2M. {te«. Pavšalni franke v drlavi SHS. V Ljubljani, v petek 24. decembra 1920. Iihajs rasen nedelj In prašnikov v a a k dl a n ob 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6,/J., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. .. mmm H i p Glasilo Jugoslev. socljalno ■ demokratične stranke. Posameina štev. 1 krono. Leto IV. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list bo poštnino proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica Učiteljska tiskarna. Šesta seja konstituante. POSLANCI. KI NISO PRISEGLI. NE DOBE DNEVNIC. — SEJE OD-GODENE. LDU Belgrad. Današnjo sejo* ustavo! vorne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob enaistih dopoldne. Prisotni so bili vsi ministri. Tainik dr. Voiisiav Janjič čita zapisnik petih pveišniih sei ustavotvorne skupščine. Zan;sniki se vzameio na znanie. Preideio na poročilo elede onih mandatov. katerim so sc poslanci, ki so bili izvolieni na več kraiih. odrekli. To poročilo se odstooi verifikacijskemu odboru. Tainik čita nato poročilo slede demisiie vlade. Nato povzame besedo predsednik parlamenta dr. Ribar ki izvaia: Na temelju vladnega obvestila bomo zaenkrat odeodjji seie ustavotvorne skupščine. Poslanci bodo dobili pismeno va-b:lo k nribodnii seii. kakor hitro se sestavi nova vlada in kakor hitro bo novi vladi označen čas in dan. kdai bo prestolonaslednik regent Aleksander otvoril zasedanic s prestolnim govorom. Predsednik prosi voditelie političnih skupin, nai se po se'i zsdase v predsedniški sobi. da se tam dogovore o delu za ustavo in t>oslovn:k. Nadalie naznani predsednik. da ie Odredil elede onih poslan- cev. katerih mandati so sicer verificirani. pa niso oriseeli. da ne moreio dobivati dnevnic in ne proste vožnie do železnicah. Tudi svole poslanske dolžnosti ne moreio vršiti. Nato želi predsednik vsem poslancem vesele božične praznike in zaključi sejo ob polu dvanajstih. NOTRANJI POLOŽAJ. LDU Belgrad. Na povabilo regenta prestolonaslednika Aleksandra ie bil predsednik konstituante dr. Ribar danes ob dvanajstih dopoldne na dvoru kier ie poročal o političnem položaju. LDU Belgrad, 23. Danes ie bila v konstituanti sela vlade, na kateri so sklepali o odredbah, ta’ lih ie treba ukreniti dede stavke rudarjev v Tr-boviiah. LDU Belgrad. Danes so Imeli komunisti sefo na kateri so skleoaH o polaganju prisege in o delovanju v konstituanti. LDU Belgrad. Zemlioradnilci zahtevalo da se v naikraišem času Izdela stalen poslovnik. Po debati o ustavi bodo kategorično zahtevali pozitivnih sklepov glede živlienskife. vnrašani kmetiistva in zlasti glede rešitve agrarnega vorašanla. Sveta noč. Danes zvečer se bodo prižigale luči v čast m spomin rojstva onega, ki je prišel na svet, da reši trpeče Človeštvo duševnih muk in telesnih nadlog. Pobožna legenda je obdala rojstvo Kristusovo s čudežno romantiko. ki toliko bolj vpliva na srca in na čutenje mas, kolikor globlje tiče v gospodarski in duševni sužnjosti. Božič, — rojstvo malega boga — »e lep praznik. Lep po svoji globoki socialni misli, lep po svojih starodavnih obredih in starih občajih. Božični romantiki se ne more ustavljat še tako zakrknjeno srce. ker na vsakega zemljana globoko vpliva velika ideja osvobojcnja. Ideja osvobojenja Iz podložnosti. iz sužnjosti. iz odvisnosti. Trpinov in mučenikov ima svet vedno več kakor gospodarjev. Ti trpini tvorijo široko maso izkoriščan-cev. ki v svojih ozkih in temnih postorili čakajo od leta do leta na skromen žarek solčee svobode. Toda te ni! Zdpet čakajo eno leto, zopet praznujejo praznik odrešenja v upih in nadah. a svobode in odrešenja le ni. Ta proces se ponavlja že tisoče let. Tisočletja čaka človeštvo na odrešenje, a doseglo svojega odrešenja še ni. Odrešenie bo prinesla svetu šele soeiialistčna ideja. Kdo je bil tisti, čegar rojstvo danes slavi ves svet? Revež je bil, trpin. Zaničevan in zasmehovan. Toda njegova ideja je bila velika. Njegova ideja ie bila rešiti svet. rešiti zatirane, in dati jim svobodo, dati jim človeka dostojno življenje, » a_ iz ljudi napraviti ljudi. Tak nauk je bil v njegovih .časih nečnvena predrznost, njegov nauk je bila ogromna pregreha prot! tedanjemu družabnemu redu. ki pa obstoji v svojem bistvu še danes. Stari kapitalizem je našel nove življenske forme, on ni umrl. ampak pomlajeval se je od stoletja do stoletja in tlači zatirane danes nič manj kot pred tisočletji. A tudi Kristov nauk ni umrl. Ali je mogoče lepše izreči vrhovno človeško načelo: Ljubi bližnjega kakor samega sebe — kakor ga ie učil on, ki se je rodil v skromnih jaslih? Našli so se sicer ljudje, ki so ta lepi nauk prevrgli, preobrazili, zlorabljali — a umrl ni. Ta nauk je dobil v modernem času svojega najboljšega zastopnika v socializmu. Modemi evangelij je socialističen evangelij. Socializem je nauk, ki v svojem bistvu ne zahteva dru-zega. kakor to. kar so zahtevali stari kristijani. Bistvo je isto. samo oblike so druge, druge so zunanje forme. a vsebina je ostala. Mi spoštujemo stari verski božič kot versko prepričanje. Lepe so njegove navade, lepi so njegovi običaji. A pri vsem tem ne pozabljamo na bistvo tega lepega praznika, ki pravi: Mir ljudem na zemlji! Ta nauk pa se imenuje dandanes ne več verski, ampak znanstven nauk, in tega oznanja socializem. Tak je naš božič. Upajmo, da bo iz svete mirovne socialistične noči napočil človeštvu tudi lep socialističen dan. Okrog konstituante. Eden naših urednikov ie danes obiskal socialistične poslance ki so se. za nekol;ko dni vrnili domov in ie imel z načelnikom socialističnega kluba sodrugom Etbinom Kristanom daljši razgovor. Na vprašanie. koliko le resnice v povestih o nfegovi avdijgnci pri regentu, ie s. E. K. iz-iavil: »Koncem zadnjega tedna ie regent novabil več načelnikov parlamentarnih klubov da «liši niih mne-nie o noložaiu zlasti z ozirom na de-misiio Vesničeve vlade in na potrebo sestave novega kabineta. Naš klub ie sklenil da se nieeov načelnik odzove temu vabilu in v soboto večer sem bil radi teva nri regentu. Ta ie vprašal, kako gledamo na po- Liubliana. 23. decembra. ložai in na bodočo ustavo, ta če bi eventualno mogli sodelovati v vladi. Odgovoril sem mu. da ne vid!m seda? nobene možnosti kakršnekoli kombinaciie v kateri bi bilo prostora za nas. Želeli bi oa da se sestavi vlada, ki bi resnično skrbela za izboljšanje razmer zlasti v gospodarskem oziru, ker ie tudi izbolišanie političnih razmer naiveč odvisno od tega. Veliko važnost bolaeanm na ozdravHenie in okrepitev industrije, in sicer nrav tako v interesu države kakor tudi v interesu delavstva ki nrihaia v čimdalje boli prckeren oo-ložai. Doslej se ie v tem oziru veliko zagrešilo in treba bo hiteti, da se Donraviio škodljive posledice seda-nieea zanemarjenja. Pogovor te nanesel na zunarrie izmere in iaz sem omenil s posebnim ozirom na Rusiio. da se sicer ne strinjamo z moskovskimi eksperimenti. da Da odklanjamo vsako politiko zuaaniega vmešavanja v domače ruske razmere in želimo, da se ruskemu narodu samemu prepusti ureditev njegovega doma. Ce se pa Dokaže kakršnakoli prilika da bi se moglo Rusiii v nienem strem-lientu oo okrevanju in konsolidiranju gospodarsko pomagati, želimo, da se to zgodi. . Opozoril sem na razne govorice, ki se raznašata o namenih nekaterih strul. med temi tudi grožnio. da se razžene konstituanti Povdaril sem. da bi bila to do našem globokem Drem ičaniu naiboli nesrečna politika, da bi še boli omaiaja itak v mnogih krogih opešano vero. da se more z legalnimi in konstitucitonalniml sredstvi doseč? primeren napredek in bi utegnila okrepiti prav tiste strule. ki se še nikakor niso mogle vživeti v edinstvo naroda. Ker hočem biti odkritosrčen, moram nb tei priliki naglasiti da smo co svodih načelih in no svolem programu republikanci. Nismo sicer atentatorji Dač oa Pričakujemo od rednega Političnega dela iri od naore-dvfoče izobrazbe, da se bodo dosegle višie družabne oblike za katere preteklost še ni bila godna. Naš načelni program nas Aiodi tudi pri delu za ustavo. V nnei moramo Dač zahtevati vse demokratično - politične svoboščine toda v.sedaniostj gre tudi za nekai več. Modema ustava se mora viemati s potrebami časa in zato zahtevamo v nief tudi primerne gospodarske in sociialne garancije ‘ki nai omogočilo tak razvoi da bo zadnji član naroda lahko deležen plodov dela in kulture. V tei smeri smo pripravljeni sodelovati kot oooziciio-nalna skupina s podaianiem primernih predlogov z niih utemelievaniem in z vršitviio vseh parlamentarnih dolžnosti. Na regentovo vprašanie ali so nam v konstituanti kakšne stranke blizu sem odgovoril, da ie danes o tem težko govoriti. V skupščini so oač stranke s katerimi ie sodelovanj skorai nemogoče, sicer Da bo še-Ip delo prineslo več jasnosti ker se do volilnih programih težko sodi. kai nekatere skupine res mislilo ta nameravajo. Želeli bi le. da bi na vseh straneh stvarnost stala pred partizanstvom. kar se pa dosedai ni prav močno pokazalo. Socialno demokratični klub hoče delati in če bi bila na vseh straneh enako dobra volia. bi bilo upravičeno unanie da dobi država ustavo, ki ii bo resnična opora v nienem razvoju da ne zaostanemo za drugimi kulturnimi narodi, temveč pridemo orei-alislei v prve vrste. * Ko se«ie regent n^to zahvalil za informacijo, sem se poslovil.« Naš urednik ie omenil, da so prišla o včeraišnii (Četrti) seli nasprotujoča si poročila in ie vprašal če hi sodrug Kristan Povedal o tem kai pozitivnejšega. Sodrug E. K ie odgovorili »Pred tretio seio so bila pri začasnemu predsedniku Pašiču dolgotrajna oogaiania kjubovskih načelnikov zaradi dnevnega reda m splošnega postonania. Socialisti smo že na drugi seii oodali znano vam iziavo glede na poslovnik in smo zastopali svoie stališče tudi pri omenlenih no-eaianiih. Jaz sem predlagal, da nai se konstituanta Dač konstituira, vprašanje prisege ds na,i se odgodi. dokler ne izdela skupščina sama svoie-ga poslovnika. Utemelieval sem ta predlog s suverenostio skupščine in z deisivom da ie celo v spornem provizoričnem poslovniku konstituanti rezervirana pravica, da izoreme-ni poslovnik. Jasno ie da ga lahko izpreinen! od prve do zadnie besede in kadarkoli hoče. Celo zastopnik demokratov. Davidovič, ie priporočal ta oredlou kot izhod iz kritičnega položaia. Tudi od strani komunistov, od dr. Drinkoviča in zeinlieradnlkov so bili podani več ali mani podobni predlogi. Toda gospod Pašič se ie upiral vsem. med tem ko ni zastopnik nobene druge skupine mogel sprejeti njegovih priporočil. Sporazum ie bil torei nemogoč. V sredo dopoldne ie bila seia konstituante in na dnevnem redu ie bilo poročilo verifikacijskega odseka. Gospod Pa-š;č pa ie nenadoma hotel spraviti ttrdi prisego in volitev predsednika na dnevni red. Z nekaterimi drugimi skupinami vred smo temu odločno ugovariali in začasni predsednik se ie vdal Sklical pa ie popoldne novo seio. Ta se ie pričela z maihnlm vi-haTiern. ker se nj čital zapisnik, kar bi se bilo moralo zgoditi tudi po tistem poslovniku, ki ga označuie go-snod Pašič v enomer za »svet« zakon. V imenu socialističnega kluba sem se iaz oglasil k besedi, da Dodam fziavo pred prehodom na dnevni red. To so storili tudi nekateri drugi zastopniki med tem ko se klerikalci, ki niso bili orišH do enotnih nazorov, sole sploh niso udeležili. Ko le govoril zastopnik komunistov. Sima Markovič. ie prišlo do večiega hrupa, pri katerem so tudi desničarske stranke hotele pokazati da znak) s pestmi b:ti oo pultih. Nenadoma le &V. Pašič zapustil predsedniško mesto.' Nihče ni natančno razumel, zakaf da »pre-kida« seio. Štirje božii zastopniki, ki so v ornatn že nestrpno čakali, so to nalbrže smatrali za znamenje da le prišel niih čas. Nenadoma Da so imeli Dred sabo kaos in mani veličastno so snet odhiteli iz dvorane. Crez nekai časa se ie vrnil predsednik na svoie mesto. Sima Markovič ie bil še vedno ha govorniškem odru. Zopet se ie pričel hrup. nenadoma pa le Markovič zapustil svoie mesto, komunisti so vstali in zapustili dvorano. Ko sem iaz dobh besedo, sem Dodal iziavo v imenu našega kluba, ki Je že v vaših rokah. Mi smo vstralali na svojem stališču da ie t>osiovn’k oktro-iran in smo vse postopanie označili ra nasilstvo S podobno iziavo so se nam pridružili republikanci. Za nas ie in ostane iasna da ie vsa procedura do tistega časa. ko bo konsti- tuanta imela svoi poslovnik, izsilie-na in da ie s tem mantšini. ki se proti takemu oktroiraniu ne more braniti, storiena krivica za katero so odgovorne večinske stranke, katere zadene odgovornost tudi za eventualne posledice. Predsednik vlade v derfiisiii. dr. Vesnič. le zopet čutil potrebo, dajati opozicllonalnim skupinam ».turistične lekcife in ie s tem provociral odločen nastop socialnih demokratov, ki so z glasnimi medklici protestirali proti takemu postonaniu. Tekom teh dvogovorov ie med drugim sodrug. dr. Korun vprašal, kai ie pravzaprav, s podpisoma dr. Korošca in dr. Drinkoviča na provizoričnem poslovniku. Dr. Vesnič ie nato na Javni seii cnfa« tlčuo zatrdi! da le dr. Korošec poslovnik codotsal. med tem ko le ar. Korošec sani na seli klubskih načelnikov trdil, da tega ni storil. Glede na podpis dr. Drinkoviča le bil gospod Vesnič očitno bolj v zadregi; začel ie namreč govoriti o Kovače-vičeveni podpisu za katerega ga nihče ni bil vprašal. Šele na ponovne interpelacije socialistov ie iziavil da se ie od dr. Drinkoviča zahtevalo, da podpiše ali na izvaia konsekvence. Ker zadniega ni storil, ie smatrala v’ada to za znamenie nieeovega soglašala. Sodrug Korun le tako! kon-stattaai da ne gre za razlaganje, temveč za enostavno vprajple a le Druikovič podpisal ali ne.Jn ker ig Vesničevih besed razvidno, da te ga ni storil, ie moral biti niehžjv pod d is — madvaciie gori. motivacije doli — faJzificiran. Ta incident le bil orecei razburliiv in kakor kaže. ima že svoie posledice. Nato ie naposled zbortilea prišla do dnevnega reda. Izvršil se ie. kakor le večina hotela — ne v žeiii po sporazumnem delu, temveč z brutalnim malorizlraniem. Pri tem ie iasno da bi bili radikalci radi spehali nekatere ODozicifonaJne skupine, ki so iim posebno neprijetne, na led In lih pripravili ob mandate, niih vo-Ulce na ob zastopstvo v konstituanti. Na take limanice socialist? pač ne gredo ker so od svoiih volilcev poslani v konstituanto da opravljalo tam delo v interesu delavskega razreda ta da vrše kontrolo katere bi se reakciionarii pač nairaiši iznebil!.« Peta seja konstituante. Peti sestanek ustavotvorne skupščine ie otvoril začasni predsednik g. Paš!č ob 17 ih. Mesta so do večini zasedena, odsotni so samo poslanci Radičeve skupine. Jugoslovenskega in Narodnega kluba. Začasni predsednik iavi da ie na dnevnem redu polaeanie prisege. —■ Pred prisego ie zahteval g. Stankovič da poda iziavo zeinljoradnikov: »Zemlioradnički poslanski klub stoii na stališču, da ie oolaeanie prisege, ki ga predpisuje začasni poslovniki oktroirano s strani vlade, ki ie predpisala poslovnik ih s tem kršila in+erese krone in naroda. Kliub temu bo tudi zemlioradnički poslanski klub spreiemaktč v interesu brzega prehoda na stvarno delo konstituante ta začasni poslovnik tudi prisegel brez omeiitve ter iziavlia. da pušča vso odgovornost vladnim strankam zn vse posledice tega čina. ki bi utegnile biti škodltivč za naš narod in državno edinstvo. Za niim iziavi dr. Markovič za komuniste da so demokrati in radikalci napravili monarhističen reakcionarni blok. ki poizkuša uveliavttl. svojo diktaturo v konstituanti. Začasni poslovnik Doseea v suverenost skupščine in onemoeočuie Dnsotnosi dveh tretiin zastopnikov slovenskega dela našega naroda ter otežuie prisotnost zastopnikov velikega dela hrvatskega naroda Iziava muslimanov. Mehmed Snaho iziavi za muslimanski klub. da bodo muslimani kot monarhisti položili prisego. Iziava republikancev. Milovan Lazarevič iziavi. da bodo republikanci izvršMi formalnost in položili prisego v prepričanju, da se hm ta Driscra vsilitne in da ie ta prisega ponižanie za to zbornico. Socialni demokratie orotl Vesnlču. Za niim povzame besedo dr. Vesnič: Gospodi** poslanci, smatram za dolžnost, da izrečem svoie veselic nad zadniim delom iziave dr. Mehmeda Spaha. Tudi orei nisem dvomil o patriotizmu muslimanov, če so me oni v tem delu uanačno razumeli, potem laz to obžaluiem. Vi času. v katerem živimo, in spričo postav ki so pred nami. le treba da v naši državi in zunaj nie vedo na katere elemente moremo računati in na katere temelie moramo položiti bodočnost te države. (Sociialisti • Na nas ne!) Samo radi osebnega ohve-ščema dodaiem. da ie bilo nekavalir-sko od c noslanca. ki ie odšel in ni lnteT poslušati odgovora na svoie trditve. da ie poslovnik vsilien iti ok-troiran. (Socialisti: To trdimo rudi sedal El To ni istina. (Socialisti: Isti-na ie>) Vlada, ki ima v tem trenotk« še čaRt stati nred vami se naslania na veliko večino v začasilem narod- nem predstavništvu. Dali smo tei državi naisvobodneiši volilni zakon (!) kar ga pozna civilizirani svet. N;r nodlaei teva zakona, gospoda, ste oriši« v to ustavotvorno skupščino. Po členu 121 tega zakona ie imela vlada dolžnost, da izdela poslovnik za konstituanto in ta ooslov-‘niV ie izdelala vlada v duhu volilnega zakona. Izdelala ea ie s sodelo-vaniem začasnega narodnega predstavništva. Potetntakem ie no vseh nravnih pravilih ta poslovnik sestavni del volilnega zakona. Pri teh besedah nastane velik nemir in odvzame 'predsednik besedo dr. Markoviču ter nrekine sefo. Ko se seia zooet otvori. hoče dr. Markovič zopet govoriti predsednik pa mu te?a ne dovoli, nakar komunisti demonstrativno zaouste dvorano. Ko se ie hrup nekoliko polegel, dobi besedo sodrue Etbin Kristan, ki ie podal v imenu socialnih demokratov sledečo iziavo: »Slavna skunština! Ko ie kmalu no otvoritvi konstituante cela vrsta skupin v tei zbornici iziavila. da smatra Doslovnik kakršen ie bil predložen tei zbornici, za oktroa. smo pričakovali in smo se nadelali, da se bo med posameznimi skupinami našel modus ki omogoči vsem strankam v tei zbornici pravilno dejo, Mi smo na skupnih seiah načelnikov klubov podali v tem oziru primerne predloge. Ne eden teh predlogov se ni uvaževal. Se danes postopata brezobzirno do tistem poslovniku, katerega velik del te zbornice ne prizna za pravilen . poslovnik, ker ni izšel iz volie kon-siituante same iz voiie tiste konsti-tuante. ki oo svoiem značaiu mora biti suverena, če hočemo, da bo sploh konstituanta. Zato mi. stoieči na stališču, da mora imeti zbornica sama oriliko. da si izdela tak Doslovnik kakršneea sama hoče Drotestiramo Droti temu. da se vrši meritorno ooslovanie no tem poslovniku, mesto, da bi se poslovnik poprej izpremenil in dala strankam možnost, da svobodno so-dcluielo. S tem protestom združujemo iziavo. da smatramo to postooa-~ pie za t*»|lie proti kateremu seveda ^lWtnamo Sredstev, ker nam ni na raznolago nikaka brahiialna sila. (Odobravanie Dri socialistih.) Korošec podpisa!! Vesnič nadaliufe: >VIada ie smatrala za svok) politično dolžnost, da vodi račun o rezultatu, ki so ga prinesle volitve v konstituanto in o veliki odgovornosti, ki ta ima vlada, satera mora delati s to skupščino. Ker ie vlada vodila o tem račun, ie smatrala za svoio dolžnost, da se stavi kioni na razpolago. Ustavo-tvorna skuDščina mora delati z nat-večio resnostio in hitrostio. Jaz sem smatral za svoio dolžnost, da v svoiem in svoiih tovarišev imenu do-b’m ooiasnilo oo govoru, s katerim se ie tudi hotelo doseči isto. kakor na drugem sestanku, da se otežkoči delo »redstavništva. (Klic: Kdo ie podpisal .dr. Korošca na poslovniku, ko ga ni sam podpisal? Ali ie g. dr. Drinkovič podpisal?) Meni ie. zelo liubo. da se gosDodie socialisti talco zelo interesiraio za gg. dr. Korošca in dr. Drinkoviča. Iz ja vilam, gospoda, da le dr. Korošec DOdolsai poslovnik. Socialisti: Pa dr. Drinkovič? Pa Kovačevič?) Iziavliam. da ie tudi g. Kovačevič podpisal poslovnik. (Glasovi: Pa dr. Drinkovič?) Iziavliam. da sem pozval g. Drinkoviča. naj podpiše in pred vsemi kolegi iziavil če LISTEK. Božič brezdomcev. (Konec.) Kristus se Je rodi!, da M odrešil ves Človeški rod. Božič bt moar&l torej pomeniti odrešenje človeštva: pravica povsod, "nikjer krivice, bratska ljubezen in sloga med vsemi Idudml. To bi moral biti božič — kres, plameneč do neba, znanBc svobode, ljubezni tn bratstva, spomenik, vsako leto nanovo postajen, ki naj bi bil priča brat-ske ljubezni, razlite čez ves Simi svet... iakorekoč vsakoleten pečat našega odrešenja... To bi moral bi« božič, če bi človeštvo hodilo po potili ljubezni, pravice in sloge. Hodi pa po potMi sovraštva, krivičnosti in sebičnosti — zato Je zanje to hne ime brez pomena, lepa beseda, veselo iz-govorjena ob veselem času, drugega nič.. Nam siromakom pa Je to ime kakor klofuta, ki jo še posebno In še najbolj občutl-■ftto na sveti večer, na božič sam. Drugače !je z razbojniki, mogotci tega sveta, ki nas ^lofutajo s to klofuto že stoletja in stoJet-tja — pravici naravnost v posmeh; n®in Se božič kakor pisana zastava, ki Jo vsaka Seta visoko dvignejo* da b! praznično *»« ne podpiše da mora izvesti konsekvence. S tem. gospoda, da ie g. Drinkovič ostal član kabineta, še do tega trenotka. k« ie bil poslovnik snreiet :n oodoisan dq vsem kabinetu ie nrevzel moralno in politično odgovornost za ta poslovnik.« Volitev predsednika. — Predsednik dr. Ivan Ribar. Začasni oredsednjk g. Pašič preide nato k nolaganiu nrisece. Prisego položita naioroi pravoslavni, po- tem katoliki, za n timi pa mnsIimani. Pravoslavne ie zaprisegel belgraiski prota Miioievič. katolike župnik Wagner. muslimane pa Afiz Abdul Selaman Giunbuga. — Po zaprisegi se le vršila volitev predsednika. Začasni predsednik Pašič obiavlia da ie glasovalo 243 Doslancev. in da ie izvolien za predsednika s. dr. Ribar s 192 glasovi Dr. Ivan Ribar se zahvali za izvolitev v daiišem govoru in odredrDri-hodnio seta za iutri ob 10. V premosokopniH revirjih Trbovlje, Hrastnik, Kočevje, Rajhenburg, Zagorje Je stavka popolna. Nujna dela, vzdrževanje sesalk, električne centrale, kakor tudi razna Jamska dela opravljajo pazniki In deloma strelni mojstri. Stavka v Krmelju Je samo delna. V polnem obratu so rudniki Huda jama, Liboje, Zabukovca In Leše. V Hudi! jami ne kopljejo nikakega premoga, ker tam opravljajo sedaj le pripravljalna dela, premog kopati pa bodo pričeli v kakih šestih mesecih. Kakor Je brezpomembno, če stavkajo rudarji v Rajhen-burgu, tako bi bilo tudi za stavko brez pomena, če bi stavkali rudarji v Hudi Jami, ker ta dva rudnika ne producirata za konzum dosedaj še nič premoga, ki bi ga oddajali železnicam. To, kar producirajo pripripravah, porabi rudnik sam. Žaradl-tega smo se čudili, da so agitatorji tudi v Rajhenburg spravili v stavko. Najbrže, kakor kaže, ni stvari nihče trezno premislil, ker če bi bili premislili, bi bili lahko uvideli, da morejo delavci, ki ne producirajo premoga s svojim delom, ostaU v delu, ker bi s tem olajšali boj, da bi bilo treba manj plačati za podpore, družba pa bi kljub temu nič ne producirala, pač pa bi morala plačevati delavce za delo, ki Je zanjo vsaj za dogleden čas neproduktivno. Pri ostalih rudnikih, ki v Sloveniji delajo, so se pri enih mezdna gibanja ravno končala z delnimi uspehi. Za Leše so bile razprave določene dne 20. tm. na Lešah, dne 21. in 22. pa za Velenje in Zabukovco. Stavkujočl so dosedaj Jako mirni; pot korijo se odredbam oblasti. Gostilne so povsod zatvorjene. Vojaštva in orožništva Je povsod precej nakopičenega. Kolikor vemo, ni dosedaj še nikakih pogajanj ne z vlado in ne s podjetjem. Položaj je zdo mačen, posebno za one, ki nimajo s stavko direktno ničesar opraviti, ki stavkajo rad[l solidarnosti. Stavkovni komiteji komunistov so pri enih rudnikih samo tajni. Zborovanj ni. nikakšnih. Rudarji se infor- Stavka rudarjev. mira jo od strani stavkovnega odbora * nabitjem obvestil s par ba^euami. Nič novega, držite trdno, zmaga Je naša! Kdo izdaja te komunikeje, nihče ne ve, ker jih po navadi lepijo ponoči. Med tem pa se raznašajo po revirjih razne bajke. Enkrat pripovedujejo, da stavka cela Jugoslavija, drugič da obstane tudi železnica. Včasih pa zaženeio kako bajko, da Trboveljska družba že ponuja 70 odstotkov, 80 odstotkov, da pa »Savez radarskega radnika« ne odneha popreje, da doseže vseh 134 odstotkov. Te bajke raznašajo komunistični agitatorji, ki pač ne premislijo da s tem ne koristijo delavski solidarnosti. Stavkujočlm je treba povedati resnico, pojasniti položaj, da vedo, zakaj gre bi najdejo tudi pogum, da vztrajajo. V petek dne 24. tm. se Izplača zadnja mezda za 14 dni. Delavstvo bo torej vztrajalo fcodOčl teden še lahko iz lastnih sredstev. Pozneje pa bo večina navezana na pomoč organizacije. Pri Uhlji slovenskih rudarjev organizirani rudarji začno dobivati od 26. tm. daljo majhno stavkovno podporo, in sicer oženjeni po 10 K in za vsakega otroka pod 14 leti 1 krono dnevno. Samci pa po 8 K dnevno. Veliko število pa Jih je, ki ne pripadajo nikaki organizaciji, ki nimajo pričakovati niti te majhne podpore, če bo Saves rudarskih radnika s sedežem v Beozradu, dajal podpore, nam ni znano Gospodom prt Trboveljski družbi bi pač nujno svetovali, da se prlčno pogajati, ravno tako pa tudi vodstvu stavke, ker sicer prevzemajo veliko moralno odgovornost za socijalnogospodarske posledice stavke. Vsakdo, ki količkaj trezno misli, mora uvideti, da Je tu treba doseči sporazum med dvema odločnima nasprotnikoma. Mi gotovo želimo uspeha delavcem, radi tega svetujemo to pot Kdor bi se pa prottvil nastopiti to pot, nal pomisli, da dela škodo celokupnemu gospodarstvu kakor tudi stavkujočlm. Mezdno gibanje rudarjev za Leše, Velenje In Zabukovco. Dne 20 decembra 1920 so se vršila po- f gajanja za ureditev plačilnega razmerja za rudarje v premogovniku grofa Henckla pl Daimersmark v Lešah. Pogajanja so se vršila v rudniški pisarni v Prevaljah. Rezultat pogajanj Je sledeči: Vse temeljne plače delavstva se zvišajo za 50 odstotkov, istotako se zvišajo vse pogodbene plače za 50 odstotkov. Četrtletni nabavni prispevek se od dosedanjih K 150 za delavca in delavko zviša na K 350; za vsakega družinskega člana od 50 K na K 200. Draglnjska doklada, ki znaša za delavca K 15 za vsak storjeni dan in za vsakega člana družine (otroci do 14 leta starosti) po 5 K ostane v veljavi s to razliko* da bodo družinski člani prejemali to doklado tudi za čas morebitne bolezni delavčeve. Novi nabavni prispevki se delavstvu prvič izplačajo za prvo četrtletje 1921 torej koncem meseca marca 1921. Povišek temeljne in pogodbene plače so delavstvu izplača za nazaj do 31. oktobra 19?0. Drugi dan, to Je dne 21. decembra 1920 so bila pogajanja za rudarje velenjskega premogokopa; vršila so se v rudniški pisarni v Velenju Uspeh teh pogajanj Je bil sledeči: Temeljne plače se vsemu delavstvu pcrvišaio za 40 odstotkov. Množina sladkorja, ki ga delavci prejemajo štiritedensko po znižam* ceni za se in svojce Iz rudniškega skladišča, se poviša za delavno osebo od enega kilograma na en In pol kilograma, za druiZnske člane od pol kilograma na tri četrt kilograma. Množina moke, pripadajoče delavccm štiritedensko se razdeli na posamezne vrste sledeče: 1. Delavna oseba dobi 6 kg beie ln 9 kg krušne moke ter 3 kg koruznega zdroba. Razlika Je ta, da se Je namesto koruzne moke določila večja količina kruSne moke. 2. Družinski člani dobijo 3 kg bde in 4 in pol kg kušne moke ter 1 in pol kilograma koruznega zdroba. 3- Na novo bodo prejemale delavne osebe po 2 kg fižola in 1 kg ješprenja. 4. Družinski člani pa po 1 kg fižola In poi kg Ješprenja. Dedavcem na 28 dni pripadajoča količina olja se Je določila tako, da dobi delavna oseba tudi nadalje dosedanjo količino, to je pol litra jedilnega oija. Družinski člani, ki niso prejemali olja; bodo odslej prejemali tudi po četrt litra. Količina masti, oziroma slanine se za delavce od 1 in pol kg poviša na 1 in tri četrt kg. Družinski člani bodb kakor dosedaj prejemali po tri četrt kg štiritedensko. Opravičeni za prejmanje živil po zaležani ceni so: 1. Vsaka delavna oseba, delavčeva žena In otroci do 14. leta starosti. 2. Nezakonski otroci delavca, če jih delavec preživlja In žive ž njim v skupnem gospodinjstvu. 3. Stariši, za katere skrbi delavec hi kateri žive ž njim v skupnem gospodinjstvu, če Je izkazano, da so brez Imetja ta za delo nezmožni., 4. Gospodinje nad 21 let starih delavcev, če žive z delavcem v njegovem lastnem gospodinjstvu. Kot take morejo priti v poštev delavčeva: mati ali sestra, oziroma kaka druga ženska. Ako je delavec pri tuji stranki, materi ali sestri na hrani, oziroma na stanovanju, se to ne smatra kot lastno gospodinjstvo. 5. Otroci stari nad 14. let, če so tolrko pohabljeni, da so za vsako delo nezmožni. Za provizijoniste se bo ponovno apeliralo na vlado, da se tudi njim prizna pravica, na prejemanje živil iz rudniškega skladišča. Glede potrebne cenejše obleke bi obuval za rudarje in njihove družine je akcija že v teku. Vsi sklepi so veljavni tudi za nazaj In sicer od vključno 3. oktobra 1920 tako gle- de živil kakor glede povišanja plač. Kas se tiče živil bodo rudarji za nazaj prejeH razliko v denarju. Povečane količine živil v naturi veljajo od 26. decembra tl. naprej. Cene, po katerih prejemajo rudarji Iz rudniškega skladišča živila so: Moka bela kg 1.70; moka krušna kg 62 v; moka koruzna kg 80 v; sladkor kg 2.20 K; slanina kg 24 K; mast kg 28 K; petrolej liter 3 K; olje liter 32 K; sol kg 42 v; krompir kg 60 v; meso, goveje kg 11 K. Vsi sklepi glede povišanja plač Itd veljavne za rudarje v Velenju veljajo tudi za rudarje v ZabnkovicL V Prevaljah ta v Velenju so pri pogajanjih zastopali osrednji urad državnih montanističnih obratov g. inženir Ludvik Bonča, poverjeništvo za socllalno skrb, dr. Ivan Šlibar, Unijo slov. rudarjev s. Tokan Ivan. V Prevaljah sta zastopala obrat državni nadzornik in sekvester g. Ivan Brus ln g. Ernest Klančnik. Končno je 5 rudarjev zastopalo svoje tovariše. V Velenju sta zastopala podjetje g. inženir Ernest Čuček kot predstojnik premogovnih in g. inženir Viktor Šinkovec. Rudarji so kot svoje zastopnike poslali na pogajanja S svojih tovarišev. Prevaljah so trajala pogajanja od po? 2. popoldne do pol 8. ure zvečer, v Velenju pa od pol 2. popoldne do 9. zvečer. Ta čas je pri premogovniku v Lešah pri Prevaljah zaposlenih 230 delavcev. Število zaposlenih rudarjev v Velenjem znaša 858, v Zabukovci, kjer Je premogovnik istotako državna last, Je tudi okrog 230 delavcev zanoslenih. V Prevaljah in v Velenjem so se po. gajanja vršila vseskozi mirno in stvarno. Nekaj odkritih besed komunistom in drugim. Naš namen je bil vedno, da vodimo stvaren, ne oseben ali zahrbten boj v politiki in tudi sicer v družabnem življenju. Toda ta naša dobra volja in naj je še tako trden sklep, nam presneto malo pomaga, če ie v nasprotnem taboru buržo-askih in komunističnih agitatorjev ta politična morala gospodujoč pojav. Zadnjič ie poročal s. Uratnik, kako nečeden boi vod.'jo „komuni-sti“ v Mariboru Droti sociainonemo* Mariboru, tudi drugod delajo z enakim orožjem. Popolnoma krivo ie mnenje, če kdo misli, da ie človek, ki se imenuje »komunist«. Že razredno zaveden ali oa celo vnet pristaš neoomlr-Iiivega razrednega boia. Danes ie postala beseda »komunist« leoa fraza. nod katero se često skrivalo nepošteni politični in tudi moralno manivredni ali oa nerazsodni elementi. Ne trdimo s tem. da ni med komunisti tudi idealnih liudi ali Drav za-raditega. ker ie ideia komunizma tako vzvišena, da današnii navadni človek, ne more ooimiti nlega bistva, zaraditega se tako lahko skrivaio ood nieorovim imenom liudie. ki lma-k> nepoštene namene se bole dela ati so tam le iz osebnega antogoniz-ma. Ker današnii komunizem ni nič pozitivnega, marveč ie le slepo kri-Čanie. zaradirega ie stvarna polemika sDloh nemogoča z niim. če bi lo hoteli pričeti še tako snretno. Za nas le tu važno vorašanie. kako oreso-Ia’mo komunistično gibanie da ne škoduiemo proletarskemu pokretu na eni strani, na drugi strani na. da delavstvo obvaruiemo pred razočaranji in škodo. Zdi se nam. da ie tu treba hoditi odkrito pot. Zavedno delavstvo se mora odločno upreti obrekovalni politiki brezvestnih aeitatoriev. za-Kal Inteligentni socital!stični oroleta- ritat mora oač znati toliko razsoditi, da so lludie. k; z obrekovani! blatilo naše delavsko eibanie. nepošteni. Xo!ilto razsodnosti moramo imeti in če io imamo ie tudi naša dolžnost, da kot en mož to oovemo in nastool-ibo Dreti takemu oočetiu. Sociialna demokracija ie stranka dela ki ne išče slavosoevov. ki ie v nekai desetletjih izvoievala ogromne orido-bitve za delavstvo in človeštvo na oodlaei katerih bo zavedni proletariat izvoieval nadaline pravice in odločno marširal k sociializmu. Naše mnenie ie. da bi moral vedni oroletariiat naiodločneie obsoditi vsako neDOšteno gonio. odlklonitl Da tudi vse Drazne fraze ki ne mo-teio nikdar nadomestiti dela za oro-•etarsko stvar, marveč ga ie zava-iaio k naDaenemu naziraniu in razočarancu. Isar ima edino To posledico, da niegova zavest in moč slabi ln se povrača v letargijo, nebrižnost. Tu ie mogoče le dvoie: ali obvaruiemo naše oruranizaciie ored kugo obrekovani in močne ali Da lih izročimo pustolovcem ki se liočeio Igračkati 7. niimi. Pač nobena stvar ni za Droleta-riiat tako resna stvar kakor bol za sociializem. a ta boi ni obrekovanje, ni razdiranie. ni igrača, ampak resno delo. Če torei tuoatam izrečemo brit-kx> besedo Droti liudem ki delaio v delavskem gibaniu za razdor, za boi med delavtsvom DOtem storimo tu le nošteno delo. ker ie dolžnost delavskega časopisa, da varuie slogo oroletariiata resnost niegovega dela. Frazer še ni priiateli delavstva, delavec za Droletariiat ie le tisti, ki res dela. ki hoče Dosnešiti moralo in sociialno zavest. Smešno ulogo. ki io igrata* frazerii v lavnem živlieniu, resnega in zavednega delavca ne sme nremotiti Ker ie delo za sociia- mm plapolala v vetru in premotila siromake, sužnje: zakaj ta zastava nosi na sebi napis »Odrešenje«... Ampak sužnji vedo dobro, da Je to samo prevara, da n! odrešenja Se nikjer, da imajo tatovi, cblastae-Si tega sveta »odrešenje« samo na Jeaiku, ne pa v sren... Tako }e z božičem, drag! moji! Na eni strani gospodarji, na driigl sužnji — pravice nikjer, dokler si Je ne Izvojujejo sužnji sami.. Luka Je obuptf nad tem božičem, nad to pravico, ki nam Jo delijo mogtd — zato Je Sel... Bariča, žganja še! — Za Luko poidem jaz... mislim, da reka tam pod mostom Sc ni zamrznila ...« Tako je rekel Marko. In Se preden sem dvignil trudno glavo iznad mize, ga ni bUo že »HkSeff ve£..» samo loput vrat ml Je zadonet na ušesa — in opotekajoče korake pod oknom Je požrla uoč.>. Jurij Magajna Je prisedel k meni" »No, prijatelj — kdaj odrineva pa midva?.,. Drug za drugim « Se preden Je dokončal stavek, se Je 8 sklonjenim životom, ttca razorana od solz, še zmerom rahlo potbtevaje, pritihotapila do vrat popotnica M$ka ter pritisnila na kljuko. Jurij Je pomežiknil t očmi tet pokazal s prstom na njo, v ' ‘ »Tudi ta — —I Mera Je zvrfiana, ne more več..s No, Metka — kaj se t! tako mudi? Pa ne, da bi bil zate kje tu pripravljen dom, da bi šla vanj, ta postelje, da bi se nanjo ulegla k sladkemu počitku?! — Mi brezdomci, ki ne vemo, kam naj bi Šli spat — ali se nam res tako mudi?« — 2enska se je napol obrnila, bolj z životom kakor z glavo. »Obup govori Iz tebe, človek, zato tl ne zamerim.., Jaz pa grem — malo mrzla bo sicer moja postelja, še zmerom naletava sneg... ampak zato bom pa toUiko slajše počivala... Zbogom, popotniki!« In odprla Je vrata ter utonila v temni noči in v metežu snega leakor vešča, ki |e zaman iskala luči.,. »Zbogom, sirota!« Je še zaklical za njo Jurij, ki se nagnil k meni. — »Tudi midva bova kmalu tako počivala kakor ona, brezdomka... dolgo in sladko bova počivala. — Kje sl, Bariča? Hitro nama prinesi še žganja — za slovo nama ga še prinesi, polno steklenico Jeruža!... Pozno je že, kmalu bodo zapeli petelini,., treba se bo odpraviti na pot....« Za omaro se Je dvignila senca — počasni koraki so zadrsall proti mizi, »Huk, huk, huk!< — Je zab&SlJaie Bariča, globokosidittčetia, glavo nagnjeno na prsi, roko na usehlih prsih, Prišspala Je do naju ter se uprla s koščenimi rokami na stol. »Tako praznujete božič — žalostni ta mračni? Nobenega veselja, sama žalost.. Kakor da bt stopil človek v mrtvašnico, mod mrliče...« »... med mrliče, da — imaš prav. Bariča,..* še Je zasmejal topo Benko, cestni pometač, in vstal. Pogledal Je na velfoo, zaprašeno stensko uro ln stopil proti vratom. »Pozno je, proti jutru gre že — k počitku bo treba iti... zato zbogom, bratje!... Huj, kako zunaj sneži, sneži! Visoka in mehka in lepo bela, lepo nastlana bo moja postelja,...« In opotekel se je na cesto., »Siromak... zbal se je mrtvašnice in mrličev!« sem zavzdihnil. »Kmalu bo tam, kjer n! nobene grenkobe vešč, sovraštva nič, sam mir in pokoj... tam, kjer ne deta božič nobene razlike med siromaki in tolovaji ..,« »Tam, ta«.,.« je pokimal Jurij Magajna 1 glarvo in jezik se mu Je zapletal. ■Dvignil se Je, počasi In omaliovaje, ln se ozri okrog po mizah. » Kaj je mogoče? NBcogar več al, vsi so že odšli, tudi Stefan... Kdaj st le soba izpraznila? Kakor da M sedela med nami smrt ta oprezno zamahovala s svojo koso, zda sem, zdaj tja... Tako naj torej konča božič nas brczdomcev?! 1!...« dava se mu je globok povesila — oči so ugašale. Vztrepetal sem pri pogledi! nanj — kakor da bi res ozrl na mrliča. »Prijatelj, Jaz grem! Pridi kmalu zai menoj — saj veš, kam drži najina pot,., Zbogom!« »Zbogom, Jurij Magajna!« Ostal sem v sobi sam; sam med po* lomljenimi, z žganjem politimi mizami in stoli, med razbitim kozarci, steklenicami in črepinjami, sam v gluhi tišini In praznoti In mrazu, v gostem polmraku, ki se je razprostiral od sten do sten, od okna d3 okna; svetilka pod stropom je samo Še slabo brfela, ugašala... Od nikoder zname-t nja o življenju — samo tam za omaro enakomerno pokašljevanje in stokanje starke Bariče: »Huk, huk, Unk.., 0—000—000000!.« Spreletelo tne le od nog do glave, zagomazelo mi Je hladno po hrbtu navzdol, kakor da se me -ovijajo ostudnogladke kft« če s svojimi mrzlimi životi.. ovijajo ved* no bolj in bolj krog prsi, z visoko dvignjenimi vratovi ta 1 iztegnjenimi, na smrtno« nos&n pjk priprravljeiiimi žel!«,. JOŽE ROŽIC: V azilu. Tudsi vam. pohabljenci reve in sirote srosooskesra azila — mir na zemlji! Nobena ura. noben večer v letu ni tako vesel in tako blagoslovljen, prepoieu z žlahtnodišečo meelo ka-, kor sveti večer. Že v zeodnii ooooi-danski uri se ie razlila do vsej polia-ni in zavila msto in azil tako naeosto. da komai še diha sveti večer proti si-rikmu nebu. Tudi v prostrano dvorano azila se ie bila nrerila skozi zavese kier ie zbranih vse polno ubožcev Dri veseli božičnici. Pri dveh sila dolsrih mizah prostrane obednice se-dlio ubožci, obloženi z božičnimi darili. Pri Drvi sami moški, pri drugi ženske-: prj tretii oa tam pri božičnem drevesu, ki se visoko vzDenia v strop. obžarjen od nebroti lučic. oreprežen s srebrom in zlatom na dobri pater evardiian. Na levi in desni Dotesr nieea tudi azilske sestre z oskrbnikom. Po končani molitvi in govoru so začele postrežnice razdeljevati darila. Vsak moški ie dobil zvrhan klobuk in še več: orehov, lešnikov, rožičev fig. suhih hrušek/ bonbonov, mastnih dateliev in tudi tobaka. Tudi ženske po bile dobile vse to. povrh pa še Disano ruto: tudi čaja z dišečim kolačem ie bilo vse polno. — V tei radosti in v takem veseliu so začeli prepevati božične pesmi. Veselo in praznično se ie razlegalo v tihi večer in se topilo v niem. Pa tudi prav-i'ic otroških in odraslih ie bila obed-nica ysa polna. In tudi o tatovih se je pripovedovalo, kako se splazilo v hišo in kradejo. ko se domači mude pri polnočnici, in tudi v svincu, ki se v'iva v vodo na sveti večer, ie bila tovorica. Tako verno in udano se ie pripovedovalo in požiralo. da ie ženske. ki so nlaho vse to poslušale, prihajalo strah. Dobri pater pa ie stopal od enega do drugega ter se ljubeznivo pogovarjal. Naiboli živahno iti oolito prešernega smeha ie oa bilo ob aolentem koncu moške mize. Poleg napol sie-ueara ubožca sedi kruliau. po vsem mestu in azilu znani Lolze. Znan ie po vseh mestnih krčmah zaradi silnega. neprestanega prosjačenja. Ze dvak rat je bil zasačil stražnik pri nlegovem ooslu ter sra le vlekel ‘na stražnico. Gospod sodnik pa mu ie zapretil, če se zgodi to še enkrat ga da zaoreti in zanosi ubožnico, da ga postavijo na cesto; Bog mu grehe odpusti. Poleg umazanega Loizeta pa sedi Šinen. starosta ubožnice, kateri živi že nad dvanaist dolgih let v zavodu. Tudi ta ie že imel žalostne zgodbe z ravnateljem. Večkrat se ga je bil tako napil, da ga na večer sploh ni bilo v ubožnico. Pa tudi opsoval ie že oskrbnika in dnige tako prdo. da ga ie bilo postavilo vodstvo na cesto. Na prošnio dobrega patra pa so ga '/ijoet vspreleli. Niemu nasproti oa sedi pohabljen in zapitega obraza — Martin po imenu. Vrtrt ie na berglio od nosu pa mai kaplia neprestano. Vedno in povsodi ima prvo besedo. »Slaba božičnica ie letos! Pred-kmskim ie bila boljša... Zdi se mi. da o« dveh letih ie pa že sploh ne bo! Kaine. ti. Simen?« »Prav imaš Martin! Mislim, da bode res tvoia prava....« mu pritrdi nezadovoljni Simen. »Veš Šimen. da ne bi ves teden tolkel orehov pri bogatem trgovcu, b: zdai-lc ne imel ne žiranta. ne cte-narta. ne Drave bož’čnice. Kaine. ti. fantalin !& te’r pokaže na ubožca, sta-resra kakih trideset let. »Veš. fante, ti bi pač Še lahko delal in dal prostora kakim drugim! Ubožnica ie za take. kakor smo mi tukai-le! Ali ni res. možiie?« iSai ni tako Martin —« se oglasi Mkec. sedeč poleg Martina. »Kai ne vidiš, da ga ie že trikrat zadel mrtvoud in levo roko ima tudi strto? Revež ie kakor mi. mestni otrok ie tudi — zatorej mu ie dana pravica, da le med nami.« — »Tako ie tako!« so odobravali vfi drugi. »Martin! kan se več ne spominjaš kolikokrat sl že bil na cesti zaradi onravliania in obrekovania? — In tudi ti. Simen. nisi nič boljši... in Lojze, ti tudi ne! Vi vsi triie delate prepir in razdor v zavodu!« »To ie pa res. prav imaš Jakec!« so zadovoljno pripomnili vsi. »Mi vsi druga smo zadovoljni. — Hvala Bogu da te še taka ubožnica: da ne bi liu-die m trgovci v mestu tako dobri bili bi oskrbnik m azilske sestre še tega ne oriberačili. Zatorej hvali Boga. da si na gorkem In ooiee tega imaš še božičnico, katere oa lansko leio nisi imel. ker so te izgnali iz zavoda! Mi drugi smo oa zadovoljni z vsem in tudi z božičnico, da bi le Bog dal tudi naorei tako. kakor ie letos!« »Dobro si iim povedal Jakec, dobro!« so z veselim glasom pritrdili vsi. »Pst! — možqe, zdai pa le tiho, pater pridejo!« S počasnimi koraki in smehljajočim obrazom se iim oridruži dobri pater. »Otroci!« tako tih ie nagovoril... »Pomislite, v kakem srečnem tre-notku živimo. Danes Obhajamo rojstvo našega odrešenika « tako ie govoril. In vsi so bili zamaknjenj v te prelepe besede... Tiho in zamišljenima sedi na drugem koncu mize Andrej. Kie so njegove misli — kie ie njegova božičnica? — V kmečki izbi sedi in še mlad ie. za veliko mizo v kotu. Ravnokar ie prišel oče v izbo z žriavico na lo-bati. Mati vzame blagoslovljeno vo-rir in se uvrste brez vsakega šuma: oče naprei. za ntim mati. nato sestri Ana in Pavla, za nitma brat Tone ter on. Po blagoslovu oa se vsedelo za mizo in mati režeio pogačo. In ni orehov, ne lešnikov, ne fig. ne bonbonov. ne sladkih dateliev — in ie veselejša božičnica, svetlejši sveti večer.! Iz tega dalinega. čisto .domačega kraia ga vzdrami hihetanle drobne Jerice eri sosedni miži »Jerica. Jerica!« kliče suha ženica vsa mastna od bonbonov in sladkih dateliev krog usten. — »Spanja, spa-n!a. Jerica! če ne. gotovo zasoiš pri polnočnici....« io draži nalašč... »Jerica! mehurja bode treba dobiti. da damo spanca notri: drugače gotovo zasoiš pri polnočnici.« ie šaljivo pristavila azilska sestra. Jedca pa se ie tako hihetala. da ie komai še dihala. Od razposajenega smeha se ie neko grbasto babše skoral zadavilo z bonbonom, da je ne bi druea poleg nie udarila oo hrbtu. In tako ie bila ohednica oolna prešernega smeha in šaKivih prizorov. » Sredi tega občnega smeha pa se zamolklo zanoie zvonec azilske kapele vabil ie h polnočnici. Takoi se Domirifo ter pobaSelo darila v svode malhe. Z veselimi? obrazi se vzdignejo in se oodaio ropotajoč s palicami in bendjarm v kapelo. Kruliavi in boli onemogli se vrineio v oruke. drugi stole poleg nilh. Svečano ie bila kapela razsvetljena in grobna tišina ie bila v niei. Zdai se pokaže pri altariu dobri pater in orglie zadoni to in vsa kapela zapoie — mir liudem na zemlji! Srca so se razmaknila in se pomladila postala so otroška. S oomla-ienimi in bogatinu obrazi so se podali im polnočnici v svoie spalnice: neka« iih ie pa ostalo v kapeli in so_ mo-lili in bonbone lizali vse .do iutra. — Dobrotnik. Zgodba. — Steoan Grossmann. Na Novega leta dan 1918. ie razglasil amerikanski milijonar Charles M. E. Chugge v v New-Yorkških listih sledeče: »Odločit sep se plačatLmlademu proletarcu. ki dokaže, da ie uslužben naimani deset let v enem premogo-konu .štipendijo za vožnio okoii sveta. Potovanie se bo vršilo v spremstvu moiega tainika. bo vodilo iz New Vorka preko Japonske, malajskega arhioeia. preko Indiie. skozi Rdeče inorie v tvropo. Ustavila se bosta na Rivieri, v Italiii. Franciji. Nemčiii. Skandinaviji. Rusiji, preko Krima poideta v Malo Aziio. potem v Egipt, v notranjo Afriko, nato ob obrežju do Kaoskega mesta. Del poti ie namenjen Avstraliji in potujočega, ako mu ie to všeč — lahko uvrsti med potovanje. Cas potovanja ie določen na tri leta: za priprave (pouk jezikov etc.) ie dovolieno ostati eno leto v New Yorku. Rudarji, stari najmanj trideset let. lahko orosiio za to šti-Dcndiio. Poyoii za prosilca so: 1. Naimani deset let mora biti rudar. 2. mora biti rudar pokazati na- | favno inteligenco, svež dar opazova- 1 ma. in živ temperament. 3. Zavezati se mora. da bo oo potovanju. še naimani deset let delal v istem rudokonu. Protekciia ie izključena. Izbralo bo prosilca šest neodvisnih mož ki jih ne bom določi! iaz. amDak naibodi sivjštovani pisatelji Amerike. Za stroške potovanja izdam 30.000 ofuntov šterlinpov. Potovanje se to-rd lahko vrši v nalvečiem razkoSJfu. Prosilca na hočem spoznati šele po niegovein potovanju. — Charles M. F. Chugge. Vse se ie završilo pravilno In brez nrotekciie. Od približno 6000 prošenj ki so došle. iih ie komisiia Izbrala 240 kot posebno vooštevania vredne in notlei ie odločila srečka. — Tako ie bilo to završeno nestrankarsko 32 letni rudar Francis Rooth iz New Orleansa je imel srečo, da so nietmvo prošnio izvlekli iz žare. Rooth je bil samec. Izgledal pa je že kot štirideset let star, ker delo vedno pušča svoje sledove, zlasti ako se robota neprestano trinajst let v enem rudniku. Njegovo bradato obličje je bilo resno in suho, oči je imel še ognjevite, vendar že nekako otožne, in njegova visoka, sloka postava je bila že malo upognjena. Kot mladenič je zložil pesmi nekemu mlademu dekletu v čast in te je priložil svoji prošnji, dasi o lepoti pesmi iz svoje viharne mladosti ni imel nobenega pojma. Sploh pa pisma ni pisal resno; sestavil ga je bolj za šalo; odposlal ga je, ali rešitve ni pričakoval. In ko so ga nekega jutra poklicali v urad družbe, da mu naznanijo, da je on, Franjo Rooth, tisti srečni človek, ki se bo s Ch. M. E. Chugovo pomočjo podal na tri letno potovanje, v prvih trenotkih niti srečen ni bil. Slišal je besede, ki jih še ni občutil. *Vi se niti ne smejete?, ga je vprašal uradnik. — „0, da“, je odvrnil Francis in se je trudil gledati prijazno. Preeitali so mu vse pogoje. Te mora podpisati. „Le en pogoj je važen* ; je rekel uradnik, „vi se morate namreč zavezati, da vstopite po poteku potovanja za dobo desetih let zopet v našo službo. Gospod Charles M. E. Chugge vam vaše eksistence noče vzeti in zato zahteva, da mu — sicer tega ne bo niti treba — daste pravico, vas v slučaju potrebe z našo tovarniško stražo, z našimi pinkertoni zopet privesti v rov. Toj so seveda le tormelnosti, — ki tako nikdar ne nastopijo. Toda pri pogodbi se mora misliti na vse!*1 Francis Rooth je podpisal. Eno leto je živel v New-Jorku, učil se je francoski, nemški, laški, učil se je odlično oblačiti, imenitno jesti in z damami občevati. Poučevali so ga klavir, ki ga je doslej sicer že znai vzi.ali, ne ptk še igrati. Hodil je v največja gledišča, v opero; učil se je jadrati, veslati in plavati. Celo leto je živel v hišici ob obali, mlad slikar, ki mu je razlagal lepoto morja, čudovitosti večernega solnca, krasote zime, mu je bil drug. Z nečakinjo tega slikarja je ostajal cele dneve zunaj na morju v mali jadrnici, in tako se je priučil še poslednjim podrobnostim olike: upoštevanju ljubezni. 14. oktobra 1920 je vstopil Francis Rooth na veliki angleški parnik »Viktoria* in oni mladi slikar ga je spremljal kot tajnik. Na ladji je potnika okoli sveta pričakoval po: slanec Mr. Charles-a M.; E. Chuga-ja ■in mu je izročil čekovno knjigo, ki naj jo — razen štipendije — porabi v velikih svetovnih mestih od Tokija do Stockholma. Za vsako mesto mu je bilo dovoljeno 1000 pfundov, toda le pod pogojem, da jih porabi, t, j. v vsakem mestu gotovo izda. Nemogoče je popisati, kako je Francis Rooth ta tri leta Užival Čudoviti svet Japonske, pravečna krasota indijskih gozdov, eleganca Riviere, solnčni in zvezdnati soj morskih voženj, prijateljstvo s slikarjem, hrepenenja polno dopisovanje z nečakinjo, pariška razkošnost, lepota severnih pokrajin, noč v puščavi, noč pod žoltim nebom, dalje potovanje po transsibirsiši železnici skozi pustinjo in puščavo, naenkrat v Moskvi, pred krasoto Kremlja, poletni mesec na beneškem lidu, v solncu ležeč skoro nag na bregu poleg najlepših krasotic Evrope; v Rimu je padel pred Michelangelom na kolena, v Nizzi je doživel najneumnejši pust sveta, nato je bil naenkrat v Mali Aziji, na opuščenih in zamrzlih mestih, ki so tolika in sveta. Od dne do dne je bil mlajši. Njegov prijatelj slikar, je imel polno pisem na najprijaznejše ljudi sveta. Francis je spoznaval najboljše pisatelje sveta; da še več: mirne velikane vseh dežela, ki stoj« višje kot slava; najvzvišenejše značaje, najbolj zapeljive žene, vendar ostal je mirenvidel je pa tudi prebivališča revščine, teme, praznote, umazanosti. Ali vsemu je jadrno uhajal, svoj najsrečnejši dan je doživel na Javi. Pa o tem že še enkrat drugič. Ko se je 14. oktobra 1923 zopet izkrcal v New-Yorku, je menil, da sanja eno noč ... Hotel se je Mr. Charlesu M. E. Chuggeju zahvaliti, toda prijatelj slikar mu je rekel: .Počakaj, on sam ti pošlje povabilo*. 18. oktobra je bil zopet v New-Orleansu. Ko je vstopil v svoje staro bivališče se je prestrašil ozkosti, teme in tesnobe. Vendar je brez besedi izpraznil svoje kovčeke in je opravil svoje stauovanje z vsemi stvarmi, ki jih je pridobil na potovanju: s perzijskimi preprogrami, z ogrskimi čipkami, z japonskimi lesorezi, s kitajskim porcelanom, s francosko svilo, z angleškimi samovari za čaj, s turškimi pripravami za kajenje, z brazilskimi zbirkami metuljev, z nagačenimi pticami-pevkami iz Indije in z nastotine drugimi svetlečimi se zakladi. 20. oktobra je dobil povelje, da naj 22. zopet nastopi v rudniku, VII. rov. tretja etaža, svojo službo. Naglo se je spomil pogodbe, mislil je na pinkertone, ki bi ga sicer odvedli, in je šel. . . 22. oktobra je sedel zopet globoko doli v: rovu, skoro napol nag, sajastih prsi, ves poten, popolnoma sam, le svetiljko je imel poleg sebe in — enajst ur je moral tu ostati! Slišal je padanje kapljic v mokrem, črnem kamenju, poslušal je trkanje tovarišev iz daljave, s črno pestjo je jedel svoj kruh. Sredi temne samote rova je zagledal naenkrat ocean v jutranji zarji, videl je neskončno, modrikasto se svetlikajoče obzorje, videl snega polne pokrajine Norveške, pust v Nizzi in slišal je glasove pariškega orkestra. Kopal je in kopal. In enajst ur je prišlo. Tudi po delu je ostal Francis Rooth popolnoma sam. Ni imel veselja do govorjenja, in smatrali so to za nesramno prevzetnost. Govoril ni z nikomur. Tretjega dne so ga pa naenkrat poklicali z rova. Mister Charles M. E. Chugge ga je pi^akoval v sprejemni sobi ravnateljstva. Ali naj se preobleče? — Ne. — Tem bolje! Mr. Ch. M. E Chugge ga hoče tako in tako sprejeti v obleki rudarja. Le mal ‘ spomin na: svojega dobrotnika je hotel Francis Rooth prinesti iz; stanovanja. Zgodilo se je to v minuti. Francis Rooth je videl v sprejemnici rudniškega ravnateljstva svojega; dobrotnika M. E. Chuggeja prvič. Bil je to ošaben, bled in okrogel mož, in ležal je udobno v mehko postlanem naslanjaču. Gobasto obličje srt je zdeio zaspano. Ploska roba je slabotno pozdravila. .Usedite se, mister Rooth, in pripovedujte mi, kako se počutite!" .Hvala, raje stojim. Želite si morda natančnejšega opisa ali le v velikih potezah? Ali naj pričnem z vkrcanjem?". Gobasto obličje ge je ošabno smehljalo: „Ne tako, ne, ne! Pripovedujte nam, kako se počutite sedaj41. Francisu Roothu se je že na potu domov zdelo, da milijarder o doživljajih na svetovnem potovanju ne bo izpraševal. In zato si je spravil mal spominček v žep. Vendar radi opreznosti je vprašal še enkrat *Ali naj pripovedujem o Indiji.. o nočeh, prebitih na Norveškem ... o naših lovih na tigre po Bengaliji?* Bledo, debelo obličje se je smehljalo še bolj leno in mesnata roka je pokazala z debelim kazalcem proti zemlji: »Tega ne, najspoštovanejši, ne tega . . . Kako se sedaj — po potovanju — počutite — tu spodaj, v rovu, kjer boste živeli prihodnjih devet let.“ Nastala je tišina v' sprejemnici Francis Rooth pa je segel v žep, kjer je imel spomin, bliskovito je potegnil iz žepa revolver m s tremi krasnimi streli je ustrelil svojega dobrotnika Mr. Ch. M. E. Chuggeja. Ženim ga je zadel v sence, z dvema v trebuh ... ♦ in ko je pripovedoval porotnikom o New - Orleandu o potovanju in o svojem pogovoru z dobrotnikom, so ga ti soglasno oprostili. — -Posl. C. K. iz Celja. V Celin moramo opominjati nekatere mojstre, ki si Se danes izbirali« klerikalne podrepnike. Nimamo zadosti pojasnila kako da pekovski moister g. Jakob Lopan pride do takega pomočnika, ki se stroikovne organizacije izoeiblie. Prepričani smo pa tudi. da tisti pomočnik ne bo zlate uje zaslužil pri e. Lopami. Zvesti strokovni člani se opominiato. da ooozoriio g. Lopana. da se nai kmaki konča nieuovo oostooanie. ker imamo mi organiziranih delavcev zadosti. Iz Brežic. Podružnica KDZ za Brežice sklicuje na 2. januarja 1921 konferenco vseh zaupnikov cele okolice. da se pogovorimo in sl izvolimo propagandni odsek glede našega časopisja posebno dnevnika »Naorei«. j Uoamo. da se zaupniki vseh podruž-j nic brežiškega okraja zanesljivo udie- i leže omenjene konference, ker se imamo zelo važne stvari Dogovoriti. V nosštev nrideio podružnice tudi onkraj Save kakor Velika dolina. Čatež. Cerklje. Krška vas. torej apeliramo > na zaupnike, da se zanesliavo odzovejo našemu klicu. Začetek konferen-; ce bo naznanjen v vabilih, konferen-; ca se vrši v društvenih prostorih. — Načelstvo KDZ. v Brežicah. Zopet nekaj xa Vas! Mnii glavobol? Trganje po ndiU ? tilbt tu revmatizem ? Prekinjen je? Aervoamost ? Poizkusite tudi Vi Fellerjev pravi Eisa Fluid. Čudili ae bodete in hvalili Fellerjev Elsa Fluid kot dobrega prijatelja v hudih časih! 6 dvojnatih ali i veliki specialni steklenici 42’- K. Revma prašek in tablete zoper revma 15 — K. Aspirin praški 151— K. Ali Tam želodec ni v redu? Tei*.k« i»re!mvu? Kimate teka? Oj, kako bodete zadovoljni, če poizkusite Felleijeve prave Elsa-krogljieel Te so resnično dobre! 6 škatljic 18 — K. Sagrada Barber 12-— K. Želodec okrepčujoča švedska tinktura 20’— K. Balsam in Življenaki esenc 6'— K. Pravi Seehoterjev balsam 1& - K. AU JUa&ljute? Sluz odstranjuje in kašelj tolaži Zagorski prani sok 9‘— K. Hega-ploicice (prane pa-stilje zoper kašelj) 7‘5U K. Bomboni ie slada in trpotca od 8 — K naprej. Prsni čaj proti kašlju 8 — K. Fiakerski prah 8 —K. Gua-jakol sirup na /.rtravuiški predpis 40 — K. Lipov 6ig 8 —. Za prekatu! Prebavni prašek 4 — K Soda bicarbonik* 3'— K. Otvarjajoča želodčna sol 6*— K. Karlsbadska sol 6-— K. Regenerol znamka „Hega“ (fiziološko soli po prot. Neusser-ju) i škatlja 25‘— K. Najfinejše reeinovo olje 6 — in 30-— K. Tomarinden pastilje 2-50 K. Caj za čiščenje krvi 8 — K. SeneBovo 1 litje in Muterbleter od 3’— K naprej. tilavobul? Ravno tako pripraven, kakor zanesljiv v uporabi je Fellerjev mentolni črtuik ,Eiss“ 12 — K. PraSek asoper glavobol 15'— K, Kinin praSek, prašek zoper mrzlico 30 — K. Slabokrvnost ? Tekoči železni ekstrakt 20— K. Železni albuminat 40 — K, Na zdravniški predpis 'Arsoferrintektolettes iz lekarne k sv. Dahu na Dunaju 25-— K. Hegaferrin 45'— K. Apneni železni sirup 20 - K. Blaudtekto* lettes 15 — K. Pravo najfinejfie ribje olje „Elsa“ 85 — K. /iVbtib«! ? Zobne kapiice 5f— K. Zeleno olje 30 — K Očesna voda S — 'K. Srbečica, garje. Mazi'o zoper garje 12-— K. Naphtolno mazilo 16' — in, 20 — K. Žvepleno mazilo 12 — K. Vsa ostala mazila kakor Zinkovo ma/.ilo, belo svinčeno mazilo, aromatično mazilo, lavorovo mazilo v škatjah po 31- , 7-— in U-— K. Mazilo za rane 15— K. Otročje maiilo in kairne cvet Vi — K in »0- K, M zilo zoper ozebljino 15'— K. Diahilon obliž, repni obliž 2 — in 4*— K. Cvet in mazilo zoper golšo 15 — K. Sredstvo /.oper gliste! Elsa glistovni sladkorji 1 vrečica 7 60 K, sladkano ali čisto glistovno seme na tehtnico od 4-— K naprej. Proljev, diareja? Bastlerjeve kolera kapljice 15 — K. Krčne kapljice 10 — K Cimetove kapljice, Melisov cvet, KamUčne kapljice, Kimlove kapljice, Prominčeve kapljice, Baldrian kapljiee, Hoffmanove kapljice mala steklenica 6 — K, velika 30 — K. Bobrove kapljice (Blbergell-tropfen za žene 3 — K. 4 Zdravilo ara živino. Živinski prah t fckatije 7‘50 K. Mazilo za konje 26*— K. Arnika 8‘— in 30’— K. Grenka sol 3 — K. Kreolin 15 — K- Ter-pentinovo 6-— in 30— K. Gosti terpentin %•— in 10 — K. Mazilo zoper uSi 3 — in 12- K. Državna trošarina se račana pri alkoholnih preparatih posebno, ampsk samo po lastnem strošku. Ouiotin podtalna se računa posebno, toda najceneje. Priporoča se več na enkrat naročiti, kajti stroški na več robe razdeljeni, nanj znaiajo. Pri Tpranaiijn naj se prilože poštne znamke za odgovor- Naročila se adresirajo na: EVGEN V. FELLER, lekarna, Stubica dojna, Eisatrg 245.Hrvatska. Charles Princ Ljubljana UKAZ Mariborska eskomptna banka, Maribor, prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC - - pod najugodnejšimi pogoji. - - Tegetthoffova ulica 11 JOS. STOPAR MANUFAKTURA LJUBLJANA DUNAJSKA CISTA 9 izgotovljenih oblek za gospode in dečke. Prodaja SUkna na drobno. Oblaka po meri iz prvovrst. blaga po najnovejčem kroju. Šmarna sukna, par-henta, volne, cefirja, druka in raznega manufakturnega blaga iz inozemstva ter prodaja po čudovito nizkih cenah. UmiSaSB 'rt - Auto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, elektrotehnični materijal po najnižjih :: cenah = Uubliana = Dunajska cesta 20. FodnUniia Maribor. Milena ni.!. Tolafon It. 470. ima 66°|o maščobne kisline in je izdelek samo prvovrstnih sirovin. """ Glavno zastopstvo za Kranjsko: = R. Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. ZLATOROG MILO Prva mariborska tovarna mila preje C. Bros, Maribor ližem resno, zato se ootrebuie tudi resnih delavcev. Junaki praznih besed ne bodo rešili oroletarskesra Vorašania in zločin nad Droletariia-tom stori vsak. kdor oodmra neresno delo neresnih liudi. To vsem tistim, ki nas Se ne razum e io. PolItKne vesti. + Tud! komunisti bodo priseg!!! Kakor smo izvedeli, se je komunist Sime Markovič, potem ko je bila končana prisega, ki je bila opozfcijonelnim strankam od večine brutalno vsiljena, na vprašanje, če mislijo komunisti naknadno priseči, izjavil to-!e: »Mi ne bomo iz tega delali nobenega posebnega vprašanja ali pa morda celo, da bi morali izgubiti vsled tega svoje mandate.« Komunisti bodo torej prisegli In za nje bo to še posebna kapitulacija, ko bodo morali sami posebej prisegati. Sicer pa lahko rečemo, da so_ komunisti prav pošteno nasedli Pašiču, ker so prav to storili, kar le Pašič hotel. + »Jugoslovanski klub ni prisegel, so-cljallsti so pa prlse^H!« — tako piše »Večerni Ust«. In zali. 5e sedaj Jugoslovanski klub prisegel, vprašamo mi in obenem tudi odgovarjamo in navedem 3 vzrok, ki smo ga Izvedeli na podlagi naših točnih informacij:' zato, ker bi klerlkale’ silno radi šil v vlado In si hočejo z navideznimi demonstracijami na vsak način Izsiliti kak ministrski portlelj! Sicer pa so s svojo odsotnostjo od seje, v kateri je bHa prisega, mislili tudi, da bodo s svojim zgledom socijaliste speljali na led ali celo tako daleč, da bi leti prišli ob mandate. V toliko naj blagovoli »Večerni list« svoje včerajšnje demagoško poročilo popraviti resnici na ljubo! Da bi se bili klerikalci odtegnili prisegi zato, ker so »re-jublkanci« ali ker hočejo biti »pravični« tudi drugim strankam, ta trditev ne drži. Člani Jugoslovanskega kluba so tako nanje stavljeno vprašanje sami zanikali in Izjavili, da smatrajo »republikanstvo« oziroma »tnonarhizem« za privatno zadevo vsakega posameznega člana. Z navidezno demonstracijo so sl hoteH le Izbiti politično korist in zadevo zavleči dotlej, da bi |Im druge stranke priznale pri sestavljanju vlade kak stolček! To le in ničesar drugega, najmanj pa kaka »volja« biti »tudi« drugim strankam pravičen! Ne smešite se e takim preočitnim demagoštvoml + Dr. Leskovar je, kakor poroča »Volksstimme«, napravil Mariborčanom enkrat eno dobro delo s tem, da je šel po migu od zgoraj v proštovolini pokoj kot gerent In vladni komisar v mariborskem mestu. Božič je tu in marsikdo zahrepeni ob tem času po počitku zlasti, če je truden od — brezdelice. Mi nismo hudobni, nevoščljivi še manj, tako smemo z odkritim srcem želeti vsem takim dobrim ljudem:- Večne božične počitnice! + Trdovraten minister. Ker minister za pošto in brzojav dr. Mato Drinkovič ni prisegel, je določil ministrski svet, da mo. ra dr. Drinkovič takoj demisijomirati. Njegov zastopriik bo minister dr. Momčilo Ninčič. + Radič In komunisti. O vodji komunistov, posl. dr. Sime Markovič«, govore, da Je pred nekaj dnevi v Zagrebu imel dolg razgovor z Radičem. Komunisti trd!-io, da }e bil ta razgovor popolnoma zasebnega značaja. + Radičeve! In dr. Trumblč. Na obojestransko željo je bil 23’. dec. od 18. do 20. borskih prostorih jadranskega zbora sestanek predsedništva HRSS bi dr. Tratn-blča. Govorila sta največ dr. Trumbič In Radič, ki sta se dotaknila vseh aktualnih vprašanj naše notranje politike. Podrobno so razpravljali o vprašanju sodelovanja . HRSS na konstituanti In o njenih odno-SaJih napram komunistom In drugim republikancem. Dr. Trumbič je v daljšem razlaganju razložil vse razloge, ki govore za to, da pride HRSS tako] na konsttto-anto. Dobil jc podroben odgovor, s kate- Dvlgnll sem se, do smrti utrujen, pred očmi sc mi je temnilo, kolena so se ml šibila; vse v meni In okrog mene Je bilo mrtvo, praznina brez mej, nobene bolesti več, ne domotožja, ne sladu, ne mraza —• eamo Markove besede so oživele pred me--noj In glasno odmevale v moje srcu: »Grem počivat... mislim, da reka tam Pod mostom še ni zamrznila...c Roka Je pritisnila za kljuko, vrata so eaSkripala, se odprla — In otnalmfl sem V božiično noč, brezdomec med brezdomci — Takrat sc ml je zableščalo pred ©čirJ, da sem se opotekel od prevelike svetlobe. — Ali so sanje ali Je resnica? Sijajna zarja, vsa zlata, vsa iskreča v svoji mladi moči — zarja od vzhoda — Je zaSume-•a v noč, jo presekala na dvoje, ubila Jo na en mah. V blesku te zarje pa Je sto-Dai On, visok ta lep in krotak — stopal Je Kristus, vodeč za seboj človeški rod; In bil Je kakor pastir, In ljudje, za njim in ®k?rog njega stopajoči, kakor Jagnjeta, In kamor Je stopil in kamor se Je oasrl — Povsod so pozvanjali božični zvonovi, zna* odrešenjaj ljubezni in pravice itt rim so se vsi njegovi razlogi načelno sprejeli; obenem pa je Radič raztolmačil, zakaj in doklej teh razlogov ne more uva-ževati. Obe stranki sta bili s tem sestankom tako zadovoljni, da se je za začetek januarja dogovoril zopet tak informativni razgovor + Konec ČokoriloVcev. Znani velesrbski nacijonalist Cokorilo preneha izdajati svoj list »Srbska Zora.« + Vesnlč za ruske ubežnike. »Beograjski dnevnik« poroča, da je ministrski predsednik interveniral pri ameriškem Rdečem križu za pomoč ruskim ubežnikom WranglovcenL + Beli?rajski Presbiro proti Bolgarom. Prva uradna vest: »Težnje bolgarskega ministrskega predsednika Stambulijskesa za zbližanje z Beogradom najbolj karak-terlzlra pojav lista »Avtonomna Macedo-nija«, ki je nedavno pričel izhajati v Sofije. Ta list zastopa program odcepljenia Macedonlje od Srbije. — »Izjava ministrskega predsednika Stambulijskega glede njegove želje po zbllžanju z besgrajsko vlado, Je neodkrltosrčna. Najboljši dokaz za njegovo neodkrltosrčnost Je vprašanje o vračanju železniških voz In uplenjenega materijala v Srbiji, katerega bi bfl moral vrniti ne samo, ker tako ukazuje noufllska pogodba, nego tudi z ozirom na sporazum med Beogradom In Sofijo meseca marca tL — Da gospodje v vnanjem uradu v Bel-gradu gonijo najstrastnejšo protibolgarsko Iz kemične tovarne v Mostah smo dobili izjavo, podpisano od delavskih. zaupnikov vseh strank v Imenu 140 mož delavcev, da delavstvo z dopisom v št. 291. »Napreja« n! v nobeni zvezi V Izjavi se povdarja, da delavstvo Izraza proti sedanjemu ravnatelju, kot se navaja v dopisu, ni nikdar rabilo. — Opomba uredništva: Ml smo samo konštatlrall, kaj se govori. Ali je to res ali ne, to bodo vedeli delavci najbolje, zato nas različni »popravki« nit! najmanj ne alterlrajo. »Skrivnosti kemične tovarne v Mostah«. Pod tem naslovom le objavil »Naprej« 18. t. m. članek, ki Je z resnico v diametralnem nasprotju. Ta članek sem bral šele včeraj, in sem naravno takoj vložil tožbo proti odgovornemu uredniku »Napreja«. — Dušan Sernec. To notico Je priobčil »Slovenec«. Mi Jo jemljemo z zadovoljstvom na znanje. Duh časa — duh klerikalizma,