GLAS
LETO XXII. ŠT. 1 (1015) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 12. JANUARJA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Mesec verskega tiska
  anuar je mesec verskega tiska, tako je bilo
včasih, s pojavom digitalnih medijev bi najbrž
morali tudi na novo poimenovati mesec ver-
skega tiska, saj se sami zavedamo, kako krhek je
danes svet družbenega obveščanja, tiskana beseda
se namreč vse bolj umika tisti na spletu, podobam
in zvočnim posnetkom, digitalnemu, večkrat tudi
varljivemu svetu. A bistveno je, da vemo, da je ta
mesec potrebno razmisliti o pomenu našega dela
in vaše zvestobe vsem tistim, ki hočemo še naprej
vztrajati pri pisanju, poročanju in razmišljanju o
pomenu krščanstva in krščanskega življenja v da-
našnjem svetu, da, tudi v današnji razslojeni ter
od globalizacije in svetovnega spleta dodobra
spremenjeni družbi. Včasih se še sami ne znajde-
mo več, iščemo oprijemljive točke, ki jih ni, zdi
se nam, da ni več trdnih sidrišč, še samega sebe
ne prepoznamo več v današnji družbi, ker se nam
zdi, da ni nič več tako, kot je bilo nekoč, da se vse
(pre) hitro spreminja in smo zato zbegani. Pa ven-
dar moramo pri svojem delu imeti papežev poziv
vsem kristjanom, da moramo iskati v sočloveku
obraz Kristusa, saj smo vsi narejeni po Božji po-
dobi, da moramo v vsakem človeku videti Boga,
kot moramo prisluhniti tudi njegovemu pozivu,
da moramo na obrobje, na periferijo, iskat tja na
rob naše družbe potisnjene in odrinjene, pa tudi
same sebe in še to nam naroča, naj pozabimo na
tradicionalno Cerkev, ker take, kot smo je bili va-
jeni, ni več. Treba je začeti na novo, a vedno pri
evangeliju in veseli novici, vedno znova.
Za nas, ki v velikem italijanskem morju ostajamo
zvesti slovenski besedi, pomeni ta mesec še do-
daten izziv, saj se zavedamo, da ima vsak kristjan
slovenske narodne skupnosti v Italiji pravico in
doložnost moliti v slovenskem jeziku, zato smo
dolžni pisati v slovenskem jeziku, na visoki ravni
predstavljati cerkvene dokumente in poročati
skrbno o najbolj pomembnih dogodkih tako v
vesoljni Cerkvi kot o dogodkih naših krajevnih
Cerkva. Na to moramo biti ponosni, zvesti tako
tradiciji in našemu lepemu izročilu kot tudi biti
pričevalci sodobnih premikov in gibanj v Cerkvi,
predvsem pa se ne smemo bati soočanja z dru-
gače mislečimi.
Vse želim spodbuditi, da o človeški družbi ne bi
razmišljali kot o prostoru, v katerem tujci tekmu-
jejo med seboj in skušajo prevladati, ampak kakor
o hiši ali družini, v kateri so vrata vedno odprta
in skušamo sprejeti drug drugega.
“Zato je temeljnega pomena poslušati. Komuni-
cirati pomeni deliti in delitev zahteva poslušanje,
sprejemanje. Poslušati pomeni veliko več kakor
slišati.
/ str. 5
J
V spomin na Lojzeta Bratuža
Še danes je “živa
luč, zgled, vodilo”
  ožični čas
je na
Goriškem
zaznamoval
tudi spomin na
to, kar se je
zgodilo v
Podgori pred
80 leti: zločin,
ki je prerasel v
simbol
trpljenja
goriških
Slovencev pod
fašizmom.
/ str. 9
B
www.noviglas.eu
54. Dan emigranta v Čedadu, 
priznanje Zdravku Likarju
Nagrada Dušana Černeta
Izročili so jo Društvu
Rojanski Marijin dom
  ut odgovornosti za versko in prosvet-
no življenje v Rojanu še živ!
Tako se je glasil naslov intervjuja, ki
smo ga pred nekaj meseci imeli s
predsednico Društva Rojanski Marijin
dom, gospo Dorico Žagar. V odgovorih na
vprašanja, ki so zadevala delovanje
društva, njegovo poslanstvo in vpetost v
rojansko narodno družbeno in versko
tkivo, se je zgoščala trdna želja, da bi bilo
v Rojanu društveno delovanje čim bolj
usmerjeno v ohranitev tega, kar je
‘slovenskega’: in to v časih, ko je
‘slovenskega’ vse manj.
/ str. 11
IG
Č
Umrl je dr. Peter Vencelj
Bil je mož
širokega duha
  a novega leta
dan je odšel v
večnost dr. Pe-
ter Vencelj (* 28. maj
1939, Stražišče, † 1. ja-
nuar 2017).
Bil je slovenski fizik in
politik, osamosvojitelj
in minister za šolstvo
prve slovenske demo-
kratične vlade, mi pa
smo ga dobro poznali
in cenili kot vodjo Ura-
da za Slovence v zamej-
stvu in po svetu.
/ str. 16
N
Foto damj@n
Drage naročnice in naročniki!
V zadnjem času prejemamo na
uredništvo in na upravo veliko
upravičenih pritožb zaradi
zamude pri dostavljanju našega
tednika po pošti. Nekateri ste nas
opozorili, da dobite večkrat
številko Novega glasa celo teden
dni kasneje, kar je seveda
nedopustno za pošto in krivično
do vas, ki ste na naš tednik
naročeni, in do nas, ki ga vsak
teden pripravljamo. S pošto so
težave, a vedite, da se trudimo,
da bi jih odpravili. Vsak teden
opozarjamo odgovorne urade na
zamude, prosili pa bi vas, da nam
sporočite, kje prihaja do tega.
Prav tako vas prosimo, da ob
primeru zamude z dostavo na
krajevni pošti preverite sami,
kako je s tem; dogaja se namreč,
da menjajo poštarje, ki potem ne
opravljajo svojega dela, kot bi ga
morali.  Dejstvo, da danes
italijanska pošta raznaša pošto
le vsak drugi dan, nam povzroča
velike težave. Prosimo vas za
razumevanje in sodelovanje, da
bi zadeve uredili čim prej! Prav
tako vas prosimo za razumevanje
in predvsem, da nam v za vse
težkih časih ostanete zvesti, saj
smo močnejši predvsem, ko smo
povezani!
Še enkrat voščimo veliko dobrega
in lepega v novem letu!
Uredništvo in uprava Novega glasa
Svet okrog nas12. januarja 20172
Povejmo na glas
Je zanos, a tudi močni izzivi
Prejeli smo
Jolka Milič in Rossettijeva
  ospe Jolki Milič se zah-
valjujem za pohvalo, ki
mi jo je namenila 15. de-
cembra (v pismu Jožetu Pirjev-
cu). Za ostro grajo, ki si jo po no-
vem zaslužim, ker sem začela
“ponavljati, govoriti na pamet in
prostodušno razpečavati za suho
zlato domneve drugih ljudi” –
no, za to se kajpada ne bom zah-
valila. Tudi tarnala nad tem ne
bi. Mogoče pa bi bralce le zani-
malo, kaj je pravzaprav bilo na
predstavitvi Brecljeve Anatomije
političnega zločina novembra v
Ljubljani? In kaj sem tam tako
nezaslišanega povedala?
Najprej: Res sem rekla, da gre za
skoraj zgodovinski dogodek. Ob
tem sem se malo avtoironično
nasmehnila, saj sem se v svojem
življenju udeležila že mnogih
zgodovinskih dogodkov in se
naučila izrazu ne dajati pretira-
no slovesne teže … Ampak v Slo-
veniji je tistega dne res prvič šlo
za tako javno razpravo o trojnem
umoru na Rossettijevi ulici, ki je
trdila kaj v nasprotju z edino zve-
ličavno in zapovedano resnico.
Ta se je 72 let glasila, da so umor
zagrešili “beli” ali “plavi” ali
“črni” (to je pri nas namreč za-
menljivo). Na predstavitvi Bre-
G cljeve knjige, uvožene iz Trsta,smo prvikrat govorili o možno-sti, da so to storili “rdeči”. Oprla
sem se na podatek, da je Pirjevec
to omenil v italijanski izdaji knji-
ge o fojbah, v slovenščini pa je
čez tri leta ta podatek zmanjkal.
Pa na to, da Miroslav Košuta v
spremni besedi k novi izdaji
Mladoporočencev Fulvia Tomiz-
ze o tem ni nič rekel.  (To navaja
tudi Brecelj v svoji Anatomiji.) Za
nameček sem dodala še podatek,
da je Marica Uršič Zupan v Pri-
morskih novicah (28. oktobra)
objavila, da so Emi Tomažič ubili
oba otroka fašisti. No, nekaj ted-
nov prej je bila nedaleč stran, a
v Italiji, predstavljena Brecljeva
knjiga z drugačnimi argumenti,
ki pa je koprske Novice očitno
niso zaznale. Iz tega sem pote-
gnila sklep, da je meja še vedno
pomembna in da se v Sloveniji
očitno še ne more (ne sme)
upoštevati kakšne druge možno-
sti za razlago trojnega umora.
Domneva gospe Jolke Milič, da
sem govorila na pamet, ne drži.
V pripravi na novembrski nastop
nisem prebrala samo Brecljevo
Anatomijo političnega zločina,
temveč tudi večino prejšnjih
knjižnih izdaj na to temo, od
Maksa Šnuderla (1944) do Emila
Cesarja (2007). Lahko torej
rečem, da vem, kaj govorim. Pri
polni zavesti sem Brecljevo knji-
go označila za “dostojno” in pu-
bliki, ki se je ob tem prese-
nečeno zazrla vame, pojasnila,
da večini literature o trojnem
umoru ta prvina manjka. Do-
stojnost sem opredelila z vljud-
nostjo, to je odsotnostjo zmer-
janja in prezira, s korektnostjo
pri iskanju in upoštevanju vseh
mogočih virov in avtorjev, ter z
natančnostjo pri navajanju, ana-
liziranju, argumentiranju.
Če je vse to zločin, potem mo-
ram reči, da sem ga storila vede
in hote. Nobene olajševalne
okoliščine kot zanikrnost ali hi-
tenje si ne morem pripisati. Za
konec lahko dodam le še to, da
obžalujem, ker se pri nas upošte-
vanje druge strani – v smislu za-
povedi audiatur et altera pars –
ki bi moralo biti osnova vsake
poštene debate, ne le sodnega
postopka, še vedno ima za
prekršek. In tudi za revizioni-
zem. Pa za desničarstvo. Moj na-
stop na ljubljanski predstavitvi
knjige Martina Breclja je bil iz-
veden v tem duhu.
Alenka Puhar
  ajlepša popotnica na pričetku novega
leta je zagotovo prepričanje, da bomo
kos vsem izzivom, ki jih prinaša
življenje današnjega časa. Dodati bi morali, da
je svetlo prepričanje tisto, ki res daje moč, s ka-
tero se lahko uspešno soočamo z vsakršno
težavo, svetlo prepričanje, ki nikdar ne klone
in je neutrudno v svojih pobudah. In to svetlo
prepričanje še kako potrebujemo, saj so
splošne razmere vsekakor opazno manj ugod-
ne od tistih pred enim letom. O njih nadvse
otipljivo pripoveduje eno od pisem bralcev v
slovenskem časopisju, ki je slej ko prej veljavno
tudi za druge prostore, ne nazadnje za dobršen
del razvitega sveta. Da je namreč skrb vzbuja-
joče, da javni dolg v državah narašča, ker živi-
mo nad ravnjo tistega, kar smo ustvarili. Da
ponekod kar petina prebivalstva živi pod pra-
gom revščine. Da je število rojstev kritično niz-
ko. Da je izseljevanje mladih izobražencev po-
stalo pravilo. In da nas seveda vse bolj obre-
menjuje prihajanje pribežnikov, se pravi ljudi
z večinoma drugačno kulturo in vero. Skrbi
nas vse večje vojaško in vsakršno nasilno vren-
je na Bližnjem vzhodu in tudi v Afriki, kar se-
litev narodov dodatno pospešuje, podžiga pa
tudi terorizem oziroma grožnjo naši varnosti.
Po umestitvi novega ameriškega predsednika
si kakšne pomiritve verjetno ne moremo obe-
tati, ravno tako ne zaradi nenehnih posegov
velesil v območja trenutnih in ne nazadnje
morebitnih prihodnjih žarišč - tu ni mogoče
mimo dejstva, da prav zadnje čase Rusija vo-
jaško krepi Srbijo, Združene države Amerike pa
Hrvaško, torej komaj dobro pomirjeni Balkan,
ki so ga že pribežniški tokovi dodobra razra-
hljali. Komu oboroževanje služi in zakaj se vse
to sploh dogaja, se lahko vprašamo, a žal se do-
gaja. V tem smislu je vsaki čuteči osebi jasno,
da se v ljudeh dandanes krepita strah in nego-
tovost, zaradi česar se zdi urejanje stvari s silo
vse bolj primeren način reševanja problemov.
Odnos do pribežnikov je vse strožji, kar hočeš
nočeš spodkopava naše vrednote, vse bolj pri-
haja do nasilja najrazličnejših vrst, med kate-
rimi velja opozoriti na organizirane napade na
svetovno pomembno slovensko tvrdko Pipi-
strel v Gorici. Vse je torej v premikanju, vse
manj je gotovosti in trdnosti, vse bolj v meglo
zavita postaja prihodnost, kar najmočneje čuti-
jo nerazumljivo zapuščeni mladi, vidno ra-
zočarani nad vodilno in odločujočo starejšo
generacijo ter politiko nasploh. Pričeli smo
pričujoče razmišljanje z vero v svetlo prepričan-
je, ki ima namen preseči nezadovoljivo stanje.
Kdo poreče, kaj bomo s tem prepričanjem? In
vendar: z njim bomo dali svoj pomirjujoči de-
lež, z njim, ki je najboljši in nemara edini do-
ber odgovor na vse, kar se dogaja. Je namreč
naš mir, s katerim lahko stopimo med druge
ljudi, mir, ki verjame v možnost smotrnejše
poti. In naj se ta mir iz zasebnosti razširi vse
tja do vodilne politike, ki ima vzvode bodisi za
srečno bodisi za pregrobo uravnavanje naše
družbe in sveta v celoti.
Janez Povše
N
Martin Brecelj se spet oglaša   
“Mnogi se z Miličevo 
ne strinjajo”
  poštovano uredništvo!
Spet se oglašam zaradi Tri-
delnega odgovora zgodovi-
narju Jožetu Pirjevcu izpod pere-
sa Jolke Milič, ki ga je Novi glas
objavil 8., 15. in 22. decembra
2016. Tudi v tretjem delu, ki ga
ob pisanju svojega prvega odziva
v Vašem listu z dne 22. decembra
2016 nisem poznal, se namreč
avtorica obsežno ukvarja z me-
noj in me celo neposredno nago-
varja, česar že iz olike ne smem
preslišati.
Najprej naj se vsaj na kratko po-
mudim pri vprašanju, ki ga Mi-
ličeva izzivalno postavlja dr.
Jožetu Pirjevcu, dr. Dragu Zajcu
ml. in meni (pri tem mimogrede
vse tri ošvrkne kot “nespametne
naivkote”): zakaj so trije vosovci
10. marca 1944 umorili dr. Stan-
ka Vuka, njegovo ženo Danico
Tomažič in dr. Draga Zajca v sta-
novanju v Rossettijevi ul. v Trstu
in jih niso raje zvabili ali diskret-
no pospremili v gozd ter jih tam
“stoodstotno zavarovani” umori-
li, magari “s kakšnim primernim
breznom v neposredni bližini, da
ne bi jim bilo treba ročno izko-
pati jam”?
Miličeva je najbrž brala mojo
Anatomijo političnega zločina
nekoliko površno. V njej namreč
izrecno govorim o možnosti, da
likvidacija ni bila načrtovana v
stanovanju, saj so bile tri žrtve
oblečene v plašče, kakor da bi se
pripravile za na pot, in so morilci
pokončali Vuka, ko se jim je, po
vsem sodeč, upiral zaradi suma,
da imajo kaj za bregom (str. 139
in 140). Vprašanje Miličeve torej
zame ni tolikšen izziv, kolikršne-
ga ona riše, in je v moji knjigi
mogoče celo dobiti vsaj delen
odgovor nanj (v knjigi so tudi na-
stavki za pojasnitev nekaterih na-
S daljnjih podrobnosti, kar pa biterjalo več prostora, kot je lahkoodmerjen pismu uredništvu).
Jolka Milič tudi v tretjem delu
Tridelnega odgovora vztraja, da
za svoje teze v knjigi ne navajam
nobenega dokaza. Po njenem je
moje delo le “zbir iz samih indi-
cev, sklepanj, ugibanj, domnev
in morda avtorjevih pobožnih
želja”. Zanimivo pa je, da se
mnogi z njo ne strinjajo. Naj se
omejim na nekatere javne reak-
cije. Po mnenju dr. Renata Pod-
bersiča knjiga “pokaže, kdo je na-
ročil in zakrivil umor, in podaja
tudi dokaze za to” (Primorski
dnevnik, 7. 10. 2016); za dr.
Jožeta Pirjevca moja razlaga sloni
na “resnem arhivskem razisko-
vanju” in je prepričljiva (prav
tam); po Primožu Sturmanu sem
delo “zasnoval znanstveno zgo-
dovinsko” (Novi glas, 22. 10.
2016); za Ženjo Leiler sem opravil
“detaljno anatomijo trojnega
umora” ter “na podlagi znanih,
manj znanih in doslej tudi nez-
nanih podatkov” postregel z nje-
govo rekonstrukcijo (Delo, 10.
11. 2016); po oceni dr. Egona Pe-
likana je moja analiza “dosegla
točko, ko je o naročnikih in sto-
rilcih zelo težko še dvomiti” (Pri-
morski dnevnik, 10. 11. 2016); za
dr. Miroslavo Cencič sem se do-
kopal do sklepov, ki so sicer “hi-
potetični”, a so hkrati “praktično
skoraj neovrgljivi” (prav tam); po
besedah Alenke Puhar moje delo
označuje “metodična na-
tančnost” in celo “pedantnost”
(Mladika, 2016, št. 9); po Ivu Žaj-
deli svoje teze utemeljujem s “ki-
rurško natančnostjo” (Družina,
23. 10. 2016, Demokracija, 17. 11.
2016); po navedbah Bernarda
Nežmaha do svoje rekonstrukcije
krvavega dogodka pridem “po
sledeh dokumentov” (Mladina,
18. 11. 2016); po pisanju Darke
Zvonar Predan v knjigi “dokazu-
jem”, da je zločin zagrešila parti-
zanska stran (Večer, 17. 12. 2016);
po oceni dr. Tomaža Erzarja je
knjiga “izjemno dokumentira-
na” (Demokracija, 29. 12. 2016);
po pisanju Poljanke Dolhar in
Robija Šabca knjiga “navkljub
pomanjkanju kronskega dokaza,
poskuša ponuditi kolikor toliko
zanesljiv odgovor” na vprašanje
o krivcih (Primorski dnevnik, 29.
12. 2016). Celo dr. Bojan Godeša
v polemičnem soočenju z moji-
mi tezami pravi, da moji dokazi
niso “povsem trdni”, a ne trdi, da
jih ni (Primorski dnevnik, 8. 12.
2016).
Kako je mogoče, da mnogi
izražajo drugačna stališča od Mi-
ličeve? Sama je že postregla z od-
govorom: šlo naj bi v večji ali
manjši meri za moje “pristranske
somišljenike”, kot se je izrazila
22. decembra 2016 v Novem gla-
su. Kaj pa če Miličeva (hote ali
nehote) “pristransko” ali bolje
neustrezno pojmuje to, kar v zgo-
dovinski vedi in sploh v empi-
ričnih znanostih velja za dokaz?
Npr. za potrditev kozmološke
teorije o velikem poku nihče ne
zahteva, da bi kdo rojstvu vesolja
neposredno prisostvoval ali kaj
podobnega. Dovolj je pokazati,
kako se galaksije medsebojno od-
daljujejo in da se torej vesolje širi.
Seveda to ne pomeni, da je teori-
ja o velikem poku s tem neomaj-
no dokazana, še vedno ostaja
ovrgljiva. Praviloma bolj so do-
kazi posredni, manj so trdni.
Podobno je moja rekonstrukcija
trojnega umora po razširjeni oce-
ni zadostno empirično osnova-
na, da jo smemo do nadaljnjega
sprejeti kot veljavno razlago, ven-
dar ostaja slej ko prej ovrgljiva.
Kot sem poudaril že v prvem od-
zivu Miličevi, to resnici na ljubo
sme in mora v večji ali manjši
meri veljati za sleherno znanstve-
no razlago.
/ str. 15
Martin Brecelj
Italijanska politika se ukvarja z novim volilnim zakonom 
Kako in kdaj na volitve?
  edvomno je izid
ustavnega referendu-
ma 4. decembra pre-
križal načrte tedanjemu pre-
mieru Renziju. Čeprav je na-
to kot prvi minister dal od-
stavko, je še naprej v vlogi
tajnika ostal trdno na čelu
Demokratske stranke kljub
globokim razkolom v njej.
Odstop je njegov politični
položaj le zmanjšal, še zda-
leč pa ni ga izničil, saj se kot
prvi mož ‘osrednje’ državne
stranke suvere-
no giblje v smer
ohranjanja in
snovanja svoje
politične vizije,
ki temelji na
preprostem
načrtu: ponov-
no postati pre-
mier, tokrat na
podlagi legiti-
macije držav-
nih političnih
volitev.
Zdaj se debata v
politično-stran-
karskih krogih
vije glede
načina, kako
naj bi italijan-
ski volivci izbi-
rali sestavo par-
lamenta. Od-
klonilno stališče glede ustav-
nega referenduma sili poli-
tične parlamentarne stranke
v snovanje novega volilnega
zakona, ki bi poenotil način
izvolitve parlamentarcev bo-
disi za poslansko zbornico
bodisi za senat.
T. i. Italicum, ki ga je zasno-
vala Renzijeva vlada in ki je
po mučnem parlamentar-
nem postopku vendarle pre-
jel uradni pečat predsednika
republike Mattarelle, zadeva
le izvolitev poslancev, in to
po mešanem proporcional-
nem in ‘popravljenem’
večinskem volilnem siste-
mu, obenem vključuje tudi
N dosego volilnega praga in vi-soko večinsko kvoto za zma-govito opcijo (ta postavka je
prejela veliko kritik). V pri-
meru Italicuma bi bila izvo-
litev slovenskega predstavni-
ka v nov parlament dejansko
nemogoča. Novega sistema
pa bi bila v Renzijevih misli
in upih torej deležna le po-
slanska zbornica, saj bi zma-
ga tedanjega premiera na re-
ferendumu 4. decembra
predpostavljala ukinitev ne-
posredne izvolitve senator-
jev s strani volivcev. Usoda
Italicuma pa je povrhu še
pod vprašajem, saj se mora
ustavno sodišče konec mese-
ca januarja izreči glede nje-
gove ustavne skladnosti. Če
bi danes bili poklicani na
volišča, pa bi predstavnike v
palači Madama izbirali na
podlagi t. i. Consultellum, to
je proporcionalni volilni si-
stem Porcellum, ki ga je
ustavno sodišče pred štirimi
leti prečistilo nekaterih neu-
stavnih določil. Dejansko se
tajnik Demokratske stranke
trenutno ogreva za vzposta-
vitev nekdanjega zakona
Mattarellum, ki nosi ime po
njegovem predlagatelju, se-
danjem predsedniku repu-
blike Mattarelli, in ki je bil v
veljavi od leta 1993 do 2006,
ko ga je nadomestil Caldero-
lijev zloglasni Porcellum.
Dejansko je tudi sistem Mat-
tarellum mešanega značaja,
težišče le-tega pa je vendarle
na večinskem sistemu: 75%
odstotkov poslancev naj bi
izvolili na podlagi uninomi-
nalnih okrožij, preostali de-
lež pa na podlagi proporcio-
nalnega sistema z volilnim
pragom določenim na 4%.
Renzi bi rad čim prej imel se-
stavljen scenarij za nov volil-
ni zakon, za katerega bi rad,
da bi ga parlament čim prej
izglasoval: zdajšnji premier
Gentiloni naj bi na ‘željo’
svojega predhodnika posto-
pek pospešil tudi na podlagi
parlamentarne zaupnice,
čemur marsikdo nasprotuje,
tudi v sami Demokratski
stranki. Vsekakor prav temu
političnemu taboru pripada
prva poteza na zdajšnji poli-
tični šahovnici …
IG
Premier Paolo Gerntiloni
Aktualno 12. januarja 2017 3
  gledališču Ristori v Čeda-
du je bil na praznik Sv.
treh kraljev popoldan že
54. dan emigranta, ki je nosil
podnaslov Pesmi, glasba, življenje
Slovencev Videmske pokrajine.
Gre za praznik Beneških Sloven-
cev, na katerem so letos podelili
nagrado krovnih organizacij Slo-
vencev v Italiji dolgoletnemu pri-
jatelju in sodelavcu Zdravku Li-
karju iz Tolmina.
Tudi letos so v polnem gledališču
Ristori Beneški Slovenci spremlja-
li bogat kulturni program. Nasto-
pili so Beneško gledališče, ki je v
režiji Gregorja Geča odigralo igro
Ključ, v priredbi Marine Cernetig,
in mladi pevci, ki so se izkazali na
festivalu beneške pesmi Senjam
beneške piesmi. Poslušalci so pri-
sluhnili tudi nagovoru
podžupanje Čedada Daniele Ber-
nardi, ki se je prisotnim zahvalila
za dolgoletno vztrajanje in za vso
kulturno tradicijo, ki jo ohranja-
jo, in izpostavila več kot zgledno
sodelovanje med slovenskim Po-
sočjem in Beneško Slovenijo ter
Čedadom.
Nagovor deželnega odbornika
Furlanije Julijske krajine Giannija
Torrentija, ki je odgovoren tudi za
slovensko narodno skupnost v
FJK, so zaradi odbornikove odsot-
nosti prebrali organizatorji. Tor-
renti je izpostavil predvsem opra-
vljeno delo in tudi napovedal, da
bosta “doprinos slovenske narod-
ne skupnosti, ki se izvaja ob po-
svetovalni komisiji in pozornosti
do zahtev območja z aktivnim so-
delovanjem javnih upraviteljev,
tudi v prihodnje smernici pri po-
razdeljevanju javnih sredstev za
vsestranski razvoj slovenske
manjšine”. Ob koncu je Torrenti
tudi napovedal sklic Deželne kon-
V ference za zaščito slovenske na-rodne skupnosti s ciljem, da pre-verijo, kako se uresničujejo pose-
gi, ki jih predvideva deželna za-
konodaja, da zberejo nove predlo-
ge, in je zato povabil Beneške Slo-
vence, naj se je udeležijo.
Luisa Cher je spregovorila v ime-
nu Slovencev, ki živijo v Videmski
pokrajini, njen govor objavljamo
v celoti.
Pokrajinski predsednici SKGZ in
SSO za Videmsko, Luigia Negro in
Anna Wedam, sta podelili nagra-
do krovnih organizacij Slovencev
Zdravku Likarju, človeku, za kate-
rega sta povedali, da je gotovo naj-
večji živeči prijatelj Beneških Slo-
vencev, saj jim vsakodnevno po-
maga že več kot štirideset let.
V skromni zahvali za priznanje je
Zdravko Likar dejal, da so danes
lepši časi, saj se nikomur ni več
treba bati, ko govori slovensko.
Povedal pa je tudi, da po vstopu
Slovenije v EU pogreša večje zav-
zetosti za sodelovanje ob meji.
Dodal je še, da si je več kot štiri
desetletja kot predstavnik Ob-
močne enote Tolmin v Ljubljani
nenehno prizadeval, da bi sloven-
ska politična garnitura vedela, da
v Beneški Sloveniji živijo Sloven-
ci. Pristavil je še, da je mukotrpno,
ko mora vsaki novi garnituri v
Ljubljani začeti razlagati to vedno
znova.
Dneva emigranta v Čedadu se je
udeležilo veliko županov iz Po-
sočja, RS je zastopala konzulka RS
v Trstu Tanja Mljač, bila sta prisot-
na predsednika SKGZ in SSO, Ru-
di Pavšič in Walter Bandelj, Urad
za Slovence v zamejstvu in po sve-
tu republike Slovenije je zastopal
Robert Kojc. Prisotna je bila vrsta
uglednih osebnosti iz kulturnega,
gospodarskega, verskega in poli-
tičnega življenja.
Jurij Paljk
Najprej vse lepo pozdravljam v
imenu slovenskih organizacij v
videmski pokrajini. Prisrčno Vam
voščim, naj prinese novi čas vse,
kar je staro leto zamudilo, in vam
voščim “tej,  (kakor) e vorimo
v Terski dolini: “Koledo novo
lieto Buoh nam dejte no doro
lieto”. Naj bo novo leto v miru,
zaupanju in sodelovanju
preživeto.
Kako težko je poravnati račune
z lastno zgodovino!
Če le pomislimo, da decembra
leta 1931 v času fašistične vlade
se je samo dvanajst univerzitet-
nih profesorjev v vsej Italiji
uprlo zahtevi, da se vpišejo v
stranko in več kot 1200 pa se
jih je vpisalo.
Manj kot dve leti kasneje, av-
gusta 1933, je fašistični režim
prepovedal uporabo slovenske-
ga jezika v farah videmske
nadškofije. Kakor nam je zna-
no, so bili zelo težki časi, ko so
oblasti izvajale hude pritiske na
duhovnike in na ljudi, ki so bili
tudi tarča napadov in groženj,
katerim pa se niso vsi uklonili.
To so bila leta, ko so fašistične
oblasti ustrahovale ljudi, pleni-
le in sežigale slovenske knjige
in molitvenike.
Isto leto so se duhovniki naših do-
lin pod vodstvom Ivana Trinka
uprli temu ukazu, škofijske oblasti
pa so se uklonile.
Ne smemo pozabiti konteksta do-
gajanj. V teh letih je bila po naših
dolinah huda ekonomska kriza,
družine so bile lačne. “Dna žena
od Barda na mi poviedala pouno
čas, ke njieh mama, kar na nie
miela niti peščice moke za jin dati
za jesti anu kar so paršli, oni, otro-
ki za juženo lačni od škuole na jin
zaklenila vrata od kiše zake na nie
miela nič za jim dati za jesti”.
Vsi pa so morali plačevati davke.
90% družin je bilo vpisanih v
občinski register zaradi revščine
za javno varstvo, le da bi prežive-
le.
Nato se je sprožilo več dogajanj,
ki so lahko ustanovna karta slo-
venskih kulturnih društev.
- V Terskih dolinah
je iz slovenskih vasi
šlo 200 ljudi prote-
stirat pred občino.
Aretiranih je bilo 6
žensk in 10 moških.
- V Bardu je 100 ljudi
protestiralo proti iz-
dajanju novega dav-
ka na družino.
Aretiranih je bilo 5 žensk in 4
moški.
- Ženske iz Karnice so protestirale
pred občino v Nemah in so od-
vrnile svojo družinsko prisotnost.
Naša slovenska kulturna društva
so nastala iz preteklih izkušenj; so
živa priča dragocene dediščine, ki
je ne smemo pozabiti. Predvsem
po zaslugi kulture smo Slovenci
ostali po naših dolinah. Ko gleda-
mo okoli sebe, se čudimo, da smo
se obdržali; smo srečni, ker smo
se ohranili vsa ta stoletja.
Naša slovenska kultura deluje v
samem srcu ljudi po vaseh naših
dolin. Kultura je naša povezoval-
na nit, naše izobraževanje, naša
moč, razvoj naše zemlje, razvoj
naše manjšine, naša prihodnost.
Letos poteka petdeset let, odkar je
bil ustanovljen Center za kultur-
ne raziskave v Bardu. Njegovi po-
budniki so pokazali drzen pogum
in se soočili s sovražnim
ozračjem, ki je v ustrahovanju za-
dušilo vsakogar, ki se je izpostavil,
da bi zagovarjal, ovrednotil in
spodbujal dediščino, materni je-
zik, kulturo in slovensko rast v
Terski dolini.
Če se je danes ozračje spremenilo,
če zakoni priznavajo slovenski je-
zik v naših dolinah, to dolgujemo
ljudem, ki so se z veliko dobro
voljo in prostovoljnim delom po-
trudili za rast naše zemlje, to dol-
gujemu tudi ustanoviteljem Cen-
tra za kulturne raziskave v Bardu.
Še druga, neprimerljiva zasluga
kulturnega centra je ta, da mu je
z ohranitvijo in krepitvijo kultur-
ne in starodavne modrosti,
združene z modernostjo, uspelo
ohraniti visoko stopnjo razvoja v
življenju tega kraja. Kultura nam
je pomagala in nam pomaga raz-
vijati ustvarjalnost in sodelovanje.
Brez kulture in brez sodelovanja
ne bi izdali niti zbornika
o Terski dolini. Takole je
napisala v svoji uvodni
besedi urednica: “Zbor-
nik je nastajal v tesnem
sodelovanju s souredni-
koma … Brez njihove lju-
bezni do Terske doline in
zavzetega sodelovanja ne
bi bilo niti moje zamisli
za knjigo in knjiga ne bi
niti ugledala luči sveta …
Ponudba kulturnih prire-
ditev je izjemno bogata v
naši dolini.
Novo pridobitev za Ter-
sko dolino je omogočil
tudi evropski standardni
projekt ZborZbirk. V Bar-
du je preurejen in oboga-
ten muzej z novo vizijo in
z info točko. V muzeju
ima vaje tudi Barski oktet,
ki združuje v petju po slo-
vensko in v slovenskih
narečjih mlade, ki živijo v
Terski dolini. V muzeju
poteka tudi glasbeni
pouk, odkar se je glasbe-
no šolstvo uveljavilo tudi v Terski
dolini zaradi špetrske Glasbene
matice, saj smo na Sejmu beneške
pesmi lansko leto, skupinsko ali
osebno, sodelovali pri 5 pesmih.
V naši cerkvi se moli in poje tudi
po slovensko.
V letu 2016 na dan sv. Martina sta
skupnosti Zavarha in Barda pred-
stavili nadškofu dokument, v ka-
terem “z mirnim in spoštljivim
soočanjem sta skupnosti iz Barda
in Zavarha prišli do prepričanja,
da bolj ustrezen, pogumen in
predvsem evangeljski predlog, ki
ga lahko predstavita videmskemu
nadškofu, naj bi bil ta za ponovno
vzpostavitev slovenskega vikaria-
ta in ustanovitev slovenske fora-
nije. Nato je bil predstavljen tudi
skupni dokočni dokument.
Pravica do kulture je ena izmed
temeljnih človekovih pravic,
dolžnost države pa je, da zagota-
vlja življenje, spoznavanje rodne
besede in njeno izvajanje. Italijan-
ska ustava ščiti jezikovne
manjšine.
Italijanski parlament je 14. fe-
bruarja 2001 dokončno odobril
zaščitni zakon za slovensko
manjšino v Italiji. Država namen-
ja za kulturne in rekreativne de-
javnosti manjšine sredstva na
osnovi zakona 38. Ta sredstva, ki
jih prejema Dežela na osnovi tega
zakona, prejemnikom omo-
gočajo preživetje naše kulturne
stvarnosti, zato bi bilo pametno,
da ne bi prišlo do velikih zamud
pri dodeljevanju in izplačilu na-
menjenih sredstev.
S kulturnim delom lahko prido-
bimo nekatere dosežke tudi na
“gospodarski” ravni. Vidni so
nam primeri kulturnega turizma
v Reziji in nedavno v Terski dolini
tudi z izdajo novega vodnika o tej
dolini, ki ga je pripravil Igor Cer-
no. Kaj naj še storimo za gospo-
darski razvoj skupnosti, ki živi v
videmski pokrajini?
Niz srečanj, ki jih je priredila Slo-
venska kulturno-gospodarska
zveza v letu 2016, je ponudil pre-
gled zakonodajnih in program-
skih instrumentov, ki lahko pri-
pomorejo h gospodarskemu raz-
voju.
Ugotovljeno je bilo, da je treba
opremiti teritorij z organizirano
strukturo s tehnično in jezikovno
usposobljenim kadrom, ki naj
skrbi za čezmejno sodelovanje.
Glede jezikovnih servisov, kate-
rim bi morale uprave na območju
zagotavljati stalno delovanje, se
predlaga ustanovitev mreže med
samimi jezikovnimi “okenci”, ki
bi delovala v neposrednem sode-
lovanju s pristojnim deželnim
uradom.
S sredstvi iz 21. člena zakona št.
38/2001 bi morali podpirati ra-
zlične gospodarske sektorje čim
bolj usklajeno in stalno, posebno
pozornost pa posvečati malim in
srednjim podjetjem, katerim bi
morali omogočiti srednje in dol-
goročne naložbe.
Deželna uprava mora po eni stra-
ni spodbujati in usklajevati razne
predloge krajevnih uprav, po dru-
gi pa si prizadevati, da opremi ob-
močje z zakonodajnimi in poseb-
nimi davčnimi orodji (nekdanji
1. člen kot pravni vir), ki bi prite-
gnila več naložb za gospodarski
razvoj in zagotovila rast zaposle-
nosti na krajevni ravni, da pripo-
moremo mladim, da ostanejo na
svoji zemlji.
/ str. 16
Zdravko Likar je nedvomno eden
najboljših poznavalcev razmer, v
katerih živi, deluje in ustvarja
slovenska manjšina na
Videmskem. Še več: v več kot treh
desetletjih je dodobra spoznal vse
in vsakogar, spoprijateljil se je in
sodeloval domala z vsakim
človekom iz našega prostora, ki
skrbi in se prizadeva za ohranitev
in uveljavljanje slovenskega jezika
in kulture.
Vseskozi je spremljal prizadevanja
slovenske skupnosti v Benečiji,
Rezij i  in Kanalski dolini za
priznanje, zakonsko zaščito ter socialni in ekonomski razvoj naših
krajev ob meji. Neutrudno je spodbujal in bodril vse nas, nam stal
ob strani in nam pomagal, pa naj je šlo za duhovnika, šolnika,
športnega in kulturnega delavca ali upravitelja; za društvo, časopis
ali dvojezično šolo. Do nas je vedno pokazal veliko občutljivost,
navezanost in človeško bližino, kar seveda presega službene
obveznosti in zato smo mu zelo hvaležni.
Hvaležni smo mu tudi zato, ker je vseskozi delil z nami naše skrbi
in bil ambasador, zagovornik pravic Slovencev videmske pokrajine
na vseh političnih in institucionalnih, tudi najvišjih forumih, v
Sloveniji.
Desetletja je mehčal mejo, ki je delila Slovence Furlanije in
Posočja, kot je sam nekoč dejal. Deloval je po svojih najboljših
močeh za vse tesnejše povezovanje in integracijo ljudi in prostora,
ki ga je nekoč delila meja. Neutrudno je povezoval tudi ustanove
in javne uprave na obeh straneh meje in je torej v veliki meri
njegova zasluga, če se je tudi na ravni krajevnih upraviteljev začel
razvijati učinkovitejši dialog s skupnim ciljem, da se na vseh nivojih
zagotovijo obmejnim ljudem boljši življenjski pogoji.
Dragi Zdravko, zahvaljujemo se ti za vsa tvoja dragocena
dolgoletna prizadevanja, za pomoč, bližino in prijateljstvo in smo
prepričani, da tudi sedaj, ko si šel na zaslužen počitek, nam boš
še vedno stal ob strani. V znak hvaležnosti ti v imenu vseh
Slovencev videmske pokrajine izročamo to priznanje, ki je sploh
prvo priznanje SKGZ in SSO videmske pokrajine.
Priznanje SKGZ in SSO Videmske 
pokrajine Zdravku Likarju
Foto JMP
Foto DP
  čenci dvojezične osnovne
in nižje srednje šole v Špe-
tru so v ponedeljek, 9. ja-
nuarja, na prvi dan pouka v no-
vem letu in po božičnih
počitnicah, začeli pouk
na obnovljenem sedežu
v Špetru na cesti, ki pelje
v Ažlo. V ponedeljek, 23.
januarja, se jim bodo
pridružili otroci špetrske
sekcije vrtca (druga sek-
cije dvojezičnega vrtca
bo še naprej v Sauodnji),
ko bodo popolnoma na
novo opremljene učilni-
ce. Pri tem je namreč prišlo do za-
mude. Takrat se bosta na drevored
Azzida preselila tudi tajništvo in
kuhinja. Do takrat bodo otrokom
vozili hrano iz študentskega doma.
V velikem novem rumenem po-
slopju dvojezične šole so otroke in
njihove starše sprejeli in pozdravi-
U li, skupaj z učitelji in ostalim šol-skim osebjem, ravnateljica SonjaKlanjšček, špetrski župan Mariano
Zufferli, podžupan Claudia Canto-
ni, odbornik Tiziano Manzini,
predsednik Sveta slovenskih orga-
nizacij Walter Bandelj, predsednica
sveta staršev večstopenjske dvoje-
zične šole Elena Domenis in ko-
mandant špetrskih karabinjerjev
Romito.
Prvi dan se je v novi šoli začel s
skupnim in glasnim pozdravom
Dobro jutro!
“Nove prostore moramo napolniti
in obogatiti z učenjem in z vred-
notami, s katerimi je dvojezična
šola nastala in rastla”, je poudarila
ravnateljica, ki se je zahvalila vsem
tistim, ki so v zadnjih tednih zares
veliko delali, da bi prestavili vse po-
hištvo in drugo iz študentskega do-
ma in starega učiteljišča v novi šol-
ski hram. Posebna zahvala je šla ar-
hitektkama Donatelli
Ruttar in Federici Manzi-
ni, ki sta poskrbeli tudi za
lepe, svetle in pomirje-
valne barve notranjih
prostorov šole.
Župan Zufferli, ki je
vložil veliko truda v ta ve-
liki projekt, se je zmenil,
da bo uradno odprtje vse
šole šele marca. “Do ta-
krat bo naša skrb”, je de-
jal, “da naredimo vse, kar je po-
trebno, da bo šola popolnoma
funkcionalna”. Župan se je nato
zahvalil vsem za pomoč, ki so jo
nudili, predstavnikom špetrske
občine in predsedniku SSO. Šolar-
jem pa je priporočil, naj lepo va-
rujejo nove prostore.
Elena Domenis je poudarila, da
pred sedmimi leti, “ko smo morali
na hitro zapustiti tole stavbo, si ni-
smo mogli misliti, da se bomo ne-
kega dne vrnili. Če pa je prišlo do
tega, se moramo posebno zahvaliti
špetrski občini, v prvi vrsti županu,
ravnateljici in staršem, ki so “dali
eno roko” pri preselitvi”.
Preden so učitelji in starši pejali
otroke v nove razrede, so le-ti, pod
vodstvom Davida Tomasetiga in
ob spremljavi na klaviature Davida
Clodiga, za dobrodošlico zapeli
sončno pesem o malih lujerjih.
Dvojezična šola je morala svoj se-
dež zapustiti marca 2010, ker ni bi-
la varna pred potresom. Od takrat
so bili šolarji razpršeni na več kra-
jih v Špetru; že tretje leto je bila
sekcija vrtca tudi v Sauodnji. V na
novo popravljenem, preurejenem
in dozidanem poslopju bodo
šolarji, učitelji in ostalo šolsko
osebje imeli zares lepe in sodobne
prostore. Tako bo dvojezična šola
lahko še naprej rasla po številu vpi-
sanih in po kakovosti. Dela za se-
dež so znašala okoli 3 milijone
evrov
.
Larissa Borghese
Foto Larissa Borghese
Dan emigranta 2017
“Mladim moramo pomagati,
da ostanejo na domači zemlji!”
Špeter / Prvi dan pouka po praznikih
Učenci so že v
prenovljeni šoli!
Kristjani in družba12. januarja 20174
  Bratsko srečanje ob jaslicah
Brez odnosa z Jezusom ni
svetnikov, ni kristjanov!
SVETA GORA 
   es je prijet-
no, kadar
v srcu
čutim srečo, veselje, ti-
ho pesem stvarstva”.
Tako se začenja znana
hvalnica sv. Frančiška
Asiškega, ki je v nedel-
jo popoldne zadonela
v baziliki na Sveti Go-
ri. Tam so se na jubi-
lejnem, desetem brat-
skem srečanju ob jasli-
cah v organizaciji brat-
stev Frančiškovega
svetnega reda iz Nove
Gorice in Gorice zbrali
res številni - slovenski
in italijanski - verniki.
Res je bilo prijetno vi-
deti in okušati, kako jih isti duh
tiho združuje in med njimi ple-
te pristne bratske odnose, kako
je “vsakdo le delček širnega
življenja” in kako je vse to
“neizmerni dar Ljubezni”.
Na nedeljo Jezusovega krsta, 8.
januarja, ko se je liturgično
končal božični čas, so se romar-
ji najprej zbrali v Frančiškovi
dvorani v stavbi ob baziliki,
kjer je bila še zadnji dan odprta
petnajsta razstava jaslic. Nato
so se v sprevodu odpravili v cer-
kev: od oljenke miru so prižgali
svečke in z njimi pod oltarjem
sestavili napisa “mir” in “pa-
ce”. V slovenščini in itali-
janščini so prisluhnili odlom-
kom Frančiškovega življenjepi-
sca Tommasa da Celana in tako
podoživeli frančiškansko litur-
gijo o prvih živih jaslicah iz
Greccia; bral je pokrajinski du-
hovni asistent p. Mihael Vovk.
Nekaj primernih pesmic so da-
rovali otroci veroučnih skupin
s Kapele pod vodstvom katehi-
stinje Martine in pa člani
družine Kovačič iz Nove Gori-
ce; petje so spremljali različni
instrumenti, požlahtnili so ga
tudi odlični solisti. Češčenje
Najsvetejšega, ki sta ga z medi-
tacijo spremljala tajnik krajev-
nega bratstva Kostanjevica-No-
va Gorica Stanko Šorli in gvar-
dijan goriških kapucinov p. Lo-
renzo Zampiva, je bilo lepa pri-
ložnost za poglobitev v skriv-
nost Božje navzočnosti v
svetišču, priprava na sveto
mašo, ki jo je nato ob so-
maševanju lepega števila re-
“R
dovnikov in duhovnikov (med
njimi je bil tudi škofov vikar za
slovenske vernike iz goriške
nadškofije g. Karel Bolčina) da-
roval goriški nadškof msgr. Car-
lo Roberto Maria Redaelli. Ta je
v homiliji
poudaril, da je
Božja beseda
oblečena v
človeške bese-
de, je pa pra-
va, resnična
Božja beseda.
V evangelijih
samo trikrat
spregovori
Bog sam, tri-
krat se Njegov
glas spusti z
neba. Tako je
bilo tudi med
Jezusovim
krstom, o katerem smo slišali v
nedeljskem evangeliju. Njego-
ve besede so namenjene nam
in nam dajejo razu-
meti, da “krščanska
vera ni skupek nekih
naukov, ni razčlenjen
moralni nauk, ni vrsta
obredov, ampak je
globok odnos z Jezu-
som. Kristjan ni nek-
do, ki nekaj verjame,
nekaj počne, nekaj
slavi, ampak je oseba,
ki je Jezusov učenec,
sledi Jezusu, posluša
Jezusa, Jezusa ljubi”.
Vsi svetniki in svetni-
ce so živeli na pose-
ben način ta odnos z
Jezusom. Kaj bi bil sv.
Frančišek
brez neneh-
nega
obračanja k
Jezusu?
“Brez globo-
kega odnosa
z Jezusom ni
svetnikov”,
ni kristja-
nov. “Vse
nam mora
služiti, da bi
spoznali Je-
zusa”, tudi
spomin na
jaslice v
Grecciu in
molitev pri
češčenju.
Preprosto načelo krščanskega
življenja je vprašanje, ki si ga
moramo postavljati vsak trenu-
tek: če bi Jezus bil danes na mo-
jem mestu, kaj bi storil, kaj bi
rekel, kaj bi mislil, kako bi se
odzval, kaj bi čutil? Da bi pra-
vilno odgovorili, je potrebno
poznati pravega Jezusa in ne ti-
stega, ki si ga sami predstavlja-
mo, je dejal nadškof. Spozna-
mo pa ga tako, da beremo in
molimo po evangeliju ter gle-
damo na svetnike kot na osebe,
ki so živele kot Jezus. Posne-
manje Jezusa ni nekaj zunanje-
ga: s krstom smo postali udje
Kristusovega telesa, ni se nam
treba pretirano truditi, “mora-
mo samo preprosto biti tisto,
kar že smo: Božji otroci”.
Ob koncu maše, pri kateri je or-
glala in prevajala Kristina Ški-
bin, se je Šorli iskreno zahvalil
Jezusu in Mariji; prav svetogor-
ska Kraljica je namreč pred 10
leti prvič združila pri jaslicah
Frančiškove sestre in brate z
obeh strani nekdanje meje, da
bi skupaj podoživljali “skrivno-
stne in vesele betlehemske do-
godke”. Zahvalil se je vsem, ki
skrbijo, da se ta tradicija ohran-
ja, za posebno naklonjenost in
zvestobo se je zahvalil msgr. Re-
daelliju. Ker pa so Frančiškovi
sinovi posebno občutljivi do
ubogih, kakor je bil ubog sam
Jezus, ki je prišel na svet v vo-
tlini, so pozvali navzoče, naj
darujejo za pediatrično bol-
nišnico v Betlehemu Caritas
Baby Hospital, ki so jo lahko
spoznali na lanskem srečanju s
s. Donatello. V imenu goriške-
ga bratstva je Daniele
Rissetto opisal srečan-
je kot posebno milost
in hkrati napovedal,
da bo naslednje leto
potekalo na italijanski
strani. Shod je sklenil
nadškof Redaelli, po-
sebno navdušen nad
srečanjem, med kate-
rim se mu je porodila
posebna želja: čudovi-
to bi bilo, je dejal, ko
bi se dve bratski skup-
nosti nekdaj srečali v
spremstvu patrov
frančiškanov na skup-
nem romanju... v Betlehemu,
kjer se je resnično rodil Jezus. 
/ DD
Števerjanski koledniki na prazniku Sv. treh kraljev 
Prinesli so veselo
sporočilo
  e pred več leti so
mladi števerjanski
fantje obudili staro
navado koledovanja za
praznik Gospodovega
razglašenja. Od tedaj jo
obnavljajo vsako leto. Tako
sta se tudi letos v petek, 6.
januarja 2017, sestavili dve
skupini kolednikov, v
katerih so bili Elija Mužič,
Aleksander Frandolič in
Matija Corsi (I. skupina),
Damijan Klanjšček,
Ferdinand Frandolič, ki je
nadomestil Gabrijela Langa,
in Fabijan Mužič. Fantje,
oblečeni v kraljevsko bogata
oblačila in pokrivala, ki si
jih je zamislila Snežica
Černic, kostumografka iz
ljubiteljskih vrst, spretnih
rok in dobrega okusa, sešili
pa sta jih štiriročno
Černičeva in odlična šivilja
gospa Irene Grusovin. V
rokah so sv. trije kralji
nosili darove za Jezuščka v
jaslih, zlato, kadilo in miro.
Obhodili so števerjansko
vas in njene razpršene hiše,
se ustavili na domačijah, še
posebno po tistih, v katerih
stanujejo priletnejši vaščani
(npr. pri gospe Marici
Vogrič, ki ima 104 leta!, na
sliki), zapeli lepe koledniške
pesmi, voščili srečo v
novem letu in dobili kak
dar v zahvalo za obisk.
Spustili so se s števerjanskih
gričev do Gorice in se
zglasili tudi pri Šolskih
sestrah v Zavodu Sv.
Družine. Dan prej so se
Ž udeležili večerne sv. maše vŠtandrežu. Odpravili so secelo do Podsabotina in
osrečili goste v domu
ostarelih.
V Zavodu Sv. Družine so
prijetno presenetili ne samo
sestre, ampak tudi gospe, ki
jesen življenja preživljajo v
tej mirni zeleni oazi sredi
mesta. Škoda, da se
njihovega obiska ni mogla
razveseliti tudi sestra Vida,
ki se je z vsem srcem in
močmi posvečala prav tem
gostjam zavoda.
Nepričakovano jo je prav na
novega leta dan zadela
nenadna bolezen. Zdaj leži
v bolniški postelji v goriški
bolnišnici in se bori za
življenje. Vsi, ki smo bili
deležni njenih toplih besed
in iskrenega nasmeha, ji
želimo, da bi okrevala. Sicer
pa je vse v Božjih rokah, kot
bi gotovo sama dejala...
Nabrano vsoto denarja so
koledniki dodelili
ustanovama A. B. C. -
Associazione per i bambini
Chirurgici del Burlo ONLUS
in Spiraglio ONLUS -
Volontari Isontini sostegno
ammalati neoplastici.
Kot zanimivost naj povemo,
da je plakat oz. ilustracijo
na njem izdelala Eva
Miklus, četrtošolka OŠ Alojz
Gradnik iz Števerjana.
Izbrana je bila med
risbicami, ki so jih narisali
učenci omenjene šole po
spodbudi kolednikov.
IK
Novica iz Lemonta / Po 180 letih izhajanja v tiskani obliki
Odslej mesečnik Ave Maria 
le na spletu!
Lemont, 15. decembra 2016
Spoštovani!
Kot ste lahko prebrali v zadnjih
številkah letnika 2016, me-
sečnik Ave Maria s koledarskim
letom 2016 zaključuje svoje
izhajanje v tisku, ki je trajalo
polnih 108 let. Kolikor sem
mogel ugotoviti, ves ta čas ni
umanjkala niti ena številka.
Zdaj je pa prišel čas, da se po-
slovimo.
Ponavljam razlog (navedel sem
ga v preteklih številkah leta
2008): število naročnikov je pa-
dlo tako globoko, da druge
rešitve ni več. Nobena tiskarna
namreč ne tiska za zmerno ce-
no manj kot 600 izvodov, števi-
lo naročnikov se pa vrti okoli
300. To pomeni, da smo zadnje
čase morali vsak mesec vreči v
star papir 270 do 295 izvodov,
ki smo jih tiskarni seveda
plačali. To pa pomeni, da smo
vsak mesec vrgli proč 675,00
do 737,50 dolarjev. Mislim, da
je vsakomur jasno, da si česa ta-
kega ne moremo in ne smemo
privoščiti kljub možnosti sub-
vencije. Naj pride denar od na-
ročnikov ali od drugih daroval-
cev – nadaljevati s takim gospo-
darstvom bi ne pomenilo samo
pomanjkanje odgovornosti,
ampak celo greh in to ne ma-
jhen.
Sicer bo pa Ave Maria ostala pri
življenju, le da v drugačni obli-
ki. Še naprej bo vsaka številka v
pdf obliki na internetu, kot je
že od leta 2008 dalje.
Naslov spletne strani je:
www.avemaria-izlemonta.com.
Dostop do spletne strani je
brezplačen. Prav tako si lahko
vsakdo celo številko z enim kli-
kom potegne na svoj računal-
nik (downloading) in si lahko
celo ali posamezne strani nati-
sne na svojem tiskalniku.
Prost dostop do spletne strani
si lahko privoščimo, ker so
stroški internetne izdaje v pri-
merjavi s tiskano zanemarljivi.
Domena namreč stane na leto
30,00 dolarjev, to je pa tudi vse.
Oblika bo vsaj nekaj časa ostala
taka, kot je bila do zdaj. Če
jo bo treba iz tehničnih ra-
zlogov spremeniti, bo s
tem dana možnost, da po-
samezne vsebinske enote
ne bodo več vezane na do-
ločeno število strani. Tako
bi lahko, na primer, “Ne-
deljske misli” oblikovali
tako, da bi vsaka nedelja
dobila pol strani ali celo
več. Vsekakor pa je to stvar
prihodnosti. Lahko vam
pa zagotovim, da bo stor-
jeno vse, da bo Ave Maria
tudi na internetu vedno
lepša in boljša, kot je bila
do zdaj v tisku.
Kar zadeva lemontsko pi-
sarno Ave Maria, bo ostala
odprta vsaj še nekaj časa.
Ista ostaneta tudi telefon-
ska številka (630 257
3106) in moj naslov elek-
tronske pošte (bernardin.
susnik. si). Še vedno bomo
sprejemali naročila za svete
maše, seveda samo za tiste, ki
niso vezane na določen dan.
Prav tako bomo sprejemali in
oddajali naprej kot doslej tudi
druge darove (za cer-
kev, samostan, aposto-
lat sv. Frančiška, lučke,
misijone, Baragovo
zvezo, tudi za AM). Te
čeke vedno naslovite
na Ave Maria.
Za svete maše, ki jih
želite za določen dan,
se je treba obrniti na
naslov Franciscan Fa-
thers, P. O. Box 608,
Lemont, IL 60439-
0608, tel. 630 257
2494, čeke pa nasloviti
na Franciscan Fathers.
Ob koncu se vsem do-
sedanjim naročnikom
zahvaljujem za njiho-
vo bolj ali manj dolgo
zvestobo mesečniku
Ave Maria.
Hkrati z božičnimi
voščili želim vsem bla-
goslovljeno novo leto
2017.
Urednik
p. Bernardin Sušnik
Stanko Šorli Daniele Rissetto
Kristjani in družba 12. januarja 2017 5
Cerkveni in družbeni antislovar (31)
E kot EVOLUCIONIZEM 1
  okratna tema sicer ni bila
prva izbira pod črko E,
vendar se je preveč časa
valjala po moji glavi, da je ne bi
zdaj obravnaval v rubriki. Zlasti
je pomembno, da o evolucioniz-
mu svobodno diskutiramo in se
lahko tudi ne strinjamo, kot naj
bi veljalo za marsikatero temo v
naši družbi. Kakor pravi angleški
konservativni filozof Roger Scru-
ton, namreč ni zdrave demokra-
tične družbe, če v njej ni glasu
disidentov, torej ti-
stih, ki se ne strinja-
jo oz. govorijo tudi
drugače od večine,
so kritični do do-
ločenih zadev in
smeri ter izbir. S ter-
minom “evolucio-
nizem” mislimo na
hipotezo, ki razlaga
pojavitev živih bitij
na zemlji v različnih
časih. To pojavitev
kažejo fosili, znan-
stveno razlago teh
dejstev pa ponujajo
teorija britanskega
naturalista in geolo-
ga Charlesa Darwi-
na (1809-1882) in
njene kasnejše različice oz. tudi
modifikacije. Zagovorniki ponu-
jajo naslednje ugovore, ki se bo-
do zdeli morda tudi potencirani,
a prav takšne slišimo, ker je treba
biti v tej polemiki do nasprotni-
kov tudi žaljiv in posmehljiv: a)
T teorija, ki jo je podal Darwin, jeznanstveno dokazana, tako danestrinjanje z njo pomeni za-
vračati znanost; b) edine kritike,
ki jih lahko podamo, so religioz-
nega tipa, zlasti prihajajo iz do-
besedne interpretacije 1. Mojze-
sove knjige, Geneze; c) kdor ne
verjame v Darwinovo teorijo, za-
vrača celo obstoj dinozavrov; č)
Darwinova teorija dokazuje, ka-
ko je med človekom in drugimi
primati (opicami) le razvojno-
stopenjska in ne bistvena razlika;
d) globoka podobnost med člo-
vekom in opico je dokazana z
dejstvom, da je razlika med obe-
ma DNK zapisom le 1 odstotek;
e) Darwinova teorija je v na-
sprotju z obstojem Stvarnika …
Kot vidimo, je to samo nekaj
ugovorov, nekateri med njimi so
le tisti, ki so najbolj splošno
razširjeni. Odgovore, ki jih bo-
mo podali, je strnil biolog in far-
macevt Enzo Pennetta, docent
naravnih znanosti. Prav je, da
vsaj razmišljamo in ne vzamemo
vsega, kar nam je ponujeno, kot
suho zlato, ker se velikokrat iz-
kaže, da ni ravno tako. Najprej
imamo precejšnjo zmedo glede
izrazov, saj neprestano mešajo
izraza “evolucija” in “darwini-
stična teorija”, zaradi tega se ve-
likokrat ne razume, o kateri temi
se pravzaprav govori, to pa tudi
gre v smeri tega, da se ne bi od-
prla resna razprava glede težav,
vezanih na “evolucijsko teorijo”.
Kot “evolucijo” je namreč razu-
meti dejstvo, ki ga potrjujejo fo-
sili, da so se v zgodovini zemlje
zvrstile različne vrste živih bitij.
Kot “darwinistično teorijo” pa je
treba razumeti poskus, ki ga je
napravil Darwin leta 1859, ko je
objavil svoje delo Izvor vrst, da
bi tisto dejstvo razložil. Ta poskus
pa se je, ker se ni poslužil znan-
stvenega preverjanja po pravilih
znanstvene metode, ohranil le
na ravni hipoteze in nikdar ni
napredoval do ravni jasne teori-
je. Na isto raven spadajo tudi vse
teorije, ki so se iz te prve razvile
in jih poznamo pod splošnim
imenom “neodarwinizem”. Naj
povemo, da prva pomembna
teorija o mehanizmih evo-
lucije pripada Francozu Jea-
nu Baptisteu Lamarcku
(1744-1829), ki je že leta
1809 našel v prirojeni na-
gnjenosti k razvoju in pre-
našanju doseženih lastnosti
tisto silo, ki lahko spremeni
živeče vrste živih bitij. Zelo
znan je primer žiraf, ki naj
bi s svojim trudom po do-
segi hrane in iztezanjem
vratu prišle do svoje oblike,
ki naj bi se potem prenašala
naprej na potomce, da so
na svet že prihajali z dolgim
vratom. Darwinova hipote-
za temelji na naravni selek-
ciji, ki deluje podobno, kot
recimo rejci delajo nove pa-
sme pri domačih živalih, in spre-
minja lastnosti neke živalske
vrste. Zakaj smo navedli Lamar-
cka v zvezi z Darwinom in še
mnoge druge reči, pa bomo iz-
vedeli naslednjič.
Andrej Vončina
Tradicionalni obisk upokojenega nadškofa
De Antonija v Jamljah
Jameljske župljane je na dan sv. Štefana obiskal nekdanji
goriški nadškof Dino De Antoni. Mašo je daroval s
somaševanjem doberdobskega župnika Ambroža Kodelje. De
Antoni je v homiliji med drugim povedal, kako se je angel
Gabrijel pojavil pred Marijo ter ji oznanil, da jo je Bog izbral, da
bo rodila sina, ki bo Sin Najvišjega. Marija se je začudila, a je
takoj sprejela Božjo voljo. Angel je dogodek razložil tudi Jožefu,
ki je potem vzel Marijo k sebi in skrbel za otroka - Jezusa. Msgr.
De Antoni je poudaril pomen družine. Vaški otroci so obdarili
nekdanjega nadškofa. Sledilo je družabno srečanje ob toplem
čaju in božičnih dobrotah.
Kratke
Infografika
Cerkev na Slovenskem v številkah
  etno poročilo katoliške Cerkve
v Sloveniji 2016 je elektronska
letna publikacija Slovenske
škofovske konference in zajema
podatke za desetletje 2005–2015. V
priloženi infografiki so povzeta in
grafično prikazana
najpomembnejša dejstva ter
številke, zajete v besedilu.L
S 1. strani
Mesec verskega ...
  lišati ostaja na ravni informa-
cije, medtem ko nas po-
slušanje usmerja h komuni-
kaciji in terja bližino. Poslušanje
nam omogoča, da zavzamemo pra-
vično držo, ko izstopimo iz lagod-
nega položaja gledalcev, uporabni-
kov in potrošnikov. Poslušati po-
meni tudi biti sposoben deliti
vprašanja in dvome, prehoditi pot
ob drugem, oddaljiti se od vsakega
občutka prevzetnosti, vsemo-
gočnosti ter ponižno postaviti svo-
je sposobnosti in darove v službo
skupnega dobrega”, je zapisal pa-
pež Frančišek lansko leto v posla-
nico Komunikacija in usmiljenje:
plodovito srečanje.
“Komunikacija ima moč, da
ustvarja mostove, omogoča
srečevanje in vključevanje, ki tako
bogatita našo družbo. Kako lepo je
videti ljudi, ki se trudijo izbirati be-
sede in dejanja, da bi premostili ne-
razumevanja, ozdravili ranjen spo-
min ter gradili mir in slogo. Besede
lahko postavijo mostove med ose-
bami, družinami, socialnimi sku-
pinami, narodi tako v fizičnem ka-
kor tudi v digitalnem svetu. Zato
naj bodo besede in dejanja taka, da
nam bodo pomagala najti izhod iz
začaranih krogov obsodb in
maščevanj, ki še vedno utesnjujejo
posameznike in države ter vodijo
do sovražnih sporočil. Kristjanova
beseda se zavzema za rast skupnosti
in se trudi – tudi, ko je treba jasno
obsoditi zlo –, da ne bi nikoli pre-
trgala odnosa in komunikacije. Vse
ljudi dobre volje torej želim pova-
biti, naj ponovno odkrijejo moč, ki
ga ima usmiljenje, da ozdravi pre-
trgane odnose in povrne mir ter
slogo v družine in skupnosti. Vsi
vemo, kako se lahko vlečejo stare
rane in zamere, s čimer utesnjujejo
ljudi ter jim onemogočajo medse-
bojno komunikacijo in spravo. To
velja tudi za odnose med narodi. V
S vseh teh primerih lahko usmiljenjesproži nov način pogovora in dia-loga, kakor je slikovito prikazal
Shakespeare: 'Usmiljenje ni nuja.
Pada z neba kakor svež dež na zem-
ljo. Je dvojni blagoslov: blagoslavlja
tistega, ki ga daje, in tistega, ki ga
prejme' (Beneški trgovec/The Mer-
chant of Venice) ”, je med drugim
zapisal papež Frančišek v poslanico
Komunikacija in usmiljenje: plo-
dovito srečanje, ko so jo objavili
lansko leto v letu usmiljenja.
Sveti oče se zaveda izzivov sodobne
komunikacije in zato zapiše: “Ni
tehnologija tista, ki določa, ali je
komunikacija pristna ali ne, ampak
človekovo srce in njegove sposob-
nosti, kako dobro zna uporabljati
razpoložljiva sredstva. Družabna
omrežja lahko spodbujajo odnose
in skupno dobro v družbi, lahko pa
vodijo tudi do večje polarizacije in
delitev med osebami in skupina-
mi. Digitalno okolje je kakor trg,
kraj srečevanj, kjer se lahko po-
božamo ali ranimo, kjer imamo
lahko plodovito razpravo ali mo-
ralno linčanje... Tudi na spletu gra-
dimo pravo državljanstvo. Dostop
do družabnih omrežij predstavlja
odgovornost do drugega, ki je –
čeprav ga ne vidimo – resnična ose-
ba in ima svoje dostojanstvo, ki ga
moramo spoštovati. Splet je lahko
dobro uporabljen za rast zdrave
skupnosti, odprte vzajemnemu
deljenju”.
Prav to moramo razmisliti in se teh
navodil držati, še posebej pri
našem tedniku, ker smo pomem-
ben vir novic tudi za vse tiste naše
ljudi, ki sicer slovenske besede ne
bi brali.
Pri Novem glasu si prizadevamo,
da smo prisotni tudi na spletu, ker
se zavedamo pomena, saj se splet-
nih novic poslužuje danes večina
mladih, ki ne jemljejo več v roke
tiskane izdaje časopisa.
Filozof Roger Scruton
Goriška12. januarja 20176
Marco Peric, dobitnik Plečnikove nagrade
Marco Peric, študent 4. letnika na Ljubljanski medicinski fakulteti,
je eden izmed 10 letošnjih dobitnikov nagrade prof. Janeza
Plečnika. Nagrada je ime dobila po izrednem patologu Janezu
Plečniku, čigar izvirno znanstveno delo je bilo raziskovanje
strukture nadledvične žleze. Nagrajevanje je potekalo na 47.
Plečnikovem memorialu v četrtek, 8. decembra, v Slovenski
filharmoniji. Diplome sta podelila prof. dr. Dušan Šuput, dr. med.,
dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Jože
Pižem, dr. med.,
predstojnik Inštituta za
patologijo. Podelitvi je
sledil tradicionalni
zdravniški koncert, na
katerem so nastopali
nekateri študenti
Ljubljanske medicinske
fakultete in različni
zdravniki. Napovedovalka
pa je bila prof. dr. Zvonka
Zupanič Slavec, dr. med.,
predstojnica inštituta za
zgodovino medicine.
Nagrada je priznanje za
trud študentov in zahteva
najvišjo oceno pri anatomiji, patologiji in histologiji z embriologijo.
Župnijska skupnost v Doberdobu je pri maši 11. decembra
Marcu, ki redno bere berilo pri nedeljski službi božji, čestitala za
izjemne dosežke in mu zaželela vse dobro za njegove nadaljnje
študije.
Večstopenjska šola / Dnevi odprtih vrat
Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja
dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem
letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu
Ringaraja v ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 23. 1. 2017, ob 17.
uri;  (v otroškem vrtcu Sonček v ul. Max Fabiani v Gorici že v
sredo, 11. 1. 2017); v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu
v ponedeljek, 30. 1. 2017, ob 17. uri; v otroškem vrtcu
Pikapolonica v Pevmi v sredo, 18. 1. 2017, ob 17. uri; v otroškem
vrtcu Kekec v Števerjanu v sredo, 25. 1. 2017, ob 17. uri in v
otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu v torek, 17. 1. 2017, ob 17 uri.
Dnevi odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem
letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli O. Župančič,
ul. Brolo v Gorici, v ponedeljek, 16. 1. 2017, ob 17. uri; v OŠ F.
Erjavec v Štandrežu v torek, 24. 1. 2017, ob 17. uri; v OŠ J. Abram
v Pevmi v četrtek, 19. 1. 2017, ob 17. uri; v OŠ A. Gradnik v
Števerjanu v četrtek, 26. 1. 2017, ob 17. uri in v osnovni šoli L.
Zorzut v Bračanu v četrtek, 12. 1. 2017, ob 17. uri.
Večstopenjska šola / “Prisluhnimo pouku”
Prisluhnimo pouku - Danes smo otroci
Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi
starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1.
letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku: v otroškem vrtcu
Ringaraja v ul. Brolo v Gorici v torek, 24. 1. 2017, od 10.30 do
11.30; v otroškem vrtcu Sonček v ul. Max Fabiani v Gorici v
četrtek, 12. 1. 2017, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pika
Nogavička v Štandrežu v torek, 31. 1. 2017, od 10.45 do 11.45;
v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 19. 1. 2017, od
10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v petek,
27. 1. 2017, od 10.30 do 11.30 in v otroškem vrtcu Mavrica v
Bračanu v sredo, 18. 1. 2017, od 10.30 do 11.30.
Prisluhnimo pouku - Danes smo učenci
Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi
starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1.
razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku: v osnovni šoli O.
Župančič, v ul. Brolo v Gorici v torek, 17. 1. 2017, od 8.30 do
9.30; v OŠ F. Erjavec v Štandrežu v sredo, 25. 1. 2017, od 8.30
do 10.00; v OŠ L. Abram v Pevmi v petek, 20. 1. 2017, od 8.30
do 10.00; v osnovni šoli A. Gradnik v Števerjanu v petek, 27. 1.
2017, od 8.30 do 10.00 in v OŠ L. Zorzut v Bračanu v petek, 13.
1. 2017, od 8.00 do 9.30.
Tečaji alpskega smučanja v priredbi SPDG
Slovensko planinsko društvo že nekaj desetletij prireja tečaje
alpskega smučanja za mladino. Ta ponudba bo tudi v sezoni
2016/2017, in sicer v sodelovanju s SK Brdina. Prirejajo
začetniške in nadaljevalne tečaje. Potekali pa bodo v kraju Forni
di Sopra ob sobotah in nedeljah. Prvo srečanje na snegu – v
upanju, da bo zima vendarle pokazala svoj pravi obraz – bo v
soboto, 14. januarja, in v nedeljo, 15. januarja, zadnje pa 11.
oziroma 12. februarja. Tečaji bodo celodnevni, organizatorja pa
bosta poskrbela tudi za avtobusni prevoz. Po lanskoletnih
pozitivnih izkušnjah bodo imeli tečajniki možnost izbire tečaja
ob sobotah ali nedeljah. Prijave bodo sprejemali na sedežu
društva, Verdijev Korzo 51/int, 5. in 10. januarja vsakič med 18.
in 20. uro.
Števerjan / Odprtje sedeža Civilne zaščite
V soboto, 21. januarja, se bo ob 10.30 v kraju Križišče št. 34 v
Števerjanu (pri osnovni šoli A. Gradnik) začelo slavje ob odprtju
sedeža Civilne zaščite. Prisotni bodo županja Franca Padovan,
podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, odbornik FJK
za Civilno zaščito Paolo Panontin in deželni direktor CZ Luciano
Sulli. Ob 11. uri bodo na sporedu pozdravni nagovori in krajši
program, sledijo odprtje in blagoslov sedeža ter zdravica. Vabljeni
vsi občani!
Kratke SCGV Emil Komel Gorica / Božični koncert
Iskrene misli in želje,
izražene v glasbi in besedi
  čenci Slovenskega cen-
tra za glasbeno vzgojo
Emil Komel so v adven-
tnem in božičnem času name-
nili poslušalcem kar nekaj to-
plih glasbenih voščil. Ena izmed
takih prisrčnih prireditev, ki so
napolnile srca z lepimi občutki,
je bil Božični koncert, ki so ga
priredili v goriškem mestnem
središču v sredo, 21. decembra
2016. Napovedan je bil v cerkvi
sv. Ivana, a ker je nastopila
težava s kurjavo, so se vsi prese-
lili v bližnji Dom Franca Močni-
ka, ki se je napolnil do zadnjega
U kotička.Z veselo in spodbudno pesmijo,z nežnimi, sanjavimi melodija-
mi iz svetovne klasične in ljud-
ske glasbene literature so učenci
različnih starosti in glasbenih
izkušenj ustvarili prav prijeten
spored. Program se je začel z na-
stopom Otroškega pevskega
zbora Emil Komel in skupine
Nauk o glasbi 1 pod vodstvom
Damijane Čevdek Jug in ob
spremljavi harmonike Roka
Šuligoja. Lepo sta zazveneli Zbu-
dimo se iz spanja J. Franca in
nemška božična Budno in vese-
lo. Jure Bužinel in Manuel Per-
soglia sta posamič iz svojih har-
monik zvabila glasbenega duha
J. S. Bacha in A. Holminova. Or-
kester trinajstih kitar je pod vod-
stvom Martine Gereon ustvaril
posebno vzdušje s stavki iz
skladb M. Giulianija, F. Sora, K.
Seppa in J. S. Bacha. Čarobne
trenutke sta s harfami priklicali
Mira in Vida Boškin. Ob koncu
pa je napolnil tesni “odrski”
prostor dvajsetčlanski Šolski go-
dalni orkester; med njimi so bili
tudi izkušeni glasbeniki Jurij La-
vrenčič, Marianna Meroni, vio-
ločelo, in Eva Dolinšek, basso
continuo. V orkestrski sestav so
vključeni tudi trije učenci Gla-
sbene matice iz Doberdoba. Pod
suverenim vodstvom Luigija Pi-
storeja so mladi orkestraši kar
najlepše, s skladbami J. Gossa in
A. Vivaldija, sklenili doživet gla-
sbeni večer, ki so ga požlahtnile
globoke misli različnih avtorjev.
Te so prebirali trije člani goriške
Mladinske skupine O‘Klapa.
Organizatorji koncerta, SCGV E.
Komel z ravnateljico Alessandro
Schettino na čelu, so za vodilno
geslo koncerta izbrali misel ma-
tere Terezije “Širite ljubezen, ka-
morkoli greste: naj nihče ne
odide od vas, na da bi bil
srečnejši in boljši”. Sooblikoval-
ci prisrčnega glasbenega dogod-
ka so nekaj tihe sreče gotovo
vzbudili v srcih poslušalcev s
svojim zavzeto pripravljenim in
občuteno podanim nastopom.
Iva Koršič
Volčiči in volkuljice iz Gorice
Pogumno v boj proti
opicam Banderlog!
  olčiči krdela Sambhur
so se 17. 12. 2016 odpra-
vili spet na lov. Opice
Banderlog so namreč napadle
njihov brlog in ukradle moj-
strske besede. Mladi skavti so
se zbrali zgodaj popoldne na
skavtskem sedežu, kjer se je
začela dogodivščina. Ko so se
mladi volki zavedeli izgube
mojstrskih besed, so takoj
začeli preiskovati območje, če
bi mogoče našli sporočilo hu-
dobnih opic. Korak za kora-
kom so sledili sledem roparjev
in razumeli, da si morajo vsa-
ko mojstrsko besedo zaslužiti
z različnimi preizkušnjami.
Najprej so pri brlogu srečali Si-
vega brata, ki jim je veliko po-
vedal o zgodovini skavtskega
sedeža, Kulturnega centra Loj-
ze Bratuž in telovadnice ter
jim tako pomagal rešiti prvo
uganko. Kasneje so se napotili
proti Feiglovi knjižnici, kjer so
jih opice preizkusile v pozna-
V vanju imen knjig. Po poti docerkve sv. Ivana so se ustavilipri Katoliški knjigarni in ured-
ništvih Novega glasa, Pastirčka
in Goriške Mohorjeve družbe.
Vsaka prestana preizkušnja je
volčičem omogočila pridobi-
tev izgubljenih mojstrskih be-
sed. Zadnjič so se z opicami
Banderlog spopadli v obliki
dvoboja, ko so morali v temi
hudobne skalpirati, da bi si
pridobili manjkajočo moj-
strsko besedo.
Volčiči so se pogumno borili
in si prilastili vse mojstrske be-
sede. Njihova moč je pre-
strašila opice, ki so nemočne
zbežale. Lov se je končal pri
cerkvi sv. Ivana z malico in
sklepno molitvijo. V veselem
vzdušju so se volčiči poslovili
in odšli domov v pričakovan-
ju, da se po božičnih počitni-
cah spet srečajo s prijatelji
skavti.
Nora puma
Štandrež / Praznik miru in prijateljstva
Prisrčen nastop malih in
odraslih pevcev
  nedeljo, 18. decembra
2016, je bila prostorna
štandreška cerkev prema-
jhna, da bi sprejela vse, ki bi radi
prisluhnili božičnim melodi-
jam. V cerkvi so se vrstile točke
programa Praznika miru in pri-
jateljstva, ki so jih oblikovali
V malčki iz štandreškega vrtca PikaNogavička osnovne šole Fran Er-javec in MePZ Štandrež, ki je na-
stopil pod taktirko Zulejke Deve-
tak. Kot je povedal predsednik
društva sKultura 2001, Marjan
Breščak, gre velika zahvala vzgo-
jiteljicam otroškega vrtca in
učiteljskemu zboru osnovne
šole, ki so skrbno pripravili otro-
ke za enourni program, ki je ob-
segal recitacije in božične moti-
ve. Številni prisotni so z burnim
ploskanjem nagradili vzgojitelje
in otroke, ki so se res potrudili
ter nudili
prisrčen in
spontan
predbožični
spored z
božičnimi
voščili in
željami za
novo leto.
Ker so bili
prostovoljni
prispevki
namenjeni
štandreški
dekanijski
Karitas, se je
Joana Na-
nut v ime-
nu dobro-
delne usta-
nove zahva-
lila za vse
prispevke in predstavila delo-
vanje Karitas, ki ima žal vedno
več obiskovalcev, ki se soočajo z
raznimi stiskami in se težko
preživljajo. Ob koncu sporeda so
vsi otroci in pevci mešanega
zbora zapeli priljubljeno Sveto
noč. Lepemu doživetju v cerkvi
je sledilo prijetno srečanje na
trgu pred cerkvijo, kjer je društvo
sKultura 2001 poskrbelo za toplo
pijačo in božične sladice.
Na trgu so bile že od jutra stojni-
ce, na katerih so bili na razpola-
go božični motivi, okraski in sla-
dice, pa tudi knjige Goriške Mo-
horjeve družbe. Po jutranji maši
so skavti prižigali betlehemski
ogenj v znamenju miru in spra-
ve in ga oddajali obiskovalcem
maše, da bi ga ponesli na svoje
domove. Na trgu pred cerkvijo
so postavili velike, umetniško iz-
delane lesene jaslice, delo do-
mačinke Sonje Maligoj. V štalici
je bila že pripravljena slama, ki
je čakala na rojstvo Deteta.
V ponedeljek, 19. decembra, so
osnovnošolski otroci obiskali
številne najstarejše vaščane, jim
poklonili božična voščila in za-
peli lepe božične pesmi. Marsi-
kateremu so se oči orosile in vsi
so bili izredno veseli otrok, ki so
prinesli v hišo del božičnega raz-
položenja. Verjetno so se neka-
teri spomnili na otroška leta, ko
so se posebno veselili praznika
rojstva Božjega otroka.
V nedeljo, 8. januarja 2017, je bi-
la vsakoletna čezmejna dobro-
delna baklada; udeležili so se je
Vrtojbenci in Štandrežci, ki so
skupno korakali do Jeremitišča.
DP
Foto DP
Goriška 12. januarja 2017 7
Stolna cerkev v Gorici / Božični koncert 
Naj mile božične melodije
še zvenijo!
  a dan praznika sv. Šte-
fana, prvega mučenca,
26. decembra 2016, je
bil v goriški stolnici, ob lepem
številu poslušalcev,
tradicionalni
božični koncert.
Kot podoživljanje
božičnega dogodka
in premišljevanje
skrivnosti božične
noči si je to glasbe-
no srečanje v dav-
nih 50. letih
prejšnjega stoletja
zamislil duhovnik
in vnet glasbenik
prof. Mirko Filej.
Že vrsto let ga zdaj
prireja Združenje
cerkvenih pevskih
zborov Gorica, ki
mu predseduje Da-
rio Bertinazzi. Prav on je pred
koncertnim sporedom imel
krajši, a pomenljiv nagovor, ki
je vseboval tudi kritične pri-
pombe. Povedal je, da se pri
Združenju cerkvenih pevskih
zborov vsako leto sprašujejo,
ali se bo na ta koncert prijavil
kak zbor – čeprav jih je v ZCPZ
vključenih kar 40! - Spraševal
se je tudi, kam je izginilo tisto
domače, prijetno pričakovanje
Božiča v adventnem času. “Ad-
venta skoraj ni več, ostaja seve-
da v cerkvah, v vijoličasti barvi
prtov in mašnih plaščev in
morda v adventnem venčku.
//... // Naša družba, žal tudi slo-
venska, ki se je prepoznavala v
vrednotah krščanstva in cer-
N kvenega leta, se je prepustila“modi” praznovanja. //... //Danes se praznovanje Božiča
ponekod začne že pred 8. de-
cembrom in se
konča na božični
dan. //... // Poglejte
malo okoli sebe, pri
prijateljih, pri znan-
cih, po mestih in va-
seh. Od Brezma-
dežne do Božiča se
prirejajo same
božičnice in večerje
in koncerti... Celo
športna društva pri-
rejajo božičnice...
Zdi se mi oz. sem
vsako leto vedno bolj
prepričan, da celo
beseda Božič pri večini ljudi,
celo pri kristjanih, sploh ne po-
meni več rojstvo Jezusa Kristu-
sa, ampak je le praznik veselja,
dobrote, prijateljstva, torej
vseh tistih lepih namenov, ki
skušajo nadomeščati krščanski
praznik. Do mene so prišle ce-
lo kritike na račun petih li-
tanij in zahvalne pesmi, češ
da to niso več časi za take
obrede, in to s strani ljudi, ki
so povezani in delujejo v
naših organizacijah. Seveda
prepuščam vam to v razmi-
slek in kot predsednik
Združenja cerkvenih pev-
skih zborov želim, da bi te
moje besede ne vzeli kot re-
toriko, ampak kot resen pro-
blem našega časa in naših
ljudi. Krščanska slovenska
skupnost v Italiji ni izvzeta iz
globalizacije in relativizma,
ampak postaja čedalje enaka
ostalemu svetu. Zato je moja
zaključna želja naslednja: vse
vas naprošam, da se o tej situa-
ciji doma, s prijatelji, z znanci
pogovorite in mi sporočite, kaj
ljudje mislijo o tej naši pobudi.
Moje mnenje pa je takšno: do-
kler se bo tudi samo en zbor
prijavil na božični koncert, ga
bomo priredili. Dokler bomo
imeli slovenske župnike, bomo
imeli še naprej tudi litanije in
blagoslov! Včasih človeka po-
tre, ko sliši take in drugačne
kritike. Zavedati se pač mora-
mo, da nas je katoličanov ved-
no manj in v našem malem
slovenskem svetu smo
manjšina v manjšini. In prav
zaradi tega sem trdno pre-
pičan, da so litanije in blago-
slov še kako potrebni”! Ob
koncu je zaželel blagoslovljene
božične praznike in naj Jezus
prinese vsem tisti notranji mir,
ki ga vedno bolj potrebujemo,
in naj vsem v novem letu Bog
da obilo zdravja. Zahvalil se je
tudi vsem nastopajočim.
/ str. 15
Iva Koršič
  eprav so v mestnem sre-
dišču na sejem sv. Andreja
vabili vrtiljaki in stojnice
z najrazličnejšimi izdelki, so abo-
nenti Abonmaja ljubiteljskih gle-
daliških skupin Štandrež 2016
skoraj popolnoma zasedli župnij-
sko dvorano Anton Gregorčič v
Štandrežu. V goste je na letošnje
tretje srečanje s komedijo, v ne-
deljo, 4. decembra 2016, prišla
gledališka skupina KUD Valentin
Kokalj Visoko. Visoško društvo je
pred tremi leti praznovalo 80-let-
nico kulturne dejavnosti na Viso-
kem in 60-letnico zdajšnjega kul-
turnega društva, pri katerem je bi-
la včasih zelo dejavna prav dram-
ska skupina. Po obdobju zatišja je
v sezoni 2010/11 spet dobila za-
gon gledališka dejavnost. V lanski
sezoni so na oder postavili kome-
dijo Butelj za večerjo, ki jo je z
ošiljenim peresom na račun po-
manjkanja moralnih načel v da-
našnji družbi in prav nič lepih
Č medsebojnih odnosov napisalfrancoski dramatik, scenarist, fil-mski režiser in producent Francis
Veber, v slovenščino je tekst pre-
stavila in ga priredila Tanja Ribič.
Režijo, ki domiselno razvija ko-
medijsko štreno, je podpisal
Frenk Kranjec. On je v predstavi
tudi nastopil v nosilni vlogi kot
butelj Franci Potrebuješ in je z
Aleksandrom Gašperlinom v vlo-
gi Petra Jereba imenitno vodil več
kot dveuren kar zahteven kome-
dijski splet, v katerem je protago-
nist človek, ki ga je uspešni za-
ložnik Peter povabil na dom, da
bi ga peljal k druščini izbranih
prijateljev. Ti so si omislili poseb-
ne večerje, na katere so vsakič po-
vabili nekoga, ki naj bi se po nji-
hovem iz pogovorov izkazal za
čim večjega butlja. Toda včasih so
meje “buteljstva” zelo tanke …
Avtor se v satiričnem tekstu obre-
ga tudi ob finančni kriminal in
korupcije državnih uslužbencev
Obvestila
JAVNI RAZPIS - 13. PRIZNANJE
KAZIMIR HUMAR: Zveza slovenske
katoliške prosvete, Kulturni center
Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica podeljujejo
priznanje društvom in organizacijam
ali posameznikom na osnovi
utemeljitve predlagateljev in po presoji
organizacij, ki priznanje podeljujejo.
Predloge za priznanje zbira Zveza
slovenske katoliške prosvete na
podlagi javnega razpisa. Priznanje se
praviloma podeljuje za ustvarjalne
dosežke, za pomemben prispevek k
razvoju ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti, za publicistično delo in za
izjemne dosežke pri organizacijskem
delu na kulturnem področju. Priznanje
lahko prejmejo tisti, ki delujejo v
goriškem prostoru. Predloge za
priznanje je treba oddati do 31.
januarja 2017 na naslov: Zveza
slovenske katoliške prosvete – 34170
Gorica-Gorizia, Drevored 20.
septembra 85, s pripisom na ovojnici:
“Predlog za priznanje”.
PD Rupa-Peč vabi na vsakoletni izlet
v klasično Grčijo, v Meteoro, od 23.
do 29. avgusta 2017. Info na tel. 0481
882285 (Ivo Kovic).
Prodajam gozdna drva in oljčno
olje. Tel. 0481 390238 ob uri obredov
(kmetija Aleš Komjanc, Jazbine).
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja šestdnevni izlet, od 16.
do 21. maja 2017, v Nemčijo - 25 LET
PO PADCU ZIDU za ogled Berlina in
drugih pomembnih mest. Predvpis na
društvenem sedežu na korzu Verdi
51/int. ob sredah od 10. do 11. ure
do 31. januarja.
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno tudi
za pisarno. Info tel. 340 9248297.
Prispevke za Slovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja
prof. Silvana Kerševana lahko nakažete
na bančni tekoči račun: Banca di Cividale
(Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484
12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C
s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA.
Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569.
Gospa z izkušnjami išče 24-urno
delo, varstvo starejših oseb. Tel.
00386 31 382152.
Z veseljem vam zašijem in popravim
oblačila, izdelam zavese in druge
šivane izdelke. Lahko pridem tudi na
dom. Vida, telefon 00386 31 721
243
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri skrbi
za ostarelega ali bolnega človeka.
Čakam vaš klic na 00386 41 936
652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko
tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-
letne izkušnje. Tel. 00386 41 390
244.
Gospa s triindvajsetletno izkušnjo
nudi dnevno varstvo otrok ali oskrbo
starejših oseb, potrebnih pomoči. Tel.
00386 41 548537.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja ter pri varstvu otrok. Tel.
št. 00386 40153213.
20-letna študentka z izkušnjaminudi
lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel. št.
00386 31 449311.
Darovi
Ob 5. obletnici smrtiMarije Murovec
daruje hčerka 100 evrov za cerkev sv.
Ivana in 100 evrov za Sv. Goro.
Za Novi glas: Zavod Sv. Družine 100
evrov.
Čestitke
Ob rojstvu drugorojenca Kristjana
se veselimo s srečnima staršema
Andrejo in Davidom Vizintinom ter
malim Matijo. Novorojenčku želimo,
da bi ga Božja roka varno spremljala
skozi življenje. Iskrene čestitke
izrekajo PD Štandrež, Kulturni center
Lojze Bratuž in Katoliško tiskovno
društvo.
Čestikam se iz srca pridružujemo vsi
pri Novem glasu.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 13.1. 2017 do 19.12.2017)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske oddaje
so na sporedu vsak dan razen ob
sobotah od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 13. januarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Nedelja, 15. januarja, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, rezijanskem
in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 16. januarja (v studiu
Stefania Beretta): Le spomin...
Torek, 17. januarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 18. januarja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Kako so
odkrivali nevidne drobnoživke 1. del -
Izbor melodij.
Četrtek, 19. januarja (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
ter ob njiho-
vo neznan-
je. Postavlja
pa tudi
vprašanje
resnice, ki je ob koncu zmagoval-
ka. Prav to moramo iskati, če želi-
mo vsako zadevo spraviti na svoje
mesto, pravi režiser predstave
Frenk Kranjec. Vsebina se seveda
duhovito suče tudi okrog
vprašanja, kdo je butelj, kaj sploh
pomeni biti butelj in kaj vse lah-
ko butelj ušpiči.
Uvodoma je kot vselej Božidar Ta-
baj, že v božičnem vzdušju, pred-
stavil visoško ljubiteljsko gleda-
liško skupino, ki je sicer že gosto-
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2016
Kdo je pravzaprav butelj?
vala v Štandrežu. Z Vanjo Bastiani
sta pa vodila žreb, pri katerem so
sladkih božičnih dobrot in lepih
ročnih izdelkov bili deležni srečni
izžrebanci. Ob koncu predstave
pa je srečelov razveselil števerjan-
skega abonenta, ki mu je sreča
dodelila cel surov pršut.
Naslednja predstava bo v novem
letu, v nedeljo, 15. januarja 2017,
ko bo dramska skupina KUD Rače
uprizorila komedijo Pacient v
čakalnici. Iz humornih nitk jo je
stkal igralec in tekstopisec Andrej
Jelačin, ki je večkrat nastopal v
komičnih utrinkih kot Toni Kar-
jola.
IK
Vse predstave bodo v župnijski
dvorani Anton Gregorčič 
v Štandrežu
PD ŠTANDREŽ
Abonma 
ljubiteljskih 
gledaliških skupin
PROGRAM PREDSTAV:
- Nedelja, 15.1.2017, 
ob 17. uri
KUD Rače 
Andrej Jelačin
PACIENT V ČAKALNICI
komedija
Režija: Melita Lašič
PD Štandrež - dramski
odsek
Premiera
- Sobota, 28.1.2017, 
ob 20. uri
Abonmajska predstava
- Nedelja, 29.1.2017, 
ob 17. uri
Jean Jacques Bricaire
DOHODNINA
komedija
Režija: Jože Hrovat
V SOORGANIZACIJI ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Foto DP
Dario Bertinazzi (foto dpd)
MoPZ Štmaver (foto dpd)
Kultura12. januarja 20178
Prof. Mariji Pirjevec priznanje Latisana per il
Nord-Est
Marija Pirjevec, dolgoletna profesorica slovenske književnosti na
tržaški univerzi, predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm
in avtorica številnih knjig in
strokovnih člankov o
slovenski literarni zgodovini
tako v slovenščini kot v
italijanskem jeziku, je
prejela posebno priznanje
literarne nagrade Latisana
per il Nord Est 2016, ki jo
razpisuje občina Latisana
na Videmskem in je bila
letos že tri indvajsetič
zaporedoma. Priznanje je
prejela za esejistično delo
Questa Trieste... Pahor,
Rebula, Košuta e altri saggi
sulla letteratura slovena (Ta
Trst... Pahor, Rebula, Košuta
in drugi eseji o slovenski
literaturi), ki je izšlo leta
2015 pri založbi Mladika in
leta 2016 zaradi velikega zanimanja doživelo drugo izdajo.
Izšla je 9. številka tržaške revije Mladika
Deveta številka tržaške revija Mladika, ki je izšla konec novembra,
ima v Fokusu poglobitev poloma Tržaške kreditne banke; ta je
povzročil propad celotnega družbenega gospodarstva slovenske
manjšine v Italiji. Minilo je namreč 20 let od poloma TKB-SAFTI,
finančno-gospodarske grupacije, ki je upravljala t. i. družbeno
premoženje. Uvodničar pojasnjuje, da je to premoženje morda res
bilo družbeno, vendar je tudi res, da je z njim v celoti razpolagala
Slovenska kulturno gospodarska zveza. Ta organizacija je dejansko
razpolagala z velikimi sredstvi in bi lahko bila za manjšino pravi
blagoslov, vendar je vse samovoljno upravljala in s tem krepila svoj
monopolistični politični in moralni položaj v manjšini. Postala je tako
močna, da je brezpogojno izključevala vse, ki niso soglašali z njo.
Tako je prišlo do razkola v manjšini, ki traja še danes. Sistemu TKB-
SAFTI je zadal hud udarec padec komunizma in propad Jugoslavije,
predvsem zaradi špekulacij in tveganih poslov, ki so takrat bili
sklenjeni zaradi
ambicij določenih sil.
Ta udarec ni samo
šokiral javnost,
opeharil je tudi mnoge
v dobri veri in j im
povzročil težke
materialne izgube.
Iskanje krivcev je bilo
jalovo početje, vsi so se
namreč opravičevali in
metali krivdo na
pomanjkanje politične
volje za rešitev banke.
Skratka, v manjšini so
ostale nezaceljene
rane in veliko jeze pri
vseh, ki so bili prizadeti
in še danes ne vedo,
kdo so bili akterji tega
propada. Zaradi tega
se je revija Mladika
odločila, da predstavi prispevek za boljše razumevanje tedanjega
dogajanja. V ta okvir spada pogovor z ekonomistom in raziskovalnim
časnikarjem mag. Radom Pezdirjem, ki je sredi oktobra v Trstu
spregovoril o udbovskem ozadju zamejskega družbenega
gospodarstva, o genezi le-tega in njegovih dedičih v letu 2016. O tem
pišeta tudi Damijan Terpin, in sicer o reševanju Kmečke banke, ter
Martin Brecelj o stranki Slovenska skupnost in družbenem
gospodarstvu. Posebna pozornost je v reviji namenjena 20-letnici
zamejskega tednika Novi glas; v članku je tudi pogovor z odgovornim
urednikom Jurijem Paljkom in nekdanjim predsednikom Zadruge
Goriška Mohorjeva Petrom Černicem. V rubriki Naš utrip beremo
zanimiv intervju, ki ga je pripravila Anka Peterlin, z mag. Ireno Deželak,
poslovno mednarodno trenerko, direktorico podjetja Academia
uspeha II in dvakratno dobitnico nagrade Top 10 predavatelj. O
radijskem govoru in nastopu pred mikrofonom piše Manica Maver,
Tomaž Simčič pa o Mariju Kogoju ob 60-letnici smrti. V rubriki Antena
je veliko novic o kulturnem dogajanju na Tržaškem. Sledi izčrpen
članek Mitja Petarosa o tržaškem umetniku Liviu Mužini, ki slika v
posebnem stilu, njegova olja namreč uvrščajo v hiperealistični slog.
V literaturi beremo drugi del istrske zgodbe na kose Lede Dobrinja,
cikel pesmi, ki je prejel 2. nagrado za poezijo na 44. literarnem
natečaju Mladike, in novelo Tadeje Krečič Scholten Enkrat ni
nobenkrat. Med pričevanji je objavljen zapis, ki ga je pripravila Urška
Žgur o svoji babici Vidi, ki je pri petnajstih letih opravila vlogo babice
pri porodu svoje sestre, in deseto nadaljevanje Mirelle Urdih o življenju
v Trstu v 40. letih prejšnjega stoletja. V rubriki Prebrali so za vas je
objavljen zapis Alenke Puhar o knjigi Martina Breclja Anatomija
političnega zločina. V prilogi Rast je uvodno misel o potresu v Umbriji
napisala Urška Petaros, Mojca Petaros pa o nastopu mladinske
pevske skupine Vesela pomlad na dunajskem glasbenem festivalu
konec oktobra 2016. O udeležbi mednarodnega krožka MOSP na
seminarju YEN v Avstriji piše Ester Gomisel. Objavljeni so tudi kratek
pogovor z Veroniko Škerlavaj, ki je prejela drugo nagrado za poezijo
na literarnem natečaju SKK-MOSP, in njene nagrajene pesmi. Giulia
Černic je napisala članek o tem, kako preživeti novembrske dni brez
računalnikov in mobilnih telefončkov. Na zadnji strani je lep intervju,
ki ga je Nika Pahor pripravila s svojo gluhonemo babico.
Kratke
In memoriam 
Anđelko Klobučar (1931 – 2016)
  lasba je stvar, ki mora
imeti svoj začetek in ko-
nec …
V hrvaškem glasbenem svetu je
bil Anđelko Klobučar znan,
upoštevan pa različno. Rodil se
je v Zagrebu, njegov starejši brat
Berislav je svetovno znan diri-
gent. Anđelko je diplomiral na
zagrebški Glasbeni akademiji le-
ta 1955 na zgodovinsko-teoret-
skem oddelku. Obenem je še
študiral orgle pri prof. Franju
Lučiću in kompozicijo pri prof.
Milu Cipri. V orglah se je izpo-
polnjeval v Salzburgu. Kot šti-
pendist francoske vlade je bil v
Parizu od 1965 do 1966 in tam
spoznal najpomembnejše pred-
stavnike tedanje francoske or-
glarske šole.
Na zagrebški Glasbeni akademi-
ji je predaval od leta 1968 do
upokojitve, in to teoretske gla-
sbene predmete (solfeggio, po-
lifonijo). Pozneje se je povezal z
Inštitutom za cerkveno glasbo,
na katerem je poučeval fugo,
polifonijo, orgle in orglarsko
tehniko. Leta 1992 je postal red-
ni član Razreda za glasbo in mu-
zikologijo pri Hrvatski akademi-
ji znanosti in umetnosti in leta
2012 dobi naslov emeritus Za-
grebške univerze. Manj znano
je, da je skupaj s prof. Hugom
G Bergantom in prof. Hansom Ha-selböckom zasnoval dispozicijoza orgle v ljubljanskem Cankar-
jevem domu.
Izvedel je nad petsto orglarskih
koncertov, in to od Pariza (No-
tre-Dame, v Westminstrski kate-
drali v Londonu, v Moskvi, veli-
ki dvorani leningrajske akade-
mije in na vseh večjih orglah v
nekdanji Jugoslaviji …). Njegov
glavni orglarski repertoar so bili
Bach, C. Frank, O. Messiaen in
glasba hrvaških skladateljev.
Ustvarjal je orgelsko, orkestral-
no, solistično in komorno gla-
sbo. Njegov glasbeni opus obse-
ga nad 230 skladb, med kateri-
mi so trije veliki koncerti, pa tu-
di glasba za 120 filmov.
Njegova ljubezen do cerkvene
glasbe se zrcali v velikem številu
maš, psalmov in motetov. Lah-
ko zapišemo, da je bil eden od
Hrvatov, ki je napisal največji
opus hrvaške resne glasbe.
Glavno mesto pa imajo vse-
kakor orglarske skladbe in sa-
kralna dela. Ob 900. obletnici
zagrebške nadškofije je skom-
poniral znano Papeško mašo
(1994), ki je bila izvedena tu-
di ob obisku Janeza Pavla II.
Na področju liturgične glasbe
je poznan po duhovnih po-
pevkah (Ti Gospodine ljubiš
sva bića …), pisal je tudi
otroško cerkveno glasbo
(Zlatna harfa), motete (Otče
naš, Se dan, Isus že), marijan-
ske korale, večernice, kantate
(Preminuće sv. Franje), evha-
ristično molitev za otroško
mašo … Bil je tudi obnovitelj
hrvaške cerkvene glasbene
dediščine, kjer je sledil vzoru
predhodnega cecilijanskega gi-
banja.
Več kot dvajset let je bil organist
v zagrebški stolnici in orglal pri
vseh pomembnejših liturgičnih
opravilih. Mogoče je bil bolj
znan v inozemstvu kot doma,
vendar je na “svojih stolnih or-
glah” postal središčna oseba, ob
kateri se je oblikovala, kresala,
pa tudi rojevala liturgijska gla-
sbena kultura Hrvatske. V tistih
jeklenih časih, ki so bili pri
Hrvatih drugačni kot pri nas, je
dobival veliko polen, vendar je
kljub vsemu ostal redni stolni
organist in bil neka siva emi-
nenca, saj ga je politična smeta-
na jemala z rezervo, kot “umet-
nika z obrobja”. Do študentov
je bil strog, pa tudi razumevajoč.
Ko je pri igranju na orgle kaj
“zaškripalo”, je navadno rekel:
“Pa da, kad budete kopčali, bu-
de bolje …” Spomin mi poroma
v čas, ko so zagrebški bogoslovci
snemali prvo ploščo z duhovni-
mi popevkami. To so bili
“ŽETEOCI”. Ker je veljal za neko
markantno glasbeno osebo, je
imel tudi svoj ugled in distanco.
Tako je bilo tudi pri bogoslov-
cih. Ojunačili so se in prišli do
njega. Najprej jih je začudeno
pogledal. Ko so mu povedali, kaj
hočejo, in pokazali svoje glasbe-
ne umotvore, je vzel svinčnik in
začel popravljati, dodajati in pi-
liti … Tudi njemu gre zahvala za
glasbeni uspeh, ki so ga imeli
ŽETEOCI, pa tudi Arsen Dedić,
ko je z ŽETEOCI zapel tisto pre-
lepo pesem Majka Marija, v ka-
teri je upodobil dalmatinsko
mater in tako ovekovečil svojo
mamo, kar je rad pripovedoval,
saj mu je ona bila vzornica na
glasbenem področju, pa tudi v
življenju nasploh.
Ambrož Kodelja
Pomemben življenjski jubilej zagnanega kulturnika 
80 let Marija Maverja
  arij Maver bo v ne-
deljo, 15. januarja,
dopolnil 80 let. Kljub
temu da se v javnosti zelo ne-
rad pojavlja v ospredju in tve-
gamo, da nam bo to pisanje
zameril, je prav, da se mu vsaj
s temi vrsticami vendarle od-
dolžimo za vse tisto, kar je na-
redil dobrega za skupnost, ne
da bi od kogarkoli pričakoval
plačilo in zahvalo. Ko se ozira-
mo nazaj v skupno preteklost,
se brez težav lepo spominja-
mo, kako nestrpno smo
pričakovali sobotne večere
Slovenskega kulturnega kluba
s predavanji, debatami, literar-
nimi, dramskimi ter glasbeni-
mi nastopi najbolj nadobud-
nih članov (ti se bil med nji-
mi), a tudi z razigranostjo
naših mladih let. Potem smo
odraščali, a vendar ohranjali
živo zavest skupnosti, ki nas je
povezovala in nalagala tudi
prve odgovornosti. Pri tem si
vztrajal, tudi potem ko si se za-
poslil in ustvaril družino. Iz-
guba drage Matejke te ni zlo-
mila.
Na začetku si sodeloval pri Ra-
M dijskem odru, več letpoučeval na šoli, inkončno prevzel ured-
ništvo govorjenih spore-
dov na tržaškem radiu,
kjer si s sodobnimi pri-
jemi dal pobudo za celo
vrsto odmevnih in tudi
pogumnih zamisli, kot
so bile oddaje v živo, ki
so za tisti čas in naše
okolje predstavljale no-
vost in izziv. Zate je bilo
samoumevno delati v
Slovenski prosveti in za-
to si brez pomišljanja in
posebnih težav prevzel
zahtevno dediščino
Jožeta Peterlina. Prav ta-
ko ti je bilo naravno uk-
varjati se s politiko v okviru
Slovenske skupnosti, kasneje
tudi v Svetu slovenskih orga-
nizacij, ki povezuje katoliška
in demokratična društva v
našem zamejstvu. Delo za
skupnost vseskozi pojmuješ
kot domoljubno obveznost in
pobude na prosvetnem in kul-
turnem področju kot delo v
korist obstoju manjšine. Z ena-
ko prizadevnostjo sodeluješ
tudi v Društvu slovenskih izo-
bražencev in pri Dragi, ki
predstavlja tržaški prispevek k
slovenski osamosvojitvi. A po-
dročje, ki ti je najbolj pri srcu
in kateremu si posvetil svoje
najboljše moči in prizadevan-
ja, je gotovo urejanje revije
Mladika in založbe, ki je po
njej dobila ime. Tvoja je zaslu-
ga, da se je edina preživela
tržaška revija razvila v sodob-
no medijsko sredstvo, eno red-
kih, ki povezuje zdomske in
zamejske Slovence z matico.
Založba pa je pod tvojim vod-
stvom posrbela za vrsto izdaj,
ki predstavljajo ovrednoten-
je primorskega prostora,
njegovih ljudi in njihove
preteklosti. Prav za zasluge
na založniškem področju si
dobil tudi pomembno priz-
nanje, Schwentnerjevo na-
grado, s katero se je matica
pred petimi leti spomnila
nate. Pred desetimi leti pa si
bil skupaj z Damjanom Pau-
linom deležen Tischelerjeve
nagrade za pobudo in izved-
bo izmeničnih vsakoletnih
kulturnih izmenjav med
Koroško in Primorsko, ki
imajo že tridesetletno zgo-
dovino. Leta 2011 so v Gal-
lusovi dvorani Cankarjeve-
ga doma pri branju utemel-
jitve Schwentnerjeve nagra-
de dejali, da si v zamejski skup-
nosti zgleden lik slovenskega
kulturnika, ki ga ženeta preda-
nost slovenstvu in velik čut
odgovornosti. To niso bile pri-
ložnostne besede, ampak re-
snični izraz tvoje drže in
čutenja, ki ti ga vsi priznavajo.
Prijatelji ti iz srca želimo, da bi
zdrav in čil še dolgo opravljal
to vlogo v naši skupnosti.
Sergij Pahor
Le še ta teden so v galeriji Ars na Travniku v Gorici
na ogled likovna dela, ki so nastala na 22. koloniji
Umetniki za karitas sredi avgusta 2016 na Sinjem
Vrhu nad Ajdovščino. Na odprtju razstave je 20.
decembra lani predsednik društva Ars Jurij Paljk
spodbudil k večji empatiji in sočutju, saj se tudi
danes da narediti veliko dobrega. Potem ko je vio-
linistka Sara Gorkič, gojenka prof. Mojce Križnič
na SCGV Komel, podarila navzočim Paganinijev
capriccio, je Jožica Ličen, vodja projekta, prisrčno
dejala, da “božični čas ne bi bil to, kar je, če ne bi
prišli v galerijo Ars v Gorico”. Letošnja kolonija je
imela za geslo “Pogum vse ljudstvo v deželi”, saj v
tej naši deželi manjka poguma, da verjamemo, da
bo umetnost spremenila sveta. Preveč se poudar-
jata revščina in sovraštvo, premalo ljubezen in do-
brota, pravo bogastvo srca. Likovna kritičarka in
strokovna sodelavka Anamarija Stibilj Šajn je po-
vedala, da se kolonija širi “kot tsunami”, sprego-
vorila o umetnikih in delih ter spodbudila k veli-
kodušnosti!  (daljši zapis na www. noviglas. eu)Umetniki za karitas v Gorici
Kultura 12. januarja 2017 9
JEZIKOVNICAVladka Tucovič
Odvečni presledek
Jezikovnih napak je več vrst. Mnogo jih nastane zaradi neznanja,
nekatere so zgolj lapsusi, včasih pa nam jo zagode tiskarski škrat,
kar je tudi svojevrstni lapsus – to je nehotena napaka, ki ne na-
stane, ker kakšnega pravopisnega pravila ne bi poznali, pač pa,
ker se nam v besedilo prikrade, če nismo dovolj pozorni. Tiskar-
skemu škratu bi dandanes lahko rekli kar programski škrat, saj
do napake ne pride pri stavljenju besedila v tiskarni, ki ga tako
rekoč ni več, pač pa že prej, ko se besedilo računalniško oblikuje.
Pozornemu bralcu rubrike Jezikovnica verjetno ni ušlo, kako je
bil v prvi in drugi objavi zapisan moj elektronski naslov, kamor
lahko naslovite jezikovna vprašanja. Prav bi bilo, če bi bil zapi-
san: vladka.tucovic@fhs.upr.si, v resnici pa je ponagajal takšenle
programski škrat, ki je opisan uvodoma, in je pisalo: vladka. tu-
covic@fhs. upr. si. Kakšna je razlika med tema zapisoma? Na
prvi pogled je skoraj ni, vendar: v prvem, ustreznem, za pikami
ni presledka, v neustreznem pa presledki za pikami so. Če bi tak
elektronski naslov, s presledki za pikami, vpisali v okvirček za
prejemnika elektronske pošte, odgo-
vora na jezikovno vprašanje ne bi bi-
lo, ker vašega vprašanja sploh ne bi
prejela, saj bi tak naslov bil nevelja-
ven. Pa bi bil tudi pravopisno na-
pačen? Da. Kdaj moramo pravzaprav
za piko narediti presledek in kdaj ne?
Ali ne drži, da je za piko vendar zme-
raj presledek? Da in ne, bi se lahko
glasil moj odgovor, zato pojdimo le-
po po vrsti.
Pika, o kateri se v šoli učimo najprej,
je tista, ki zaključuje poved. Za njo
moramo narediti presledek, saj velja,
da se naslednja poved v besedilu
začne s presledkom levo od začetka
te nove povedi. S tem ponavadi nimamo težav, saj je tudi za
večino drugih ločil treba postaviti presledek, npr. za nekončnim
ločilom vejico (v pričujočem besedilu mrgoli primerov zanjo) in
za vsemi drugimi končnimi ločili, kot so klicaj, vprašaj in tri pi-
ke. Podobno je s piko, ko nastopa znotraj povedi in ne zaznamu-
je njenega konca, pač pa vrstilnost števnikov, npr. v datumih
(danes je 5. januar ali 5. 1. 2017) . Prav vidite, za pikama pri šte-
vilkah, ki označujeta dan in mesec, morata biti presledka, zato
so napačni številni zapisi brez presledkov, ki jih nenehno vide-
vamo povsod (5.1.2017) . Ali velja enako pri zapisu ure? Ne, tam
pa med uro in minutami ne sme biti presledka, prav je torej ob
12.30 in narobe ob 12. 30. Za piko presledka tudi ne napravimo,
ko zapišemo večja števila, npr. 20.000 milj, pa tudi ne, ko za-
pišemo spletni naslov (www.noviglas.eu) ali naslov elektronske
pošte (uprava@noviglas.eu) .
Ali presledek je ali ga ni, seveda ni pomembno, če pišemo na ro-
ko, drugače pa je, kadar tipkamo, čemur pa se dandanes skorajda
ne moremo več izogniti. Govorimo o t. i. stičnosti oz. nestično-
sti ločil. Če je ločilo stično, se vsaj na eni strani drži besede (npr.
pika na koncu povedi in vezaj v besedi rdeče-bela zastava ter
stični pomišljaj v zvezi cesta Trst–Ljubljana, ki je celo na obeh
straneh stičen). Nestično ločilo pa je npr. nestični vezaj (Josip
Murn - Aleksandrov) ali nestični pomišljaj (Prišel, videl – zma-
gal.) . O pomenski razliki med vezajem in pomišljajem bomo
spregovorili v kateri od prihodnjih Jezikovnic, tokrat se še zau-
stavimo pri piki.
Pogosto je namreč s presledkom za piko križ tudi v okrajšavah
nazivov, ko se pred imenom zvrstita dve taki okrajšavi ali celo
več. Tako je narobe, če za univerzitetnega diplomiranega
inženirja zootehnike zapišemo: univ.dipl.inž.zoot., pravilno pa
je: univ. dipl. inž. zoot. Presledka za pikama sta po tem vzorcu
obvezna tudi pri drugih nazivih
(izredni profesor se pravilno
okrajša: izr. prof. dr. Janez No-
vak, napačno pa izr.prof.dr. Ja-
nez Novak; pravilno je doc. dr.
Marija Novak, narobe pa doc.dr.
Marija Novak).
Zelo pogosto vidimo narobe za-
pisane tudi druge okrajšave: tega
meseca (t.m.) , tako imenovani
(t.i.) , samostojni podjetnik
(s.p.) , družba z omejeno odgo-
vornostjo (d.o.o.) , delniška
družba (d.d.) . Vse to je pravilno
s presledkom za piko, torej: t.
m., t. i., s. p., d. o. o., d. d. 
Za sklep bi torej lahko rekli takole: večinoma je za piko obvezen
presledek, vedno pa ni tako, zato moramo biti pozorni na to,
kdaj presledek rabimo pravilno in kdaj ne. Bralcem rubrike Jezi-
kovnica želim, da bi se v novem letu pri rabi pravopisnih pravil
motili čim manj in da bi se ob prebiranju jezikovnih nasvetov
marsičesa naučili na novo ali si zgolj osvežili spomin. Srečno
2017!
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za
humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja
pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi ra-
di brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si.
4
V soboto in nedeljo, 7. in 8. januarja, je bilo v Katoliškem domu
prosvete v Tinjah tradicionalno Novoletno srečanje, ki ga že več
desetletij prirejata Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški
akciji v Celovcu in omenjena ustanova skupnosti koroških
slovenskih duhovnikov Sodalitas ali Sodaliteta.
To je nekakšna “koroška Draga”, ki s predavanji, razpravo,
kulturno točko in mašo privablja udeležence tako iz Koroške kot
iz matične Slovenije, večkrat še iz Italije in drugih evropskih
držav. Tudi med predavatelji so bili v preteklih letih pripadniki
slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Letošnje srečanje se je v treh sklopih soočilo z žgočimi izzivi.
Najprej s položajem Evropske zveze, ki se prvič srečuje z
vprašanjem, ali bo sploh obstala. O tem sta realistično predavala
slovenska evropska poslanca Lojze Peterle (NSi) in Milan Zver
(SDS).
Nato je bilo na vrsti razmišljanje o stanju koroških Slovencev ob
zgledu dveh osebnosti, ki sta vtisnili svoj verski in kulturni pečat
času med svetovnima vojnama in v prvih desetletjih po drugi
svetovni vojni. O prelatu dr. Rudolfu Blümlu (1898-1966) je
predaval dr. Jože Till, o dr. Vinku Zwittru (1904-77) pa
podpredsednica Katoliške akcije Marija Gruškovnjak, ki je tudi
povezovala celotno Novoletno srečanje. Posebno doživetje je
bila okrogla miza s sodelovanjem petih otrok dr. Zwittra, ki so
razgrnili nekaj spominov in pogledov na očeta.
Prvi dan srečanja se je končal s kulturnim večerom. Nastopila
sta ženski pevski zbor Rož iz Št. Jakoba v Rožu, ki ga vodi Primož
Kerštanj, in Kvintet Krnice iz Št. Štefana na Zilji, ki ga vodi
Hermann Fritz.
O sedanjih izzivih za katoliško Cerkev je imel v nedeljo dve
razmišljanji dekan Teološke fakultete v Ljubljani lazarist dr.
Robert Petkovšek, ki je ob koncu srečanja za udeležence
somaševal z rektorjem Doma prosvete Jožetom Kopeinigom in
pridigal v domski kapeli, ki jo od leta 2012 krasijo sijajni mozaiki
p. Marka Rupnika. / ij
“Koroška Draga” v Tinjah
S 1. STRANI / Ob 80. obletnici zastrupitve Lojzeta Bratuža
Še danes “živa luč, zgled, vodilo”
  ot je 27. decembra zvečer
pred poslopjem v ulici 4.
novembra št. 32 v Podgori,
kjer je imela sedež “Casa del fascio”,
v imenu organizatorjev spominske-
ga večera povedal David Grinovero,
so škvadristi na isti dan leta 1936
po večerni maši izpred vaške cerkve
ugrabili organista Lojzeta Bratuža
in nekaj pevcev cerkvenega zbora,
da bi jih ustrahovali in odvrnili od
slovenskega petja v cerkvi. Mučili
so jih in prisilili, da spijejo ricinu-
sovo olje, Bratužu pa so dali piti
umazano strojno olje, zaradi česar
je po dveh mesecih umrl. Prosvet-
no društvo Podgora je pred deseti-
mi leti postavilo na pročelje ploščo,
ki bi “vsakega mimoidočega spo-
minjala na nesmiselnost nasilja in
na trpljenje pokončnega Slovenca”.
Njegova “edina krivda je bila ta, da
je preveč ljubil petje, svoj jezik in
narod”. Ob 80-letnici sta predsed-
nik Sveta slovenskih organizacij
Walter Bandelj in predsednica Zve-
ze slovenske katoliške prosvete
Franca Padovan postavila venec
pod tablo, “ki priča, da nismo po-
zabili, in ki mora postati za vse Slo-
vence pravi kraj spomina”.
Spominu na 80. obletnico zastru-
pitve Lojzeta Bratuža je nato v cer-
kvi sv. Justa mučenca v Podgori bila
posvečena sv. maša. Cerkev so na-
polnili ljudje iz vse Goriške, od Brd
do Krasa, pa tudi iz Tržaške in
bližnjih krajev Slovenije. Med nav-
zočimi so bili prof. Lojzka Bratuž,
podpredsednik deželnega sveta FJK
Igor Gabrovec, predsednik SSO
Walter Bandelj, predsednica ZSKP
Franca Padovan, predsednik ZCPZ
Dario Bertinazzi, goriška občinska
svetnica Marilka Koršič, pokrajinski
tajnik SSk Julijan Čavdek ter drugi
K predstavniki političnega in društve-nega življenja. Dekan Marijan Mar-kežič je pri maši povedal, da imamo
kristjani preko Boga čudovito pri-
ložnost ohranjati stik z našimi raj-
nimi, s svetniki v nebesih in z ljud-
mi na zemlji. Tokrat smo molili “za
pokoj duše našega Lojzeta Bratuža
in prepričan sem, da se mu lahko
tudi priporočamo, da posreduje za
nas, posebno za naše družine, za
našo skupnost”. V homiliji je Mar-
kežič povedal, da so tudi pred 80
leti veselo praznovali Jezusovo roj-
stvo, s katerim je
na svet prišla
luč; le dva dni
kasneje je velika
tema hotela za-
dušiti svetlobo
in pahniti v
žalost celotno
vas. “Kako blizu
sta si ostala luč
in tema, ljube-
zen Boga in so-
vraštvo člove-
ka”! Božja mo-
drost pa nas uči,
da je kdaj pa
kdaj tema tudi
močna, ne more pa do konca pre-
magati svetlobe. Že primer mučen-
ca sv. Štefana in, podobno, Lojzeta
Bratuža nam kaže, da je luč ljubezni
močnejša od sovraštva. V naj-
večjem sovraštvu je Štefan prosil za
tiste, ki so ga kamenjali. “Nerazum-
ljiva svetloba, ki preganja največjo
temo človeškega sovraštva: to je lju-
bezen, ki razbija najmočnejše
utrdbe zla”. Štefanovi in Lojzetovi
nasprotniki so dokazali, da niso
sposobni priznati in sprejeti njune
drugačnosti, čutili so se ogrožene.
Tertuljan je lepo povzel bistvo pre-
ganjanj, da je kri mučencev seme
novih kristjanov. “Naloga ni lahka.
Kristjani je niso vedno razumeli in
tudi ne vedno izpolnjevali”. Če bi
se Lojze Bratuž pojavil tu med na-
mi, kaj bi nam nocoj položil na
dušo in srce, se je vprašal mašnik.
Gotovo bi sledil velikemu Gandiju
ali Luthru Kingu, gotovo bi nas
spodbudil, naj gojimo kulturo,
vzgajamo mladi rod, ostajamo zve-
sti narodnim vrednotam, vse to pa
naj plemeniti globoka vera v Božjo
pravičnost. “Prepričan sem, da tako
Lojze misli zdaj in nas vabi
na to pot, da vztrajamo, obe-
nem pa je on, kot drugi naši
priprošnjiki, pripravljen dati
nasvete, kako naj v spre-
menjenih časih gremo po
poti za Kristusom”, je še po-
vedal g. Markežič. “On naj
vodi naše misli, besede in
dejanja”! Podgorski župnik
Josip Caha je tik pred kon-
cem maše pri mikrofonu
dejal, da narod, ki se spo-
minja svojih junakov, upa v
prihodnost. “Upajmo, da
bosta tudi žrtev in smrt
našega Lojzeta seme in pri-
hodnost našega naroda, naše
Cerkve v Gorici in po vsem
svetu”.
Po obredu je PD Podgora v
sodelovanju z ZSKP in pod
pokroviteljstvom SSO-ja pri-
pravilo kulturni program. V
društvu in pevskem zboru, ki
je “idealni naslednik zbora,
ki ga je Lojze Bratuž vodil v
tej cerkvi še nekaj minut, pre-
den so ga ugrabili”, so čutili
potrebo in dolžnost, da pri-
merno počastijo spomin na
tragične dogodke, je obra-
zložil Grinovero. Nekaj pesmi je za-
pel Mešani pevski zbor Vrtojba, ki
ga vodi Zdravko Leban, ganlji-
ve stihe Ljubke Šorli so občute-
no zrecitirale mlade članice
skupine O’Klapa, Sanja, Kea in
Vanja Vogrič. Priložnostni go-
vor je imela prof. Slavica Ra-
dinja, ki je med drugim spom-
nila, kako je argentinski časo-
pis Slovenski list že leta 1937
napisal, da je Lojze Bratuž
“mučenec slovenske nabožne
božične pesmi”. Poudarila je,
da je bil blagega značaja in
med ljudmi priljubljen, vseka-
kor pa nadarjen in sposoben
glasbenik, kot tak tudi marsi-
komu v zgled. Nedopustno je, da se
njegovega pokopa sredi noči ni mo-
gel udeležiti nihče in da so krivci
lahko mirno hodili po naši zemlji.
“Ali je res tako napak imeti rad svoj
jezik, slovensko besedo, slovensko
pesem? Ali je to greh? Ali je to pre-
povedano”? Da, bilo je prepoveda-
no, “čeprav se nam to zdi danes
skregano z zdravo pametjo”. Bra-
tuža se moramo spomniti ob oblet-
nici, pa tudi, ko se vozimo po dre-
voredu 20. septembra in se peljemo
mimo kulturnega hrama, ki nosi
njegovo ime, ali ko poslušamo
zbor, ki ravno tako nosi njegovo
ime, ali pa enostavno vsakič, ko v
Gorici in okoliških vaseh zaslišimo
slovensko
pesem.
“Slovenske
pesmi v Go-
rici brez Bra-
tuža ne bi
bilo”! Prav
je, da tudi
otrokom v
šoli in do-
ma pripove-
dujemo
zgodbe iz ti-
stega časa.
Mogoče ne
bodo takoj
razumeli, a njegove dediščine ne bi
spoštovali, če tega ne bi počeli. Bra-
tuž je pustil neizbrisen pečat v gla-
sbenem svetu, pa tudi v književno-
sti, v rahločutni in nežni poeziji
mlade vdove Ljubke Šorli, ki je mo-
rala sama skrbeti za otroka. Ne sme-
mo pozabiti, kaj je pomenil
fašizem. Preveč ljudi v svoji igno-
ranci poveličuje to strašno obdobje,
ki je ljudem odvzelo humanost,
čemur pa se slovenski človek ni po-
dredil. Ostati človek je za Slovenca
tedaj pomenilo, da ostane Slove-
nec. Takšen je bil tudi Lojze Bratuž,
ki sicer ni bil povezan z organizira-
nimi oblikami odpora, a je pokazal,
da lahko ostane sam sebi zvest sa-
mo tako, da še naprej skrbi za slo-
vensko pesem. On je še danes živa
luč, je zgled, vodilo, “zato ne dovo-
limo, da postane le prazen simbol”.
Naj nas njegovo trpljenje do-
končno nauči, da se takšno so-
vraštvo in nasilje nikakor ne smeta
ponoviti, sicer bi bila njegova žrtev
zaman, je zatrdila govornica.
Srečanje je s kora sklenil podgorski
zbor z Bratuževo priljubljeno pe-
smijo Kraguljčki pod vodstvom Pe-
tra Piriha. Prav tako, kot so mu pod-
gorski fantje poslali zadnji pozdrav
pred 80 leti. / DD
(več fotografij na www.noviglas.eu)
Lojze Peterle, Marija Gruškovnjak in
Zdravko Inzko (foto Vincenc Gotthardt)
Slavica Radinja David Grinovero
Recitatorke Kea Vogrič, Vanja Vogrič in Sanja Vogrič
Pod spominsko ploščo
Tržaška12. januarja 201710
Noč klasikov na liceju Prešeren
Na liceju France Prešeren bo v petek, 13. januarja, manifestacija
Noč klasikov, ki ga učno osebje v sodelovanju z dijaki letos prvič
prireja po zgledu italijanskih klasičnih licejev (La notte dei classici).
Dogodek se bo začel ob 18. uri s prvim delom, na katerem bodo
spregovorili univerzitetni docent in publicist dr. Miran Košuta,
kulturna delavka in pesnica Marija Kostnapfel ter pisatelj, esejist
in dramatik Duško Jelinčič. V drugem delu, okvirno od 20. do 22.
ure, bodo potekale delavnice, ki jih bodo predstavili dijaki klasične
smeri v sodelovanju s profesorji. Zadnji del, ki se bo končal opolnoči,
pa bo v celoti v režiji dijakov.
Praznovanje sv. Štefana pri sv. Antonu
Novem v Trstu
Sončno, prav prijetno vreme je bilo na štefanovo; tako je bilo lažje
tudi starejšim vernikom iz mestnih predelov priti k popoldanski
maši v cerkvi sv. Antona Novega na praznik mučenca sv. Štefana.
Evharistično daritev je vodil koprski župnik Primož Krečič; z njim je
somaševal duhovni pomočnik te cerkve Klemen Zalar. S petjem je
mašno daritev spremljal združeni zbor ZCPZ, ki ga je vodil Edi Race.
Na orgle je igral Tomaž Simčič. V uvodu je odmevala melodija Božji
nam je rojen Sin, Ivana Zupana. S Tretjo mašo Ubalda Vrabca se je
nadaljevala daritev, ki so jo dopolnjevale pesmi Jožeta Trošta, Josipa
Sicherla in Leopolda Belarja. Berilo je prebrala ga. Alojzija Mozetič.
Gospod Krečič je v homiliji izpostavil lik mučenca sv. Štefana, ki je
za mučitelje prosil Boga, naj jim ne prišteva tega greha. Spregovoril
je tudi o stanju duha v današnjem svetu, ki ga pretresajo vojne in
razne zablode človeškega ravnanja, ki povzročajo gorje celotnemu
človeštvu. Nešteto mučencev umira zaradi vere tudi v današnjem
času. Ob koncu maše se je ga. Majda Cibic zahvalila za udeležbo
in obenem izrekla božično voščilo ter zaželela zdravo in uspešno
novo leto vsem prisotnim in njihovim družinam. Ob koncu daritve
sta zadoneli še nepogrešljiva Gruberjeva Sveta noč in Belarjeva
Glej zvezdice božje. Za konec praznovanja so se kot dodatek oglasile
še tri pesmi: Poslušajte vsi ljudje v priredbi Ubalda Vrabca, Jožef
prileten mož neznanega avtorja in Raduj človek moj Leopolda
Cveka. Sledilo je druženje na sedežu Slovenske skupnosti, kjer je
bila priložnost, da smo si nazdravili in voščili ob skorajšnjem
praznovanju novega leta; za družabno pogostitev je poskrbel g.
Albert Štrajn. Mrak je že legal na mesto, ozračje je postajalo vse
bolj mrzlo, ko so se udeleženci razhajali. / P. V.
Tradicionalni božični koncert godbe
“Nabrežina”
V nedeljo, 18. decembra 2016, se je v nabrežinski telovadnici zbralo
veliko število gostov, da bi uživali ob poslušanju nabrežinske godbe,
ki nas ves povojni čas ob raznih priložnostih razveseljuje in s tem
nadaljuje od fašistov prekinjeno delovanje prve godbe, ustanovljene
daljnega l. 1897. Tokratni koncert nas je prijetno presenetil zaradi
lepega števila mladih deklic in dečkov, ki jih je neutrudni kapelnik
Gratton pripeljal do zadovoljivega poznanja pihalnih instrumentov,
kar so prikazali z izvedbo treh skladb.
Druga novost je bil nastop novega dirigenta, domačina dr.
Aleksandra Rojca, profesorja klavirja pri Glasbeni matici. Predstavil
se je z brezhibno izvedbo Straussove Na lepi modri Donavi, z
Rombergovo Princ študent in Reguličevo Mojo deželo. Vsa tri dela
je publika nagradila z dolgim, iskrenim ploskanjem ob zadovoljstvu,
da se je domači strokovnjak odločil, da pripomore k rasti domačega
godbenega društva.
Spored so popestrili Fantje izpod Grmade, ki so v tem letu obhajali
petdesetletnico delovanja; ubrano so zapeli nekaj pesmi domačih
avtorjev pod vodstvom Hermana Antoniča.
Predsednik godbe se je ob koncu zahvalil članom, ki so omogočili
nastop, ter občinski upravi za uporabo telovadnice in s šopkom
obdaril najzaslužnejše. Sledila je tradicionalna bogata zakuska, ki
je omogočila, da smo se še dolgo zadržali v prijetni družbi. / n. k.
Kratke Zadnji ponedeljkov večer DSI v letu 2016 / Gostja s. Klavdija Žerjal
O adventnem času, času
tišine in pričakovanja
  dventni čas je čas pričako-
vanja, notranje tišine, ko
prisluhnemo božji besedi.
Gospod nas prihaja rešit iz slabot-
nosti, v kateri živimo, daje se za-
stonj in ne zahteva nič v zameno.
Tako je sestra Klavdija Žerjal iz re-
dovne skupnosti Loyole spregovo-
rila zbranim v Peterlinovi dvorani
na zadnjem rednem ponedeljko-
vem večeru v letu 2016 Društva
slovenskih izobražencev.
Božično razmišljanje s. Klavdije je
bilo osrediščeno na povezavo
med božjim usmiljenjem in z
njim povezanim izrednim jubilej-
nim letom ter božično skrivno-
stjo. Kot je v buli Misericordiae
vultus napisal papež Frančišek, je
“usmiljenje temeljni zakon, ki bi-
va v srcu vsakega človeka, ko z
iskrenimi očmi pogleda brata, ki
ga sreča na življenjski poti”. Ljudje
smo vedno ljubljeni ne glede na
meje, ki nam jih postavlja naš
greh. Dovolj je le, da odpremo
naša srca Jezusu, ki postanejo ja-
A slice, v katerih se ro-di Jezus. Njega lahkodoživi čisto vsak, od
sodobnega iskalca
Boga do največjega
grešnika. Ljudje smo
večkrat preizkušani,
a Bog nas ljubi in nas
brezpogojno spreje-
ma.
Usmiljenje je zaston-
jsko Božje dejanje.
Gospod ne prihaja mogočno in
vzvišeno, temveč se razodeva v
majhnih stvareh. Potrebna je
osebna vera s poglobitvijo, da se
nam Bog razodene v naših no-
tranjih bojih. Kot je dejala mati Te-
rezija, je Božič vsakič, ko ostaneš
tiho, da bi poslušal drugega, ali ko
Gospodu dovoliš, da po tebi ljubi
druge ljudi. Gospod se sklanja v
naše uboštvo, nas poživi in utrjuje
v veri; ve, da potrebujemo njegovo
pomoč in odpuščanje, zato nam
je blizu v vsakem trenutku našega
življenja. On gleda v našo globi-
no, in ko se mu
zaupamo, nam je
dana milost.
Sestra Klavdija je
nato spregovorila
o osebnih iz-
kušnjah, ko je v
mladosti veliko
iskala njegovo
obličje, usmiljen-
je pa je vedno
čutila zelo blizu,
saj jo je po slednjem Gospod od
nekdaj nagovarjal. Izpostavila je
dejstvo, kako nismo navajeni na
kulturo poklicanosti. V tržaški
mentaliteti ni tega, da nosi vsak
človek globoko v sebi določen po-
klic, ki ga je treba samo odkriti z
Gospodovo pomočjo. To je lahko
poročenost, duhovništvo ali re-
dovništvo in posvečeno življenje.
Prav odgovor na notranji klic pri-
naša odrešenje. Bog vedno kliče,
a v človeku je preveč strahu, da bi
mu odgovoril.
Ljubezen, usmiljenje in Božič so
tesno povezani med seboj. O tem
je prepričana s. Klavdija iz reda Lo-
yolk, ki jo je poslušalcem v Peter-
linovi dvorani predstavil Tomaž
Simčič in ji postavljal vprašanja.
Ni greha, ki bi ga Gospod ne vzel
nase, saj nas sprejema in ljubi
takšne, kot smo. Pogosto nismo
hvaležni za vse dobro, kar je okoli
nas, in se osrediščimo samo na
negativne in slabe stvari. Treba pa
je gledati z očmi vere. Jaslice nam
pomagajo, da razumemo skriv-
nost Božiča, ker govorijo o po-
nižnosti. Božič prinese veselje in
mir tistim, ki kot pastirji v Betle-
hemu sprejmejo angelove besede
in iščejo Boga. On nudi neomaj-
no gotovost, da lahko v njej živi-
mo, se gibljemo in smo.
Tokratna gostja je spregovorila še
o kulturi poklicanosti in usmiljen-
ja, ki temelji na medosebni ljubez-
ni. Gospodova beseda nas kliče,
naj odidemo iz brezbrižnosti in
individualizma, saj smo poklica-
ni, da živimo drug za drugega.
Človek je v krizi, ker je pozabil na
Boga, ki daje smisel našemu
življenju. S. Klavdija je svoje raz-
mišljanje končala s pomenljivimi
besedami pesmi duhovnika Fran-
ca Juvana: “Ko boš stal ob jaslicah,
Jezusu odpri srce. Če se v tebi ne
rodi, potem je vse zaman, Božiča
ni in sreče ni”.
Metka Šinigoj
Mozartova Čarobna piščal in Evita Malike Ayane
Dve krasni uverturi v novo leto
  ovo leto se za ljubitelje
glasbe začenja tako rekoč
z ognjemetom. Gledališče
Verdi je za uvodno opero leta 2017
izbralo slovito Die Zauberflöte ne-
smrtnega Salzburžana Wolfganga
Amadeusa Mozarta, stalno gleda-
lišče Il Rossetti pa muzikal dua An-
drew Lloyd Webber in Tim Rice
Evita, ki od leta 1973 navdušuje
London, Broadway in ves svet. Zdi
se mi krasna priložnost za abonen-
te obeh gledališč in za vse, ki cenijo
klasično ali popularno glasbo, da
se v teh razburkanih in včasih tudi
turobnih časih za trenutek prepu-
stijo magiji dveh absolutnih mitov,
ki presegata okvire same glasbene
umetnosti.
Čarobna piščal ali vizija o
občem človekoljubju
Tržaška operna hiša je vodenje zad-
nje Mozartove mojstrovine pove-
rila španskemu dirigentu in skla-
datelju Pedru Halffterju Caru, ki je
pred meseci debitiral v Verdiju s
simfoničnim koncertom, na kate-
rem so zablesteli veliki Rusi (Čaj-
kovski, Prokofjev, Musorski), režijo
pa argentinski režiserki in koreo-
grafinji Valentini Carrasco. 35-let-
ni Mozart nam je s pomočjo libre-
tista Emanuela Schikanederja pu-
stil čudovito oporoko, kjer je po
vseh prejšnjih vrhunskih do-
sežkih, na področju (v glavnem
italijanske) opere, ustvaril
povsem nemško delo, “Sin-
gspiel” a z občo govorico, ki
poudarja moč ljubezni, svo-
bodoljubja, prosvetljenega
duha in glasbe sploh kot ab-
solutne vrednote.
Moje prvo srečanje s tem
delom je bila krasna Ber-
gmanova filmsko-gleda-
liška ekranizacija iz leta
1975. Ravnatelj našega go-
riškega liceja, profesor kla-
sičnih jezikov in veliki poz-
navalec-ljubitelj umetnosti Milko
Rener, nas je takrat nevedne naj-
stnike dobesedno povlekel v kino
Modernissimo na matinejo z ne-
navadnim glasbenim filmom v
nekonvencionalni postavitvi v
švedščini, s pisano dramaturgijo,
naivno prikazanimi vragolijami
N tičarja Papagena in ljubljene Papa-gene, z dostojanstvenim nasto-pom modrijana Sarastra in vir-
tuozno šarmantnostjo Kraljice
noči, njenih treh dam, lepotice,
hčerke Pamine, zaročenca le-te
princa Tamina, treh barvitih
dečkov, pohotnega črnca Mono-
statosa in ostalih junakov te zgod-
be.
Po mnogih ogledih in poslušanju
tega bisera z blagoglasnim sloven-
skim naslovom, na katerega me je
prvi opozoril prijatelj Silvan
Kerševan, še zdaj mi niso prav jasni
vsi dramaturški preskoki in razple-
ti, a saj ni pomembno, to je ena od
značilnosti operne umetnosti, da
fabula ni najpomembnejša sesta-
vina. Še danes nas Čarobna piščal
očara, ker je v vsej svoji sporočil-
nosti izredno neposredna, prava
studenčnica, ob zabavnih, čustve-
nih, liričnih in čudežnih prizorih
se stopnjujejo tudi zahtevnejši, fi-
lozofski in dramatični, a glavna
poanta vsega je skrivnostnost,
čarobna razsežnost, ki jo moramo
le sprejeti in se ji predati, ne da bi
preveč o tem razmišljali in preso-
jali.
Velikega svečenika Sarastra poose-
bljata bas Roberto Scandiuzzi oz.
Petar Naydenov, princa Tamina te-
norista Vassilis Kavayas in Andrea
Schifaudo, Kraljico noči soprani-
stki Viktoriya Romanova in Katha-
rina Melnikova, njeno hčer Pami-
no sopranistki Elena Galitskaja in
Lucrezia Drei. Papageno je Peter
Kellner oz. Dario Giorgiele, Papa-
gena Lina Johnson, Monostatos pa
Motoharu Takei. Tudi najnovejša
Verdijeva produkcija je v sodelo-
vanju z japonsko Sawakami Opera
Foundation, scenograf je Carles
Berga, kostumografinja Nidia Tu-
sal, lučkar Peter van Prael, dirigen-
tka zbora Francesca Tosi. Po petko-
vi premieri (13. januarja) bodo še
večerne ponovitve, ob 20.30, v so-
boto, 14., torek, 17., četrtek, 19. ja-
nuarja; v soboto, 21., in nedeljo,
22. januarja, pa le popoldanski ob
16. uri. Za informacije in nakup
vstopnic: www. teatroverdi-trieste.
com.
Malika Ayane je Evita
Peron
Naslednji teden, od srede, 18., do
nedelje, 22. ja-
nuarja, bo na
vrsti v gledališču
Rossetti italijan-
ska priredba mu-
zikala Evita, ki jo
je pripravil Massi-
mo Romeo Pipa-
ro, avtor še dru-
gih uspešnih ita-
lijanskih uprizo-
ritev slavnih gla-
sbenih filmov,
kot Jesus Christ
Superstar, My Fair Lady, The full
monty, Moje pesmi, moje sanje in
Billy Elliot.
Nemara je imel ta prav, ko je za ita-
lijanski obraz in glas junakinje, ki
jo je podoživela Madonna za zna-
meniti film Alana Parkerja, izbral
milansko pevko maroškega rodu
Maliko Ayane. Še imamo v
spominu Madonnino občute-
no interpretacijo zelo prilju-
bljenega in karizmatičnega li-
ka žene argentinskega pred-
sednika Juana Perona, z vsemi
njenimi strastnimi, grenko-
sladkimi, močnimi značajni-
mi in dramatičnimi potezami.
Malika Ayane s svojim ekso-
tičnim glamurjem in nena-
vadnim glasovnim izrazom
predstavlja seveda drugo zgod-
bo. A mislim, da bosta njena
latinsko plavolasa zasanjanost in
temperament, ki nas spominjata
na druge šarmantne mešanke (kot
npr. Rita Hayworth), lahko sprožila
v občinstvu potrebno empatijo. In
ne gre pozabiti, da ima razmeroma
mlada pevka in kantavtorka, ki se
ponaša z dvema nagradama žirije
Mia Martini ter tretjim, četrtim in
petim mestom na Sanremskem fe-
stivalu, tudi solidno klasično izo-
brazbo: študirala je čelo na milan-
skem konservatoriju in pela v
otroškem zboru milanske Scale
pod taktirko dirigentov, kot so Mu-
ti, Chailly in Sinopoli.
Webber in Rice sta avtorja še dru-
gih uspešnic gledališke glasbe, kot
so omenjeni Jesus Christ Super-
star, Cats (leta 2014 je uspešno go-
stoval v Rossettiju), The Phantom
of the Opera itd. Tu sta si zamislila
lik pripovedovalca, kubanskega re-
volucionarja Che Guevaro (Filippo
Strucchi), ki v dolgem flashbacku
ob pogrebu junakinje obnovi glav-
ne etape njenega razburljivega
kratkega življenja. Preminila je pri
komaj triintridesetih letih. Vseh 27
pesmi, ki jih je napisal Tim Rice, je
v italijanščino prevedel kar sam
režiser Piparo, tudi znameniti Do-
n't Cry for me, Argentina in z
oskarjem nagrajeno You must love
Me...
Perona pooseblja Enrico Bernardi,
Evitinega prvega zaročenca, plesal-
ca tanga Augustina Magaldija, Ti-
ziano Edini. Predstava šteje skupaj
40 nastopajočih: naj omenimo
vsaj avtorje barvitih kulis Tereso
Caruso, kostumov Cecilio Betona,
koreografij Roberta Croce in vodjo
orkestra Emanueleja Friella. V
Trstu se končuje dolga turneja, ki
je obiskala kar 35 italijanskih mest:
premiera bo v sredo, 18. januarja,
ostale večerne ponovitve vse do so-
bote, 21. januarja. V soboto in ne-
deljo, 22. t. m., bosta popoldanski
predstavi ob 16. uri. Nakup vstop-
nic je mogoč v blagajni gledališča
Il Rossetti od torka do sobote med
8.30 in 12.30 ter 15.30 in 18.30
(tel. 040 3593511) in še drugje v
Trstu in drugih mestih FJK v siste-
mu Vivaticket: info www. ilrossetti.
it in www. vivaticket. it.
Davorin Devetak
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA
v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž - Gorica
vabi na koncert božičnih pesmi
TIHA NOČ IN BLAŽEN MIR
Pod vodstvom dirigenta Mirka Ferlana ga bodo oblikovali 
združeni mladinski pevski zbori s solisti ob spremljavi 
kvarteta harmonik, violine, tolkal ter saksofona.
Božično misel bo podala Neva Zaghet
nedelja, 15. januarja 2017, ob 17. uri
stolnica sv. Justa v Trstu
Foto damj@n
Tržaška 12. januarja 2017 11
Obvestila
Vincencijeva konferenca vabi na
dva božična zborovska koncerta,
ki ju DVS Primorsko (pod
vodstvom Aleksandre Pertot)
poklanja starejšim: v domu za
starejše Ieralla na Padričah v
četrtek, 12. 1. 2017, ob 16. uri in
v domu ITIS, ul. Pascoli 31, v veliki
dvorani, v torek, 17. 1. 2017, ob
16.45. S koncertoma se bomo
tudi spomnili ustanovitve naše
ustanove 8. 1. 1947.
Zanesljiva in resna gospa z
izkušnjami išče delo: likanje,
pospravljanje, varstvo starejših
tudi 24 ur ali samo vikende. Tel.
št. 00386 31 297566.
Darovi
Za Novi glas: v spomin na Savota
Ušaja darujeta Marinka in David
Brezigar 50 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami
darujejo Lizeta Janežič 20 evrov,
Ivica Švab 10 evrov, Irma in
Savino Piščanc 20 evrov, Iza
Arban 10 evrov, Marija Zanevra
20 evrov, NN 50 evrov in Giorgina
Piščanc 20 evrov.
V spomin na dragega moža
Maksa Šaha daruje žena Jelka 50
evrov za cerkev v Mavhinjah, 25
evrov za Slovensko Vincencijevo
konferenco in 25 evrov za
rojansko glasilo Med nami.
Za Društvo rojanski Marijin dom
daruje Marija Zanevra 30 evrov.
Zahvala
Karitas vipavske dekanije se
zahvaljuje župniji Barkovlje za
darovani znesek 100 evrov za
pomoč otrokom.
S 1. strani
Izročili so jo ...
  redvsem zaradi tega priza-
devanja je odbor pri
Knjižnici Dušana Černeta
podelil nagrado Dušana Černe-
ta, ki je 29. po vrsti, ravno temu
oporišču slovenskega tržaškega
življa. Delovanje Društva Rojan-
ski Marijin dom obenem docela
odraža ideje, za katere se je boril
Dušan Černe: poleg slovenstva
je veliki mož, pionir slovenskega
demokratičnega preporoda,
neutrudno gojil tudi čut za de-
mokracijo in krščanstvo. Prvo
nagrado je leta 1976 prejel be-
neški časopis Dom, lani pa je na-
grado prejela Skupnost družin
Sončnica iz Gorice.
Na omenjene temelje se opira
razvejeno delovanje društva, ki
je globoko povezano z utripom
slovenskega krščanskega življen-
ja krajevne župnije.
Kot je v utemeljitvi nagrade v
imenu komisije Knjižnice
Dušana Černeta izpostavil To-
maž Simčič na slavnostni pode-
litvi, ki je bila v petek, 6. decem-
bra, v veliki dvorani Marijinega
doma, je vreteno, okoli katerega
se razvija ta vsebinski vidik, po-
leg rednega društvenega delo-
vanja nedvomno cerkveni pev-
ski zbor; ta je leta 2011 praznoval
60-letnico delovanja in še danes
ima pomembno in po večini
redno vlogo pri nedeljskem bo-
goslužju, ki ga od leta 1965 pre-
naša v živo Radio Trst A.
“Člani pevskega zbora pa niso
aktivni samo pri petju v cerkvi,
ampak so sploh prava gonilna si-
la pri vseh dejavnostih v
društvu. Pomagajo, kjerkoli je
treba, in brez njih bi gotovo tudi
društva ne bilo. To so osebe, ki
so močno navezane na Rojan in
P ki čutijo odgovornost za naše de-lo, naš obstoj”, nam je takrat po-vedala gospa Žagar in dodala, da
na “kulturno-prosvetnem po-
dročju se trudimo, da bi ohranili
živo kulturno-prosvetno tradici-
jo in bi združevali predvsem Ro-
jančane, pa tudi vse, ki jih
naše ponudbe zanimajo”.
Teh je kar veliko: društvo
ponuja domačinom de-
batne in kulturne večere,
praznovanja ob dnevu
slovenske kulture, gleda-
liške igre in folklorne na-
stope, predvajanja umet-
niških filmov domačih
ustvarjalcev, dejavnosti
Misijonskega krožka, za
katerega skrbita Marija in
Franko Saksida.
“Misijonski krožek skrbi
tudi za otroke, posvojene
na daljavo, in za zbiranje
znamk v korist misijo-
nom. Omeniti je treba tu-
di sodelovanje med Ro-
janskim Marijinim domom in
rojanskim odsekom Vincencije-
ve konference. Njene članice
namreč pomagajo potrebnim
Rojančanom in obiskujejo naše
bolnike tako na domu kot tudi
po domovih za ostarele, poseb-
no poleti, ko večinoma nimajo
obiskov, za oljčno nedeljo pa po-
skrbijo za oljčne vejice. Društvo
lepo sodeluje tudi z Glasbeno
matico, ki ima svoj glavni sedež
v Rojanu, v prostorih, v katerih
sta bili nekoč slovenska osnovna
in nižja srednja šola”, je dejal To-
maž Simčič. Svoje dragoceno po-
slanstvo – je zapisano v utemel-
jitvi nagrade – uresničuje tudi z
izdajanjem glasila Med nami, ki
vsako leto redno poroča o delo-
vanju društva samega in družbe-
nega življenja v župniji. “Naj bo
nagrada dodatna spodbuda za
vaše nadaljnje delo, ki naj pripo-
more, da ostaneta slovenska go-
vorjena in peta beseda ter moli-
tev še naprej živa tudi v tem me-
stnem okraju”, je sklenil Simčič.
Društvo, ki je nastalo leta 2003,
po smrti priljubljenega dolgolet-
nega dušnega pastirja msgr.
Stanka Zorka, ima svoj sedež v
prostorih Marijinega doma na
ul. Cordaroli, ki ga je svoj čas dal
zgraditi s podporo slovenskih
župljanov ravno nepozabni po-
kojni dušni pastir. V prostorih
Marijinega doma ima redne te-
denske vaje cerkveni zbor, v
njem se člani društva zbirajo na
sejah, pastoralnih svetih, prire-
ditvah, predavanjih, druženjih
in ob raznih priložnostih, tu pri-
pravljajo razstave, saj … “druge-
ga slovenskega doma v Rojanu
ni”, nam je povedala gospa Do-
rica, ki močno obžaluje zaprtje
osnovne in srednje slovenske
šole. S tem dejanjem so se izgu-
bili stiki z nekaterimi slovenski-
mi družinami, “novih pa večkrat
sploh ne poznamo”. Gospa
Žagarjeva se je v intervjuju še
spominjala časov, “zlatih časov”,
ko je pod duhovnim in organi-
zacijskim zanosom g. Zorka slo-
venska narodna skupnost dobe-
sedno žarela. “V Rojanu se je v
zadnjih desetletjih narodnostni
sestav prebivalstva zelo spreme-
nil na škodo Slovencev. V letih,
ko je g. Zorko začel graditi Mari-
jin dom, je bilo v tem predme-
stju – danes je to že mesto – Slo-
vencev veliko. Na tisto obdobje
me vežejo zelo lepi spomini.
Šoli, tako osnovna kot srednja,
sta bili polni učencev oz. dijakov.
G. Zorko je kot katehet poučeval
verouk na šoli in je zato imel stik
z otroki, ki jih je vsako soboto
privabljal v Marijin dom, kjer so
na dvorišču brcali žogo, igrali
košarko ali kaj drugega. Imeli
smo skavte, miklavževanja,
božičnice, pustovanja, šolske pri-
reditve. Mi mladi smo ustanovili
dramsko skupino in nastopali na
odru, delavne Marijine družbe-
nice so duhovniku pomagale in
mu bile v oporo. G. Zorko je bil
V spomin na gospo prof. Nadjo Maganjo Jevnikar (Trst, 9.
septembra 1951 – Repentabor, 8. februarja 2006) in v želji, da bi
vzpodbudili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, so
Skupnost sv. Egidija Furlanije Julijske krajine, Društvo slovenskih
izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in
Nadjina družina ustanovili Nagrado Nadja Maganja, ki jo vsako
leto podeljuje poseben odbor.
Prva Nagrada Nadja Maganja je bila podeljena 22. februarja 2010
dr. Metki Klevišarjevi. Naslednje nagrajenke so bile Tamara
Chicunova, Tržačanka Laura Famea, Slovenka iz Argentine Angelca
Klanšek, Jane Gondwe iz Malawija, Berta Vremec in Ljuba Smotlak
iz Trsta, lani pa sta nagrado prejeli Anna Illy ter Duja Kaučič Cramer.
Odbor bo v skladu s pravilnikom nagrado spet podelil februarja
2017. Zato vabimo vse, ki bi radi posredovali predlog za nagrado,
da svoje predloge javijo na elektronski naslov
premionagradanm@libero. it najkasneje do 20. januarja 2017.
Pravilnik nagrade Nadja Maganja
1. člen: Odbor podeljuje vsako leto denarno nagrado. Njeno višino
določa iz leta v leto glede na zbrana sredstva in glede na stroške,
ki so povezani s podelitvijo nagrade.
2. člen: Nagrada se podeli ženski ali skupini žensk, katerih življenje
odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale
življenje in delo Nadje Maganje - predvsem vera, molitev, ljubezen
za raziskovanje na področjih zgodovine, znanosti, družbenih ved
in kulture, nadalje pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne
izkušnje in zavzetosti, služba bližnjemu, ljubezen za ekumenski in
medverski dialog, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi in
potrebnimi, varstvo človekovih pravic.
3. člen: Predloge za nagrado lahko kdorkoli (zasebnik, društvo,
javna ustanova) posreduje članu Odbora ali pa neposredno na
sedež Odbora.
4. člen: Odbor pregleda prejete predloge za Nagrado in z
dvotretjinsko večino izbere možno nagrajenko ali nagrajenke. Svoj
sklep najprej sporoči možni nagrajenki ali nagrajenkam. Po
pristanku na sprejetje nagrade Odbor podeli nagrado, ki se
praviloma izroča vsako leto v mesecu februarju, ko se spominjamo
smrti Nadje Maganje in obhajamo Dan slovenske kulture. Proti
sklepom Odbora v zvezi s podelitvijo nagrade ni možna pritožba.
5. člen: Podelitev nagrade poteka na javni slovesnosti, o kateri se
javnost obvesti preko sredstev javnega obveščanja.
Nagrada Nadja Maganja
Član odbora Saša Martelanc je prisotnim na
slavnostnem večeru prebral poglobljen oris
Černetovega lika, ki ga v celoti objavljamo.
Spoštovani in dragi gostje in prijatelji!
Najprej iskren pozdrav današnjim slavljencem
in vsem, ki ste prišli na tole prireditev. Lepše bi
bilo sicer reči “spominsko srečanje”, saj je
tesno povezana z nekim imenom, z nekim
človekom, ki je nekaterim med nami bil prijatelj
ali pa dober znanec, zato je v našem spominu
še zelo živ, čeprav nas je zapustil v že
oddaljenem letu 1975, star komaj 59 let. To je
bil DUŠAN ČERNE, narodni, politični in kulturni
delavec, ki je že ovekovečen v leksikonih in
raznih publikacijah,
predvsem pa je že sprejet v
zgodovinsko zavest
tukajšnjih Slovencev, ki jim
je poznavanje narodove
preteklosti dragocena
vrednota. Veliko o tem
spoštovanem človeku pa je
zbranega še zlasti v posebni
knjigi z naslovom
ZVESTOBA VREDNOTAM, ki
jo je pred nekaj leti uredil
naš neutrudni in natančni
Ivo Jevnikar.
Danes torej praznujemo ob lepem spominu –
in z dobrimi voščili! Na kratko opišemo pot in
delo Dušana Černeta.
Rodil se je 21. maja 1916 v Trstu, sicer pa je
bil po rodu iz Vipavske doline in je zgodnjo
mladost preživel na Goriškem. Ker je bila
njegova zelo zavedna in prosvetljena družina
izpostavljena fašističnemu nadlegovanju in
zatiranju, se je čez avstrijski ovinek preselil v
Ljubljano in tam leta 1934 maturiral na klasični
gimnaziji. Pot ga je zatem zanesla v Beograd,
kjer je začel študirati pravo, a so vojni dogodki
to obetavno pot presekali. Že vse do tedaj je
aktivno deloval v organiziranih skupnostih
primorskih izseljencev, ki so ohranili javno
zavest o težkem življenju rojakov pod tujim
nasiljem.
Ob izbruhu vojne se je Dušan Černe spet znašel
v Ljubljani, ki jo je med tem okupirala Italija.
Vključil se je v odporniško gibanje, in sicer
demokratično, ki je bilo zunaj nadzora
komunistične partije. Okupatorji so ga izsledili,
aretirali in poslali v zloglasno taborišče Gonars.
Še prej pa je bil več mesecev v zaporu za talce,
kar je pomenilo, da je bil vsak trenutek
izpostavljen ustrelitvi. Skoraj istočasno se je
pripetila še ena aretacija, in sicer na njegovem
vipavskem domu staršev: partizanski VOS-ovci
so odpeljali njegovega mlajšega brata Davorina
in ga ubili. Tako je tudi Černetova družina
doživela slovensko medvojno tragedijo, ki niti
Primorski ni bila prizanesena.
Dušan se je po italijanski kapitulaciji 1943 vrnil
na rodno Goriško in je v času nemške okupacije
deloval v bojni
ilegali slovenskih
četnikov. Ko je
bilo vojne konec,
se je z velikim
navdušenjem lotil
dela pri oživljanju
slovenstva in
vseh dolgo zatrtih
oblik kulturnega
ter svobodnega
političnega
življenja. Bil je pri
mnogih pobudah, ko se je obnavljalo delovanje
na gledaliških odrih, pri časopisih, ob rojevanju
organizacij in slovenskih strank, ki so pri
opravljanju dela za resnično demokratično
življenje gojile tudi spoštovanje do krščanskih
tradicij slovenskega naroda.
Sledila je preselitev v Trst, kjer se je Černetovo
javno delovanje še potenciralo in dosegalo zelo
vidne uspehe pri nastajanju mladinskih
organizacij in kasneje narodne stranke
Slovenska skupnost. Tu je bil ves čas ena izmed
vodilnih osebnosti, zelo upoštevan in
spoštovan. Njegovo temeljno načelo je bilo, da
moramo Slovenci nastopati kot samostojen
subjekt in ne v okviru italijanskih organizacij in
strank.
Poklicno je Dušan Černe delal naprej pri
tiskovnih uradih, dokončno pa v časnikarskem
odseku tržaške radijske postaje. Sredi vsega
tega dela in dejavnosti ga je v 59. letu starosti
zadela kap.
Kmalu po njegovi smrti je začela skupina ožjih
prijateljev razmišljati, kako bi ohranili spomin
nanj. In nastala je zamisel o posebnem skladu,
iz katerega bi se podeljevala priznanja osebam
ali organizacijam, ki bi se med Slovenci v Italiji
izkazale na področju kulturne in vsakršne
dejavnosti v sozvočju s tremi Černetovimi
življenjskimi vodili: slovenstvo, krščanstvo,
demokracija. Sklad je zaživel in že ob prvi
obletnici Dušanove smrti se je začela dolga
serija vsakoletnih nagrajevanj, ki jih je bilo
zapovrstjo 23. Po začasni pavzi je bila sprejeta
zamisel, da se sklad razpusti in skrb za nagrade
prevzame Knjižnica Dušana Černeta, ki je bila
ustanovljena 25. novembra 1983.
Dušan je imel srčno rad slovensko domovino z
vsem njenim naravnim duhovnim in človeškim
bogastvom. Sanjal je o Sloveniji, ki naj bi bila
pomirjena, uspešna in svobodna, s čim bolj
varnimi mejami, s spodobnimi sosedi in
mnogimi pravimi prijatelji po Evropi in v svetu.
Taka domovina naj bi bila privlačna tudi za
rojake zunaj njenih uradnih meja’. V manjšinski
stvarnosti pa se je ognjevito zavzemal za
doseganje in spoštovanje pravic, istočasno pa
tudi za skupnost in dobre odnose med nami
samimi. Podpiral je vse, kar povezuje in gradi.
Razumevajoč je bil in toleranten – vendar
nepopustljiv, ko je šlo za zavednost, zvestobo
svojim koreninam in za svobodo v vseh
odtenkih te vzvišene in plemenite besede. Če
si mu kaj zaupal, je molčal kot grob, če ti je kaj
obljubil, je držal besedo za vsako ceno. Znal je
modro svetovati in daleč videti. Rad je imel
glasbo, rože, vse lepe stvari in dobre ljudi.
Pesem, ki ga je najbolj ganila, je imela naslov
Polje, kdo bo tebe ljubil.
Kljub čustvenim potezam v prijetnem značaju
pa je ohranil velik smisel za realizem in
razsodno analiziranje. Zato je bil prepričljiv, poln
znanja in razgledanosti, in jasno je bilo čutiti,
da res verjame še posebej v tiste tri vrednote –
saj se spomnite: slovenstvo, krščanstvo in
demokracija.
Dragi Dušan, nocoj se v tvojem imenu veselimo
z vsemi zares priznanja vrednimi v Društvu
Rojanski Marijin dom!
Govor Saše Martelanca o Dušanu Černetu
zelo delaven in je veliko hodil po
domovih slovenskih družin. Bil
pa je tudi še mlad, poln načrtov
in volje do dela”.
Te poglede je gospa Žagarjeva iz-
postavila tudi v svojem zahval-
nem nagovoru, v katerem je pri-
sotnim v imenu društva voščila
vse dobro v novem letu. “Mi
smo skromno društvo, ni-
mamo veliko članov, a ver-
jemite, da delamo z ljubez-
nijo za našo skupnost. Prav-
zaprav nadaljujemo delo
gospoda Stanka Zorka, ki
nas je med svojim dolgolet-
nim službovanjem med ro-
janskimi verniki dosti, dosti
naučil. Seveda so bili takrat
drugačni časi”. Obrazložila
je, da je bilo svoj čas v Roja-
nu mnogo Slovencev in tu-
di slovenskih vernikov.
“Upam si reči, da je bil Ro-
jan v času Marijine družbe
prava trdnjava vernikov”.
Danes je slika Rojana dru-
gačna. “Rojan je postal del
mesta, nekateri Slovenci so
se odselili, nekateri so se asimi-
lirali, najhujši udarec pa je bilo
zaprtje osnovne in srednje šole.
To je za skupnost ogromna ško-
da, ki se je človek zaveda šele
pozneje, niti ne prvi trenutek.
Zave se, ko vidi, da nima več
pomladka, da ni naraščaja, na
katerem bi gradil”. Kljub po-
manjkanju pomladka kleni Ro-
jančani še vedno zaupajo v Božjo
previdnost, kot jih je učil g. Zor-
ko. “Mi bomo vsekakor skrbeli
za našo rojansko slovensko skup-
nost tako v cerkvi kot v našem
domu, dokler bomo mogli”, je
dejala.
In ravno predsednici društva je
nečakinja Dušana Černeta gospa
Ana Marija Prijatelj izročila di-
plomo, kuverto z denarnim pri-
spevkom in monografijo o
Dušanu Černetu s pomenljivim
naslovom Zvestoba vrednotam
(izdala sta jo založba Mladika in
Krožek za družbena vprašanja
Virgil Šček). Kulturni program se
je nato nadaljeval z nastopom
rojanskega cerkvenega pevskega
zbora pod vodstvom Zulejke De-
vetak, neuradni del večera pa je
z družabnim trenutkom v predd-
verju Marijinega doma sklenil
lep večer, ki ga je popestril tudi
nastop ansambla Kraški šopek.
Foto Henrik Sturman
Videmska / Aktualno12. januarja 201712
Koper / Zadnje adventno srečanje Kluba krščanskih izobražencev  
Ko se postaraš, pride
“polnost časov”
   ajlepši razgled na
svoje življenje do-
biš, ko se postaraš.
Takrat nastopi, kar Sveto pismo
imenuje polnost časov”, je pove-
dal psihoterapevt in frančiškan
Marjan Čuk, ki zdaj živi v ko-
prskem samostanu pri Sv. Ani.
Gost zadnjega adventnega večera
koprskega Klu-
ba krščanskih
izobražencev
(KKI) Marjan
Čuk (53) je
končal podi-
plomski študij
zakonske
družinske tera-
pije. Vodi za-
konske skupi-
ne, skupino za
razporočene
in sodeluje pri
različnih pro-
gramih za za-
konce in
družine.
“Življenje in
svet, v katerem živimo, se zdita,
da gresta v propad in samou-
ničenje. Toda krščanski pogled
na to dogajanje ni katastrofičen
in pesimističen, saj svet in mi z
“N njim ne gremo k svojemu koncu,pač pa CILJU: dovršitvi v luči no-vih nebes in nove zemlje. To velja
tako na občestveni kot na osebni
ravni”, je rekel Čuk.
Obrnil se je tudi na vzgojo in
predstavil sočutni tip vzgoje, pri
kateri se skuša preprečiti psi-
hično in fizično nasilje. “Živimo
v svetu moči. Kdor je močnejši,
bolj tlači. Mene šef, jaz otroke,
najstarejši otrok mlajšega, najm-
lajši pa – mačko”, je v smeh spra-
vil obiskovalce v rotundi
blaženega Elija pater Čuk. V sre-
dišče je postavil načelo krotkosti.
V krščanstvu je edino pravo me-
rilo krotkost, ki je največja moč
pastorale. Cerkev se je znašla v
težavah, ker ni bila krotka. Kako
naj bo Cerkev krotka, pa kaže
sam papež Frančišek, je poudaril
Čuk in citiral Kristusa, ki ni nik-
dar nikogar v kaj
silil ali nanj priti-
skal: “Krotki bodo
deželo posedli”.
Dotaknil se je tudi
zakoncev, za katere
ima v Kopru ob
ponedeljkih večer-
na predavanja. Za-
konski spor je po-
nazoril s trnom v
roki, ki ga ne
začutiš, dokler ne-
komu ne stisneš
roke. Ob stisku te
zaboli in misliš, da
ti je druga roka
povzročila bo-
lečino, v resnici pa
je vzrok v tvoji notranjosti.
Dobro obiskani adventni večeri
KKI so se končali z napovedjo
vrste postnih večerov spomladi.
Tino Mamić
In memoriam
Poslovil se je Anton Prijon, 
častni občan Občine Bovec
Svetovni prvak v kajaku, najboljši
izdelovalec kajakov in inovator
V Nemčiji je lani, 30 decembra, v
87. letu umrl Anton Prijon, kaja-
kaški svetovni prvak in svetovno
znan izdelovalec čolnov in vesel.
Po svoji športni karieri, ki je prišla
do vrhunca v Nemčiji, je dobil
idejo o izdela-
vi čolnov iz
plastike in tudi
izumil orodje
ter tehnološki
postopek zan-
jo. Uspel je tu-
di kot podjet-
nik izdelave in
prodaje svojih
izdelkov ter
ustanovil turi-
stično agenci-
jo. Nekaj tega
posla je prene-
sel tudi v lju-
bljeno dolino
Soče, npr.
Šport center Prijon s kajakaško
šolo in trgovino v Čezsoči, v
Klavže pa tovarno vesel..., in tako
prispeval pomemben delež h go-
spodarskemu razvoju teh krajev,
zaradi česar so mu podelili naslov
častnega občana občine Bovec.
Od mizarja do svetovne športne
in izumiteljsko - poslovne legen-
de
Toni, kot so ga klicali doma v Sol-
kanu in tudi sicer številni prijatel-
ji, se je rodil leta 1929 v Solkanu,
kjer je preživel otroštvo ob reki
Soči in se izučil za mizarja. Že kot
vajenec je rad kaj oblikoval in v
očetovi mizarski delavnici izdelal
“poseben” čoln, s katerim je zma-
gal na svoji prvi kajakaški tekmi
na divjih vodah.
Ker v Jugoslaviji ni mogel ure-
sničevati svojih športnih in po-
klicnih zamisli, je odšel v
Nemčijo, kjer se je naglo uveljavil
med najbolj perspektivnimi kaja-
kaši, saj je postal že leta 1958
nemški prvak, naslednjega leta pa
je na svetovnem prvenstvu v fran-
coskem Treignacu priveslal do na-
slova svetovnega prvaka v kajaku
na divjih vodah. Seveda za
nemško reprezentanco! Že med-
tem je ugotavljal, da lesen kajak
ne bo imel več dolgo tekmovalne
in komercialne prihodnosti, in v
njegovi glavi je dozorela ideja o
izdelavi kajaka iz poliestrske ma-
se. Spoznal je tudi, da bo lahko
idejo uresničil najhitreje, če usta-
novi lastno podjetje in mu ne bo
treba nikogar prepričevati o svo-
jih tehnološko revolucionarnih
zamislih. Medtem si je v Nemčiji
ustvaril družino in z ženo Lotte
sta leta 1962 v Rosenheimu na Ba-
varskem ustanovila podjetje Pri-
jon. Začel je z lastno mizarsko de-
lavnico, kjer je izdeloval vesla, po-
tem še čolne. Prispeval je veliko
izboljšav in patentov, med dru-
gim je njegov izum stroj za izde-
lovanje izjemno trdih tekmoval-
nih čolnov.
Medtem sta žela odlične rezultate
na tekmovanjih tudi njegova
hčerka in sin. Žal, se je zgodila tu-
di njegova največja življenjska tra-
gedija, ko je še ne dvajsetletna
hčerka na treningu reprezentance
zbolela za pljučnico in na njegovo
veliko začudenje v bolnišnici um-
rla …
Med njegove pionirske dosežke
spadajo predvsem čolni za slalom
in spust na divjih vodah. Npr. na
olimpijskih igrah leta 1972 so po
uspehu prevla-
dovali njegovi
tekmovalni čol-
ni. Vzporedno s
tem pa tudi čol-
ni za ekstremno
kajakaštvo, mor-
sko kajakaštvo
in rekreativne
spuste po divjih
vodah.
Z dušo ob svoji
Soči
Vest o njegovem
slovesu je pretre-
sla številne prija-
telje po svetu in
posebno do-
mačine ob Soči, saj je z dejanji do-
kazal, da je neizmerno ljubil reko,
dolino in zlasti njene ljudi. Samo
na Bovškem je bil sponzor
številnim društvom in or-
ganizacijam. Kadarkoli in
kjerkoli je promoviral Po-
sočje in njegove lepote,
zlasti na področju vodnih
športov. Soča privlačuje
danes v svojo dolino naj-
več turistov. Bil je Slovenc
in Evropejec, demokrat. Iz
njegovih oči, njegovega
izraza na obrazu sta sijali
dobrota, velika srčna do-
brohotnost …
Leta 2007 so ga umestili v
hram kajakaških legend.
Pokopan je bil v Rosenhei-
mu, kjer živi njegov sin
Anton z družino, ki je od
očeta prevzel podjetje in ga
vodi naprej.
Ob podelitvi naslova častnega
  riimek, ki ga najbolj daleč v zgodovini
najdemo v Braniku in Dobravljah, je
precej poseben. Lahko bi rekli celo iz-
vorno vipavski. Hrovatov je namreč vsepov-
sod veliko, Hrobatov pa je daleč največ na
Vipavskem. Čeprav gre za priimek, ki ima
isti besedni koren, saj se črki B in V veliko-
krat zamenjujeta, pa lahko trdimo, da so vi-
pavski Hrobati vipavski že več kot tri stolet-
ja.
Na enak način so nastali tudi priimki Hor-
vat, Hrovat, Hrovatin, ki jih najdemo po
vseh srednjee-
vropskih deželah.
Horvat je najpo-
gostejši priimek
na Hrvaškem in
Slovaškem (Hor-
vath). V Sloveniji
je drugi najpogo-
stejši priimek,
med najpogo-
stejšimi pa je tudi
na Madžarskem.
Priimek je dobil
človek, ki je prišel
iz Hrvaške. V re-
snici pa mogoče
sploh ne gre za
Hrvata, ampak za prišleka iz hrvaških dežel.
To pa je bil lahko tudi Srb, Albanec ali Vlah.
Nekdo, ki se je pač priselil z juga. To je naj-
bolj logična razlaga, posebej v luči tisočev
in tisočev kristja-
nov, ki so v slo-
venske dežele pri-
hajali v času
turške invazije na
Balkanu. A prii-
mek je lahko do-
bil tudi čistokrvni Slovenec, ki je velikokrat
trgoval na Hrvaškem, ali vojak, ki se je boril
za vladarja proti Turkom onkraj Kolpe.
Prvo omembo Hrobat najdemo že daljnega
leta 1627. Takrat se je v Vrtovin poročila Ana
Hrobat, hči plemiča Petra Hrobata iz Brani-
ka. Kaj se je po tej poroki dogajalo z družino,
ne vemo. V matičnih knjigah namreč ne-
posrednih potomcev mladoporočencev ne
najdemo.
Priimek so kronisti in duhovniki v tistih
časih zapisovali v zelo različnih oblikah.
Najdemo vse mogoče verzije, le zapisa Hro-
bat ne najdemo: Crobat, Crobata, Crobati,
Crouat, Grobat, Krobat, Krouat. Za žensko
obliko, torej Hrobatica ali Hrobatka, pa
najdemo zapise: Grobata, Grobatiza, Hro-
batha.
Glede na zapise v matičnih knjigah pa bi
lahko trdili, da so Hrobati v Dobravlje
prišli šele v drugi polovici 17. stoletja. Prvi
krst kakega Hrobata je namreč zabeležen
šele leta 1687. Lahko smo sicer prepričani,
da to v resnici ni bil prav prvi, saj velik del
vpisov manjka. Sredi stoletja sta namreč v
Dobravljah živeli najmanj dve družini, Ma-
tijeva in Andrejeva. Okoli leta 1700 pa naj-
demo v Dobravljah dokumentirano že več
družin: Štefanova, Simonova, Gregorjeva,
Mihova in Andrejeva. Temu smo našli v tri-
najstih generacijah že 132 potomcev, ki živi-
jo vsepovsod.
P
VIPAVSKI PRIIMKI (23)
HROBAT
Zanimiv in nenavaden pa je zapis pogreba za Pavlom Hrobatom iz Dobravelj. Duhovnik, ki ga je pokopal na
pokopališču ob cerkvi sv. Petra v Dobravljah, je zapisal, da je umrl pod goro Čaven 8. avgusta 1742, brez poslednjih
zakramentov, da pa je bilo njegovo življenje dobro in krščansko.
Prvi Hrobat, ki ga najdemo na Vipavskem, je bil plemenitega rodu. »Gregorius filius
Simonis Feuza de vertovin, duxit in vxorem praemissis tribus denunciationibus inter
missarum sollemnia Annam filiam q. D. ni Petri Crouat plebis Raifinbergi, « se glasi zapis
o poroki Simona Feučeta in Ane Hrobat. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
V Dobravljah je en zaselek, Hrobači, dobil ime po priimku Hrobat.
Domačije v Hrobačih so stare, iz 18. in 19. stoletja, kleti pa so še
starejše. Na eni od hiš je tudi freska. Zaselek je zato vpisan v
register kulturne dediščine kot profana stavbna dediščina.
občana Občine Bovec so zapisali,
da je Toni mož reke Soče od
otroštva pa do poznih zrelih let,
ko je bil med prvimi, ki je reko
preplul od Bovca do Solkana, kar
je bil še en velik športni podvig.
Vmes se je odvijala pestra zgodba,
polna dinamike uspehov in tudi
grenkih preizkušenj in trpljenja.
Vedno znova so, po hudih padcih
in težkih preizkušnjah, sledili po-
novni vzponi, kar zmorejo le ve-
like osebnosti.
Rad je pojasnil, da so bili Solkanci
znameniti čolnarji in brodarji in
to območje je dalo veliko vrhun-
skih športnikov in prvakov. Med
njimi je tudi Toni Prijon, ki je bil
leta 1947 med ustanovitelji Sol-
kanskega brodarskega društva in
je s svojo generacijo postavil te-
melje tega atraktivnega športa na
divjih vodah. Svoj prvi tekmoval-
ni čoln je izdelal v očetovi mizar-
ski delavnici in z njim na tekmi
zmagal. Že takrat je pokazal izre-
den smisel za konstrukcijo, aero-
dinamiko in inovativne prijeme
ter novosti. V povojnih razmerah,
v kruti osebni izkušnji, ko je bil
po krivici obsojen na tri leta “ro-
bije”, zanj v domačem okolju ni
bilo prihodnosti, zato je, kot
mnogi, zbežal čez mejo in se na
Bavarskem zaposlil v tovarni ka-
jakov Klepper, kjer so izdelovali
tedaj najmodernejše zložljive ka-
jake. Ob delu mu je ostalo še veli-
ko časa za treninge. Trdo delo in
vera vase sta se poznala na njegovi
športni kvaliteti in osebnostni ra-
sti, tako da je na državnem prven-
stvu Nemčije pustil vse tekmece
daleč za seboj. Sledil je njegov ve-
liki športni uspeh: svetovni prvak
… Od tukaj naprej se je začela tudi
njegova podjetniška pot naj-
boljšega izdelovalca športnih plo-
vil na divjih vodah. Prav njegovo
podjetje je odprlo reke rekreacij-
skim športom kot nihče doslej v
zgodovini kajakaškega športa. Po
osamosvojitvi Slovenije je njego-
vo življenje potekalo med njego-
vima domovoma v Logu pod
Mangartom in Rosenheimom.
Na slikah: Anton Prijon ob začet-
ku svoje poslovne poti in ob raz-
glasitvi za častnega občana
Občine Bovec.
Miran Mihelič
Slovenija 12. januarja 2017 13
Želje in upanje, da bo papež Frančišek letos obiskal Slovenijo
Vladajoča koalicija hvali
svojo politiko
  elje, voščila in zaveze,
izrečene ali zapisane ob
začetku novega leta 2017,
so pri tistih, ki menijo, da je šlo
le za nekakšno obredje, ki ni nuj-
no obvezujoče, že zdrsnile v po-
zabo, velik del politike in navad-
ne javnosti pa sta praznično ob-
dobje, to je prehod iz starega leta
v novo, namenila presoji in ana-
lizi razmer v družbi in državi. Pri
tem sta se soočili dve trditvi in
dve razlagi o naši stvarnosti.
Predsednik Slovenije Borut Pa-
hor in premier Miro Cerar sta
najprej v božičnih in potem v no-
voletnih poslanicah ter priložno-
stnih govorih navdušeno zatrje-
vala, da je naša država premagala
krizo, zlasti v gospodarstvu in
javnih financah, proces takšnega
okrevanja pa da se nadaljuje, s
čimer Slovenija utrjuje tudi delež
in ugled v mednarodni politiki.
Javna občila, ki so po večini pro-
vladno usmerjena, so omenjene
trditve podprla in jih še zmeraj
hvalijo ter so tako znova potrdila
svojo pristrankost. Niso namreč
objavila drugačnih zatrjevanj in
ugotovitev ali pa so le-tem name-
nila obroben prostor v časnikih
in televizijskih oddajah.
Toda dejstva so neusmiljena tudi
zato, ker izhajajo iz uradnih virov
državnih organov. Da kriza v Slo-
veniji še ni premagana, je razvid-
no tudi iz naslednjih ugotovitev.
Javni dolg države znaša okoli 33
Ž milijard evrov, kar predstavljaskoraj 83 odstotkov bruto do-mačega proizvoda. Pod tem poj-
mujemo vrednost celotne proiz-
vodnje in storitev v državi, do-
sežene v enem letu. Slovenija
mora plačevati kar več kot mili-
jardo evrov letno za posojila, na-
jeta na mednarodnih finančnih
trgih. Pri tem pa še zmeraj naje-
ma nova posojila in z njimi obre-
menjuje davkoplačevalce. Med-
tem ko parlament pod pritiskom
največje sindikalne centrale, to
je Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije, zagotavlja prednostni
položaj in primerne plače
uslužbencem v javnem sektorju,
pa kar okoli 60% delavcev v go-
spodarstvu dobiva samo okoli
620 evrov mesečne plače. Vlada
je sicer pred kratkim zagotovila,
da mora pokojnina za delavca s
40 leti delovne dobe znašati vsaj
500 evrov. Tudi ta znesek pa je
prenizek za zdajšnje družbene in
gospodarske razmere v Sloveniji
in zato so mnogi delavci,
uslužbenci in zlasti upokojenci
odvisni od pomoči obeh huma-
nitarnih organizacij, Karitas in
Rdečega križa.
Gospodarska in finančna kriza
imata svoj podaljšek in vrh v po-
litiki, o čemer pa se vladajoča po-
litika ne izreka in ne odgovarja
kritikom iz opozicijskih strank in
delov civilne družbe. Prebivalci
vasi Breznica, v občini Žirovnica
na Gorenjskem, so na okoliškem
hribu izobesili veliko slovensko
zastavo in povedali, “da so to sto-
rili iz protesta, ker v Sloveniji ni
nič svetega, še najmanj pa Slo-
venci, naš jezik, slovenska kultu-
ra, družina in naši narodni sim-
boli”. Nekdanji zunanji minister
dr. Dimitrij Rupel pa je pre-
pričan, “da v Sloveniji vlada ne-
kakšen pozni socializem. Potem
ko so bili odliko-
vani in z naj-
boljšimi služba-
mi nagrajeni vsi
njegovi junaki
in kaznovani vsi
njegovi tekmeci,
so neuslišani ge-
neralni sekretar
Organizacije
združenih naro-
dov Danilo Türk
in njegovi
privrženci v Slo-
veniji ustoličili
tretjerazredno
socialistično vla-
do”. Gianni Rijavec, pevec, skla-
datelj in predstavnik mednarod-
ne fondacije Beli golob, pa je v
novoletni poslanici Izpod Trigla-
va dejal: “Slovenija je družbeno
razdvojena in socialno razsloje-
na. Želja naših prednikov je zble-
dela, tako da o slovenstvu kmalu
ne bo več ne duha ne sluha.
Upravičeno se lahko vprašamo o
smislu imena Slovenija. Za stan-
je, v kakršnem smo, je odgovor-
na politika, natančneje, odgovor-
ni so ljudje, ki jih 25 let postavlja-
mo za svoje voditelje. Namesto
njih moramo v prihodnje izvoliti
ljudi, ki so neomadeževani in v
njih bije slovensko srce”.
In še nekatera druga mnenja in
ocene o Sloveniji ob začetku leta
2017. Alenka Viceljo iz Portoroža
je v pismu časniku Delo menila,
“da že čez nekaj let vprašanje biti
ali ne biti sploh ne bo več aktual-
no, ker bosta slovenska država in
slovenski narod dokončno pro-
padla”. Poslanec opozicijske
stranke, SDS, Branko Grims pa je
v tedniku Demokracija zapisal,
“da sedanja vladna politika, ko
upokojeni delavec za 40 let ga-
ranja dobi kvečjemu 500 evrov
pokojnine, vsak migrant pa slo-
venske davkoplačevalce, po urad-
ni ugotovitvi Računskega so-
dišča, stane več kot 1.900 evrov
na mesec, nima s humanizmom
nič skupnega, ima pa veliko s člo-
veško pokvarjenostjo in so-
vraštvom”. Mojca Matoz, odgo-
vorna urednica časnika Delavska
enotnost, sporoča, “da v Dom
sindikatov v Ljubljani prihajajo
Trst, Koper, Reka
Dogajanja v treh konkurenčnih
severnojadranskih pristaniščih
Pregled blagovnega prometa po
pristaniščih
Naj za uvod najprej prikažemo
obseg prometa v treh konku-
renčnih pristaniščih, in sicer:
Trst je, upoštevaje nafto, ki po
naftovodu napaja Avstrijo in Ba-
varsko, največje pristanišče Se-
vernega Jadrana, celo največje
italijansko pristanišče. Vendar se
moč pristanišč meri po obsegu
ostalih tovorov, brez nafte, ker je
pretovor le-te avtomatiziran, za-
posluje malo delavcev ter pri-
naša pristanišču manj prihod-
kov, kot tudi po številu pretovor-
jenih TEU (zabojnikov), po kate-
rih gre danes že okrog polovica
ostalih tovorov in postajajo tako
paradna disciplina sodobnega
pomorskega transporta. Sodeč
po teh dveh zadnjih kazalcih, pa
pripada danes prvo mesto Ko-
pru, ki je v nekaj desetletjih svo-
jega obstoja prehitel Trst in Re-
ko, to je dve pristanišči s skoraj
dvestoletno tradicijo. Vendar ta-
ko Trst kot Reka z velikimi te-
kočimi investicijskimi zamahi
bistveno povečujeta svoje kapa-
citete in zlasti Trst ne skriva am-
bicij, da bi v nekaj letih iztrgal
Kopru iz rok primat tudi pri osta-
lih tovorih in kontejnerjih. Naj
omenim le najpomembnejše
navedene naložbe.
Velike ambicije Trsta
Podjetje TMT, v večinski lasti švi-
carskega ladjarja SMC, kot novi
koncesionar na VII.  (kontejner-
skem) pomolu, začenja po-
večevati kapacitete pomola iz
dosedanjih 950.000 na
1,200.000 TEU ter bo po podat-
kih medijev vložil v investicijo
188 mio evrov lastnih sredstev.
Dela naj bi se končala leta 2018,
s čimer naj bi VII. pomol postal
največji kontejnerski terminal
na Jadranu. Leta 2014 je bil sim-
bolično položen temeljni kamen
tudi za novo, veliko logistično
ploščad pod Škednjem na
površini nekaj deset hektarov.
Vrednost prve faze investicije, ki
naj bi bila končana v nekaj letih,
znaša 132 mio evrov. Od tega bo
prispevala 70 mio pristaniška
oblast, 30 mio prihodnji konce-
sionar, ostalo pa Medministrski
odbor za gospodarsko načrto-
vanje. Sledila bo druga faza v
vrednosti 180 mio evrov, ki naj
bi jo v veliki meri sofinanciral
koncesionar, kar naj bi povečalo
kapacitete pretovora, pri kontej-
nerjih na najmanj 1,300.000
TEU. Na novi platformi naj bi
srednjeročno zrasel nov, VIII. po-
mol, tudi za potrebe pretovora
kontejnerjev. Prednost Trsta je
tudi v tem, da ima morje že po-
globljeno na najmanj 18 m, kar
omogoča privez tudi ladij veli-
kank z nosilnostjo 14.000 in več
TEU. Predstavnik turškega pod-
jetja Ro-Ro Sedat Gumusoglu pa
je pred nedavnim napovedal, da
bodo leta 2017 vložili 10 mio
evrov v že obstoječi trajektni po-
mol in bodo s tem ustvarili naj-
večje intermodalno vozlišče v
Evropi. Po podatkih medijev se
že zdaj po trajektnem terminalu
pretovarja okrog 7,000.000 ton
blaga. Tržaška pokrajina pa bo v
naslednjih letih dala na razpola-
go 50 mio evrov za izboljšanje
železniških priključkov na pri-
stanišče, kar bo bistveno po-
večalo pretok železniških tovo-
rov v pristanišče in iz njega. Ve-
liki adut Trsta je tudi njegova
hkratna povezava s srednjee-
vropskim blagovnim bazenom
tako z dvotirno progo po sloven-
skem železniškem omrežju kot
tudi po že posodobljeni ponta-
beljski in skorajšnji novi hitri
progi Gradec-Celovec. V na-
sprotju s Koprom in Reko, ki sta
in bosta še kako desetletje pri-
ključena z enotirnimi progami
na zastarelo slovensko in
hrvaško železniško omrežje.
Ustvarjajo se vsi pogoji, da bi Trst
lahko uresničil svoje ambicije.
Reka hiti da nadoknadi 
zamujeno
Po daljši krizi, povezani z večlet-
no osamosvojitveno vojno, se
promet na Reki počasi povečuje
in hkrati vlaga Reka v svoj razvoj
izjemna sredstva. Kapaciteta
kontejnerskega terminala Brajdi-
ca je bila pred nedavnim, tudi s
finančno pomočjo tujega stra-
teškega partnerja – novega kon-
cesionarja, povečana s prejšnjih
150.000 na 500.000 TEU, v kar
je bilo vloženih okrog 150 mio
evrov. Hkrati pa poteka izgradnja
novega kontejnerskega termina-
la na zagrebški obali, s površino
27 ha, dolžino obale 680 m, glo-
bino morja 20 m in kapaciteto
700.000 – 800.000 TEU, ki naj bi
bil končan leta 2018. Vrednost
investicije je 170 mio evrov, od
česar naj bi tuj strateški partner
– prihodnji koncesionar prispe-
val okrog 100 mio, ostalo pa so
evropska in lastna sredstva pri-
stanišča. In kot tretje je vlada sre-
di leta 2016 s podpisom pogod-
be prispevala 29 mio evrov za
pripravljalna dela za tretji kon-
tejnerski terminal v industrijski
coni Kuljanovo v Bakarskem za-
livu, o čemer pa še ni na razpo-
lago kakih podrobnejših infor-
macij. Vendar se bodo že z Braj-
dico in Zagrebško obalo kapaci-
tete reškega pristanišča v nekaj
letih približale 1,300.000 TEU, s
tretjim terminalom pa bi morala
Reka po mnenju pristojnega mi-
nistra prevzeti vodstvo, zaveda-
joč se, da se boj za prevlado na
Jadranu bije na zabojnikih.
Hkrati tečejo priprave za izgrad-
njo plinskega terminala z uplin-
jevalnikom na Krku, v vrednosti
okrog 500 mio evrov, ki naj bi
bil končan leta 2019, in za kate-
rega je prek mednarodnega raz-
pisa prispelo sedem ponudb po-
tencialnih investitorjev s strani
svetovno najbolj znanih podjetij
s področja energetike. Skratka,
za Reko epohalni razvojni skoki
in vrtoglavi zneski, o katerih se
nam v Kopru lahko le sanja.
Uspehi, stiske in travme 
koprskega pristanišča
Kratkoročno Luka Koper z lastni-
mi močmi načrtuje povečanje
kapacitet kontejnerskega termi-
nala z dozdajšnjih 850.000 na
1,150.000 TEU, a mestni svet
občine Koper je odrekel projektu
soglasje, čeprav je povečanje ter-
minala predvideno v DPN, ki pa
ga je isti svet potrdil. To je tržaški
Il Piccolo pokomentiral z ma-
stnim in privoščljivim naslo-
vom, “da je občina Koper nare-
dila harakiri”. Kajti v Trstu so pri
izdaji soglasij za povečanje kapa-
citet tamkajšnjega kontejnerske-
ga terminala, z namenom po-
spešitve postopka, investitorja
oprostili obveznosti presoje vpli-
vov na okolje, ker je bila ta pre-
soja, tako kot v Kopru, opravlje-
na že pri sprejemanju prostor-
skega načrta. Projekt za nov kon-
tejnerski terminal na III. pomolu
s kapaciteto 500.000 TEU in v
vrednosti okrog 500 mio evrov,
opremljen z vsemi soglasji, pa
leži v predalih že dolga leta zara-
di pomanjkanja domačega kapi-
tala in odklanjanja tujega in za-
radi medsebojnega obračuna-
vanja na hrbtu pristanišča (zara-
di mastnih luških koncesnin, la-
stništva nad zemljišči idr.) med
MO Koper in občino Ankaran, ki
je bila pred nedavnim ustano-
vljena, med ostalim, tudi z na-
menom, da zavre razvoj prista-
nišča. Po podatkih medijev naj
bi bil namreč III. pomol iz-
puščen iz predloga prostorskega
načrta občine Ankaran, pa
čeprav je vključen v DPN, ki je
dobil vsa soglasja pristojnih lo-
kalnih in republiških oblasti. Ta-
ko bi se ob omejenosti obalnih
površin v pristanišču odpovedali
še edini razpoložljivi obali in s
tem obsodili pristanišče na sta-
gnacijo. Podjetje Luka Koper si-
cer namerava vlagati svoj skrom-
ni dobiček (15 do 20 mio letno)
tudi v odpravo ozkih grl (razširi-
tev železniškega terminala, ter-
minala za tovornjake idr.) in v
nadaljnjo tehnološko posodobi-
tev pretovora, kjer je med tremi
pristanišči trenutno naj-
močnejša ter prav po zaslugi te
svoje učinkovitosti še vedno
ohranja svoj primat. Vendar,
medtem ko ostali dve pristanišči
hitita s svojimi neizprosnimi raz-
vojnimi podvigi, se Koper že
sooča s tveganji in grožnjami
skorajšnje zasičenosti zdajšnje
proge, pa s pomanjkanjem kapi-
tala ob skoraj patološkem od-
klanjanju tujih naložb in s pre-
zadolženo državo, ki s pritiskom
na visoke dividende celo siro-
maši skromen dobiček, namesto
da bi vlagala v pristanišče, kot to
počneta Italija in Hrvaška. In
zraven vsega mora pristanišče
prenašati še človeške neumnosti,
ki botrujejo navedenim birokrat-
skim travmam in medsebojne-
mu obračunavanju dveh občin.
Tako začenja izgubljati razvojni
tempo in ga bo, po vseh znakih
sodeč, konkurenca, tudi po za-
slugi velikih naložb tujih stra-
teških partnerjev, potisnila na
obrobje. S tem bo lahkomiselno
zakockana zgodovinska pri-
ložnost, ki jo ponuja zdajšnja iz-
jemna konjunktura pomorskih
tovorov po jadranskem koridor-
ju, ki jo prometni analitiki ime-
nujejo “biznis stoletja”.
Milan Gregorič
po večini ljudje, ki so v stiski.
Ljudje, ki jih pripelje nuja, ki
občutijo krivice in so žrtve.
Takšni, ki nimajo tisoč želja, am-
pak samo eno, prosijo za pomoč,
vendar se niso pripravljeni me-
dijsko izpostavljati”. Pretresljivo,
nemara celo dramatično je stanje
v Sloveniji v tedniku Družina
ocenil pater Tomaž Podobnik,
predstojnik Narodnega svetišča
sv. Jožefa v Ljubljani. Pravi, “da
vidimo, kakšna potrtost, tesnob-
nost, brezupnost in depresivnost
je v ljudeh. Tudi vidimo, kako je
družina ogrožena kot naravna
ustanova. Velikansko je duhovno
propadanje družbe in tudi slo-
venskega naroda, ki izgublja ve-
selje do življenja in je ogrožen v
svojem obstoju. Da ne govorimo
o moralnem
propadanju.
Zatohlo
ozračje postaja
tudi med na-
mi kristjani.
In za konec še
ocena razmer,
kot jo je v žen-
skem magazi-
nu Ona poda-
la Nevenka
Omahen iz
Ljubljane.
Ugotavlja, “da,
odkar Sloveni-
ja obstaja kot
država, se samo uničuje in pro-
daja, naša lastnina prehaja v roke
peščice lumpov in nihče noče te-
mu napraviti konec. Žalostno, da
slovenski narod, ki je znan po
svoji pridnosti, in žal tudi po-
hlevnosti, prenaša to, kar se do-
gaja”.
Na prihodnje dogodke in razme-
re v državi bo nemara lahko vpli-
valo 100 vplivnih Slovencev v le-
tu 2017, ki jih je izbral tedenski
magazin Reporter. Med prvimi
desetimi osebnostmi sta tudi Mi-
lan Kučan, nekdanji predsednik
Slovenije, in Janez Janša, vodja
dela desno usmerjene opozicije.
Silvester Šurla, odgovorni ured-
nik Reporterja, je zapisal, “da
je Milan Kučan najbolj vpliven
predvsem zato, ker lahko kadar-
koli pritisne na gumb, da razpade
vladna koalicija in sledijo nove
(predčasne) volitve. To se bo zgo-
dilo tisti hip, ko bo narejena oce-
na, da z Mirom Cerarjem in nje-
govo stranko Modernega centra
omrežje Foruma 21 ne more do-
biti novih volitev. Novi obrazi so
samo statisti, ko odrabijo enega,
jih že najmanj pet t. i. novih
obrazov stoji v vrsti”. Časnikar
Reporterja Igor Kršinar je o Jane-
zu Janši zapisal, “da je vpliven
kot šef opozicije in prvak stranke
z najvišjo podporo v javnosti.
Verjetno je edini politik v Slove-
niji, za katerega so ljudje pripra-
vljeni zborovati pred sodiščem.
Po drugi strani pa je Janez Janša
izločil več nekdanjih zaveznikov,
poglobil spor s stranko Nova Slo-
venija, krščanskimi demokrati in
razklal desnico”.
Sicer pa v Sloveniji potekajo pri-
prave na volitve predsednika
države, na katerih naj bi za zdaj
imel največ možnosti Borut Pa-
hor, ki bo kandidiral za nov man-
dat. Drugi pomembni dogodki v
Sloveniji pa bodo letos verjetno
obisk papeža Frančiška, odločba
arbitražnega sodišča v Haagu o
določitvi državne meje med Slo-
venijo in Hrvaško, pa tudi zazna-
movanje 70-letnice pričetka gra-
ditve Nove Gorice, najmlajšega
slovenskega mesta, ob meji z Ita-
lijo.
Marijan Drobež
Borut Pahor
Aktualno12. januarja 201714
NATUROPATSKI NASVETI (138)Erika Brajnik
ODPRAVIMO MRZLE ROKE IN
NOGE
Preslica je prarastlina, plemenita zdravilna rastli-
na, ki krepi telo predvsem v ledvenem delu.
Učinkuje zdravilno, ker krepi ledvice, organ, ki je
za naše telo najpomembnejši filter za odpravljan-
je toksin iz telesa. Preslica vsebuje ogromno sili-
cija, minerala mladosti, saj dejansko pomlajuje
tkiva, kožo in zdravilno vpliva na mehur in led-
vice. Izvajanje kopeli iz preslice je za telo po-
membno predvsem v tem letnem času, saj tako
okrepimo telo za celo zimo. Preslično kopel po-
trebuje vsak, ki ima mrzle roke in noge, ima ne-
nehno potne roke in noge, neredno ali močno
menstruacijo oziro-
ma le-ta izostaja, ki
ima vneto prostato,
mehur, ledvice bo-
lečine v križu, kol-
kih ali na vratu in
hrbtenici. Preslična
kopel spodbuja zno-
jenje, sama koža pa
deluje kot filter, ki
prefiltrira toksine
skozi znoj iz telesa.
Preslično kopel naj
izvaja tudi, kdor ima
težave s sinusi, tini-
tusom in vnetjem
ušes. Te težave se
pojavljajo zaradi deficita ledvic. Preslično kopel
naj izvaja tudi tisti, ki je veliko shujšal in se je
hujšanje ustavilo, saj ledvice nimajo več energije,
da bi odvajale toksine iz telesa. Kopel iz preslice
krepi ledveni del in tako posredno odpravlja tini-
tus in ostale omenjene težave.
Preslično kopel izvajajte enkrat tedensko čez celo
zimo.
Kako se pravilno izvaja preslična kopel:
100 g preslice damo v 3 litre mrzle vode in pusti-
mo stati čez noč. Naslednji dan damo na ogenj
in pustimo vreti 30 minut, da se zelišče čisto iz-
troši in odda vse od sebe. Potem precedimo, rja-
vo vodo pa damo v kad. Nato dolijemo vročo vo-
do do prsi. Voda mora biti zelo vroča, in sicer ta-
ko zelo, da moramo vstopati počasi, ker peče!
Usedemo se v kopel, voda nam seže do prsi, v ko-
peli pa moramo imeti tudi nadledvično žlezo. V
preslični kopeli sedimo 20 minut. Pomembno je,
da izzovemo potenje, saj gredo toksini iz telesa
prav s potenjem. Zato je smiselno, da v kopel
vstopimo že napojeni z vodo in da tudi med sa-
mo kopeljo veliko pijemo. Ventili telesa prej ali
slej popustijo in telo se začne potiti. Preslica je
zdravilna in že sama izzove dolgotrajno potenje.
Najprej se začne potiti del telesa, ki je izven vode,
torej glava. Če se po 20 minutah še potimo, se
dvignemo iz kadi, se ne obrišemo, ampak se za-
vijemo v kopal-
ni plašč in gre-
mo v posteljo.
Se močno po-
krijemo, vza-
memo s seboj
vodo in se poti-
mo, dokler iz
telesa teče znoj.
Lahko se zgodi,
da telo izloči
toliko toksinov,
da lahko traja
potenje tudi 2
ali 3 ure in ta-
krat preznoji-
mo blazino,
rjuhe, kopalni plašč in celo žimnico. Kopel iz
njivske preslice naj izvaja tudi, kdor je letos ali
lansko leto veliko shujšal, saj so ledvice prefiltri-
rale iz telesa veliko kilogramov toksinov in so za-
to šibke, navadno ima taka oseba tudi podočnja-
ke.
V vseh teh primerih preslična kopel pomaga!
Pozor! Preslična kopel se odsvetuje tistim z izra-
zito poudarjenimi krčnimi žilami in tistim z
močnimi težavami s srcem in povišanim krvnim
tlakom.
/ dalje
www. saeka. si
Decembrska doživetja v Kopru
Primorski glasbeniki – sooblikovalci
prazničnega vzdušja
   liža se najlepši čas
v letu. Čas, ko se
spominjamo pre-
teklosti in pričakujemo pri-
hodnost. Čas, ko se želja po
sreči, zdravju in uspehu seli
iz srca v srce” (koncertni list
Simfonic voices).
Postavitev razstave 20. de-
cembra v avli Glasbene šole
Koper ob obletnicah smrti
dveh primorskih ekspresio-
nističnih umetnikov, sklada-
telja Marija Kogoja (1892–
1956) in pesnika Srečka
Kosovela (1904–1926), so
na pobudo glasbenika Am-
broža Čopija organizirali
profesorji iz Glasbene šole
Koper in Gimnazije Koper.
Na razstavnih panojih sta
predstavljena oba umetni-
ka tudi s portreti, ki so jih
naslikali dijaki Umetniške
gimnazije Koper. Razstavo
bodo zaprli v januarju
2017 z recitalom Kosovelo-
vih pesmi (literarni krožek
Gimnazije Koper) in s kon-
certom (Mešani mladinski
pevski zbor Gimnazije Ko-
per, pianisti in solo pevci)
Kogojevih skladb.
Dne 22. decembra je ob
17.30 na praznično
okrašenem koprskem stol-
ničnem trgu MePZ Gimnazi-
je Koper pod vodstvom Am-
broža Čopija izvedel koncert
božičnih pesmi. Ob 19.30 pa
se je pevski večer Simfonic
voices – Mednarodni koncer-
tni cikel vokalne in instru-
“B mentalne glasbe z naslovomPrepletanja nadaljeval v na-bito polni koprski stolnici.
Navzoče je nagovoril koprski
škof Jurij Bizjak. V dvournem
programu pretežno sakral-
nih pesmi so ob MePZ Gim-
nazije Koper, prejemniku več
odličij in zlatih plaket na gla-
sbenih tekmovanjih, nasto-
pili še: osemčlanska mešana
Vokalna skupina SinKoPer,
sicer pevci APZ Univerze na
Primorskem, osemčlanska
ženska Vokalna skupina Ka-
rina, nekdanje pevke APZ UP,
Komorni zbor Aegida, sesta-
vljen iz nekdanjih članov
APZ UP, ki je nastal leta 2015
in prejel že več zlatih plaket,
in Akademski pevski zbor
Univerze na Primorskem,
'paradni konj' primorske
zborovske glasbe. Vsi pevski
sestavi so povezani tako z
APZ UP kot z njegovim diri-
gentom Ambrožem Čopijem.
Pevcem sta dirigirala Andreja
Tomažič Hrvatin in Ambrož
Čopi. APZ UP je zapel tri prve
izvedbe v Sloveniji, in sicer
skladbo Paula Maelorja Ubi
caritas, Andreja Makorja Lux
in Ambroža Čopija Sacre can-
tiones.
Mladi primorski pevci so v
razkošno razsvetljenem me-
stu prižgali luč v srcih vseh
tistih, ki znajo plemenito
glasbo slišati in iz nje tkati
božično poslanico “Gloria in
exscelsis Deo et in terra pax
hominibus”.
Ines Cergol
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 10. januarja, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (44) Mariza Perat
NAŠA GOSPA NA STEBRU V SARAGOZZI
Saragozza je glavno središče Aragonije v Španiji
in leži na desnem bregu reke Ebro. Stari Rimljani
so reko imenovali Hiberus. Ime je nato prevzel
celotni polotok, ki ga še danes poznamo kot Ibe-
rijski polotok.
Marijino svetišče v Saragozzi je najstarejše v Špa-
niji, nekateri celo trdijo, da je najstarejše na sve-
tu. Tu naj bi se bila namreč 2. januarja leta 40,
ko je še živela na zemlji, pojavila Sveta Devica,
da bi opogumila apostola Jakoba Starejšega, bra-
ta apostola Janeza, pri oznanjevanju evangelija.
Apostol Jakob je v Saragozzi oznanjal evangelij,
vendar pri tem ni imel dosti uspeha, tako da se
je nameraval vrniti v Jeruzalem. Marija se je apo-
stolu Jakobu prikazala na stebru, kot bi ga s tem
hotela opomniti, da je vera
trdna in močna kot steber in
da tudi pred neuspehi ne
kloni. Marija naj bi bila tudi
rekla, da bo ta kraj kraj po-
sebnih milosti.
Apostol Jakob je v zahvalo
za Marijino pomoč tu posta-
vil prvo kapelo. Vrnil se je
nato v Jeruzalem, kjer je, kot
prvi izmed apostolov, leta
44 umrl mučeniške smrti.
Njegovo telo so v 7. stol., ko
so Jeruzalem zasedli Arabci,
prenesli v Španijo, kjer ga
častijo v Komposteli, kjer
njemu na čast stoji ve-
ličastna bazilika. Kapela, ki
jo je apostol postavil, naj bi
po izročilu bila iste velikosti
kot tista, ki jo danes vidimo v svetišču Matere
Božje na Stebru v Saragozzi. Vsekakor je gotovo,
da je cerkev Matere Božje tu stala že pred letom
711. Ko se je Saragozza leta 1118 rešila oblasti
Arabcev, ki so že v 7. stol. vdrli v Španijo, so cer-
kev leta 1294 obnovili. Pravi razcvet pa je sve-
tišče doživelo leta 1640, ko se je na priprošnjo
Matere Božje na Stebru zgodil izreden
čudež, ki ga mnogi imenujejo “Čudež
čudežev” ali “Veliki čudež” ali enostavno
samo “Čudež”.
Tu se je namreč v kraju Calanda, približno
100 km jugovzhodno od Saragozze, zgo-
dilo nekaj, kar je povzročilo velik hrup ne
samo v Španiji, ampak tudi v drugih
deželah.
V tem kraju je bil doma Miguel Juan Pel-
licer. Kot piše Vittorio Messori v svoji knji-
gi Il Miracolo, je bil Miguel krščen 25.
marca 1617 in zelo verjetno istega dne tu-
di rojen. Starši so bili revni kmetje, pri hiši
je bilo polno otrok, zato je Miguel v sta-
rosti 19 let odšel k sorodnikom, ki so ime-
li kmetijo blizu kraja Castellon de la Plana ob
Sredozemskem morju. Pokrajina je bila rodovit-
na in po izgonu muslimanov je primanjkovalo
delovne sile. Proti koncu julija 1637 se je Miguel
pri delu ponesrečil. Kolo voza mu je namreč po-
polnoma strlo piščal desne noge. Dne 3. avgusta
so mladeniča prepeljali v bolnišnico v Valencio,
kjer mu pa niso mogli dosti pomagati. Miguel
se je zato odločil, da odide v Saragozzo v bol-
nišnico Naše Milostne Gospe. Gotovo je ta kraj
izbral tudi zato, ker je tudi bilo svetišče Matere
Božje na Stebru, ki ga je že od otroških let zelo
častil. Po nadvse mučnem potovanju, ki je tra-
jalo skoro dva meseca, je prve dni oktobra do-
spel v Saragozzo. Kljub silnim bolečinam in vi-
soki vročini, ki ga je zdelovala, je najprej odšel
v Marijino svetišče, se tu spovedal
in prejel sveto obhajilo, nato se
je odpravil v bolnišnico. Kirurgi
so takoj uvideli, da ni druge po-
moči, kot da nogo odrežejo, saj
je ta že pričela gniti. Miguelu so
nogo odrezali štiri prste pod ko-
lenom, asistent Juan Lorenzo
Garcia pa je odrezano nogo zako-
pal na za to pripravljenem pro-
storu, ki ga je bolnišnica imela za
take primere. Miguel je v bol-
nišnici ostal do pomladi nasled-
njega leta. Ob odhodu so mu dali
leseno nogo in berglo. Mladenič
se je počasi, kot je mogel, spravil
do svetišča in se tu Materi Božji
zahvalil, da mu je rešila življenje.
Da bi se lahko preživljal, mu je
stolni kapitelj izdal dovoljenje, da
je v svetišču, v kapeli Naše Gospe Upanja, prosil
vbogajme. Miguel je vsako jutro v “Sveti Kapeli”,
kjer je na Stebru stala Marija z Detetom, bil pri
maši in si tu z oljem, ki so ga uporabljali za raz-
svetljavo pred Marijinim kipom, mazal ostanek
odrezane noge.
/ dalje
Saragozza
Primorska skladatelja Andrej Makor in Ambrož Čopi po prvi
izvedbi Luxa in Sacre cantiones v Sloveniji.
Kip Matere Božje na Stebru
Calanda
Aktualno 12. januarja 2017 15
  analska dolina je lahko pozimi
zares mrzla. To ni tak mraz kot pri
nas, ko burja brije in razsaja ves
dan prek gmajne in kamenja, pa me tre-
se in mrazi že pri desetih stopinjah Cel-
zija. Tam v gorah je drugače. To je tih,
nežen, neslišen mraz. Podnevi, ko je
sonce in popolno brezvetrje, je lahko
čisto prijetno, čeprav je temperatura pod
ničlo. Hodila sem že po gozdu pri minus
petih stopinjah, brez jopiča, brez roka-
vic. V soncu, ki zaradi snežnega odseva
skoraj poletno pripeka in od katerega
koža porjavi. Noči pa so mrzle. To je čisto
drugačen mraz. Ko je brezvetrje. V
prvem trenutku je čisto prijetno in sploh
se ne zavedaš, da je temperatura krepko
pod ničlo, tja do osem, deset in celo več
stopinj. Potem ko si nekaj časa zunaj, pa
ti je mraz povsod, največ mraza občutiš
v kosteh, od koder ga je res težko pre-
gnati. Avstrijci si pomagajo z ognjem, ki
je v gorah “zakon”, in s čajem, ki mu
pravijo Jagertee in je v njem toliko vrst
alkohola in vsega, da ga imaš v nekaj se-
kundah v žilah in udih. Kot bi popokal
od toplote. V gorah je mraz pravljičen.
No, in ravno v takem mrazu me je zami-
kalo, da bi si pozno zvečer v živo ogle-
dala norenje krampusov v vasici Male
Rute pri Trbižu. Znanka, ki je po rodu iz
Mačkovelj in prav tako kot jaz do ušes
zaljubljena v Kanalsko dolino, mi je za-
gotovila, da je tam spektakel najlepši.
Tak, da ga stežka pozabiš. Meni pa so ta
praznovanja, med svetim in poganskim,
med preteklostjo in sedanjostjo, najbolj
všeč.
In tako se z možem, ko je že trda tema
in po vaseh gorijo le praznične lučke,
odpraviva mimo Trbiža v Rute. Oblekla
sva vse majice, kar jih je bilo v predalu,
jaz imam na nogah tri pare volnenih no-
gavic, mož nekaj manj, ker ga ne tako
rado zebe v noge, oba pa se sprašujeva,
kako preživiš uro, dve na takem mrazu
in si še sposoben gledati spektakel kram-
pusov. Ko parkirava nekje
ob robu vasi in greva po-
tem peš po ledeno
mrzlem asfaltu do travni-
ka, kjer naj bi potekala pri-
reditev, nama postane vse
jasno. Množica ljudi,
predvsem mladine, se le-
po gnete ob številnih
ognjih, pije kuhano vino
in si v bližini plamenov
greje premražene ude. Ne-
kako se prerineva do hlo-
dov, ki gorijo v veliki lese-
ni ograji. Tema je, da ko-
maj razločiš nekaj obra-
zov, težko bova našla pri-
jatelje. Čakava in se greje-
va, ljudi je vse več,
predvsem najstnikov in
seveda družin z otroki. In
pričakovanje je vse večje,
v temni zvezdnati noči, sredi trbiških
gozdov.
Prijatelji, ki so končno prišli iz Studene,
se sprašujejo, od kod ime krampus. Pri-
povedujejo mi o knjigi, ki jo imajo v et-
nografskem muzeju v Naborjetu. A tudi
avtorjem ni jasno, kako je tukajšnji par-
kelj dobil ime. Beseda krampus spomin-
ja na besedo krempel, ki je sicer sloven-
ska, v rabi pa je tudi v nemškem narečju,
ki ga govorijo na sosednjem Koroškem,
kjer ima beseda kraempel povsem enak
pomen kot v slovenščini. Raziskovalec
Kutin v svojem Slovarju bovškega govo-
ra trdi, da je beseda kramp tu označevala
jeznega človeka, pa tudi nerodneža,
okorneža. Zanimivo pa je, da beseda par-
kelj, ki se za krampuse uporablja tako na
Gorenjskem kot v Tablji (Spitz parkli),
tako v furlanskem kot slovenskem jezi-
ku, označuje živalsko nogo. Tudi prika-
zen s kozjimi rogovi, odeta v živalske
kože, ki predstavlja zlo, obenem pa ob-
vlada vse mogoče molitve na pamet, je
v teh krajih živ dokaz treh kultur, ki so
nekoč sobivale in še vedno sobivajo v
dolinah pod Julijci.
Pričakovanje je kar dolgo, mraza ne čuti-
mo in zavedam se, da bi lahko ob ognjih
preživela vso dolgo noč. Nenadoma nek-
je na griču zagori, ogenj se kmalu širi v
krogu čez obronke okoli vasi. Na prizo-
rišču zavlada tišina in odrasli se v
pričakovanju vračamo v otroštvo. Pla-
meni vse naokoli, odsev smrek je v njih,
decembrska noč in tisto pričakovanje,
na katerega smo skoraj pozabili. Nena-
doma se iz gozda prikaže prvi krampus,
za njim drugi in potem jih gre nešteto
izza smrek z baklami v rokah. Obrisi ro-
gov se rišejo v plamenih, ki so napolnili
pobočje. Gori, pozvanja, iskre tonejo v
zvezdah. Magija in spektakel v zimski
noči. Gasilci pozorno spremljajo prizor.
Koreografija je krasna. Otroške oči se na
široko odprte spajajo z nebom. Tako san-
ja samo Kanalska dolina.
Počasi se temne rogate sence bližajo gle-
dalcem. Pozvanjanje velikih kravjih
zvoncev, z razliko od kurentov imajo
krampusi le enega, velikega, privezanega
za hrbtom, polni noč. Otroci se držijo
staršev in čakajo. Povsod gori in nekje
izza plamenov se prikaže Miklavž in gre
proti svojemu prestolu. V dimu je samo
prikazen iz sanj. Otroci silijo v bližino,
pričakovanje je vse večje. Odrasli s foto-
grafskimi aparati v rokah se ne moremo
nagledati norega, hipnotičnega plesa ko-
smatih prikazni. Ognji polnijo noč. Moč
luči, energija toplote. Praznik krampu-
sov je vezan tudi na pogansko čaščenje
zimskega solsti-
cija. Ogenj, ki
polni noč, luč,
ki preganja te-
mo, zlo, ki po-
dleže dobremu.
Zrem v plame-
ne. Ogenj še
vedno odnaša
moje misli. Nek-
je je podoben
življenju. Nemi-
ren je, sili k ne-
bu, sili vsepov-
sod, kot človek,
ki bi z neizmer-
no življenjsko si-
lo napolnil svet.
A na koncu uga-
sne, vsakič uga-
sne in nazadnje
je samo iskrica,
ki komaj še tli. Tli, a v njej je še vedno
moč. Moč, da ponovno zaneti požar.
Svetost ognja. Svetost preteklosti.
Medtem ko krampusi lovijo med
množico otroke in jih vodijo pred Mi-
klavža, kjer morajo poklekniti in moliti,
s prijatelji nekako pridemo do prvih vrst.
Tu lahko spremljamo celotno predstavo,
smejemo se malčkom, ki tekoče in ne-
koliko prestrašeno molijo Očenaš in
medtem sanjajo o darilih, ki so še skrita
v globini čarobne zimske noči. Prijatel-
jica mi pojasni, da obstaja tudi krampa,
ženska figura parkeljnov. Navada preo-
blačenja v hudobce je bila v starih časih
izključno moška, v obdobjih, ko so bili
moški odsotni zaradi vojn, dela ali kate-
rihkoli obveznosti, pa so njihovo vlogo
prevzele ženske. Predvsem na avstrijski
strani se je navada, da se ženske ude-
ležujejo norenja med ognjenimi zublji,
obdržala in nekatere vasi imajo v spre-
vodu hudobcev vsaj po eno žensko. Tako
Miklavževanje v Kanalski dolini kot šte-
vilne druge ljudske šege so se čez stoletja
ohranili ravno zaradi ljudskega pre-
pričanja, da nikakor ne smejo izumreti,
pa četudi razsajajo vojne, lakota ali hudi
politični pritiski. Ljudska praznovanja in
stare navade so del nas, naše kulture.
Brez njih bi bili kot narod in kot posa-
mezniki brez identitete, brez korenin,
brez bistva. Mislim, da ljudska tradicija,
naše bogato izročilo, pa tudi naše
krščanske korenine, ki so zaznamovale
ne samo tiste, ki verujemo, ampak tudi
tiste, ki se sicer imajo za laike, a so zrasli
in živeli v sklopu krščanske etike, navad
in kulture, niso bili nikoli v tako veliki
nevarnosti, da jih pogoltneta sodobna
površnost in relativizem, kot danes. Ko
strmim v plamene, ki so zajeli že celotno
pobočje okoli Rut, in se grejem ob moj-
strsko izdelani grmadi, si zaželim, da bi
tudi v letu, ki se šele rojeva, in daje že v
zametkih čutiti, da bo prineslo veliko
novosti, ostali zvesti naši kulturi in
našemu bistvu. Ta mala hribovska vas,
katere prebivalci so vložili neizmeren
trud v pripravo tega prastarega zimskega
spektakla, se še vedno zaveda, kako po-
membno je imeti korenine. Lastne,
trdne korenine. Zrasli smo iz preteklosti,
ob trudu naših očetov, v koreninah je
naše otroštvo, v preteklosti so naši spo-
mini, naša duša, naša bit. Brez preteklo-
sti ne bi bilo niti nas. Brez korenin bi iz-
ginili. Relativizem pelje samo v zmedo,
zanikanje lastne kulture pa pelje v smrt.
Plameni segajo že visoko v nebo, mladi-
na prinaša nova, velika polena, iskre pre-
ganjajo mraz, temo... Naj gori. Naj gori
in naj nam osvetljuje pot, da bomo ve-
deli, od kod prihajamo in kam gremo.
In da niti v najbolj temnih zimskih
nočeh ne bosta ugasnila hipnotično
pozvanjanje in ples na pobočjih naših
gora. Zaradi korenin..., zaradi preteklosti
in zaradi prihodnosti naših otrok.
Suzi Pertot
K
  ričakovanje na dogodek je bi-
lo skorajda mučno, naposled
pa se je Tina Maze poslovila.
V soboto v Mariboru je bil ve-
ličasten praznik. Vsi do Tininega
spusta v bistvu nismo dobro vedeli,
kaj nas čaka, šampionka iz Črne na
Koroškem pa je še enkrat – kot je
zanjo značilno – očarala in pošteno
presenetila javnost.
Vztrajala je, da bo
kompetitivna, da
želi konkurirati za
zmago, Andrea
Massi se je (neu-
spešno) spustil tudi
v spor z mednarod-
no smučarsko zve-
zo, da bi Mazejevi
omogočil dostojno
startno številko v
veleslalomu. Toli-
ko truda in pre-
pričevanja in do-
datne slabe krvi,
nato pa se je izka-
zalo, da je najboljša
slovenska smučar-
ka vseh časov v re-
snici kovala čisto paradno poslovi-
lo. Bila pa je tako prefinjena, da je
uvodoma – če ji je bilo sploh še tre-
ba – dokazala na pohorski strmini,
da je lahko še konkurenčna na rav-
ni najboljših, preden se je dobesed-
no ustavila in objela sopotnika An-
dreo Massija in trenerja Valeria Gi-
rardija. Nato se je spet pognala,
pred ciljno črto pa je snela smuči
in uživala ob norenju 15 tisoč gle-
dalcev Zlate lisice. Menda je odveč
dodati, da so bili tam samo zanjo.
Takšno je bilo Tinino slovo, elegan-
tno, vrhunsko, tudi ob pozdravu
na koncu sijajne kariere je bila iz-
virna in prav nič banalna. Taka je
vse življenje. Kapo dol. Pa čeprav
se je zadnje čase marsikomu vrinila
misel, da bo s tem cirkusom (eno-
letni premor, nato napoved o kon-
cu kariere, pa mariborski epilog in
neljuba polemika tako s slovensko
kot s svetovno zvezo), ki ji ga ni tre-
ba, pokvarila zasluženo prigarani
vtis nesmrtne športne junakinje.
Zdaj so menda duše pomirjene,
njena, pa tudi tiste vseh nas, ki smo
zagledani vanjo.
Naj samo osvežimo, kakšni so Ti-
nini rezultati, ki bodo ostali v zgo-
dovini svetovnega alpskega
smučanja. Samo teh je za nekaj
strani zvezka. Morda najbolj izsto-
pa izkupiček na največjih tekmo-
vanjih, saj je na svetovnih prven-
stvih in olimpijskih igrah osvojila
skupno kar 13 odličij, od tega šest
zlatih in sedem srebrnih. Z olimpi-
jad ima štiri kolajne, dve zlati
(smuk in veleslalom v Sočiju 2014)
in dve srebrni (veleslalom in super-
veleslalom v Vancouvru 2010). Re-
korde pa je podirala v nepozabni
sezoni 2012/2013, ko je edinič
zmagala v skupnem seštevku sve-
tovnega pokala. Tedaj je nanizala
kar 11 zmag in zbrala rekordno
skupno število točk
(2414) ter tako
zrušila 13 let star re-
kord Hermanna
Maierja (2000
točk). V tej sezoni je
zmagala v skupnem
seštevku veleslalo-
ma, superveleslalo-
ma in superkombi-
nacije ter bila druga
v smuku in slalo-
mu. Popravila je tu-
di prejšnji Maierjev
rekord (22) po šte-
vilu stopničk v eni
sezoni, kar 24. V ti-
stem obdobju je bi-
la naravnost nepre-
magljiva. Ponaša se
lahko z zmagami v vseh petih di-
sciplinah, skupno pa je v 16 sezo-
nah kariere v svetovnem pokalu
zbrala 26 zmag in 81 uvrstitev na
stopničke.
Stoječe ovacije na Pohorju pa so
hommage velikanki, ki je tudi ve-
liko več kot samo športnica. Po eni
strani mogoče krhka, po drugi pa
izjemna osebnost, samosvoj vir-
tuoz, lepotica, po novem še pevka
in pisateljica. Skratka – medij, le-
genda, ki jo bomo še kako po-
grešali. Hvala, Tina!
HC
P
Čarobno praznično vzdušje  v gorah ...
Praznični utrinki iz
Kanalske doline (2)
Na Zlati lisici v Mariboru
Tina Maze je izstopala tudi ob slovesu
  a temi, z grenkim priokusom izrečeni-
mi besedami so božične melodije,
izžarevajoče milino, mir, ljubezen, do-
broto ob Jezusovem rojstvu v revnih jaslih,
izzvenele iz pevcev MoPZ Štmaver pod vod-
stvom Nadje Kovic, MePZ Štandrež, ki ga vo-
di Zulejka Devetak in ga je ob tej priložnosti
spremljala Eva Dolinšek, ŽePZ Sanje, gost iz
Nove Gorice, pod vodstvom Jožice Golob ob
spremljavi Anice Furlan, in MePZ F. B. Sedej,
ki je pod novo pevovodsko roko mladega Pa-
tricka Quaggiata, vsestranskega glasbenika,
zapel štiri pesmi ob spremljavi Silvana Zava-
dlava, zvestega organista v štandreški cerkvi.
Glasbenemu sporedu, v katerega sta prodor-
ne misli Ksa-
verja Meška
in neznanega
avtorja ter
Alenke Rebu-
la spletali Martina Gereon in Karen Ulian,
so sledili pete litanije z odpevi in blagoslov
z Najsvetejšim. Obred je vodil škofov vikar
za slovenske vernike v goriški nadškofiji in
štandreški župnik Karel Bolčina ob pomoči
stolnega župnika Sinuheja Marotte. Na koru
je prepeval združeni zbor ob orgelski sprem-
ljavi Silvana Zavadlava.
Kljub žalostnim ugotovitvam Daria Bertinaz-
zija bi si tudi letos goriški slovenski verniki
ne mogli predstavljati prvega pobožičnega
dne brez tega tradicionalnega koncerta v go-
riški stolnici, v kateri se slovenska beseda v
zadnjih letih žal sliši le ob tej priložnosti in
pri velikonočni vstajenjski maši.
Z
  e hočemo napredovati v raziskovan-
ju zločina v Rossettijevi ul., pa se ne
smemo zadovoljiti s to načelno ugo-
tovitvijo. Moramo predlagano razlago ali
dodatno potrditi ali jo ovreči s stvarnimi
argumenti oz. jo nadomestiti z novo razla-
go, ki bi razpoložljivo empirično gradivo
smotrneje povezala v smiselno teoretično
celoto.
Jolka Milič v tretjem delu svojega zapisa
vztraja tudi pri zgodbi, ki sem jo že zadnjič
označil kot njeno izmišljijo. Potem ko sem
20. aprila 2014 v Primorskem dnevniku ob-
javil razkritje anonimne pričevalke, po ka-
terem je bil v trojnem umoru neposredno
soudeležen Albert Gruden – Blisk, je nam-
reč začela podtikati meni, dr. Jožetu Pirjev-
cu in dr. Dragu Zajcu ml. stališče, češ da naj
bi bil Gruden po našem glavni in celo edini
krivec. Da gre za njeno izmišljijo, lahko
ugotovimo že s kolikor toliko pozornim
branjem pravkar omenjenega članka: v
njem izrecno pišem, da je
Gruden po pripovedovan-
ju pričevalke “sodeloval”
pri zločinu. Sicer pa sem
že v svojem prvem sestav-
ku o tej zgodbi 9. marca 2014 v Primorskem
dnevniku povsem jasno zapisal, da so bili
morilci trije. Ker zdaj v Anatomiji politične-
ga zločina navajam imeni ostalih dveh sto-
rilcev, Miličeva neosnovano sklepa, da sem
se skupaj s Pirjevcem in Zajcem ml. poprej
motil, in od nas celo zahteva, naj se javno
opravičimo!
Takšnih podtikanj, natolcevanj ter
površnih in pavšalnih diskvalifikacij je v
pisanju Miličeve kar veliko (nekaj dodatnih
cvetk sem tudi v tem pismu mimogrede po-
bral). Vtis imam, da je s tem krepko preko-
račila meje korektnosti. Ker pa sem v zade-
vo neposredno vpleten, prepuščam bral-
cem moralno sodbo o njenem početju.
Sam bi le ponovil to, kar sem že zadnjič
ugotovil, da je namreč na tak način zelo
težko voditi kolikor toliko razumno razpra-
vo.
Lep pozdrav!
Devin, 9. januarja 2017
Č
Z 2. strani
Mnogi se ...
S 7. strani
Naj mile božične melodije ...
Aktualno12. januarja 201716
  o več letih se bo letos v ja-
nuarju mogoče ponovno
udeležiti programa Delav-
nic molitve in življenja v Gorici.
Zadnja izvedba je potekala pri sv.
Ivanu, tokrat pa jo organizirajo
pri šolskih sestrah. Prednica Aloj-
zija Kutin odpira vrata knjižnice,
v kateri bosta program izvajala
voditelja br. Marjan Potočnik iz
Vipavskega Križa in sovoditeljica
Sonja Petrovič iz Planine pri Aj-
dovščini.
Vsebino in potek 15 srečanj je
oblikoval br. Ignacio Laranaga,
da bi sodobnemu človeku pri-
bližal molitev in evangelij Jezusa
Kristusa. Delavnice so tako šola
molitve, ki poteka enkrat teden-
sko in v kateri udeleženci ponov-
no odkrivajo lepoto krščanske ve-
re. Spoznavajo, kako se na pogo-
vor z Bogom pripraviti, načine,
P kako se z Njim pogovarjati in ka-ko to prakso prenesti v vsakdanježivljenje. Ob premišljevanju
Božje besede in vztrajni molitvi,
počasi, korak za korakom odkri-
vajo evangelij: kdo je Jezus Kri-
stus in kakšen je Njegov odnos z
Bogom Očetom. Življenje iz vere
in predanost Očetu jim polago-
ma prinaša globok notranji mir.
Udeleženka Paola Bertolini iz
Gorice, ki se je delavnic udeležila
pred leti, se takole spominja svoje
izkušnje: “Pred nekaj leti sem se
udeležila delavnice DMŽ, ne da
bi vedela, kaj mi bo to prineslo.
Vsako srečanje je odkrivalo nekaj
novega. Pri vsakem srečanju sem
izkusila nov način molitve in
začenjala odkrivati, kateri mi je
bolj blizu, ter tako tudi sebe glo-
blje spoznavala. Od takrat nisem
več opustila vsakdanje molitve,
ampak ne za to, ker sem se
naučila in postala 'pridna',
ampak zato, ker sem videla
spremembo v življenju.
Odločila sem se, da osta-
nem zvesta, tudi ko mi molitev
ni šla od rok, ker sem verjela, da
vse ima smisel, tudi tema. Ko
sem drugič obiskala DMŽ, je bila
to ponovno bogata izkušnja, ki je
prvo še poglobila. Posebno v
težkih trenutkih življenja je mo-
litev lahko nežen pogovor s
Stvarnikom, ki ga vprašaš: Zakaj?
Čemu? Prosim, daj mi moč! Mo-
litev je predvsem pogovor. Če se
ne moreš pogovoriti s tistim, ki
drži v rokah naše življenje, s kom
se boš pogovoril”?
Uvodno srečanje bo 12. 1. 2017
ob 19.30 pri šolskih sestrah, ulica
don Bosco 66. K programu, ki bo
potekal enkrat na teden, je mo-
goče pristopiti tudi še 19. 1. 2017
ali 26. 1. 2017 ob isti uri. Inf. br.
Marjan 041 233 720, Sonja 051
435 877
Jana Barba
  il je naš veliki prijatelj in
poznavalec življenja pri
nas, pokončen demokrat
in kristjan, velik mož jasne be-
sede in treznih odločitev, med
drugim je tudi podprl združitev
Novega lista in Katoliškega glasa
v Novi glas.
Pogreba za velikim Slovencem
smo se udeležili tudi mi minulo
soboto v Kranju, ko so dr. Petra
Venclja počastili z državniškimi
in vojaškimi častmi.
“To, da si in kar si, je Božji dar
človeku, to, kar boš naredil iz
sebe, pa je tvoj dar Bogu in
sočloveku”, je med slovesom od
dr. Venclja povedal ljubljanski
pomožni škof Anton Jamnik, ki
je citiral napis na univerzi sv.
Tomaža v Manili. Pogrebni
obred s pokopom je dr. Jamnik
B
daroval s celjskim škofom
dr. Stanislavom Li-
povškom, dekanom kran-
jske dekanije Jožetom Klu-
nom, župnikom kranjske
župnije Vincencijem Pod-
bevškom in vrsto drugih du-
hovnikov.
Pri maši zadušnici za dr. Venclja
dan prej je župnik Podbevšek iz-
postavil predvsem delo dr. Petra
Venclja v župniji, saj je bil dolga
leta član pastoralnega sveta:
“Vedno je bil pripravljen poma-
gati. Pri Petru sem vedno
občudoval globoko vero”.
V soboto, na dan pogreba z vo-
jaškimi častmi, se je rajnemu dr.
Petru Venclju pri mrliških
vežicah v Kranju evropski posla-
nec Lojze Peterle, predsednik
prve slovenske vlade po osamo-
svojitvi Slovenije, zahvalil za vse
dobro, ki ga je storil, njegov go-
vor objavljamo v celoti. O po-
kojnem dr. Venclju so spregovo-
rili še kranjski župan Boštjan
Trilar, dr. Milan Sagadin, pred-
sednik Društva slovensko-av-
strijskega prijateljstva Lovro
Sodja, predsednik Zveze sloven-
skih organizacij iz Celovca Mar-
jan Šturm ter predsednik Mal-
teškega reda vitezov Andrej Šter.
V strupenem mrazu je potekala
pogrebna slovesnost z vojaški-
mi častmi za človekom, ki je
vedno iskal dialog, saj je bil dr.
Peter Vencelj iskren prijatelj
vseh slovenskih ljudi po svetu,
izjemno je cenil naše delo in še
potem, ko se je umaknil iz de-
javne politike, je ostal povezan
z nami. Kot predsednik Društva
katoliških izobražencev iz Lju-
bljane je velikokrat v naše kraje
pripeljal avtobuse slovenskih ra-
zumnikov, da so nas spoznali.
Dr. Anton Jamnik je dr. Venclja
v svojem nagovoru odlično oz-
načil, saj se je pokojni držal na-
sveta: “Kjer je (osebni) vpliv,
tam je življenje, kjer ga ni, tudi
življenja ni. //... // Akademski si-
stem brez osebnega vpliva
učiteljev na učence je kot polar-
ni mraz in bo ustvaril zaledene-
lo, okamenelo in togo izo-
braževanje, nič drugega. To je
zapisal kardinal Newman, je po-
vedal dr. Jamnik, tega se je držal
pokojni.
To velja tudi za nas.
Pri Novem glasu smo dr. Petra
Venlja cenili kot prijatelja, člo-
veka, ki je poslušal in sprejel
odločitev, moža, ki je podprl
združitev dveh tednikov v naš
Novi glas in se tega nikdar ni ke-
sal, vedno se je s tem tudi po-
našal, večkrat je prav naš Novi
glas predstavil kot zgodbo o
uspehu, na katero je bil pono-
sen.
Kot minister za šolstvo je skupaj
s predsednikom takratne vlade
dr. Janezom Drnovškom po-
skrbel, da je bilo vsem, ki smo
obiskovali Srednjo versko šolo v
Vipavi, Malo semenišče, vrnje-
no dostojanstvo, saj nam je priz-
nal maturo. Ne govorim le v la-
stnem imenu, ampak smo mu
hvaležni vsi, več kot dvesto slo-
venskih škofov in duhovnikov
ter več sto drugih izobražencev,
ki so izšli iz te šole.
Dr. Petra Venclja bomo po-
grešali predvsem zaradi njego-
vega jasnega pogleda na stvar-
nost, širokega duha in iskrenega
veselja nad vsakim dosežkom
vsakega Slovenca. Bil je velik
Slovenec, dejaven kristjan.
Naj gre zato naše iskreno sožalje
njegovi ženi Ireni, hčerkama Pe-
tri in Maruši in ostalim sorod-
nikom!
Dr. Petra Venclja bomo ohranili
v žlahtnem spominu.
Jurij Paljk
Dragi Peter, dragi svojci, spoštovana ministra Karl
Erjavec in Gorazd Žmavc, gospod župan, spoštovani
sočutni zbor!
“Vse življenje sem zvest vrednotam slovenstva,
krščanstva, pravičnosti, spoštovanja, sodelovanja in
pomoči”, je povedal pokojni dr. Peter Vencelj
zgodovinarki osamosvojitve dr. Rosviti Pesek.
Hvaležen sem mu, da je v osamosvojitveni vladi
prevzel zahtevni ministrski resor za šolstvo in šport
ter se mu posvetil z vso vnemo. Rad je dejal: “Z
učiteljem šola stoji in pade”. Delal je za izboljšanje
razmer v šolstvu, tudi za boljše plače. V času njegove
odgovornosti so bile spet dovoljene zasebne šole -
vključno s škofijskimi gimnazijami. Poskrbel je, da
je Teološka fakulteta ponovno postala del Univerze
v Ljubljani, pomagal je, da so slovenskii olimpijci v
Albertvillu 1991 prvič nastopili pod slovensko
zastavo, in mnogo drugega.
S podobno srčno vnemo je opravljal kasneje mandat
sekretarja za Slovence po svetu. Pavlove hiše za
Slovence na avstrijskem Štajerskem ne bi bilo brez
njegove vztrajnosti. Delal je nenavadno veliko, tudi
zato, ker so ga zanimali ljudje, ne samo njihovi
predstavniki, kot je rekel.
Ti dve in vse druge javne vloge je razumel kot delo
za skupno dobro. Svoje je vedno podrejal skupnemu.
Bil je blage in odprte narave, kadar pa so bila
ogrožena etična načela, je odločno rekel: “Tako pa
ne”. Svojo voljo je uveljavljal z argumenti, ne s silo.
V njem ni bilo zvijače, niti računa. Kot minister bi
lahko imel šoferja, pa se mu je zdelo preveč in je
raje vozil sam.
Naj o njem spregovorita še ti dve njegovi misli:
“... bistvo kvalitete skupnosti je v stanju duha in srčne
kulture njenih članov... ”
“Boleče je spoznanje, da tako slabo poznamo svojo
lastno zgodovino, svoje narodne in kulturne
korenine. Radi bi bili svetovljani, pa pogosto skoraj
nič ne vemo o nas samih. Ne moreš biti pravi
svetovljan, če nisi najprej domoljub in pokončen
Slovenec. Ljubimo svojo domovino in spoštujmo
svojo državo”.
Dr. Peter Vencelj je v usodnem trenutku prevzel svoj
delež odgovornosti za prihodnost Slovenije. Bil je
velik človek, velik Slovenec in pomemben
osamosvojitelj.
Dolžni smo mu hvaležen in trajen spomin za njegov
delež pri osamosvajanju in osvobajanju Slovenije,
za njegovo ljubezen do vsega slovenstva, za zgled
krščanskega demokrata in za iskreno prijateljstvo.
Hvala, dragi prijatelj, hvala gospod minister, hvala
spoštovani gospod profesor za vse, kar si nam dal.
Spoštovani svojci, z vami delimo ponos ob njegovi
žlahtni osebnosti in ob njegovih nesebičnih delih.
Ob slovesu najdražjega vam izrekam iskreno sočutje
in delim z vami upanje, ki presega smrt.
Govor Lojzeta Peterleta ob slovesu dr. Petra Venclja
S 1. strani
Bil je mož ...
Foto JMP
S 3. strani
“Mladim moramo ...”
  sto skrb sta izrazili obe
krovni organizaciji oziro-
ma Slovenska kulturno-go-
spodarska zveza in Svet sloven-
skih organizacij, ki sta pripra-
vljeni na aktivno sodelovanje
v prid naši slovenski narodni
skupnosti in na spremembe,
predvsem tako, kot si jih želijo
tudi mladi.
Glede šolstva je dobra novica
ta, da bo Špetrska dvojezična
šola imela letos spet svoj sedež.
Želja po dvo- ali trijezičnem
šolstvu je v videmski pokrajini
razširjena od Trbiža do Prapot-
nega in Vidma. V Kanalski do-
lini bi radi imeli trijezične ita-
lijansko-slovensko-nemške
šole; drugje v videmski pokra-
jini bi pa radi imeli dvojezične
italijansko-slovenske šole.
Glede prihodnosti slovenskega
šolstva na Videmskem je po-
trebno, da se v naši narodni
skupnosti najde primerna sin-
teza in da se na tej podlagi
poiščejo vse potrebne institu-
cionalne rešitve.
Kako je s šolstvom v Terski do-
lini? Lansko leto si je namreč
mladinsko društvo Beneške
korenine v sklopu projekta “30
s pohvalo”, ki je bil posvečen
30-letnici dvojezične šole v
Špetru, zamislilo posebno de-
lavnico, med katero so učitelji,
starši in nekdanji učenci odgo-
varjali na vprašanja udeležen-
cev in pripovedovali o svojih
izkušnjah na tej šoli. Srečanje
z naslovom Dva izika? To je
I mo veseuje! je bil lansko letov centru Stolberg v Bardu.Brala sem v Primorskem dnev-
niku članek, ki ga je napisal
Milan Rakovec in bi ga rada de-
lila z vami:
Takole piše:
“Naslov je polovica članka in
kje najdeš boljšega, kot je tale
današnji, kot bi ga zapisala
Lorca, Prešeren..., zajema pre-
prosto vse: stališče, deklaraci-
jo, program ljubeznivi in lju-
bezni vzdih. In ni nastal v
kakšni slavni redakciji
L'Espressa, Le Figaroja, FAZ-a,
Guardina ali New York Timesa;
zapisal ga je Novi Matajur:
“Srečanje z naslovom Dva Izi-
ka? To je mo veseuje! Nastopa-
li bodo dijaki nižje srednje
šole, zbor dvojezične šole Faj-
nabanda, domači Barski oktet
in mladinska skupina Zmot-
jens...
In še piše:
“... so mali ljudje počasi,
počasi spreminjali okolje, to pa
je potem lahko porajalo velike
vodje, mislice in umetnike.
Za veseuje”.
Ohranjanje kulturne dediščine
pomeni njeno vklapljanje v
vsakdanje življenje in zavest
ljudi kot del njihovega življen-
jskega okolja. Vrednote inova-
tivnosti, kreativnosti in domi-
selnosti so pomemben dejav-
nik pri soustvarjanju primer-
nega okolja.
Želim Vam, da bi dobro delali
v letu 2017 in veseuje!
Letos bodo v Zavodu Sv. Družine v Gorici
Delavnice molitve in življenja