku. Tako sva ostala z Ranoo popolnoma sama. Stalno živita z nama samo oskrbnik in nje gova žena.« »Zakaj se niste rajši izselili v tujino?« je menil Vinko. »V tujem svetu bi mogli živeti nemoteno sredi" družbe. Nihče vas ne bi preganjal.« »Na to sem večkrat mislil,« je dejal knez, »ljubezen do do- movine pa me je vedno znova priklepala na ta kraj. Vez je bila tako trdna, da se je nisem mogel osvoboditi. Če ne bi bilo Ra- noe, se tudi zdaj, na koncu življenjske poti, ne bi odločil za od- selitev. Kakor toliko noči prej, sem tudi preteklo noč premiš- ljeval, kaj bi bilo z Ranoo, če bi umrl v tej odljudnosti. Tu ne bi mogla ostati. Naj jo pošljem v Tanaravivo? Preganjali je verjetno ne bi, tudi če bi izvedeli, da je moja hči. Le kako bi se znašla v svetu, ki mu je odtujena, sama in brez opore, brez ko- garkoli bližnjega? Naj se poroči s sinom katerega izmed naših izdajalcev in sodelavcem s tujimi tlačitelji našega naroda? Ne, če je propadlo vse, mora izginiti tudi moj rod z madagaskar- skih tal. Nič več ne sme pričati, da je nekoč živela na njih mo- ja rodovina.« »Kaj torej nameravate z Ranoo?« je vprašal Vinko. »Jo res nameravate pustiti samo v tej samoti? To ni mogoče. Nekaj je le treba storiti!« »Vso zadnjo noč sem premišljeval,« je rekel knez, »kaj naj storim, pa mi ni nobena pametna misel razsvetila premišljeva- nja. Ko pa sem zaspal, se mi je v sanjah prikazal tvoj oče. Sto pil je k moji postelji prav tako kakor takrat, ko sem ležal oslabljen od naporov, lakote in žeje na tisti francoski ladji pri 36 Korporih, sedel k meni, se zagledal vame in dejal: »Oprosti, knez, da nisem prišel k tebi, kakor sem ti bil ob slovesu oblju- bil. Ni mi bilo mogoče. Zdaj ti pošiljam svojega sina. Sprejmi ga tako prijateljsko, kakor bi sprejel mene. Še več, sprejmi ga kakor svojega sina!« Po teh besedah je vstal in izginil, jaz pa sem se prebudil.« »To se vam je sanjalo preteklo noč?« je presenečeno vzklik- nil Vinko in glas mu je drhtel od vznemirjenja. • »Preteklo noč,« je potrdil knez. »Po dolgih, dolgih letih sem prvič spet mislil nanj. Še več, videl sem ga v sanjah tako raz- ločno, kakor vidim ta trenutek tebe. Podoben si mu. In pričel sem premišljevati, če so bile to res samo sanje. Ima nemara res sina? Če ga ima, mora biti že velik mladenič. Kje je? Tedaj mi je nekaj prišepnilo, da ga bom videl, prav kmalu videl. Ves današnji dan sem preživel v mislih na te sanje in skoraj res- nično pričakoval, kdaj se bodo odprla vrata in bo stopil pred- me sin mojega rešitelja Nikolaja. Samemu sebi sem se zdel smešen, zakaj nikoli nisem prisojal sanjam nikakršnega prero- škega pomena. Ko sem zaslišal vreščanje polopic in korake v veži, sem podzavestno vedel, da se sanje spreminjajo v resnico.^ Zagledal sem te in tisti trenutek vedel, kdo si. Spoznal bi te bil tudi če mitie bi pokazal mojega pisma in zemljevida. To mi je bilo samo še zadnje potrdilo. Z muko sem se zadrževal, da ti nisem izdal, kako sem te že pričakoval. »Čudovito, neverjetno ...« je ponavl jal Vinko. »Nikoli ne bi bil verjel v možnost takih sanj in njihovo uresničitev.« »To niso bile sanje,« je dejal knez. »Bil je migljaj usode. Tako sem ga tudi sprejel in vem, kaj mi je storiti. Zato sem te poklical, da se s teboj pogovorim. Govoriti hočem odkrito. Pri- šel si zato, da prejmeš nagrado, ki sem jo obljubil tvojemu očetu za svojo rešitev pred smrt jo. Vrednost svoje rešitve sem cenil po vprašanju, koliko bo moje življenje koristilo mojemu ljudstvu. Koristi mu ni prineslo, zato jc izginila tudi vrednost. Za nevredno stvar ni vredno dajati nagrado. Vendar, ne razumi me krivo. S tem hočem reči, da nameravam izpolniti svoje- mu rešitelju, tvojemu očetu dane obljube. Reči hočem nekaj mnogo večjega in pomembnejšega: med nama ne more več biti govora o nagradah in odškodninah, marveč le o delitvi tega kar imava. Kar je moje, je tudi tvoje, in kar je tvo je, je tudi moje.« Po teh besedah je knez vstal in pričel korakati po sobi od vrat do okna, Vinko je strmel vanj in zaman premišljeval, kaj naj bi pomenile njegove zadnje besede. Kaj pravzaprav name- rava? Kaj hoče? »Z menoj hoče deliti vse kar ima,« si je dejal, »jaz pa naj delim z njim svoje? Kaj naj delim? Kaj imam, kar bi mu mo- glo pomeniti kakršno koli protivrednost? Čudna delitev, čudna menjava...« Če ne bi gledal knezovega pametnega obraza in jasnega po- gleda, bi si bil mislil, da se mu pamet meša, tako pa mu ni pre- ostalo drugega kakor čakati, da mu knez sam pojasni svoje skrivnostne besede. Pardon, pomota! planil je v dvorano, vrgel s sebe plašč in zatulil: »Tovariši \n tovarišice, tovarišice in to- variši!« Vsi so ga hvaležno pogleda- li: prekinil je mučno tišino in pregnal meglo, ki se je bila nabrala v glavah od uvodnega referata. »Tovariši in tovarišice, tova- rišice in tovariši! Dovolite, da se uvodoma opravičim prisot- nim tovarišicam in tovarišem vsled zamude, ki je nastala na podlagi pomanjkljivega vabi- la, kajti sem mnenja, da naj 5g v bodoče pišejo vabila, ne pa rebusi. Čemu je to podob- no! te pet ur vas iščem, šti- rikrat sem že mislil, da sem vas našel, štirikrat sem danes, tovarišice in tovariši, sedel po dvajset minut na napačnih se- stankih, dokler vas končno ni- sem našel tam, kamor bi sploh ne prišel, če bi se ne bil zmotil v stopnišču. Tovariši in tovarišice, tako ne bo šlo več naprej. Če se sklicujejo se- stanki, naj se sklicujejo pred- vsem čitljivo, sklicujejo naj se nekje, ne pa kjerkoli in kadarkoli, saj nismo vsevedni, tovariši in tovarišice, pa tudi ne vsepričujoči, čeprav je tudi na teh dveh področjih opazen velik napredek. Dandanes, ko se sestanki množijo tako re- koč iz dneva v dan, ko zaseda- mo na vseh koncih in krajih od jutra do večera, moramo še prav posebej paziti, da so na vabilih vsebovani vsi po- trebni podatki, po katerih pri- zadeta oseba brez večjega tru- da najde v doglednem času svoi sestanek, ker je ni bolj nerodne zadeve, kot je sede- nje na napačnem sestanku, saj živimo v socializmu ne pa v babilonskem stolpu. Kako bi bilo, tovarišice in tovariši, če bi se vabila pisala narobe! Kaj bi se zgodilo, če bi vsi priza- deti sedeli na napačnih sestan- kih, postavim na primer če bi društvo prijateljev mladine sedelo na sestanku filateli- stov, filatelisti na sestanku ri- biškega društva, ribiško dru- štvo na sestanku kluba za dre- siranje psov, ljubitelji dresira- nih psov pa na sestanku sek- cije za ping-pong! Tedaj bi, tovariši in tovarišice, mladino lepili v albume, znamke lovili po naših rekah in potokih, ri- be vodili na povodcih, da o pšeh niti ne govorimo. S tako prakso je treba odločno preki- niti, zato predlagam, naj se sprejme sklep, da ni vseeno, na katerem sestanku se sedi in o čem se diskiitira. Če bi bi- lo to vseeno, bi lahko mesto mene na tem mestu govoril kdorkoli, kar bi se mu zdelo, čeprav se niste zbrali kar tako v tri dni kot se čreda vsuje v hlev. Na področju sestankov, tovariši in tovarišice, je treba enkrat za vselej napraviti red, skrajni čas je že, da pričnemo <• umno politiko sestankov in da uvedemo splošne obrazce z« vabila, ki naj v bodoče usmerjajo prizadete osebe na tiste sestanke, na katere spa- dajo, ne pa na tiste, na katere ne spadajo in torej nimajo na njih ničesar iskati...« Oddahnil si je. Po dvorani sz je zaslišalo slabotno plo- skanje. Potem je odprl beležnico in se odkašljal. »Tovariši in tovarišice. Če- prav žal nisem bil prisoten pri godnem referatu, mi je pro- Mematika, zaradi katere se je sklical današnji sestanek, Sr>ielo trdim, temeljito znana, 'n bi zatorej iznesel nekaj na- elrilh misli ter uvodoma po- zdravil vse\prisotne tovarišice * tovariše, predvsem pa tova- isa predsednika ter nato pre- k prvi ugotovitvi, to je, da .e °paža iz leta v leto vse več- £' Zanemarjanje naše horti- it }Ure> kar nikakor ni v prid e lepoti našega mesta kot ta- •s? Posebej ...« n>rnir"iStV° ^ za^u^eno za' Sed,^uOStite'<< ]e vPmšal Prei nik. »o čem govorite?« 'l°rtikulturi vendar!« i J Pomota, tovariš. Mi sestanku...« tuv, 7 m to sestanek hortikul- & društva?« »te ' ? ,e • ■ V(lry.Uctnalsakrament... To- to vari* m tovariši '"to je... ln tovarišice... to je p,a smrt.../« Ze>i Eabil ie Plašč in kot bla- n zdrVel skozi vrata. SIMPLEKS DONOSNA »OBRT« PRED SODIŠČEM NIZKE KAZNI ZA PREKUPČEVALCE Po večdnevni sodni obravnavi so pretekli ponedeljek na celjskem okrožnem sodišču raz- glasili sodbe devetim obtožencem, ki so v nekaj- mesečnem obdobju z nedovoljeno trgovino in tr- govskim posredovanjem ali z razpečavanjem ti- hotapljenega blaga v vrednosti okrog 7.3 milijo- nov dinarjev poskušali ali si pridobili nezakoni- te materialne vrednosti. Veččlanski sodni senat okrožnega sodišča v Celju je spoznal za kri- ■ve in obsodil \ ANTEJA LEKIČA, da se je neupravičeno in v več- jem obsegu ukvarjal s trgovino in s trgovinskim posredovanjem, da je organiziral mrežo prekupčevalcev in posrednikov za razpečavanje pred- vsem neocarinjenega blaga, pri če- mer je dosegel velike premoženjske koristi s tem, da je v času od leta 1961 dalje — vse do aretacije dne 1. oktobra 1964 — kupoval in pre- vzemal od imensko neugotovljenih oseb, s katerimi se je sestajal med drugim tudi v hiši soobtoženega VINKA ŠUMLJAKA iz šmartnega ob Paki, velike količine iz inozemstva pretihotapljenega blaga, predvsem moške in ženske zapestne ure, kovi- naste in usnjene pasove za zapestne ure, najlon plašče, ženske rute, mo- ške šale, kresilne kamenčke, glavni- ke, britvice in tranzistorje. Vrednost omenjenega blaga pre- sega 73 milijonov dinarjev. Za me- I sto prevzemanja in razpečavanja pretihotapljenega blaga je izbral predvsem hišo VINKA ŠUMLJAKA v Šmartnem ob Paki številka 39. Od tu je pretihotapljeno blago razpeče- val v najrazličnejše kraje Slovenije, na Hrvaško in v Makedonijo. Za prenašanje blaga in kupnine se je predvsem posluževal drugih oseb. Poleg tega je prodajal proti veljav- nim predpisom plemenito kovino. Neugotovljenega dne pred dvema letoma je sprejel od nekega »ne- znanca« 50 zlatnikov, ki jih je ponu- dil med drugim tudi v nakup soob- toženemu valujniinu vabltju po 10 tisoč dinarjev za komad. Drugo in tretje obtoženega VIN- KA ŠUMLJAKA iz Šmartnega ob Paki in MARIJO SEVČNIKAR, hčer- ko obtoženega Šumljaka, je obtožni- ca bremenila, da sta naklepno po- magala Lekiču pri storitvi kaznive- ga dejanja s tem, da sta mu najprej dovolila, da je dvakrat poslal na na- slov Marije Sevčnikar blago, ki je bilo namenjeno za nedovoljeno trgo- vino, pozneje, zlasti v letu 1963, pa, da je shranjeval v njihovi hiši veli- ke količine blaga, namenjenega za nedovoljeno trgovino. Tako sta v zadnjih dneh decem- bra 1963 shranila vsaj 2.878 raznih ženskih rut in 414 moških šalov. V času od 26. januarja pa do 2. febru- arja lani 1.300 zapestnih ur ter 15. februarja istega leta še 1.003 zapest- nih ur. Vrednost pritihotapljenega blaga, ki se je zbiralo v hiši Šumlja- kovih, tu prikrivalo in postopoma odtekalo iz hiše, je znašalo okrog 73 milijonov dinarjev. SEVČNIKAR FERDINAND, dela- vec na železniški postaji v Šoštanju, doma iz Šmartnega ob Paki, je na- klepno pomagal prvoobtoženemu Lekiču s tem, da je v letu 1962 in 1963 prevzel na svojem domu od Le- kiča vrečo, v kateri so bili najlonski plašči in ženske rute, nekaj dni po- zneje pa zavitek, v katerem so bile zapestne ure. Novembra istega leta je tretjič preVzel podoben zavitek, v katerem so bile zapestne ure. V vseh treh primerih je prenesel prevzeto vrečo in zavitke iz šmartnega ob Paki v Pesje, kjer je vse stvari pre- dal v bližini Melanškove gostilne Ante Lekiču. IVANKA ŠUMLJAK je od jeseni 1962, kljub temu, da je bila še sta- rejša mladoletnica, vse do prve are- tacije 16. februarja 1964 naklepoma pomagala prvoobtoženemu Lekiču pri opravljanju nedovoljene trgovi- ne s tem, da je zanj prenašala bla- go, ki je bilo pretihotapljeno iz Ita- lije. To so bile predvsem moške in ženske zapestne ure najrazličnejših znamk, kovinasti pasovi za ure, naj- lon plašči in rute. Navedene pred- mete je raznašala v razne kraje po Sloveniji in na Hrvaško, kjer sta jih prevzemala Lekic ali njegova žena. Prostore, kjer so prodajali omenje- no blago, so izbirali z neverjetno ra- finiranostjo, da bi njihova dejavnost ostala prikrita. MARA LEKIČ žena prvoobtožene- ga, po poklicu gospodinja, stanujo- ča v Zagrebu, je pomagala v spora- zumu in dogovoru z možem, tako, da je v teku 1963. leta ob različnih prilikah pripotovala iz Zagreba v Ljubljano, kjer je na različnih kra- jih prevzela od »neke Slovenke« vsaj 650 zapestnih ur, isti osebi izročila denar, ure pa soobtoženi IVANKI ŠUMLJAK, ki jih je prevzela in jih odnesla v Šmartno ob Paki. V Za- grebu se je na tržnici v Kustošiji se- stajala tudi z »neko Makedonko« in z njo prenesla najmanj 600 ur na tržnico na Trgu Republike, kjer sta jih predali nekima Makedoncema«. Ta srečanja so bila pogosta in na različnih mestih. V glavnem je spre- jemala ali predajala denar in ure. VALENTIN VASLE je kot lastnik zasebne urarske obrti v zadnjih le- tih v Šoštanju neupravičeno in v večjem obsegu nakupil od neznanih prodajalcev več ur in pasov za ure ter jih nato postopoma preprodajah DRAGO URTELJ je v Velenju, kjer opravlja zasebno urarsko obrt, neupravičeno nakupil od raznih pro- dajalcev v Zagrebu in od Lekiča več ur, ki jih je prodajal. MARIJA ŽERJAV je pomagala prvoobtoženemu s tem, da je neugo- tovljenega dne prevzela od njega v shrambo večjo količino kresilnih kamnov, čeprav je vedela, da je bla- go tihotapskega izvora. Sodni senat jih je obsodil na so- razmerno nizke kazni. Tako je bil ANTE LEKIČ obsojen na dve leti in tri mesece zapora, VINKO ŠUM- LJAK na deset mesecev zapora, MA- RIJA SEVČNIKAR na devet mese- cev zapora, FERDINAND SEVČNI- KAR na osem mesecev zapora, IVANKA ŠUMLJAK na leto dni za- pora, MARA LEKIČ na osem mese- sev zapora, VALENTIN VASLE na 60 tisoč dinarjev denarne kazni, DRAGO URTELJ na 40 tisoč dinar- jev plenarne kazni, MARIJA ŽERJAV na dva meseca in 20 dni zapora. Po- leg navedenih obsodb so obdolženci dolžni plačati denarne zneske, ki ustrezajo kaznivemu dejanju dose- žene premoženjske koristi, obenem pa se jim odvzamejo pridobljene premoženjske koristi. Obtoženci mo- rajo povrniti tudi stroške kazenske- ga postopka. —ez Posnetek zgovorno sprašuje KAM? Podatki o številu prometnih nesreč zaradi izsiljevanj in nepravilnih prehitevanj ugotavljajo, da v smrt! POSKUS UBOJA ZARADI LJUBOSUMJA Pred dnevi je prišlo do tragedije v družini PAVIČ NIKA iz Šempetra v Savinjski dolini. N. Pavič je pred dnevi prišel na dopust z dela v Nem- čiji. V Preboldu je na cesti srečal svojo ženo v razgovoru s SLAV- KOM PALADINOM. Po kreganju je z nožem v navalu ljubosumja napa- del S. Paladina in ga večkrat ubodel po obrazu. Težko poškodovanega Paladina so morali prepeljati v celj- sko bolnišnico. VLOM V GOSTIŠČI t Vnoči od 26. na 27. februar so neznani storilci vlomili v restavra- cijo Jezero v Velenju. Storilci so vdrli v lokal skozi razbito okensko šipo. Ker so bila vrata v kuhinjo odprta, so iz kuhinje zmaknili več jestvin in manjšo količino denarja. Iste noči je bilo vlomljeno tudi v prostore velenjske restavracije Ru- dar. Storilci so prišli v lokal po vsej verjetnosti skozi okno. Iz lo- kala so odnesli večje količine ciga- ret. Varnostni organi so storilcem na sledi. UKRADLI DVA MOPEDA Pred dnevi je neznan storilec ukradel iz shranjevalnice v celjski Cinkarni moped Colibri T 12. Moped je modre barve in last ALOJZA TRATENŠKA. Nekaj ur pozneje so ukradli pred samopostrežno restavracijo v Gar berju prav tako moped Colibri T 12, last ZDRAVKA IVANČICA. VLOM V SKLADIŠČE V noči od 22. na 23. februar je ne- znani storilec vlomil v skladišče me- hanične delavnice Avto-moto servisa na Ljubljanski cesti v Celju. V skla- dišče je prišel skozi okence na vra- tih, ki ga je nasilno odprl. Vzel je več raznovrstnega orodja in nekaj denarja. Dvanajstletni Marjan Ravnak iz Ivence pri Vojniku je padel in si zlo- mil levo nogo. — V Ponkvici pri Po- nikvi si je pri gozdnem delu zlomil jevo roko in ključnico. Martin Koro- šec. — Rozalija Vidmar iz Dolenje vasi pri Preboldu je padla z lestve in s.i poškodovala glavo. — V Verpeteh pri Frankolovem je cirkularka Ivanu Lampretu odrezala dva prsta na desni roki. — Na železniški postaji je loko- motiva podrla Stanislava Firerja iz Zbelovske gore pri Ločah ij mu po- škodovala glavo. 15 J SALON Dore Grun Nekaj minut za tem je agent Daisy že od- peljal v hotel. In medtem ko je dekle ogledo- valo dve razkošni sobi, v katerih ho živela, jo je on čakal v avli. Daisy je čutila, da se mora Z nekom pogovoriti, da si mora olajšati srce, pa se je zato lotila svojega agenta. Pravzaprav ga ni niti poznala. Vedela je samo to, da mu je ime Thomas in da se je vedno dostojno vedel. Thomas je solidno zdržal njen napad. Počakal je, da je izrekla vsa svoja sumničenja, bojazni in vprašanje in ko se je prvič razburila jo je prijel za roki in jo tolažil. Spomnil jo je, da njeno delo v St. Diegu ni bilo nič manj nevarno od tega, kar bo delala v Washingtonu. Doslej je imela opravka z mnogimi moškimi, zdaj pa se bo morala vezati samo na enega. »Vidiš, dekle moje,« ji je govoril agent, »ugo- tovili smo, da bi bilo škoda tako lepe in pamet- ne žene, da zapravlja svoje moči in sposobnosti v St. Diegu. V Washingtonu boš poskušala zapeljati pravega gentlemena. Dobila boš mno- go večjo plačo, tvoji dohodki se bodo za štiri- krat povečali, pa tudi tvoje delo bo lažje. Odpo- tuj v \Vashington, odpri svoj salon. Čez nekaj tednov boš dobita nadaljnja navodila.« Daisy Grun se je umirila in ko je naslednji dan sedla na vlak, ki jo je odpeljal v Washing- ton, je bila skoraj srečna. V Washingtonu je v neki bogati ulici našla svoj salon »Salon Dore Grun, Pariz«. Thomas je še istega dne najel manekenke in prodajalke in čez dva dni so prodajalno odprli. Toda lepotice so se dolgo- časile. V salon ni tistega dne stopila niti ena stranka. Ko tudi tretji dan ni bilo bolje, je Thomas ukazal, naj znižajo cene. Ob njih so se Daisy naježili lasje. Tudi najdragocenejše stvari so bile neverjetno poceni. In salon se je začel polniti. Posel je cvetel. Toda gospod Osaki je zavoljo nizkih cen izgubil mnogo denarja. Daisy Grun se je razburjala, kot da bi šlo za njeno premoženje. In ko je Thomas odpotoval iz Washingtona, je začela počasi, toda vztrajno zviševati cene. Tako je minilo nekaj tednov, ko je v salon Dore Grun spet prišel Thomas. PovabH je Daisy na razgovor in ji v imenu Osakija sporočil naro- čilo, ki se je lastnici modnega hotela zazdelo več kot trapasto. Gospod Osaki je ukazal, naj pošlje nekemu sekretarju pomorskega urada velik ra- čun. Thomas je naštel, kaj vse mu naj zaračuna. Bila je to prava zbirka najintimnejšega ženske- ga perila. Da bi bil račun še višji, je dodal še klobuk, obleko in rokavice. Račun se je tako povzpel na nekaj stotin dolarjev. Ko so račun poslali, je Thomas začudeni Daisy povedal zelo zanimivo in poučno predavanje. Sekretar v pomorskem uradu je račun prav gotovo dobil, vevtdar nanj sploh ni odgovoril. Daisy so ukazali, naj mu pošlje odločno pismo, v katerem naj zahteva, da gospod sekretar svoj dolg takoj poravna. S tem je Daisy dosegla, kar je hotela. Nekega jutra je prišel v salon mlad, elegan- ten gospod, ki je takoj povprašal za Miss Grun. Daisy je bila v svojem privatnem salonu. Ko jo je obiskovalec našel, ji je vrgel na mizo račun in jo ostro vprašal, kaj to pomeni. Dora je zbra- la vso svojo ljubeznivost in ga vljudno napro- sila, naj sede. Od nekod je privlekla težke trgov- ske knjige, nabrala obrvi in končno izjavila — da tudi ona tega ne razume. Pri njej je bila namreč neka dama, ki se je predstavila kot zaročenka gospoda sekretarja pomorskega ura- da in na njegov račun kupila celo kopico intim- nega ženskega perila. Ukazala je, naj račun pošljejo v njegovo pisarno. Američan je Doro porogljivo pogledal: »Vi bi torej prodajali na kredit vsaki ženski, ki bi izjavila nekaj tako avtoritativnega, kaj?« Daisy pa se je ■nasmehnila. Bil je to njen prvi nasmešek, v zvezi z zadevo, ki ji jo je pove- ril Osaki. Rekla je, da vendarle ni bilo tako preprosto kot gospod sekretar misli. Dama je najprej povsem resno izjavila, da je zaročenka gospoda sekretarja, nato pa je pokazala še neko pismo. »Kakšno pismo?« je presenečeno vprašal se- kretar. ŽRTVE PROMETA PODRL KOLESARJA Preteklo nedeljo v poznih ve- černih urah je na cesti I. reda v Drešinji vasi voznik osebnega avtomobila'PETER NIKOLIC — zdravnik iz Novega Celja podrl kolesarja. Do nesreče je prišlo v času, ko je iz Celja proti Petrov- čam peljal za vozilom CE 10-46, ki ga je upravljal ROMAN AM- BROŽ. Ta je v Drešinji vasi za- gledal pred vozilom vinjenega kolesarja, ki je poleg sebe rinil kolo. Ambrož je kolesarja zagle- dal pravočasno in se umaknil z vozilom proti sjedini cestišča. Za njim vozeči P. Nikolič pa je Ko- lesarja opazil prepozno, tako da ni mogel preprečiti trčenja. Ko- lesarja ŠTEFANA PAVICA je vo- zilo zbilo po cestišču in so ga pre- peljali v celjsko bolnišnico. VOZIL PO LEVI STRANI Na cesti III. reda v vasi Gore- nje pri Šoštanju je prišlo do pro- metne nesreče, ko je ANTON KLIčEK, voznik osebnega avto- mobila CE 35-27 kljub zaviranju trčil v vojaško tovorno vozilo, ki ga je upravljal MILAN SABO. Voznik tovornega avtomobila je vozil po sredini ceste. Na obeh vozilih je za 210 tisoč dinarjev materialne škode. IZSILJEVAL PREDNOST Pred dnevi je na cesti I. reda v škof j i vasi pri Celju voznik dostavnega avtomobila CE 64-76 ALOJZ DEBELJAK, doma iz Pri- moža pri Šentjurju, izsiljeval prednost pri zavijanju v levo. Pri tem ni upošteval prednosti vozni- ka motornega kolesa CE 15-783, ki ga je upravljal FRANC SABEC iz Jankove vasi pri Vojniku. Mo- torista je med zaviranjem pričelo zanašati po cestišču in je pri tem zadel cestarja IVANA CVETKA. Cvetka so z zlomljeno levo nogo prepeljali v celjsko bolnišnico. \ PODRL PEŠCA IN POBEGNIL V sredo, 24. februarja je ob 15.25 uri na prehodu za pešce v Levstikovi ulici v Celju neznan mopedist podrl pešca ERNESTA ŽERJAVA iz Celja. Mopedist je po nesreči nadaljeval vožnjo in pustil poškodovanega pešca na cestišču. Pešec si je zlomil nogo in so ga .prepeljali v celjsko bol- nišnico. Varnostni organi poizve- dujejo za mopedistom. Kdorkoli, ki je bil priča nesreče in ve kaj več o mopedistu, naj to sporoči najbližji postaji milice. TRČENJE ZARADI SLABIH ZAVOR Na cesti II. reda v Polulah je voznik tovornega vozila SU 31-13 LUKA VUKOVIČ iz Subotice tr- čil v spredaj vozeče tovorno vo- zilo, ki ga je upravljal njegov ko- lega MIROSLAV TONASIČ, prav tako iz Subotice. Voznik Tonasič je na zoženem delu cestišča zavi- ral, L. Vukovič pa se je zaradi okvare na zavorah med tem zale- tel vanj. Škode je za 200 tisoč dinarjev. Z MOPEDOM V PEŠCA Mopedist ALBIN SPRAH, do- ma iz Celja, je med vožnjo s ko- molcem zadel pešca IVANA BRE- CLA, ki je stal ob robu cestišča. Mopedist je po trčenju padel in dobil pretres možganov ter odrg- nine po glavi. Težko poškodova- nega so prepeljali v celjsko bol- nišnico. v PADEL POD VPREGO IN SE UBIL Na cesti III. reda med Brežica- mi in Globokim se je pretekli pe- tek pripetila težka prometna ne- sreča, v kateri je izgubil življenje mopedist FRANC VOGRINC. Ne- sreča se je pripetila med prehi- tevanjem, ko je mopedist zavo- zil na spolzki rob cestišča, na ka- terem ga je zaneslo, tako da je padel pod konje in nato še pod voz. ženo RUŽICO VOGRINC, ki je sedela na zadnjem sedežu, je vrglo v obcestni jarek. MOPED VOZIL Z ENO ROKO IN PADEL Na Teharski cesti v Celju se je pred dnevi težko poškodoval mo- pedist JURIJ PLANK iz Prožin- ske vasi pri Štorah. Peljal se je iz Celja proti Teharjem in pri hi- ši št. 104 zaradi prevelike hitrosti in enoročne vožnje padel. Prepe- lljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov in odrgnine po obrazu. RESNIČNO DOŽIVETO — NAPISANO GLAVA NAPRODAJ IX. Po pripovedovanju Jožeta Jeršeta piše Drago Hribar Mučilni sistem, ki je veljal v tujski legiji za neposlušne, si je izmišljal vedno kaj novega. Kljub temu, da se je vse bolj približe- val konec francoskega gospost- va v tem delu sveta in je tako tudi tujska legija doigrala svojo vlogo, je njen komandni kader še vedno našel dovolj časa za sa- distično izživljanje oziroma do- volj priložnosti, da je vojaške ne- uspehe navzven nadomestil Z »uspehi« navznoter, v lastnih vr- stah. Militaristično navdahnjeni oficirji so pretepali svoje vojake ,za prazen nič, brez vsakršnega povoda, pri čemer seveda nihče ni smel niti črhniti. Za dezerterje so bile določene posebne kazni, kajti izdati čast tujske legije je pomenilo storiti najhujši prekr- šek. Vtem, ko so jih za to sprva streljali, zdaj niso bili redki pri- meri, ko je bil kdo obsojen na počasno umiranje, štirinajst dni gledati v ostro sonce z zvezanimi rokami in nogami na hrbtu, v prostoru in položaju, ki ni dopu- ščal, da bi se obsojenec premi- kal, je bila še blaga kazen v pri- meri s tem, da so te živega zako- pali v zemljo do vratu. Pa ven- dar je bilo težko vzdržati, še zla- sti, ker je veljal za takšne prime- re komaj četrtinski obrok hrane. Prebivalci Južnega Vietnama, ki so sicer za naše pojme šibki po telesni konstituciji, so nešte- tokrat izpričali (in še izpričuje- jo) svojo moč. Tako so na pri- mer z golimi rokami čez noč raz- rušili nekaj kilometrov dolg cest- ni odsek, ki je preko močvirnih tal vodil od enega"bunkerja "do drugega. Zjutraj ceste ni bilo ni-\ kjer več. Ženske in otroke je kot fizične delavce izkoriščala tudi le- gija: okrog bunkerjev so čistili plevel, nosili legionarjem vodo, čistili pa so tudi notranje prosto- re postojank. V tistem času je bi- lo na obeh straneh veliko ujet- nikov. Legija je držala južnovi- etnamske borce, njihove enote pa legionarje. Običajno so jih po do- ločenem času zamenjali, pri tem pa je Vietnarncem dostikrat uspe- lo, da so svoje tovariše dobili s silo, medtem ko so legionarje ob- držali. Čeprav prebivalci na zunaj do najemniške vojske sicer niso ka- zali kakšnega posebnega sovrašt- va (kar je bilo spričo posebne fiziognomije tudi težko, če že ne nemogoče ugotoviti), se je vsak- do zavedal nevarnosti, ki je pre- žala od vsepovsod, kajti gverilski sistem vojskovanja je nudil do- volj vsakovrstnih presenečenj. V zadnjem času je postajala preskrba enot tujske legije v Do- sonu vse težja. Zato je bilo treba hrano voziti iz zaledja. Vietnam- ci, ki so to dobro vedeli, so izko- ristili priložnost. Nekega dne se je skupina osmih legionarjev s kamiononf odpravila po hrano. Po cesti, po kateri so čez dan, še kakšno uro pred tem vozili ka- mioni. Nihče ni niti slutil, da je to njihova zadnja pot. In vendar. Kamion je naletel na mino in se razletel na koščke — osem legio- narjev je bilo na mestu mrtvih. Ker se niso vrnili, se je odpravila druga skupina, v kateri je bil tu- di Jeršetov tovariš, doma iz Ptu- ja. Tudi te ni bilo več nazaj. Skupaj s težkitn tovornjakom je že po petsto metrih zletela v zrak. Podobno usodo je doživelo več »ekspedicij«, ki se spretno postavljenim minam niso mogle izogniti, cest pa ni bilo na izbiro. In navsezadnje komandantom le- gije ni bilo težko pošiljati legio- narjev v smrt. + Na pomlad 1955. leta je posta- lo pristaniško mesto Doson eno glavnih in tudi zadnjih oporišč (pravzaprav zbirališč) Francozov v Vietnamu. V njem so se pričele namreč zbirati tako regularna vojska kot najemniške vojske, da bi se po dolgih letih vojskova- nja za kolonialno oblast, po og- romnih človeških in materialnih izgubah zopet vrnile tja, od ko- der so prišle. Neki francoski no- vinar je zapisal: »Potrebnih je bi- lo osem let vojskovanja, da smo izgubili polovico Indokine in leto dni zavezniškega sodelovanja, da smo izgubili še drugo polovico.« V bunkerju pri Dosonu BESEDA OBČANOV Odgovor na članek DRAŽBA V zvezi s člankom Mihaela Koroš- ca iz Liboj 83 pod naslovom »Draž- ba«, objavljenem v Celjskem tedni- ku 18. 12. 1964, prosimo, da objavite sledeče: Po sklepu Skupščine občine Žalec, sprejetem na seji obeh zborov dne 27. 10. 1964, so bile prodane na jav- ni dražbi dne 20. 11. 1964 na območ- ju občine, vse eno- in dvostanovanj- ske hiše SLP po posebni komisiji za prodajo hiš SLP na območju ob- čine. Navedena komisija je v smislu uredbe o prodaji stanovanjskih hiš SLP in navodil za delo komisije za prodajo hiš SLP, izdanih od ObLO Žalec 17. 5. 1963, razpisala javno dražbo hiš SLP, ki je bila objavlje- na tudi v vašem listu in na krajevno običajen način, med drugim tudi za dvodružinsko hišo Liboje 30. V raz- pisu je bila določena izklicna cena za stanovanje v pritličju in v etaži, kakor tudi ostali dražbeni pogoji. Do naroka, določenega v razpisu, je dražbena komisija sprejela štiri pis- mene ponudbe za to hišo. Na javni dražbi 20. 11. 1964 je predsednik ko- misije lastnoročno javno odprl vse poslane ponudbe. Komisija je ugoto- vila, da sta bili podani za celo hišo dve- ponudbi z enakim zneskom, ta- ko trditev pisca ni utemeljena, da je samo on ponudil najvišjo ceno za- njo. Za posamezno stanovanje, t. j. stanovanje v pritličju in etaži, pa sta bila edina ponudnika stanoval- ca. Ker se je dražba vršila kot je to določal razpis, navzoča ponudnika za celo hišo pa nista licitirala po de- lih stavbe, niti nista izrazilo željo za to, sta bili stanovanji domaknjeni stanovalcema, saj imata po veljav- nih predpisih predkupno pravico. Komisija za prodajo hiš SLP pri Skupščini občine Žalcc Odgovor na članek GROBA KRŠITEV DRŽAVLJANSKIH PRAVIC V 7. številki Celjskega tednika je bil ob- javljen prispevek tov. Ribič Poldeta iz Mo- zirja z gornjim naslovom. K objavljenemu članku dajemo sledeče pojasnilo: Po pravomočni odločbi komisije za aronda- cijo Občinske skupščine Žalec je 1. 7-1964 prešla v last kmetijskega kombinata Žalec stanovanjska hiša v Spodnjih Grušovljah št. 33. Kmetijski kombinat je s svojo vlogo dne 24. 11. 1964 obvestil oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Žalec, da je v tej hiši stanoval v dvosobnem stanovanju DOBRIŠEK Jože delavec v tovarni nogavic na Polzeli, ki pa se ie dne 12. 11. 1964 izselil. Z izseli- tvijo DOBR1ŠKA Jožeta je njegova stanova- njska pravica prenehala, saj se je imenovani preselil s svojo ženo Agico DOBRISEK k njenim staršem na Breg pri Polzeli. Nepo- sredno po izselitvi DOBRIšKA Jožeta pa se je v to stanovanje brez privolitve in brez od- ločbe nasilno vselila MARČEN Marija s svo- jo hčerko. Zato je kmetijski kombinat Žalcc zahteval od skupščine občine Žalec, da izda v smislu 129. člena zakona o stanovanjskih razmerjih Mariji Marčen odločbo o izpraz- nitvi stanovanja. Ker je bila ta zahteva last- nika stavbe v skladu z zakonskimi predpisi, je oddelek za gospodarstvo skupščine občino ?alec izdal MARČEN Mariji odločbo, naj se iz stanovanja izseli. Imenovana se je na od- ločbo oddelka za gospodarstvo skupščine ob- čine Žalec pritožila, vendar je pritožbeni rok zamudila. Prvostopenjski organ je zato izdal odločbo, s katero je zavrgel pritožbo kot nepravočasno vloženo. Na to odločbo se je MARČEN Marija pritožila na tajništvu skup- ščine okraja Celje kot drugostopenjskemu organu, ki pa je pritožbo zavrnil. 24. 12. 1964 pa je kmetijski kombinat Žalec predlagal občinski skupščini Žalec, da dovoli prisilno izpraznitev in sicer v smislu 230. člena za- kona o splošnem upravnem postopku, s če- mer ne bi eventuelna pritožba imela odložil- ne moči. Kmetijski kombinat je smatral, da bi odložitev izvršbe imelo za posledico ne- popravljivo škodo, s čimer pa se stanovanjski organ ni strinjal in je zahteval, da se MAR- ČEN Mariji zagotovi vsaj zasilno stanovanje, šele ko je to zagotovilo dobil, je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe. Prisilna izpraznitev stanovanja je bila izvr- šena 3. 2. 1965 v prisotnosti občinskega orga- na, pristojnega za stanovajske zadeve ter dveh zastopnikov kmetijskega kombinata Ža- lec ter delavcev. MARČEN Mariji so pri tem vročili odločbo o prisilni izselitvi. Ob izselitvi je MARČEN Marija izjavila, da je sobno po- hištvo, ki ga je tudi uporabljala, last DOBRI- ŠKA Jožeta, dosedanjega stanovalca, ki pa živi s svojo ženo Agico DOBRIŠEK prj nje- nih starših in sicer na Bregu pri Polzeli. Po- hištvo, ki so ga naložili na traktorsko pri- kolico, so komisijsko popisali v poimenskem seznamu pohištva. Pohištvo so nato odpeljali pred hišo staršev Agice DOBRIŠEK. Njen oče ni dopustil razkladanja pohištva pri tem pa grobo zmerjal prisotne. Šele na posredovanje neke druge osebe so lahko končno razložili pohištvo in sicer delno v stavbo — stano- vanjsko hišo, dve omari ter ogrodje dveh postelj pa je ostalo pod napuščem hiše, kar pa ne bi bilo potrebno, saj so bili delayci pripravljei spraviti pohištvo pod streho. Skupščina občine Žalec v postopku ni obravnavala stanovanjske pravice DOBRIŠEK Jožeta,, saj se je po sporočilu kmetijskega kombinata Žalec imenovani izselil že i2. 11. 1964. Možno je, da je DOBRIŠEK Jože oblju- bil ter dovolil MARČEN Mariji vselitev, ven- dar to brez pravega naslova, saj ni bil od 1. 7. 1964 dalje več lastnik ali solastnik, od 12. 11. 1964 pa tudi ne več nosilec stanovanj- ske pravice. Podstanovanjskega razmerja pa tudi ni bilo mogoče skleniti, saj stanova- nje obsega samo 1 sobo ter kuhinjo in je nemogoče, da bi v teh prostorih živeli dve družini. Ker se pisec članka sklicuje na zakonitost in humanost, poudarjamo, da je bil pravni po- stopek proti MARČEN Mariji zakonit (129. člen Zakona o stanovanjskih razmerjih). Za- konitost postopka je pregledalo tudi okrožno sodišče v Celju, pri čemer je ugotovilo, da je postopek proti MARČEN Mariji pravilen in v skladu z zakonskimi predpisi. V članku tovariš Polde RIBIC sicer ne za- nika, da je bila izselitev Marcenove »nekje« zakonita, obravnava pa DOBRIŠKA Jožeta kot nosilca stanovanjske pravice. Prepričani smo, da lastnik hiše, kmetijski kombinat Ža- lec, ni zahteval uvedbo postopka zoper MAR- ČEN Marijo, če bi v tem stanovanju bival tov. DOBRIŠEK Jože kot nosilec stanovanjske pravice. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE SLUŽBE OBČINE ŽALEC Odgovor na članek KJE 80 BLOKI? Sprašuje tov. Ivan Vresk v 7. številki Celj- skega tednika in želi pojasnilo, zakaj v ze- lenjadnih trgovinah ne uporabljamo paragon- skih blokov. Res je, dn od časa do časa uporabljamo v posameznih poslovalnicah paragonske blo- ke; to pa le zaradi ugotavljanja realnega kala, ki nastaja pri posameznih vrstah svežih vrt- nin in sadja v maloprodaji. Kolektivi proda- jaln so namreč zadolženi za blago po pro- dajnih cenah in jih moramo priznavati za določen odstotek kala, ki se od časa do časa, kot rečeno, ugotavlja na podlagi paragonskih blokov. Sicer pa le-teh v prodajalnah vrtnin in sadja nikoli nismo stalno uporabljali. S posebno pozornostjo pa smo zasledovali, koliko strank je zahtevalo paragonski blok in ugotovili, da ga izrecno nihče ni zahteval, 78% kupcev ga sploh ni hotelo vzeti, ali pa so ga zavrgli kar v prodajalni, ne da bi ga pogledali. Glede notranje kontrole lahko povemo, da smo doslej sleherno, tudi najmanjše osebno okoriščanje pravočasno sami odkrili. Pogre- šamo pa pomoči kupcev, ki naj bi bila v tem, da z druge strani prodajalne mize dosledno spremljajo in preverjajo, ali kvaliteta blaga ustreza, kakšno težo pokaže tehtnica in ali je zaračunana vrednost v skladu s cenami, ki so za vsako vrsto blaga vidno označene na policah, bz. košarah. Le s takim načinom sodelovanja bo doseženo obojestransko zado- voljstvo. Praksa je namreč pokazala, da še ta- ko precizen sistem obračunavanja in evidence ne more preprečiti nepošten jakom okorišča- nja, če so k temu nagnjeni že po naravi. Nočemo pa s tem trditi, da je naša praksa pravilna! Prav radi bi tudi v prodajalnah z vrtninami in sadjem uvedli sodobnejšo obli- ko poslovanja. Toda paši lokali so tako majh- ni, 'da ni mogoče zaposliti večjega štelila pro- dajalcev, ki bi bilo potrebno, če bi stalno uvedli paragonske bloke, še manj pa poseb- nega blagajnika. Temu pa se pridružuje še vprašanje rentabilnosti, ki bi bila ogrožena že pri najmanjšem povečanju stroškov. Edo Steblovnik direktor »Agroprometa« IN NJEN ODMEV Konstruktivno o specifičnem Predpustni čas je že za nami jn zato so te vrstice smrtno resne. Ce pri- sluhneš vsakdanji govorici ali morda kar lastnim mislim, se stokrat na dan srečuješ s stavkom: »Ti vražji direk- torji, kam nas vodijo?« Torej direktor sem, direktor tja, kakorkoli ga obrneš, je kriv in ker je ta krivda že tolikokrat naglašena in tako vsesplošna in vseznana, pred- lagam, da besedico »direktor« uvrsti- mo med sočne domače »oddušnike«. Ce na primer z ozirom na zdrav- stveno stanje osebnega dohodka die- tično mlaskaš korenčkovo juho (ki je priporočljiva zaradi številnih vita- minov) se spričo standarda standard- no spomniš direktorja, se ti zaleti. In ko trikrat izkihaš: »Ti hudič, ti!« ti odleže. Pred nedavnim je upravni odbor človeškega varstva razpravljal o tem, da bo vsak čas treba vsesplošno aler- gičnost na direktorje vnesti kot so- cialno bolezen v diagnostiko in čim- prej investirati v izgradnjo rehabili- tacijskih ANTIDIREKTORSKO-ALER- GICNIH zavodov. Utemeljili pa so zadevo tako: prvič: pojem direktor je neuničljiv in ga nobena rotacija ne bo v perspektivno doglednem času ukinila; drugič, direktor je neobhodno po- treben, kajti v nasprotnem primeru ne bi imeli ekonomskih problemov, > niti zahteve po samoupravljanju; tretjič: če bi ukinili mesto direktor- ja, bi novi pokojninski sistem padel v vodo; četrtič, če bi ne bilo več direktorjev, bi v podjetjih ne imeli gornje meje možnosti osebnih dohod- kov; in petič, Ie kaj bi bilo, če bi ne imeli več nikogar, katerega beseda bi obveljala. Osebno sicer nisem tako smel, da bi v okviru samoupravnih pravic raz- pravljal o samoupravnih pravicah di- rektorja. Zatorej sem začutil potrebo, da izrečem nekaj v njihovo zaščito, kajti po besedah družbeno politič- nega delavca materialne zaščite niso potrebni. Zagotavljam, da osebno nikoli ne bom glasno preklinjal direktorjev in da sem osebno trdno uverjen, da bi bili brez direktorjev vsekakor oškodo- vani bistvene specifičnosti. Spomnil bi vse prisotne občane, da je naša alergičnost revmatična, če pre- zremo vrednost direktorjev, ki v po- membnih mednarodnih stikih pri pro- daji našega dela (predelovalni posli) igrajo enkratno vlogo. Navsezadnje pa bi skušal apelirati na vse prisotne, da pač moramo temeljito prebrati na- še statute, kajti točnejših opisov pra- vic samoupravljalcev doslej še nismo prebrali, saj so v večini slučajev opra- vili zadnjo korekturo prav direktorji samii. Ce ti zagovori veljajo in je- moje mišljenje konstruktivno, potem bo v moji družini že drugi mesec tedensko enkrat tudi meso na jedilniku. S. KOMARAC KINO V LJUBEČNl Dolgo časa v Ljubečni niso mogli razgibati prosvetne dejav- nosti. Končno so se sporazumeli z agrokombinatom, da so dobili dvorano v zadružnem domu. Tu bo odslej vsako soboto kinopredstava. V klubske prostore so skušali tudi knjižnico, ki jo bodo skušali obo- gatiti. Zaenkrat pa nimajo dovolj sredstev. Pripravljajo še gledali- ško predstavo. Znova so organizi- rali prosvetno društvo ter izvolil za predsednika Ivana Svetca, za tajnika pa Stanka Leskoška. PRIHODNJIČ DOMIAČA SLIKANICA V PRIHODNJI ŠTEVILKI BOMO PRIČELI OBJAVLJATI NOVO SLI- KANICO, TOKRAT IZ NAŠEGA DO- MAČEGA ŽIVLJENJA »BOJ NA KACJEKU«. SLIKANICA PRIPOVE- DUJE O BOJU MALOŠTEVILNEGA KOROŠKEGA ODREDA V LOGAR- SKI DOLINI V POLETNIH DNEH 1944. LETA. ENAINDVAJSETO LE- TO ŽE TECE OD TISTIH DOGOD- KOV, TODA SPOMINI SO ŠE TA- KO SVEŽI IN ENKRATNI, DA BO- STE TUDI VI Z ZANIMANJEM SLEDILI ZGODBI. PRIHODNJI TEDEN TOREJ NO- VA SLIKANICA! NEZNAN J. OS W. A L DO V DVOJNIK Bogard je Warrenovi komisiji izjavil, da se je imenovani predstavil kot Lee Harvey Osvvald in da je to ime zapisal na kartoteko, ki jc kasneje vrgel v smeti. Po Kennedyjevern umoru je menil, da ta človek pač ne bo več potreboval avtomo- bila. Drugi prodajalec Oran Brown je prav tako izjavil, da jc bilo Osvvaldovo ime v kartoteki. To je potrdila tudi njegova žena, ki je videla ime zapisano. Poleg tega pa sta bila prisotna še dva očividca, neki prodajalec in šef prodajnega oddel- ka Frank Pizzo. Frank Pizzo je izjavil, da se je kupec zanimal za pogoje odplačevanja avtomobi- la. Ko so mu dejali, da lahko dobi avto- mobil na odplačilo, če pokaže potrdilo o kreditni sposobnosti in dokaz o večletni zaposlitvi, je namrgoden dejal: »Torej se moram še poprej vrniti v Rusijo, da bi lahko kupil avtomobil.« Torej je neprikrita namera, da bi Os- vvalda vpletli v zanko, več kot očita. Kako bi lahko drugače pojasnili to? In če rezimiramo: Nekdo se je predstavil kot Lee Harvey Osvvald, čeprav je komisija z gotovostjo ugotovila, da to ni bil Osvvald. Znano je, da je Osvvald živel tri leta v Rusiji. In potem lažni Osvvald izjavi to, kar bi lahko izjavil le resnični Osvvald sam! Ker pa komisija ni upoštevala možnosti, da so hoteli Osvvalda vplesti v umor, ji ni preostalo drugega, kot da tudi te izjave izpodbije. Priložnost se je pokazala, ker ni bilo več kartoteke, niti Brovvnove be- ležnice. Pizzi je sprva trdil, da je bil kupec Osvvald, kaseje, pa ko so mu drugič po- kazali Osvvaldovo sliko, je izjavil, da je bil kupec dokaj podoben Osvvaldu, da pa je bil nekoliko mlajši in da se je drugače česal. S tem jc bila zadeva za VVarenovo komi- sijo razčiščena. Čeprav bi bile te čudne okoliščine vsekakor očitne, se komisiji ni zdelo vredno raziskovati po tej sledi. Komisija ni hotela ali ni mogla spre- jeti dejstvo, da je v tej čudni igri so- deloval lažni Osvvald, ki je pripadal za- rotnikom in katerega naloga je bila, da žrtveno jagnjc čimbolj kompromitira ter ga pokoplje pod plazom lažnih indicij. NEDVOUMNA SLED DVOJNIKA Kdo je torej bil lažni Osvvald? Čeprav zveni neverjetno, vendarle prav poročilo VVarrenove komisije posredno pokaže Osvvaidovcga dvojnika. V šestem poglavju poročila, ki govori o tem, kaj je Ruby delal med 21. in 24. novembrom, se prvič srečamo z osebo Larry Crafard. O njem doslej nismo prebrali "niti vrstice v časo- pisu, niti v službenih poročilih (razen v VVarrenovem), čeprav je v celotnem kompleksu dogajanj okrog uboja Kenne- dyja in o usodi igral pomembno vlogo. Crafard je 22 letni sezonski delavec — torej Osvvaldove starosti. Delovno mesto je imel v Rubyjevem nočnem lokalu. Po- prej se jc selil iz kraja v kraj in iskal delo pri žetvah in na sejmih. Zanimivo pri tem je, da je Crafard oženjen in da rna dvoje otrok. Izraz »inlant« childern« v VVarenovem poročilu da misliti, da so Crafardovi otroci iste starosti kot hčerki- ci, pokojnega Lee Harveya Osvvalda. 11MRL DR. ADOLF SCHAJ1F S smrtjo dr. Adolfa Schiirfa ni sa- mo Avstrija zgubila velikega člove- ka, borca za človekove pravice in organizatorja borbe proti Hitlerje- vemu nacizmu, pač pa ga bodo po- grešali vsi napredni ljudje, ki so ži- veli z njim, povezani direktno ali iandirektno. Dr. Adolf Schiirf je bil osebnost, ki je pomenila za mnoge avstrijske državljane simbol svo- bode, borbenosti in doslednosti, ki je bila vzor strankarske korektnosti iu kljub temu nepomedljiv karakter, če se je šlo za kakršnokali provo- kacijo, ki je bila uperjena proti osnovnim moralnim načelom. Tak- šen je bil pred drugo svetovno voj- no, prav takšen pa je ostal med grozno vojno vihro, v koncetracij- skih taboriščih, v gestapovskih za- porih in končno, takšen je ostal do smrti. Tudi po vojni sta njegov veli- ki duh in sposobnost reševala sosed- no Avstrijo pred ekstremnimi desni- čarji, neonacisti in drugimi. Bil je neutrudljiv in poln vere v boljšo in lepšo prihodnost ne samo avstrij- skega, pač pa vseh narodov. Takti osebnost, kot je bil on, pravzaprav ne odide. Njegove ideje in misli, ki jih je neštetokrat izrekel, bodo go- tovo vodič vsem progresivnim silam Avstri je, nam pa bo dr. Adolf Schiirf svetel spomin in dokaiz, da narečje, govorica ali kakršnakoli nacionalna ali etniška osebnost ne preprečuje velikanov, da so to, kar so. Prav tak- šen. kot je bil, spada v plejado na- prednih velikih mislecev in državni- kov, ki jih svet ne bo pozabil. M. R. NEZNANI TALENT JE BIL KING, PREDNO GA J K DOB!L V ROKE MESAR FOYLE, KATEREMU GA JE PRODAL ZA ZAKOL KINGOV PREJŠNJI LASTNIK, KER MU KONJ NI DOVOLIL, DA BI GA JEZDIL. FOYLE PA JE f'0 NAKLJUČJU ODKRIL KINGOVO INTELIGENCO IN GA NAUcIL IGRATI NOGOMET — POZNEJE ŠE TENIS IN POKER/ — SLIKA PRIKAZUJE KINGA V AKCIJI PRED NASPROTNIKOVIM GO- LOM. BAJE GA NAMERAVAJO SPREJETI V KLUB, KJER BI IGRAL BEKA. 5. 3. 1965 — št. 9 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izhajal je 1945 kot »Nova do- ba«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec in 00 SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured- nik; Drago Hribar, odgovorni ured- nik; Borivoj VVudlpr, tehnični ured- nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet- kih. Izdaja in tiska ČP »Celjski tisk«. Uredništvo in uprava: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Tele- fon: 23-72. Tekoči račun 603-11-1.656 — Cena posamezne številke 30 din. Let- na naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Inozemstvo 2.400 din. PREKOOCEANSKI PARNIK SE JE NAVELI- ČAL VEČNIH VOŽENJ PO MORJU IN SE ODLOČIL, DA SI PRIVOŠČI IZLET V HRI- BE. S POLNO PARO PIHA NAVKREBER, KAKOR V PRAVLJICI . . . BRITANSKI PAR- NIK »ANDES« NA JUGOSLOVANSKI OBA- LI .. . V SENJU DIVJAJO SILNI VIHAR- JI .. . V RESNICI1 P£ JE NEKI NEMŠKI ŠPISBIRGER POZABIL PREMAKNITI FILM, KO JE IZ LETALA POSNEL »ANDES«. POZ- NEJE, KO SE JE PREVAŽAL PO JADRANU, šE SLUTIL NI, DA JE S PRVIM POSNET- KOM OB JUGOSLOVANSKI OBALI NAPRA- VIL ZANIMIVO FOTOMONTAŽO. VODNI SVEDRI V Porurju v Zapadni Nemčiji pre- izkušajo v premogovnikih nove vodne svedre. Pri tem hridromeha- ničnem kopanju premoga znaša pri- tisk vode na premogovne plasti od 50 do 100 atmosfer. Takšna moč za- dostuje, da razbije plast premoga in iz njega »izpere« posamezne ko- se. Nov način kopanja premoga ima poleg drugih prednosti tudi te, da izključuje nevarnost eksplozij in hkrati preprečuje obolevanje za Si- likozo. DR. AVGUST REISMAN: IZ SPOMINOV NA 70-LETNICO EMAJLIRKE i BOJ S TUJCI Westnovi so sicer delo obnovili, toda odpuščenih je ostalo 270 delav- cev in vsi zaupniki. Tovarna jim ni plačala niti odpovedne dobe. Zato so vložili zahtevek, da jim tovarnar plača mezde od časa odpusta, to je od 27. avgusta 1936 dalje. Razprave so bile 15. aprila in 4. maja 1937. le- ta od 8. do 14. ure v nabito polni sodni dvorani, končale pa so se s sodbo, da je tovarna dolžna plače- vati mezdo odpuščenim zaupnikom, dokler jim ne preneha mandat. Med delavci pa je vladal tak strah pred Westnom, da si zaupnikov na cesti niso upali niti pogledati, še manj govoriti zjijimi. 1917. NI BILO VOLITEV Spričo takšnega terorja leta 1937 nihče ni tvegal sestaviti kandidatne liste za volitve delavskih zaupnikov. Pred vrati tovarne so vsak dan ča- kale skupine delavcev, ki so prosili za delo, vendar brezuspešno. Tako so stari zaupniki obdržali svoje pra- vice do zaščite še v letu 1937, tovar- na pa jim je morala pustiti stano- vanja in jim plačevati mezde do konca leta. S svojimi zahtevki so proti tovar- ni nastopili tudi ostali odpuščeni de- lavci; njim je namreč tovarna dol- govala dodatek za nadure, boleznine za prvi teden, plačilo za teden dni 9b odhodu v vojsko itd. Zaradi tak- šnega uspešnega upora delavcev so bili vodje tovarne seveda užaljeni; sprejeli niso niti intervencije delav- ske zbornice, ki je prišla s strani tovarniškega pravnega svetovalca. Končno je tovarna na pritisk obla- sti dodelila brezposelnim po 5 tisoč dinarjev podpore. Prihodnjič: Westnovo maščevanje DROBNE S KOROŠKE — Zveza slovenskih organizacij na Koro- škem je pozvala vse slovenske volivce, naj pri deželnožborskih volitvah ki bodo 14. marca glasujejo za socialistično Stranko Avstrije. — Pomanjkanje delovnih mest na Koroškem iz leta v leto bolj pereče. Koroška delavska zbornica je pred kratkim ugotovila, da bi mo- raii letno odpreti najmanj 3.300 delovnih mest, da bi doraščajoča mladina lahko našla zaposlitev. — Pred dnevi je Zveza koroških partizanov počastila grob junaških borcev, ki so padli pod Anhovo pečjo v odporu proti krvavemu nacizmu. — Za dunajsko drsalno revijo v eCIovcu je doslej prodanih v Jugoslaviji 24.000, v Itali- ji pa 4.200 vstopnic. — Med Koroško in Slovenijo je lani narasel maloobmejni promet za 39.000 prehodov m Soscgel skupno 243.414 prehodov v obe smeri. Najbolj živahen je prehod v Grabljah pri Pliberku, kjer je zveza s Prevaljami, Ravnami in Mežico. Po »Slovenskem vestniku« KAJ POTREBUJE BRODWAY NA SVOJIH ODRIH, KAJ MU DAN ZA DNEM POLMl BLAGAJNE? ODGOVOR JE NEVERJETNO PREPROST IN V PODOBI, V KAKRŠNI GA OBJAVLJAMO NA NAŠEM POSNETKU, PRAVZAPRAV TUDI MIKAVEN. L. V. PRIČE JE PRED KRATKIM ZAPISAL, DA DOBIVA VSE VEC GLEDALIŠČ NA BRODYVAYU KABARETNE POTEZE. USPEH ZAGOTAV- LJAJO CENTIMETRI (ALI BOLJE DECIMET- RI) OBLIN NA PRSNEM KOŠU. TI SO PRED NEDAVNIM PRIPRAVILI DIREKTOR- JEM REVIJE »PYJAMA TOPS« HUDE SKR- BI, KER JE NJIH LASTNICA ODPOVEDALA SODELOVANJE. MENI NIC TEBI NIC JIH JE ODNESLA DRUGAM. PRODUCENTA JE SKORAJ ZADELA KAP. ODDAHNIL SI JE ŠELE TEDAJ, KO SE JE'POJAVILO NADO- MESTILO V OBLIKI ŠE VEČJIH OBLIN NEKDANJE ANGLEŠKE TELEVIZIJSKE ZVEZDE SABRINE. UTEMELJEN RAZLOG — Zakaj vedno mežiš, kadar pi- ješ? — Razumi vendar! Kadarkoli po- gledam na dno steklenice, me zgrabi vrtoglavica. JLADNJI TEDEN Navidezno zatišje na svetov- j ni politični areni je resda le \ navidezno. V resnici pa se vrši \ močna politična akcija vseh i prizadetih in neprizadetih, da prepričajo in pridobijo za svo- i je načrte čimveč pristašev. V tej diplomatski borbi se sre- čujemo s pozitivnimi idejami, ki poizkušajo najti najustrez- nejše rešitve v korist vseh, pa tudi s takšnimi, ki zastopajo zelo ozka stališča, bojevita in agresivna ter čisto blokovska. Katera od teh idej bo zmaga- la, je težko reči. Aktivnost pa je zelo pestra. Naj samo neka- tere od teh naštejemo. Pose- ben odposlanec ZDA Hariman se zadržuje v Izraelu veliko dalj časa, kot je bilo planira- no. Zaenkrat ni mogel prepre- čiti izraelskega predsednika, da je alarm zaradi Egipta pre- uranjen, da v arabskih deže- lah ni toliko ameriškega orož- ja, da sprememba toka reke Jordan ni tako usodna stvar kot Izrael trdi ipd. Zaradi čr- noglednosti izraelskih politi- kov in njihovih vojaških stro- kovnjakov je moral podaljšati svoj obisk in odložiti pot v Afganistan in Filipine. Rezul- tati njegovih sedanjih razgo- vorov še niso znani, še manj pa obljube, ki bi potolažile Izrael. Zelo verjetno pa bodo v bodoče ameriške tvrdke laž- je pošiljale orožje v to deželo kot pa Zahodna Nemčija, ki so to raboto morale opustiti vsled sankcij, ki jih je povzel Egipt. Zelo svobodna in samostoj- na politika ZAR se ni ustraši- la groženj Bonna in je z vse- mi častmi sprejela predsedni- ka Vzhodno-nemške republike IValterja Ulbrichta. Kontakti Vzhodne Nemčije z arabskimi deželami, predvsem z Egip- tom, sicer niso nova stvar, so pa v sedanjem času in na ta- ko visoki ravni močan argu- ment v skupnem naporu upre- ti se kakršnemkoli neokoloni- alizmu. Vse češči medsebojni obiski arabskih državnikov pa potrjujejo solidarnost, ki se v končni liniji manifestira z istim ciljem. Španske provokacije v Gi- braltarju dajo slutiti afirmaci- jo njene politike in odločnost, da o važnosti te morske ožine želi tudi ona spregovoriti. Za- kaj naenkrat ta pritisk na Ve- liko Britanijo? Kakšne koristi si Frankov režim želi od tega? Dvomimo, da so karte pravo- časno vržene, še bolj pa, da so dovolj močne. Zaenkrat je Gi- braltar Angliji tako važen, da ni pričakovati odstopanj. De Gaullova Evropa je še vedno predmet debat in kom- binacij ostalih zahodnih dr- žavnikov. Njegovo približeva- nje vsem deželam, ki želijo sodelovanja s Francijo ne gle- de na njihov družbeni sistem, daje misliti Veliki Zahodni ali- ansi. Ponovni vzpon tako poli- tični, kakor tudi gospodarski, ki ga doživlja Francija, njena elastičnost v zunanji politiki in ne pritisk na svobodo do- tičnih dežel, s katerimi nave- zuje stike, je vsekakor novite- ta in veliko bolj prikupna kot pa grožnje z dolarji, funti ali markami, za katerimi pa se skrivajo topovi in atomsko orožje. Takšna Francija, kot jo vidimo danes, je gotovo z.a velik korak pred ostalimi za- hodnimi silami, vsem pa, ki delajo na stabilizaciji miru, bolj simpatična, saj je edina. Zgoraj omenjeno zatišje se ne nanaša na nesrečno Jugo- vzhodno Azijo; na tem delu sveta še vedno traja vojna, od- prto vmešavanje tujcev v svo- bodo južnovietnamskega naro- da in končno tudi odprto pri- znanje ZDA, da njihovi avioni in njihovi piloti ubijajo borce Vietkonga. Po kratkem di- plomatskem zatišju, v kate- rem smo živeli v upanju, da bo vodstvo ZDA sprejelo za- ključek o umiku, vidimo, da so načrti, ki naj prenesejo vojno v severni Vietnam, zmagali in da stojimo pred raz- širitvijo konflikta. Situacija bo postala še bolj nevarna, če do tega pride, kajti kot .smo že pisali, v tem slučaju stopi- jo v veljavo obljube Kitajske, kakor tudi Sovjetske zveze, da bodo branile svobodo severne- ga Vietnama. Kaj bi to pome- nilo za Azijo, pa tudi za ves svet, ni'težko uganiti. Marjan Ravnikar ' JJp BVSTO ,