GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA OOB0BJK LJUBUANA-OKOLICA IN | MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ! — ■■ 1 11 MMiani——mi—imm.- LETO II — ŠTEV. 13a LJUBLJANA, 18. FEBRUARJA 1955 Okrajni ljudski odbor Ljubljana - okolica DELO SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBUANA-OKOLICA V LETU 1954 »»'-‘nzivnejše delo občinskih SPK 0> sklicali sestanek tajnikov '■ inskih svetov za prosveto In ''•»turo. Skrb za strokovni in poli-‘d dvig učnega kadra: ob Svet za prosveto in kulturo OLO je v letu 1954 posvečal po-*ebno skrb zlasti naslednjim Balogam: 1- S smotrnejšo personalno Politiko težita za tem, da bi učiteljstvo dobilo občutek stalnosti; *ato je SPK — Svet za pro-Sveto in kulturo Okrajnega ljudskega odbora ob koncu šol. leta razpisal prazna službena mesta, ki so jih dobili upravičeni prosilci. Mlajše učne moči so bile nameščene na višje organizirane š°le, ltjer se bodo laže strokovno spopolnjevale. Več učnih oči je prišlo s težjih hribovskih šol v dolino. Ker smo imeli v tem letu na razpolago več Pinih moči, smo lahko nekaj onooddelčnih šol spremenili v dvooddelčne. Tako bodo utiril Imeli boljše možnosti za šolsko in izvenšolsko delo in b°ljSi stik z ljudstvom. 2. Inšpekcijska služba je bila reorganizirana, ker se je povešalo število inšpektorjev, nameščen pa je bil tudi posebni Inšpektor za kmetijsko - gospodarske tn za vajenske šole. Inšpekcija nižjih gimnazij in više °rganizlranih osnovnih šol se vrši ekipno, inšpekcija manjših Sol pa po sektorjih, oziroma inšpekcijskih okoliših. Inšpekcijam $ledijo na terenu skupne konference z učiteljstvom. 3. Delo za izboljšanje učnih dspehov: šolski inšpektorji so kolikor mogoče pogosto oblsko-yali šole in tudi sami posegali mstruktivno v šolsko delo. Ude-'-žcvali so se roditeljskih sestankov in sej občinskih svetov Za Prosveto. Bazni šolski in Vz8ojni problemi, katero so prinašali inšpektorji s terena, so b»i obravnavani na delovnih s°stankih tajništva SPK in na Sajah Sveta za prosveto in kul-‘dro OLO. Tak način dela je Pripomogel k izboljšanju učnih dspehov in šolskega obiska. 4- Problemi vzgojnih domov: ^zgojne domove so večkrat obis-k3'! inšpektorji tn načelnik taj-btštva za prosveto. Pri teh obiska so konferirall z upravnild ln z vzgojnim osebjem, pregledi so delo v učnih delavnicah ,n razgovarjall tudi z go-Jenoi. 5- Reorganizacija predvojnške VzHo)e: po ukinitvi kmečkih Cvntrov »mo organizirali taboriš za obveznike predvojaške r.Eoje pokazalo se je, da so *ni uspehi na taborcnjih dosti dtjši ln sicer zaradi enotnega k nega načrta, enotnega postop-. a komandirjev, boljšo kontrole 11 zadostno količine učil. 6- Poglobitev družbenega PravijanjQ šol: pri vseh obči-,ab so sveti za prosveto in '»turo, pri vseh šolah pa šolski dbori. Da bi dosegli enotno in pričetku šolskega leta se je vršila uradna konferenca vseh šolskih upraviteljev, ravnateljev gimnazij in upravnikov domov. S sodelovanjem pedagoške komisije je bilo na terenu 20 učiteljskih konferenc z učnimi nastopi, referati in z diskusijo o raznih pedagoških in ostalih šolo zadevajočih vprašanjih. Mesečno se vršijo v Ljubljani 8 dnevni seminarji za mlajše učiteljstvo. Smoter teh seminarjev je naslednji: a) usposobiti učiteljstvo za uspešnejše učno in vzgojno delo v šoli, b) s političnimi in strokovnimi predavanji in diskusijami usmeriti delo našega učiteljstva tako, da bo idejno in znanstveno čim OTROŠKI V okraju je 9 otroških vrtcev in sicer v Borovnici, v Črnučah, v Domžalah, v Duplici, v Gro- popolnejše, da bo moglo oblikovati socialistično usmerjenega človeka, pripravljenega na vse naloge, katere nalaga človeku naša socialistična skupnost. 8. Skrb za izboljšanje materialnega stanja naših šol: za materialne potrebe šol (adaptacije, novogradnje, šolska oprema, učila) so bile izdane in tudi koristno porabljene v tem letu večje vsote. Vse delo je usmerjal Svet za prosveto in kulturo na rednih mesečnih sejah po predlogih tajništva tn komisij. V tajništvu so bili redni tedenski delovni sestanki z inšpektorji. V sestavu sveta in v komisijah v letu 1954 ni bilo sprememb. VRTCI supljem, v Kamniku, v Litiji, v Medvodah in na Vrhniki. Leto 1953 1954 Število vrtcev m. 148 164 Gojencev ž. sk. 154 162 Oddelki »e 302 326 15 16 15 15 Vrtci prejemajo iz okrajnega proračuna subvencije za osebne izdatke, materialne Izdatke pa krijejo »aml iz malenkostnih podpor. Primanjkuje jim zlasti igrač ln slikanic. Upravniki vrtcev so povečini šolski upravitelji, le v Duplici, v Litiji in v Kamniku upravljajo vrtce vzgojiteljice. Zaradi izredne važnosti predšolske dobe za pravilni razvoj otroka je treba posvečati vrtcem v bodoče mnogo več skrbi in jim nuditi večja materialna sredstva.. Poskrbeti je treba tudi za boljšo izobrazbo vzgojiteljic. Na Igu je bil otroški vrtec ukinjen zaradi nerazumevanja krajevnih činiteljev, na novo ustanovljen pa je bil vrtec v Borovnici in sicer na pobudo Društva prijateljev mladine. V prihodnjih letih želimo ustanoviti na območju sedanjega okraja še okoli 22 otroških vrtcev. Trenutno to ni Izvedljivo, ker tega ne dopuščajo objektivni pogoji, predvsem pomanjkanje prostorov in vzgojiteljskega kadra. OSNOVNE SOLE Statistični podatki o stanju osnovnih šol ob sklepu I. polletja šolskega leta 1953 54 in I954'35. Število osnovnih čel T Število Štev, šol Štev. šoiStev. Sol Štev, šol Štev. osn. S. z 1 odd. z S odd. s 3 odd.z več odd. odd. 1954 1953 117 118 16 28 38 31 25 27 40 32 353 386 Število čol. poslopij, učilnic, osebja ln učencev Leto 1953 1954 . ,, , , Število Število Število Število Število Obisk v suiskiih učrtih učencev učencev učencev to poslopij uCiln c moči 1 odd. na t učit 12.416 93 102 283 353 35 36 12.488 93 104 289 389 37 32.3 Po številu je letos ena šola manj kot v prejšnjem letu in sicer zato, ker je bila ukinjena osnovna šola v Sp. Slivnici zaradi' premajhnega števila učencev. Od 117 šol imajo 104 šole lastna poslopja, to je dve več kot v preteklem letu, ker smo izročili namenu dve novi šolski stavbi, in sicer v Dolu in na Vrhu Treh kraljev. Število učencev se ja povečalo za 172, število oddelkov za 33, število , učnih moči pa zn 36. Odprli smo j 6 novih učilnic, število eno- oddelčnih šol pa smo zmanjšali za 12. Od naših osnovnih šol je še vedno 77 t. j. 66% niže organiziranih, to se pravi eno, dvo in tri oddelčnih. Na en oddelek pride povprečno 37 učencev (lani 35), na enega učitelja pa 32.3 učencev (lani 36). Poleg osnovnih šol Imamo v Podsmreki pri Višnji gori tečaj za otroke žrtev fašističnega nasilja, v katerem je 33 učencev. V tem tečaju se otroci pripravljajo za vstop v nižje strokovne šole. Učni uspehi na osnovnih šolah ob sklepu I. polletja šolskega leta 1953 54 ln 1954 55 Vpisanih Sposobnih % Nesposobnih % 1953 1954 1953 1954 1953 1954 1953 1954 1953 1954 12416 12588 9294 9648 74.6 76.6 2880 2835 23.5 2225 Neocenjenih % 1953 1954 1953 1854 242 105 1.9 0.9 Od 12.588 učencev je 6505 dečkov (51.7%) in 6082 deklic (48.3 odstotkov). Učni uspehi so se proti lanskim izboljšali za 2%, kar je posledica izboljšanega dela, boljše organizacije šol (več učnega kadra) in objektivnega ocenjevanja. Napredek je tudi v tem, da je letos število neocenjenih učencev znatno nižje (za cel odstotek). Stremimo za tem, da bi postopno odpravili tip enooddelčne šole, .ki Updi ob dobrem učnem kadru he more posredovati učencem toliko izobrazbe kot više organizirana šola. Objektivne težave, ki ovirajo uspešno delo v šoli so sledeče: Prekomerno izkoriščanje otrok za domača hišna in poljska dela zlasti v Izrazito kmečkih predelih, kar povzroča utrujenost in pasivnost otrok pri pouku in slabšo izdelovanje domačih vaj. Redno delo ovira velika oddaljenost otrok od šole v nekaterih krajih, vsled česar obiskujejo nekateri zelo oddaljeni učenci šolo le vsak drugi dan. Ker ne želimo ustanavljati še nove enooddelčne Sole, bi bilo dobro take učence zajeti v Internate, kar bi bilo koristno tudi z vzgojnega vidika. Se vedno Imamo precej nezdravih, prenapolnjenih in zasilnih učilnic, ki slabo vplivajo na otroke, pa tudi manjše epidemije otroških bolezni so ponekod občutno ovirale pouk. Zdravstveno stanje otrok ni povsod zadovoljivo. Na Vrhniki n. pr. je zdravstveni pregled ugotovil 12% slabotnih otrok, kar bo treba upoštevati pri organizaciji letovanj. V okraju dela 44 mlečnih kuhinj, ki imajo hvaležne odjemalce. Šolski obisk, ki znaša povprečno 93%, še ni zadovoljiv, dasi je boljši od prejšnjih let. Slab je zlasti v višjih razredih. ker so starejši učenci pač bolj uporabna delovna sila. POUK V OSNOVNIH ŠOLAH Na osnovnih šolah jc potekal pouk v okviru prepisanega uč-neSa načrta v glavnem normalno in brez motenj. Učna snov I. polletja je bila v veliki večini šol predelana in bolj ali manj dobro utrjena. Nazornost pouka je zlasti na osnovnih šolah pedagoška nujnost. Inšpekcije so ugotovile, da mnogi učitelji načelo nazornosti premalo upoštevajo, da pa tudi res primanjkuje učil. Mislimo, da bi na šolah lahko učitelji v večji mori Izdelovali razna učila: kakor prirod opisne zbirke, učne slike, diagrame, reliefe in podobno. Potreben bi I bil tečaj, ki bi usposobil učlte-i Ijo za izdelovanje učil in za pouk ročnih del. V učnem programu je sedaj predmet ročno delo, katerega pa je res težko izvajati, ker šole nimajo niti delavnic niti dovolj orodja. Prav tako je težavno tudi izvajanje telesne vzgoje, ker marsikje nimajo igrišč in telovadišč, telovadnic pa sploh nikjer. Vi tem letu je bil uveden tudi športni dan, ki ga pa marsikje niso pravilno izkoristili. Moralno in družbeno vzgojo, ki je tudi nov predmet, so marsikje obravnavali preveč, teoretično in abstraktno (zgolj besedno moraliziranje), niso pa izkoristiti resničnih dogodkov v. šoli, doma, v vasi, kakor tudi ne čtiva, čisopisov, življenjepisov naših velikih mož in podobno. Naš šoloobvezni otrok je podvržen izven šole še drugim vzgojnim vplivom, ki dostikrat niso v soglasju z vzgojno smerjo šole. Med take negativne vplive je treba šteti vpliv našemu družbenemu redu nenaklonjenih staršev, marsikje pa tudi razrvane družinske razmere, ki otroka moralno hudo ogrožajo. Zelo občutno je tudi nesoglasje med šolskim poukom in verskim poukom, kd 6a dobiva otrok v cerkvi. Vzgojni vpliv šole je večkrat prešibek, da bi otroka pridobil ln ga nazorsko trdno napredno usmeril. To za visi seveda v največji meri od učnega kadra, zato bo treba dvigati idejno politično jasnost in zrelost našega učnega kadra in skrbeti za čim boljši pouk. Največja pomanjkljivost pouka na niže organiziranih šolah je bila v tem, da so učenci višjih razredov (od 4. razreda dalje) zaradi združitve več razredov v enem oddelku poslušali leto za letom v glavnem isto učno snov. Za take šole smo razvrstili učno snov v letne turnuse ln izdelali podrobni učni načrt po tednih, ki letos vsebuje snov drugega turnusa. S tem smo to težavo v dobršni meri odstranili. Vprašanje učnega načrta smo obravnavali z učitelji na sektorskih konferencah. V decembru in januarju smo imeli na terenu 20 sektorskih konferenc z učnimi nastopi. Nastopili so dobri učitelji, delno pa tudi inšpektorji. Nastopom so sledile analize ln strokovno politični referati. Ob-ravnali" smo tudi ostalo aktualno učno problematiko. Kot novost je treba omeniti, da je SPK — OLO organiziral niz 8-dnevnih pedagoških seminarjev, v katere so poklicane mlajše učne moči, potrebne strokovnega spopolnjevanja. Prvi tak seminar se je vršil v januarju v Ljubljani ha osnovni — šoli na Ledini ln na vadnici Učiteljišča. Seminar je obsegal 18 vzornih učnih nastopov in vrsto referatov iz Istih predmetov. Predavali so najboljši profesorji metodike in inšpektorji. Letos predeluje seminar predmete: slovenščino, stvarni pouk in domoznanstvo, v prihodnjem šolskem letu pa bomo na ta način obdelali še ostale učne predmete. V seminar smo vključili še po eno uro dnevno razgovorov o družbeni vlogi učitelja na vasi. Pri vseh občinskih LO obstoje sveti za prosveto in kulturo, kd so bolj delavni v večjih središčih, dočim so v kmečkih občinah še dokaj pasivni. Da bi poživeli njihovo delo, je SPK — OLO predlagal občinskim LO prosvetne delavce, da jih ime- Na podlagi priporočila Republiškega odbora za prosveto Ljud- Leto Štev. gimn Od teh popolnih z 8 raz. Štev. odd. Število Sposobnih dijakov % Nespo. Neosebnih cen. % % ske skupščine LRS smo na te- 1953 17 1 122 3944 1943 49.3 1955 49.6 44 1.1 renu Izvedli v vseh občinah šl- 1954 17 2 131 4252 2174 51.7 2057 45.5 21 2.8 nega upravljanja v šolstvu ln formiranja šolskih odborov. Pri Vseh šolah so bili na to pravilno predlagani ln Imenovani Šolski odbori, ld že poslujejo. Opažamo, da so šolski odbori pri reševanju konkretne šolske problematike celo bolj živi ln aktivni kot občinski sveti za prosveto. Prosvetni finančno samostojni zavodi Imajo svoje organe družbenega upravljanja formirane na osnovi predpisov višjih organov ln svojih internih pravil. SPK — OLO, ki sodeluje pri Idejnih gradbenih projektih za nova šolska poslopja ugotavlja, 0a se še niso odtrgali od tradicionalnih, a zastarelih oblik šolskih poslopij ln še vedno gradimo poslopja brez pritiklin ln prostorov, id jih zahteva sodobna šolska arhitektura v higienskem ln pedagoškem pogledu. Novozgrajene ali projektirane etavbe so brez telovadnic, kabinetov, pionirskih sob in prostorov za ročna dela. Zaradi finančnih težkoč gradimo tudi premalo učilnic in stanovanj tn se moramo zadovoljiti z upanjem na poznejše dozidave. UČNO OSEBJE NA OSNOVNIH ŠOLAH IN PERSONALNA Številčno stanje učnega kadra na osnovnih šolah Naziv 1953 m. 1. 1954 m. ž. Učiteljev 64 175 239 Učiteljev pripravnikov 17 86 103 Predmetnih učiteljev 112 Strokovnih učit. pripravnikov 2 2 4 Honorarnih učitelj, upokojencev —66 Honorarnih brez učitelj, mature Učiteljev, absolventov gimnazij Učiteljev teč. brez predh. izpita Učiteljev teč. brez dipl. izpita Učiteljev, ki študirajo na VPS Učiteljev, ki študirajo v šoli Za gospodinj, učiteljice v Grobljah 61 11 1 1 171 108 2 2 4 7 8 17 2 5 232 113 3 S 4 7 1 10 19 4 8 84 269 353 81 318 399 GIMNAZIJE Številčno stanje dijakov, oddelk ov, uspeha in obiska Na 1 odd. Na 1 odd. Na 1 učno Učnih moti Šolski Kaznovanih Leto pride dijakov pride moč uč. moti dijakov obisk v % ukor višja kazen Leto 1953 32 1.4 23 178 98 165 3 1953 1954 32.4 1.4 22.4 189 96.9 199 17 1954 V okraju je 15 nižjih in 2 popolni t." f' 8 razredni gimnaziji, ki imajo skupno 131 oddelkov. Na gimnazijah je nameščenih 195 učnih moči, od teh pa dejansko poučuje le 189, ker Jih 6 študira na VPS. Na eno učno moč pride povprečno 22.4 dijakov. Z ukorom Je bilo kaznovanih 199 dijakov (4.7%), z višjo kaznijo pa 17 dijakov (0,4%). Šolski obisk je znašal v prvem polletju povprečno 97% tn je za 1% slabši od lanskega. Učni uspehi na gimnazijah še niso zadovoljivi. Glavni vzroki neuspehov bi bili tile: mnogi učenci hodijo v gitrtzijo, ker še niso dopolnili učne obveznosti, a osnovna šola v kraju nima višjih razredov. Tl učenci nimajo veselja do učenja in zato slabo napredujejo. Mnogi prihajajo v šolo iz oddaljenih krajev z vlaki, avtobusi |n kolesi. V kmečkih predelih so dijaki zaposleni pri domačih delih in nimajo časa za učenje. V Industrijskih krajih Je premalo nad- zorstva, ker so starši zaposleni. Dijaki postopajo po ulicah, kar vzgojno nanje slabo vpliva. Na gimnazijah je premalo učilnic, zato se v njih vrstijo gimnazijski razredi ali celo osnovno šolski razredi od jutra do večera. V podeželskih gimnazijah nekateri starši silijo dijake k vero uku in k cerkvenim obredom, odvračajo pa Jih od dela v mladinskih in drugih organizacijah. Učne moči so včasih preveč obremenjene z izvenšolskim delom. Občutno je tudi pomanjkanje učil zlasti za kemijo, liziko tn biologijo. Moderni učni pripomočki, kakor filmski projektorji, so na naših šolah še redkost. Vzrok slabim uspehom v najnižjih razredih gimnazij je končno tudi v preveliki razliki v učnih metodah med osnovno šolo in gimnazijo. Na gimnaziji le preveč prevladuje predavanje kot učna oblika, kar psihološko ne ustreza starostni stopnji naj mlajših dijakov. UČNO OSEBJE NA GIMNAZIJAH Naziv 1953/M 1954/55 Naše osnovne šole so letos m. ž. sk. en t. BiC. prvič zadovoljivo zasedene z Profesorji 13 17 20 13 18 31 učnim kadrom. 7 učnih moči Je Profesorji priprav. 6 16 22 13 20 33 V tem letu opravilo strokovni Predmetni učitelji 20 19 39 21 22 43 Izpit. Učitelji tečajniki se le Predmetni učitelji pripravniki 8 e 16 7 7 14 Vedno premalo prijavljajo k Strokovni učitelji 6 —- 8 2 — 3 predhodnim in končnim diplom- Strokovni učitelji pripravniki 6 3 9 7 4 11 e ki m Izpitom, d asi Jim poteka Učitelji 16 24 40 14 22 36 te poslednji rok. Trenutno ima- Učitelji pripravniki I 7 8 3 6 8 mo še 19 tečajnikov brez di- Honorarni 4 5 6 3 2 10 plomskoga, 10 pa celo brez pred- Učitelji tečajniki brez dipL lzp. 1 — 1 hodnega izpita. Na VPS 2 4 e SPK — OLO v letošnjem letu te izvaja načeto, da novincev Skupaj: 79 99 178 91 104 195 ne namešča na enooddelčne šole, čeprav take šole še vedno težko zasede, pač pa Jih namesti vsaj na dvooddelčne šole, kjer Je te ena dobra učna moč. Prav tako se tudi Izvaja načelo, da je treba učne moči, ki službujejo po več let na težkih mestih, premestiti v večje kraje v dolino. Učitelji novinci bodo morali po nekaj letih prakse na večji Soli oditi za neko dobo na težja mesta. Izdaja Založništvo »Ljubljanski dnevnik«, direktor Stane Skrabar, odgovorni urednik Ivo Tav-lar. PIONIRSKA ORGANIZACIJA Pionirski odredi obstoje na vseh šolah in dobivajo navodila od okrajnega pionirskega sveta, ki tesno sodeluje z okrajno zvezo društev prijateljev mladine. Uspešno smo izvedli okrajno smučarsko tekmovanje na Polževem, okrajni šahovski turnir, 16 stranskih Titovih štafet in pevski festival na Muljavi. Na taborenju je bilo 113 pionirjev (lanj 64), v raznih kolonijah pa 529 pionirjev. Od 12.588 učencev osnovnih Sol je 10.229 pionirjev In 2359 cicibanov. Članov'PRKS je 8750, pri Partizanu jih sodeluje 855, pri Svobodi 242, pri KUD 76, pri gasilcih 62, pri SPD 29, pri strelskih družinah 6. Na Cicibana Je naročenih 4918, na Pionirja 1738, na Pionirski list 3309, na Čebelico 529, na Sinjega galeba 181. Na šolah Je skupno 281 krožkov. Krožki so šahovski, dra-matski, fizkulturnl, sadjarski, vrtnarski, za ročna dela in drugi. Velika večina pionirjev je zavarovanih proti nezgodam, v šolskih hranilnih blagajnah pa imajo nad 750.000 din. Na gimnazijah je od 4252 dijakov 3251 pionirjev, 998 članov LMS, 33716 članov PRKS, 882 članov Partizana, 18 članov počitniško zveze, 123 članov SPD, 112 članov gasilskih društev, 60 pri tabornikih, 59 pri strelskih družinah, 58 pri KUD, 48 pri Svobodi, 20 pri športnih društvih, 15 pri nogometnih društvih ln 14 pri brodarsko-turi-stičnem društvu. Naročnikov na Pionirja je 555, na Pionirski list 1511, na Proteus 27, na Sinjega galeba 141, na Mladino 90, na Mlado pot 29, na Čebelico 6, na Priroda, človek in zdravje 8, na Življenje In tehniko 4. Krožki na gimnazijah so knjižničarski, literarni, rokotvornl. za tuje jezike, šahovski, namiz-no-teniški, košarkarski, odbojkarski, fizkulturnl, dramatskl, pevski, glasbeni, lutkovni, foto-amaterskl itd. V gimnaziji Kamnik izhaja že drugo leto ciklostiran dijaški literarni mesečnik Mladi Kamničan. V dijaški hranilni blagajni imajo dijaki okoli 200.000 din. GLASBENE SOLE Na teritoriju okraja Ljubljana okolica deluje 5 nižjih glasbenih Sol, in sicer: v Domžalah, Kamniku, Mengšu, Medvodah tn Litiji. Slednji dve sta bili ustanovljeni v letu 1954. Vse glasbene šole so finančno samostojni zavodi in se vzdržu- jejo z lastnimi sredstvi ter * subvencijami Okrajnega ljudskega odbora. Upravljajo j**1 sveti glasbenih šol. Pouk je individualen in kolektiven. Glasbene šole imajo 11 stalnih In 26 honorarnih učnih moči. Ravnateljem v pomoč so nameščene 3 pisarniške uslužbenke. Število gojencev ln njih socialni sestav 'gojenci TečaJ"l|d Skupno Delavci Obrtniki KmetJ« 362 175 537 150 9.40 «0 45 362 380 175 81 537 461 150 172 240 162 60 46 45 17 Glasbene Sole delujejo na osnovi pravilnika o nižjih glasbenih šolah, ki predpisuje enoten učni program za vse tovrstne šole, ne glede na to, ali so v mestu ali na deželi. Učni uspehi gojencev so razmeroma nizki, ker so pogoji za študij v mestu povsem različni od pogojev na podeželju. Osrednji problem glasbenih šol Je ideološka vzgoja gojencev. Pedagoško osebje stremi po Izobrazbenem napredku mladine, k ideološki vzgoji pa prav malo strokovne Sole Vajenske šole *** *Srtlo S££‘°u£n«, Ud6lalo V. Padlo % Obisk v 1953 1954 25 20 471 435 401 274 85 63 70 161 15 87 97 97 Periodična vajenska šola Mekinje 1953 1954 1953 1954 1953 1954 241 235 97 80 (II. izmena) Čipkarska šola Horjul 97.5 28 24 28 24 100 — 100 — 92 96 Usnjarski tehnikum Domžale 74 59 71 33 95 56 8 26 5 44 96 96 V letu 1954 je delovalo v okraju 5 vajenskih šol, Usnjarski tehnikum v Domžalah, čipkarska šola v Horjulu In periodična vajenska šola L.-ivsko-frizer-ske stroke v Mekinjah. Učni uspehi na vajenskih šolah so v splošnem prav dobri. Ob zaključku lanskega šolskega leta so bile na vseh vajenskih šolah razstave. Na vseh šolah je 10 stalnp nastavljenih ln 59 honorarnih učnih moči. Družbeno upravljanje Je '».vedeno tudi na vajenskih šolah. Posebna skrb je bila posvečena partizanskim sirotam, katerim je SPK preskrbel po absolvlranju tečaja v Podsmreki učna mesta pri raznih mojstrih. Pouk na vajenski šoli v Mekinjah se vrši vsako leto v treh ali nič ne prispeva. Pomanjkljiva vzgoja se kaže v nezanimanju za ljudsko prosvetno udejstvovanje tako pri gojencih, ko* pri učnem osebju. Ljudski odbori in družbene organizacija ne kažejo dovolj razumevanja za glasbene šole, ki so bile vsaj do nedavnega močno odmaknjene od družbenega življenja v okraju in ki delno še dai^es n® pojmujejo pravilno drilBbinega upravljanja. V pogledu političnega dela glasbene šole daleč zaostajajo za ostalimi šolami. izmenah po 3 mesece. Pouk 1* strnjen in stanujejo vajenci v internatu. Do konca leta 1952 K spadala v pristojnost LRS, 1. Januarja 1953 pa Je prišla v pristojnost okraja Ljubija0®' okolica. Učne uspehe vseh tfe Izmen bomo lahko Izkazali ob zaključku tekočega šolske!? leta. V I. letošnji Izmeni je 80 učencev Izdelalo 76 <96V” šolski obisk pa je znašal W<’!c’• Čipkarska šola v Horjulu ,a' jema predšolske ln šolske otr® ke. Otroci dobe osnovno zn**1^ , v čiptkanju, ki je v okolici ?r®' diclonalna domača obrt. V začetku leta 1954 Je P1"**? Usnjarski tehnikum v prla*®L nost SPK Ljubljana okolica, nrevzemu te šole je SPK ugo* vil kritično stanje na šoli in *,j, cer v pogledu učnih In vzgoJ*1 uspehov, kakor tudi glede samega poslovanja. Republiška in okrajna finančna Inšpekcija sta ugotovili vrsto finančnih prekrškov in je bila izdana odločba o odpravi teh prekrškov, oziroma o uvedbi pravilnega finančno - administrativnega poslovanja. Tudi delovna inšpekcija OLO je ugotovila razne pomanjkljivosti o zaščiti dela v obratu In je bila prav tako izdana odločba za ureditev razmer. Na šoli manjka strokovnih predavateljev. SPK bo moral posvetiti nezdravim razmeram na zavodu vso pozornost, zlasti bo moral nujno rešiti vprašanje pe-’ "ko-vzgojne lin politične Preusmeritve. Usnjarski tehnikum je finančno samostojni zavod. Po krivdi uprave zavoda je število gojencev v letošnjem letu močno padlo, tako da je v šolskem letu 1954-55 bilo vpisanih le 7 dijakov. Poročilo o I. polletju Izkazuje veliko število zamujenih ur in 99 neupravičenih izostankov, kar priča o neurejenih razmerah na šoli In v internatu. S 1. januarjem 1955 je prevzel Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah republiški Svet za prosveto in kulturo v svojo samostojnost. S 15. septembrom 1954 je bila ukinjena vajenska šola pri tovarni »Stol« v Duplici, asi. januarjem 1955 Je bila ustanovljena vajenska šola za pletiljsko stroko v Gameljnah. V tej šoli je 40 gojenk, izmed njih 14 partizanskih sirot. KMETIJSKO-GOSPODARSKE SOLE Leto Število Število Učenci Učni uspehi Šolski šel odd. m. ž. sk. sposob. nesposob. •/• obisk v ‘It 1953 7 7 91 120 211 181 83 30 17 80 1954 31 31 421 597 1018 846 82 172 18 82 19$5 36 36 324 504 828 Svet za prosveto In kulturo Je že v začetku leta 1953 predlani Okrajnemu ljudskemu odboru, da uvede obvezno šolanje kmečke mladine. Tak predlog Je bil tudi sprejet na zasedanju obeh zborov Okrajnega ljudske-«a odbora dne 25. IV. 1953. Zadevna resolucija je bila po-®'ana Republiškemu Svetu za Prosveto in kulturo dne 8. februarja 1954 in tudi Odboru za Prosveto in kulturo Ljudske •kupičine LRS. Vprašanje obveznega šolanja kmečke mladi-Je bilo obravnavano tudi na kongresu SZDL v letu 1953 in Pa VI. kongresu ZKS. Vendar polletnih uspehov ni, ker so šole petmesečne. še do danes ni rešeno vprašanje uzakonitve obveznega šolanja kmečke mladine. Zaradi premajhnega števila učencev (manj kot 8) In raznih krajevnih neprillk so bile v tem letu ukinjene kmetijsko-gospo-darske šole v Kresnicah, v Dolskem in na Krki. V tem letu je število učencev padlo predvsem zaradi vključitve precejšnjega števila mladine v produkcijo. Za predavatelje na kmetijsko-goepodanskih šolah sta se vršila dva tečaja v Ponovičah ln sicer v letu 1953 in 1954. predvojaSka vzgoja V letu 1954 je prišlo do delne i 19. centrih tako, kakor je bilo ■Premembe pri izvajanju pred- | to v letu 1953. Po končanem vojaške vzgoje za delavsko In j zborovanju so bili tl centri ukl-f^ečko mladino, dočim je os ta- njeni ter smo organizirali tabo- 'a organizacija pouka na sred-PJih šolah nespremenjena. Gladina delavskih centrov je v *etu 1953 imela pouk po dve bf! tedensko v času od 1. janu-®rJa do 31. decembra 1953. V le-u 1954 pa so bile tedensko tri bre pouka in je bil celotni učni aert predelan v mesecih marec *b bilo pouka. Kmečka mladina Je Imela v PHiu 7 dnevno zborovanje v renje za vso kmečko mladino okraja v Vikerčah pri Medvodah. Pokazalo se je, da je ta način izvajanja predvojaške vzgoje mnogo uspešnejši kot pa zborovanje. Svet za prosveto ln kulturo je zato sklenil, da bo v bodoče zbral tudi delavsko mladino na tabo renje v času od maja do septembra. V ta namen se pripravlja ustrezno taborišče. Število centrov, šol, predavateljev in obvesnlkov v letu 1953 8tevl]o predavat. Število Število ,, Odsotnih Skup. ^J-ntrov Število obvez, prlset. * oprav. neoprav. •/« •/. delavskih 27 9’ 1475 1362 92 49 3 64 B 113 8 k|hečkih 19 58 993 898 90 42 4 53 6 95 10 *rednješol. 3 3 202 199 98 S 1 — — 3 2 VaJen. Sol. e 6 116 110 94 5 e 1 6 4 ^ ■ Stanje v letu 1954 6tevn„ J*nirov Število predavat. Rtevllo Število obvez, prlsot. V, Odsotnih oprav. •/• neopr Skup. •/• Savskih 29 85 1677 1408 83 143 e 126 7 269 7 k,nečk!h 19 57 932 841 90 51 8 40 4 91 10 ,re