408
Naši dopisi.
Z Dunaja 12. dec. (Preširnova slavnost.) V dvoranah gostilnice „Stadt Wien" v Jožefovein predmestji zbralo se je dne 9. t. in. zvečer razun udov dijaškega društva „Slovenija" veliko slovenskega občinstva pa tudi druzih slovanskih gostov. Razun slovenskih državnih poslancev bili so navzoči profesor Šuman s svojo gospo in hčerkama, profesor Stritar, prof. Kandernal, več slovenskih odvetnikov, zastopniki druzih dijaških društev in drugi na Dunaji živeči meščani.
Spored veselice bil je sledeč: 1. Pozdrav predsednikov. 2. A. Foersrer: „Pobratimija", zbor. 3. Slavnostni govor. 4. a,) Hlavka: „Nezakonska mati", zbor; b) K. Mašek:^„Ukazi", zbor. 5. a) Chopin: „Scherzi", b) Kalauz: „Sto se bore misli moje". 6. A. Heidrich: „Hercogovska", zbor. 7. Umlauf: Concert Phantasie II., igra na citre g. J. Hostnik. 8. Dr. B. Ipavic: „Vojaška", zbor. 9. Fr. Majer: „Tičica gozdna", čveterospev, in 10. J. Kocijančič: „Venec slovenskih narodnih pesni", zbor. — O izvršitvi tega programa izreči nam je sodbo prav na kratko, da se je slavnost vršila sijajno in po vsem vredno slavljenca Preširna. Biser vsega večera bil je gotovo veličastno in živo pevan zbor Hiavkov „Nezakonska mati", ki je poslušalcem živo vtisnil lepo idealno podobo ljubljenca našega naroda Preširna. Ako pa ta zbor imenujemo biser večera, moramo pa tudi omeniti druzih biserov večera, namreč „slavnostni govor" , katerega mojstersko sostavljenega je z odlično spretnostjo govoril doktorand Maj ero n, dalje igra na glasovirji gospiee Bogomile Šumanove, katera je z wojdterskiu) igranjem zaslužila in tudi prejela gromovito pohvalo zbranega občinstva. Enako bila je tudi z veliko pohvalo sprejeta g, Hostnikova igra na citrah, dalje se je moral ponavljati Krasno peti čveterospev „Tičica gozdna" z živim in ljubodonečim glasom posebno gosp. tenorista. Pa tudi fautovske pesmi zadnje točke bile so sprejete s pohvalo in so se morale ponavljati. Sploh izrekamo radi vse priznanje za priredbo lepe slavnosti društvenemu predsedniku in odboru, ve-lezasluženemu pevovodju gosp. Ji f i k u, pevskemu zboru in vsem gospodom, kateri so k tej slavnosti pripomogli. Vseučiliščniki, kateri tako slavijo našega pesniškega prvaka, dajejo nam poroštvo za napredek in duševni razvoj našega naroda.                                                      H.
Z Dunaja 14. dec. (Iz državnega zbora.) Vojni klic: „proč s sedanjim ministerstvom", katerega se levica državnega zbora drži kot svojega programa, ponavljal se
je do sedaj v vseh treh sejah. V ta namen stavil je štajarski poslanec in dunajski advokat dr. Maag pretilog, da naj se pogodbe gališkega poslanca Kaminskija še enkrat na dan zvlečejo z o žirom na nekatere sumljiva očitanja, katera so se objavile pri nekem volilnem shodu v Galiciji, obrnjene zoper poročevalca o gališki transverzalni železnici poslanca Kozlovskega, ker je bila tam čuti trditev, da se je tudi njemu doposlala nakaznica nagrade 60.000 gold., katero je baje še le čez delj časa nazaj poslal.
To zatožbo utemeljeval je Maag v seji državnega zbora minuli petek.
Govor Maagov je bil pust. razlogi plitvi in ves iti* zelo neugoden, ker mu je bil povsod videti samo namea škandala.
Izmed desnice oglasil se je k po vsem dostojni izjavi gališki poslanec dr. Madejski, ki je pred vsem izrekel, rta bodo tudi njegovi somišljeniki glasovali za to, da se ta stvar preišče, da se resnica spravi na dan, in da se v ta namen odstopi dotičnemu odseku v preiskavo. Dostavil pa je govornik tej svoji izjavi takoj, da pa oni s tem pritrjenjem nikakor ne priznajo nika-koršnega očitanja ali pa resničnosti navedenih dogodeb, posebno ker je uže zdaj toliko znano, da so oni spiski iz zaslišalnih zapisnikov le odlomki, in tedaj nepopolni. Ker pa je vendar-le pri tem vprašanji vpleteua čast poslancev in zbora, je govornik edino le zato pripravljen glasovati za to, da pride resnica na dan.
Drug napad zadeval je vlado, sosebno trgovinskega ministra bar. P i no-1 a zavolj danih koncesij o zgradbi krajnih železnic.
Dva mogočna govornika, katerima so znane vse skrivnosti denarnih špekulacij: ne še krščen Neuwirth in pa visokoživoten Schwab stavila sta si nalogo, trgovskemu ministru dokazati, daje zlorabil postavo o zgradbi krajnih železnic.
V seji zadnjega petka je sicer prišel na vrsto sama Neuwirth (Schwab oglasil se je bolnega) in se je postavil z mogočno zatožbo, katere jedro je bila sicer koncesija zarad krajne železnice tulnske, podeljena hudo zavidani „Landerbauk" , kateri je pa pridejal še dolgo vrsto drooiža, tako, da je s tem gotovo upal prekucniti ministra. Tem bolj je pričakoval tega vspeha, ker mu je minister odgovoril samo na kratko s tem, da je odločno zavrnil sumičenje, ker njegova vest je čista, v odseku in pa v zbornici govorili bodemo daljo.
Veselje Neuwirthovo začelo se je kaliti v malo urah* Koj v večerni seji tistega dne zapihala je^v železniškem odseku druga sapa, posebno Pino in pa Cedik dokazala sta — kakor trdijo na drobno — da je iz Neuwirtha govorila samo zavist baron Rothschildovega zastopnika. Daljne obravnave, upam, da bodo dokazale, daje ta res tako.
Včeraj obravnavalo se je v davkovskem odseku vprašanje, kako pomagati češki sladkorski industriji.
Iz Vipave 8. dec — Prejpretekli teden pozvalo je slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni vodjo sla-penske šole, gosp. R. Dolenca, da naj se koj v Podrago poda, neke sumljive trte preiskavat. Gosp. Jan. Semenič iz Podrage poročal je namreč kot načelnik tamošnje lokalne filokserne komisije slav. c. kr. glavarstvu , da sumi uže navzočnost filoksere, v podraških trtnih nasadih. Natančna preiskava sumljivih trt je pokazala, da o filokseri niti sledu ni, pač pa so jako slabo raščo razodevajoče trte, neki vse polne neke jako škodljive glivice, katere odgnjijenje najvažnejših koreninic, tako zvanih sesalic, provzročuje. Ta bolezen je po izpovedi gosp. R. Dolenca po vipavski dolini uže jako razširjena, uže pred več leti pokazala  se je neki v poskuševalneui
409
vinogradu vinarske šole. Ona žuga vse stare, nezagno-jene trte uničiti, mladim, dobro pognojenim ne more še tako do života. Edini pripomoček zoper njo je neki močno gnojenje, kitero pa tudi toliko ne izda, kakor pri zdravih trtah, kajti namesto da bi se gnoj — to posebno pri starih trtah — še 10. do 12. leto na trtah poznalo, opešajo uže pri 6. do 8. letu.
Tako je zadela uže tako nesrečne vipavske kmetovalce še ta nesreča. Vsaj pognojilo bi se trtam jako rado. ali kje gnoj jemati?
Upanje, da se zgradi tramvaj-železnica, katera bo Vipavo z Trstom vezala, raste. Kedar jo bodo gradili, se kmetovalci res ne bodemo dobro ločutili, kajti vse vrelo bode k železniškemu delu, in delalcev za obdelovanje vinogradov itd. bode gotovo jako pomanjko-valo; pa — korist železnice, in naj si bode tudi le tramvaj na sopar, ali magari le za konjsko silo. je za našo dolino neprecenljiva, za to le Bog daj, da bi se uže skoro zgradevati pričela.
Kozice se nam iz Trsta naglim korakom bližajo, kajti po Krasu se jih ne manjka, pa tudi v naši dolini jih uže imamo, namreč v St. Vidu. Božični prazniki bodo k razširjenju kožic veli« del doprinesli, kajti revščina sili vse, kar le mogoče, prodati, to je, v Trst znesti, samo, da je denar.
Iz Ljubljane, (škofov teden) smemo po pravici imenovati ravno minuli teden. Novi knezoškof ljubljanski dr. Misija dospel je v Ljubljano minuli četrtek due 11. t. m. s poštnim vlakom okrog V2 ^- ure popoludne. Na kolodvoru pričakovali so ga dostojanstveniki ljubljanski -.gospod deželni predsednik baron Winkler, deželni glavar grof T h um, mestni župan Grasselli, trgovinske zbornice predsednik Kušar, cesarski svetovalec M urni k; kan miicd Cebaše k in Jeran z mnogobrojno duhovščino in uradniki. I^mei pozdravov omenjamo najprej onega gosp. deželnega predsednika, dalje gosp. kanonika Gebašeka, ki je škofa pozdravil najprej v daljnem latinskem govoru, konečno pa tudi v slovenskem govoru; enako ga je slovensko pozdravil župan Grasselli, škof pa zahvalo izrekal enako tudi v slovenščini. Po pozdravih spremil je gosp. deželni prei-sednik škofa k vozu in peljala sta se skupaj po dunajski cesti v stalno cerkev, od katere so ga po opravljeni molitvi spremili v škofijsko poslopje. Občinstvo pozdravilo je škofa s živio-klici. — Minulo nedeljo dne 14. pa se je vršilo slovesno vmeščenje z zvonenjem v vseh cerkvah, sprevodom po mestu, vmeščenjem, branjem vo-litvenih pisem cesarjevega in papeževega, poklanjanje, slovesna sv. maša in konečno papežev blagoslov, katerega po posebnem pooblastilu podeli nov knezoškof.
—  (Imenovanje.) Uradna „Wiener Zeitung" minule sobote objavlja imenovanje gosp. gimnazijskega vodje Jak. S m o 1 ej a za deželnega šolskega nadzornika za srednje in ljudske šole na Kranjskem; na mesto njega pa je imenovan za vodjo ljubljanske gimnazije veileza-služen pisatelj slovenski, do sedaj profesor na akade-miški gimnaziji dunajski, gospod Josip Šuman. Slovenci smemo si čestitati izrekoma k imenovanji gospoda Sumana, pa tudi v novoimenovanemu šolskemu nadzorniku pozdravljamo skušenega strokovnjaka, kateri, tako se nadejamo, ne bode nikdar prezrl, da mu — rojenemu Slovencu — imeniten njegov posel nakladi sveto dolž nost vsaj popolne pravičnosti nasproti naši narodnosti. V tej nadi potrjuje nas preteklost gospoda novega šolskega nadzornika.
—  (Ljubljanski anarhisti) pred porotniki v Celovcu zaslišali ^so po šestdnevni obravnavi minuli četrtek svojo sodbo. Železnikar obsojen je bil zarad veleizdaje in motenja javnega miru  v osemle tn o ječo ,   poostreno
vsak mesec z enim postom; drugi zločinci so vsi oproščeni. Državni pravdnik je oglasil pritožbo ničevosti proti oprostitvi.
— [f Čast. gosp. Ivan Gostim), bivši kurat v kaznilnici na ljubliauskem gradu , umrl je minulo sreio v tukajšnji hiralnici po dolgem bolehanji za sušico. Lahka mu bodi zemlja blagemu pokojniku!
—  (f Gospa Ivanka Tomm - Jamnikova), svoj čas ena naj-spretnejših igralk slovenskega gledališča ljubljanskega, se laj soprogi deželnega računskega oficijala, umrla je dne 9. t.   n.    BI*'? ji bodi  spomin!
— (D rmači slikar Wof) umrl je konec minulega tedna nagloraa med potjo, ko so ga prenesli v bolnieo. Dežela zgubi v njem nafspretnejšega umetnika te stroke.
—  (Grozo, deželni preheink baron Winkler) odpeljal se je v torek večer nt Dunaj  po uradnih opravkih.
—  (ZtUznocestm vozii listi.) Unz ministerstev zi finance in trg)vino oi l. aprila 1884., št. 4i drž. zak., je določil, da se o i 1. janaarija 18S5. 1. počen'1 sinejo, z izimki, ki jih določa štempeljska postava, po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, in to, kedar se kaj oddaje v odpravo do kake avstro-ogerske postaje, v vseh okolnostih, in če se oddaje v odprav > do kake zunaj Avstro-Ogerske ležeče postaje, vselej, kjerkoli niso za neke zvezne promete z odobrenjem že-lezno-cestnega mdzurnega oblastva uvedeni obrazci, ki se ločijo od občno prepisanih, uporabljati samo vozni listi z v t i s k a n i m š t e m p e l j s k i m z n a m e n j e m. Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 2. novembra 1884:., drž. zak. štev. 181. pa določuje, da to, kar ukazuje ukaz od 1. aprila, še le 1. julija 1885. 1. pride v moč. Trgovinsko ministerstvo pa, to predsedstvu trgovinske in obrtne zbornice naznanjaje, ^omenja, da se pri heposrednjein prometu na Laško, v Švico, na Francosko, v Belgijo, Rusijo, Rum unijo in Serbijo smejo še sedanji vozni listi brez vtiskauega štempeljskega znamenja rabiti tudi od i. julija 1885. leta naprej , in te tako dolgo, dokler se kaj druzega ne določi. Ti so tedaj smejo v zasebnih tiskarnah tiskati.