GEOGRAFSKI OBZORNIK EUROGEO 2 0 0 2 Tatjana Resnik Planine Čeprav ¡e potekala zadnja konferenca EUROGEO lansko lefo v Liverpoolu, se je vodstvo zaradi obilice dela odločilo za organizacijo ponovne konference že letos in ne šele prihodnje leto, kot je bilo do zdaj v nava- di. EUROGEO je mednarodno telo, ki združuje evrop- ska društva učiteljev geografije in katerega glavna naloga je spodbujanje kvalitetnega razvoja šolske geo- grafije v Evropi. Letošnja konferenca, ki jo je organiziralo portugal- sko društvo učiteljev geografije, je potekala od 6. do 8. septembra v Funchalu, glavnem mestu Madeire. Ude- ležilo se je je enaintrideset predstavnikov iz petnajstih držav (Velika Britanija, Nizozemska, Avstrija, Češka republika, Portugalska, Švedska, Francija, Nemčija, Luksemburg, Belgija, Danska, Španija, Romunija, Švi- ca in Slovenija). Glavne teme prvega dneva konference so bile pomen evropske zavesti, vloga in položaj geografije v spreminjajoči se Evropi ter ključna vloga geografske- ga izobraževanja pri vzgoji in izobraževanju bodo- čih evropskih državljanov. Izhodišče razprave sta bili trditvi, da sta znanje o evropski raznolikosti in poz- navanje evropskih procesov predpogoja za razvoj evropske zavesti ter da je resnično zavedanje pred- vsem rezultat komunikacije in izmenjave izkušenj. Po mnenju udeležencev bi morali namenjati več pozor- nosti podobnostim in razlikam med evropskimi drža- vami in znotraj njih, pri čemer bi morala geografija kot šolski predmet imeti eno ključnih vlog. Pri tem osta- ja glavno vprašanje, kako to doseči. Gotovo ima eno vodilnih vlog pri teh težnjah ravno razvoj informacij- ske tehnologije, ki na področju geografije ponuja nešte- to možnosti. V sklopu delavnic smo predstavniki posameznih držav pripravili kratko predstavitev geo- grafskega izobraževanja v svojih državah. Čeprav so razlike po državah zelo velike in segajo vse od kuri- kulumovdo izobrazbe učiteljev, pa med temeljnimi cilji geografskega izobraževanja v samem bistvu vseeno ni velikih razlik. Naslednji dan smo razpravljali o evropski šolski mreži in virtualni geografski učilnici. Predstavnica Fran- cije nam je prestavila program Ethnoclic, ki je, kot že ime samo pove, obarvan izrazito etnografsko, vendar vseeno zelo uporaben pri pouku geografije. V nada- ljevanju je bil izrazito poudarjen velik pomen okolj- ske vzgoje pri izobraževanju in vzgajanju bodočih evropskih državljanov ter uporaba elektronskih novic pri pouku geografije. V Sloveniji se žal ne moremo poh- valiti ne s prvim in ne z drugim, kajti okoljska vzgo- ja je pri nas vse premalo v domeni geografov in vse preveč v »lasti« drugih predmetov, pa tudi izrazitega vzpona uporabe informacijske tehnologije v šolah ni zaslediti. Sodobna Evropa posveča izrazito velik pomen državljanski vzgoji, zato je nadaljnja razprava iska- la povezave med geografijo in državljansko vzgojo prek ljudi, prostora, »evroregij« in okoljskega držav- ljanstva. Z evropskega vidika je poznavanje notranjih in zunanjih posledic ekonomskih, družbenih in kultur- nih vlog Evropske unije predpogoj za državljansko zavest, pri čemer ne moremo zanemariti velikega pome- na geografske stroke. Zadnji dan smo udeleženci v sklopu delavnic iskali odgovore na mnoga vprašanja, ki se porajajo ob zgo- raj omenjenih idejah, zamislih in dejstvih. Precej enotno mnenje sodelujočih je bilo, da so pri njihovem udejanjanju ključnega pomena hiter in efektiven pre- tok informacij, boljša organiziranost in povezanost uči- teljev geografije, stiki med državami (izmenjave, osebni stiki in izmenjava materialov), vertikalen pre- tok informacij med institucijami ter izogibanje samo- zadostnosti. Čeprav nihče ne zagovarja poenotenja geograf- skih kurikulumov do te mere, da bi se izgubila nacio- nalna prepoznavnost, pa bo določeno usklajevanje danes tako zelo različnih kurikulumov v prihodnosti združene Evrope verjetno neizogibno. Kako to storiti in kako že na začetku postaviti ustrezna izhodišča, s kate- rimi se bo strinjala vsaj velika večina držav, če ne že vse, je zelo pereče vprašanje, katerega neizogibno- sti se šele začenjamo počasi zavedati. Zaenkrat osta- ja vse le na nivoju zbiranja in kopičenja številnih podatkov iz posameznih držav. Tudi na Madeiri dlje kot do tu nismo prišli. Poteka pa pod okriljem EUROGEO projekt EURO.GEO, ki skuša poiskati odgovore na zastavlje- na vprašanja, kot končni cilj pa načrtuje postavitev splet- ne strani, ki bi bila v oporo učiteljem geografije pri njihovem delu. V projekt se je letos aktivno vključila tudi Slovenija. V zelo natrpan program konference so organiza- torji vključili tudi ogled samega mesta Funchal ter nje- gove slikovite širše okolice. Madeira nudi geografu s svojim vulkanskim površjem in na kratke razdalje neneh- no se spreminjajočo podobo narave obilo užitkov in izzi- vov. A o tem je bilo v tej reviji že veliko napisanega. Na konferenci so udeleženci tudi prvič v zgodo- vini EUROGEO izvolili tudi njenega predsednika. To je postal Kari Donert, profesor s Hope University v Liver- poolu, ki bo marca 2003 obiskal tudi Slovenijo in imel ob tej priložnosti na Filozofski fakulteti predavanje tako za študente geografije kot za učitelje geografije. Slovenija je bila na konferenci izbrana za drža- vo gostiteljico naslednje konference EUROGEO, ki bo potekala predvidoma marca leta 2004. Konferenco smo udeleženci zapustili z občut- kom, da govorimo šolski geografi v Evropi podoben jezik in da se geografiji v šolah morda vseeno ne piše- jo tako črni časi, kot se mnogi tako pri nas kot v tuji- ni bojijo. • i Js^Mj f t