Oxf.: 902.1 Dušan Dretnik Naš prijatelJ in dolgoletni sodelavec Du- šan Dretnik, diplomirani inženu gozdarstva, je živel komaj 57 JeL Od zaključka študija na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo leta 1956 je delal in ustvarjal na svojem domačem koroškem območju. Sprva je bil aktiven pri urejanJU gozdov, pozneje pa je sodeloval pri projektni skupini za izgradnjo Tovarne sulfatne celuloze in natron papirja v Otiškem vrhu. Zadovoljstvo in prve velike uspehe pri strokovnem priza- devanju je kot širokopotezen gozdar bi- strega duha dosegel pri projektiranju in gradnji gozdnih prometnic. Na tem področju je opravil pionirsko, razvojno in raz1skovalno delo ne samo na Koroškem, temveč v širšem slovenskem prostoru. Njegovo neutrudna operativno in raziskovalno delo ga je obliko- valo v vodilnega strokovnjaka za nizke grad- nje tudi zunaj naših meja. Velike so njegove zasluge, da je slovenjegraško gozdnogospo- darsko območje ohranilo kmetije na prostra- nih hribovskih predelih in da je meja ostala živa. Večnamenske gozdne ceste, načrtovane in narejene tako, da odpirajo celotni prostor, ne le gozdove, so omogočile vsestranski razvoj koroškega podeželja. Zgodaj je spo- znal, da mora gozdar pri gospodarjenju z gozdovi obvladati celotni prostor in smotrno povezovati gospodarstvo z vsemi drugimi dejavnostmi življenja. Zavedal se je, da je negovan in s cestami odprt gozdni prostor bistvena osnova za razvoj vsestranskega turizma. Postal je idejni vodja zasnove in pozneje gradnje zimskošportnega centra Kope na Pohorju. Njegove izkušnje in načrt1 se zdaj uresničujejo v širšem delu Pohorja, Koroške in drugod po Sloveniji. Pozneje je svojo misel o tunzmu razširil na kmečki tmizem in bil soustvarjalec razvoja turistič­ nih kmetij in zaselkov na Koroškem ter tudi v drugih predelih Slovenije. Kmečki turizem je razvijal celovito, da bi kot dopolnilna dejavnost plemenitil ta svet in ohranjal živ- ljenje ob naši meji in v alpski krajini. V njegovo ustvarjalno in vsestransko stro- kovno prizadevanje spada tudi priprava in 308 organizacija številnih posvetovanj in simpo- zijev doma in v tujini, kjer je nastopal tudi z razpravami in referati. Mojstrsko Je obliko- val in napisal številne strokovne študije s področja gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic in s področja urejanja prostora in razvoja turizma. Poleg rednega dela je bil aktiven dru- žbeni delavec in med drugim član Komiteja za turizem m gostinstvo pri IS Slovenije. Bil je predsednik Odbora za kmečki turizem pri Zadružni zvezi Slovenije in Odbora za gostinstvo in turizem pri Medobčinski zbor- nici za Koroško ter član še mnogih strokov- nih odborov in komisij s področja gozdarske in ttUistične dejavnosti. Za dosežene uspehe na področju razvoja in pospeševanja turizma in za nesebično delo mu je Splošno združenje gost:nstva in tmizma Slovenije leta 1986 podelilo prizna- nje- zlato plaketo za dolgoletno in uspešno delo na področju turizma. Tudi veliko priznanje - turistični nagelj, podeljen LESNI Slovenj Gradec novembra 1986 za izjerrmi prispevek k razvoju sloven- skega turizma, smo vsi, kl smo poznali Dušanovo delo m zasluge, že tedaj pnpeli na njegove prsi. Prizadevanja in uspehi Dušanovega še ne dokončanega dela in ustvarjanja so bila vseskozi in v svo)em bistvu namenjeni člo­ veku in njegovi ljubljeni koroški krajini, ki ji je ostal zvest vse življenje, kljub vabljivim in donosnim ponudbam za delo zunaj tega območja. Zvest temu delu, prežetem z glo- boko gozdarsko etiko, si je ustvaril neminljiv spomenik in položil temelje za še večji napredek te lepe koroške krajine in njenih ljudi. Dušan je bil strokovnjak, človek in huma- nist tzjemnih kvalitet, kakršne srečamo le redko v življenju. Ljudi okoli sebe je osvajal z tzjemno srčno kulturo, prešernostjo, vese- lostjo in s svojim gromkim vedrim glasom. Tak ostaja v našem spominu in v naših srcih. Hubert Dolinšek