Celje - skladišče D-Per 545/1989 1119891097,JAN/FRB COBISS o V Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Lelo 17 Rogaška Slatina januar-lebruar 1989 Sodelavkam za njihov praznik 8. MAREC - DAM ŽENA Vsem sodelavkam, ženam v Steklarni, Steklarski šoli, v našem kraju ter vsem ženam v naši ožji in širši domovini ob njihovem prazniku — 8. marcu — iskreno čestitamo z željo, da bi se jih ne spomnili samo tega dne. Organi samoupravljanja obeh steklarskih kolektivov ter uredništvo »Steklarja« Preberite! Izboljšati proizvodne učinke 2 V reorganizacijo premišljeno 3 Štedite z energijo in vodo! 4 Nekaj podatkov s področja varstva pri delu 5 Sindikalna lista ponovno v veljavi! 6 Priprave na prenovo sindikata! Inovativna dejavnost v delovni organizaciji 7 Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 89-90 8 Noč med rogaškimi steklarji 9 Analiza ankete o zasvojenosti 10 Kadrovske zanimivosti 11 Brez tveganja ni zmage! 13 Mati so bili krivi 14 Za razvedrilo 16 Gospodarski položaj Steklarne je resen Izboljšati proizvodne učinke! Zopet je za nami poslovno leto. Leto, ki se ga bo marsikdo zapomnil po mnogih pretresljivih dogodkih. Žal ob koncu tega leta ni nobenih razlogov za razveseljiv zapis o našem poslovanju. O poslovanju v preteklem letu, o sedanjem trenutku in naših načrtih smo za mnenje povprašali najodgovornejšo osebo v naši DO — direktorja Jožeta Pelka. Kako ocenjujete 1988. leto? Poročilo o poslovanju takšno kot je ne kaže prave slike trenutnega predvsem finančnega položaja naše delovne organizacije. Podatki o kosovni proizvodnji, izkoriščenosti delovnega časa, porabi surovin, energije in drugih repromaterialov sicer povedo precej, a vsebina je vendarle drugačna. Težko je ocenjevati samo letošnje leto, ampak velja upoševati obdobje zadnjih nekaj let. A tega ne bi želel ponavljati. Dejstvo je, da so bili doseženi mnogi pomembni premiki obsega proizvodnje, izvoza, rasti števila zaposlenih in podobno. A dejstvo je tudi, daje današnji "gospodarski položaj Steklarne resen. Predvsem likvidnost ni takšna kot bi bila potrebna. Tudi o tem smo že pisali in govorili na delavskem svetu in ugotavljali vzroke. Precej vzrokov je, ki so nas pripeljali v ta položaj je, izven moči našega ukrepanja. tudi ne moremo trditi, da je vzrok temu naše posebej slabo delo. Od sredine preteklega leta se je tečajna politika sproti prilagajala domači inflaciji in medvalutnim razmeram kot veljajo v svetu. Če bi ne bilo vseh negativnih zunanjih vplivov od prej, bi ob normalno uspešnem delu nemoteno poslovali. A žal ni tako. Kaj storiti? Če primerjamo naše dosežke s podobnimi zahodnih Firm ugotavljamo da so le te dosti uspešnejše. In s temi uspešnimi firmami se moramo primerjati, saj smo izrazito izvozno usmerjeni. In za njimi zaostajamo na vseh ključnih področjih poslovanja. Kljub določenim pozitivnim premikom smo vendarle kar v štirih mesecih lanskega leta močno »kiksali« in tako izgubili milijon dolaijev. Vzroki teh slabših poslovnih dosežkov v posameznih mesecih so bili predvsem zaradi pomanjkljivosti na področju: - organizacije in priprave dela - vodenja - nadzora in - izvajanja Po podatkih iz poslovnega poročila smo zapakirali zopet manj kosov I. vr- ste. Ta trend nazadovanja kljub spremembam v sortimentu in vse večjemu deležu izvozne proizvodnje je zaskrbljujoč. In če tudi se strinjamo s tem, da je Sortiment zahtevnejši je treba vedeti, da smo se tako zavestno odločili že s srednjeročnim programom. Torej z našim delom ne moremo biti zadovoljni in glede na trenutni položaj moramo ukrepati odločno. Kako in kdaj? Ukrepi, ki jih je potrebno začeti izvajati takoj ali kot kratkoročni so naslednji: 1. Zaostriti organizacijsko, tehnološko in delovno disciplino povsod in takoj. Slediti moramo rdeči niti naše specifične proizvodnje od sprejemanja nalog pa do odpreme izdelkov iz Steklarne. Ob tem bo potrebno dopolniti organizacijske sheme, natančno določiti nosilce nalog, njihova pooblastila in odgovornosti. 2. Sanacija na področju tehnične opremljenosti Kljub nezavidljivemu finančnemu položaju moramo realizirati naslednje investicijske posege: - izgraditi novo kadno in lončeno kristalinsko peč - montirati 'še eno kislinsko polir-nico - v Kozjem povečati prostore skladišča in unikatne delavnice ter v skladu z ostalimi zainteresiranimi razvijati proizvodnjo komercialno embalaže. - V Vrgorcu in Kardeljevem je potrebno sanirati strojna parka, polirnici in jih prostorsko urediti. Oba obrata sta pomembna za nas, saj edina brusita namensko za domače tržišče, pa tudi njune proizvodne kapacitete bi lahko vključili v izvoz. Na ta način bi odpravili najšibkejše točke oz. ozka grla obstoječih proizvodnih kapacitet. Prav tako bo potrebno še nadalje iskati možnosti kooperacije za brušenje, kajti rabimo res čimveč gotovih izdelkov. Dejstvo je, da smo uredili bazo proizvodnje svinčenega gladkega stekla, da je pa ozko grlo brušenje. 3. Ukrep nekoliko daljšega časovnega obdobja kadrovsko okrepitev, posebno na vodilnih in vodstvenih mestih na proizvodno-tehničnem področju in pripravi dela, razvoju, v finančni službi, na informacijskem področju in v prodaji. Številčno to ne pomeni veliko ljudi, rabimo pa izkušene strokovnjake. Za doseganje boljše kakovosti končnih izdelkov bo potrebno uvesti določene oblike usposabljanja in animira- nja tudi na področju pihanja in brušenja, pa tudi na drugih področjih proizvodnega procesa, vodenja in nadziranja. Vse to naj bi imelo za posledico povečanje učinkovitosti, poslovanje na vseh področjih, izboljšanje kakovosti ob večjih izplenih in povečanje produktivnosti. Prav tako razmišljamo o prerazdelitvi finančnih bremen na daljše obdobje! Skratka, že takoj moramo povečati proizvodne in prodajne učinke, svoje pa naj bi doprineslo tudi vse prej povedano. Vendar je potrebno opozoriti, da gre za procese in da vsega ni moč storili preko noči, da pa so določeni učinki potrebni takoj. Kaj pa razvoj na daljši rok? Ko nam bo uspelo izboljšati tekoče poslovanje in v tem moramo uspeti, saj ocenjujem, da so naše rezerve še precejšnje, se bi veljalo lotiti tudi dolgoročnejših razvojnih nalog. Te cilje bi veljalo opredeliti že sedaj. Menim, da je izredno zanimiv program »visoko lustražo« del sestavnih delov že proizvajamo za italijansko tržišče, drugi program, ki menim, da je pravtako zanimiv, je pa proizvodnja optičnega ste- kla. Na tem področju se zaenkrat kažejo možnosti kooperacijskega sodelovanja s firmo HOYA iz Japonske, ki je eden izmed vodilnih proizvajalcev tovrstnega stekla. Skratka, razvoj je proces, ki mora nenehno potekati. Spričo velikih stresov v naši državi, tako gospodarskih in političnih, vendarle moramo opozoriti, da je naša usoda vendarle v največji meri v naših rokah. Še posebej to velja ta trenutek, saj na področju prodaje tovrstnih izdelkov v svetu vlada izredno veliko povpraševanje. In to prednost moramo izkoristiti. Z. NOVAK Sprejet zakon o podjetjih V reorganizacijo premišljeno! Skupščina SFRJ je ob koncu preteklega leta sprejela tri zakone, ki pomenijo prve stopnice v gospodarsko reformo. Ob zakonu o družbenem planiranju in zakonu o tujih vlaganjih, je za preobrazbo vsega našega gospodarskega sistema najpomembnejši zakon o podjetjih. Zakon o podjetjih je sestavljen iz šestih delov in ima vsega 197 členov, kar je v primerjavi z zakonom o združenem delu bore malo. Prav zaradi tega so posamezni inštituti premalo obdelani oziroma dorečeni, kar bo v praksi zahtevalo številne dopolnitve ali vrsto posebnih zakonov. Družbeno podjetje Glede na lastnino sredstev, s katerimi podjetje posluje, loči zakon o po- djetjih družbeno podjetje, zadružno podjetje, mešano podjetje in zasebno podjetje. Družbeno podjetje upravljajo delavci, ustanovijo pa ga lahko druga družbena podjetja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge družbene pravne osebe, v določenih primerih pa tudi družbenopolitične skupnosti, delovni ljudje in občani ter civilne pravne osebe in družbene organizacije. Notranjo organizacijo družbenega podjetja določa delavski svet. Med drugimi notranjimi organizacijskimi enotami lahko delavci organizirajo tudi temeljne organizacije, ki pa nimajo več ekonomske in pravne avtonomije in predstavljajo le posebno vrsto notranje organizacijske delovne enote. Družbeha podjetja se lahko med seboj tudi združujejo. Tako pozna zakon skupno podjetje, združeno podjetje, skupnost podjetij in poslovno združenje. Osnova za združevanje je pogodba, katero sklepa delavski svet. Razširjene pristojnosti delavskega sveta in poslovodnega organa! Na področju samoupravljanja v družbenem podjetju, je zakon bistveno skrčil zadeve, o katerih se odloča neposredno, to je na zborih ali referendumu, na drugi pa je razširil pristojnosti delavskega sveta in poslovodnega organa. Z referendumom se tako odloča le o statutu družbenega podjetja, vse ostale samoupravne akte pa lahko-sprejema delavski svet. Razen tega ima delavski svet še naslednje pristojnosti: določa organizacijo družbenega podjetja, sprejema delovni program in razvojni plan podjetja, določa temelje poslovne politike, imenuje in razrešuje poslovodne in izvršilne organe ter usmerja, kontrolira in ocenjuje njihovo delo, odloča o delitvi dobička in obravnava predloge sindikata v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic delavcev in njihovega materialnega položaja, sklepa samoupravne sporazume in pogodbe ter opravlja druge zadeve, določene s statutom podjetja. Poslovodni organ v družbenem po- djetju je lahko individualni - direktor ali kolegijski - poslovodni odbor. Imenuje ga delavski svet na predlog razpisne komisije, ki je sestavljena iz delavcev na podlagi javnega razpisa. Mandat poslovodnega organa traja štiri leta, vendar pa je lahko razrešen tudi pred potekom tega časa, če delavci ne sprejmejo poročila o rezultatih poslovanja podjetja po letnem obračunu, delavski svet pa ugotovi, da je odgovoren za nedoseganje poslovnih rezultatov podjetja. Poslovodni organ družbenega podjetja organizira in vodi delovni proces in poslovanje, samostojno odloča, zastopa podjetje nasproti tretjim osebam in je odgovoren za zakonitost dela družbenega podjetja. Poslovodni organ pri uresničevanju svojih obveznosti glede vodenja družbenega podjetja predlaga temelje poslovne politike, delovni program in razvojni plan in sprejema ukrepe za njeno izvajanje, izvršuje sklepe delavskega sveta, predlaga organizacijo družbenega podjetja, predlaga imenovanje in razrešitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam, dgje poročilo o rezultatih poslovanja ter opravlja zadeve, določene z zakonom, statutom in drugim samoupravnim splošnim aktom podjetja. Mešano podjetje Mešano podjetje se lahko ustanovi kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna družba in družba z neomejeno solidarno odgovornostjo. Mešana podjetja se ustanavljajo s pogodbo, ustanavljajo pa jih lahko domače in tuje pravne in fizične osebe. Določbe o mešanih podjetjih so v glavnem povzete iz zahodnega gospodarskega prava, s tem, da so močno skrajšane, dodane pa so jim nekatere jugoslovanske specifičnosti. Pomočnik Drago Anšek pri vsakdanjem delu. (foto Z. Novak) Samoupravljanje v mešanih podjetjih se bistveno razlikuje od samoupravljanja v družbenih podjetjih. Tako lahko pri mešanih podjetjih govorimo bolj o participaciji delavcev pri upravljanju, saj gre pri teh podjetjih v glavnem za razmerja med vlagatelji oziroma lastniki sredstev na eni strani in delavci na drugi strani. Zasebno podjetje V poglavju o zasebnem podjetju govori zakon o zasebnem podjetju, obratovalnici in kmetijskem gospodarstvu. Zasebno podjetje se ustanovi s sredstvi fizičnih oseb in civilnih pravnih oseb. Oblike zasebnih podjetij so ena- ke kot pri mešanih podjetjih. Delavci sodelujejo pri upravljanju zasebnega podjetja v skladu s kolektivno pogodbo. Usklajevanje obstoječe organiziranosti z zakonom o podjetjih Zakon je pričel veljati 1. 1. 1989. V svojih končnih določbah pa določa, da se obstoječe organizacije združenega dela morajo organizirati po tem zakonu najpozneje do 31. 12. 1991, do takrat pa tudi morgjo uskladiti svoje samoupravne splošne akte. Tako že sam zakon dgje dolg rok za uskladitev, kar je po vsej verjetnosti posledica velikih sprememb, ki jih bo potrebno izvesti v organizacijah združenega dela. Še več težav bo v praksi povzročal 196. člen zakona o podjetjih, kateri določa, da s 1. 1. 1989 nehajo veljati tiste določbe zakona o združenem delu, ki so v nasprotju z določbami tega zakona. Osnutek zakona je sicer našteval poglavja oziroma člene ZZD, ki nehgjo veljati, kar pa je v končnem besedilu izpadlo. Tako bo sama praksa morala sproti reševati navedeno problematiko! V nekaterih delovnih organizacijah so z usklajevanjem že pričeli. Že v lanskem letu je veliko delovnih organizacij, tudi mnogo večjih od Steklarne, odpravilo temeljne organizacije, namesto njih pa so organizirali delovne enote. V mnogih delovnih organizacijah pa se je pokazalo, da brezglavo ukinjanje tozd ni dalo želenih rezultatov. Prav zaradi tega moramo v Steklarni pristopiti k reorganizaciji načrtno in na podlagi ustreznih analiz tako, da ne bo reorganizacija zaradi reorganizacije, temveč nam mora reorganizacija dati tudi boljše rezultate. Zakon nam daje na razpolago dovolj časa. J. A. Obvestilo zaposlenim v steklarni »BORIS KIDRIČ« Stedite z energijo in vodo! Zaradi dolgotrajne suše so v veljavi omejitve porabe energentov, takoimenovane redukcije porabe elektrike in vode, zato se obračamo na vašo zavest, da pomagate pri tem prizadevanju. Vsak izmed nas lahko veliko prispeva pri varčevanju z energijo in vodo na svoiem delovnem mestu. Ob odmorih ali prenehanju dela iz- di zapiranje oken in vrat lahko prihra-klopite vse porabnike energije: motor- ni toplotno energijo. Zapirajte vodo-je, grelce in luči, ki se lahko izklopijo vodne pipe! glede na tehnologijo in način dela. Tu- Iz navedenega pregleda je razvidno, da je bil strošek nabave pitne vode celo višji kot poraba kisika in plina butan propana. Vsaka prihranjena kilovatna ura elektrike ali kubični meter plina bo veliko pomenila tudi za zmanjševanje stroškov poslovanja in k večji poslovni uspešnosti ter višje osebne dohodke v Steklarni »BK«. Stroški energije v januarju 1989 Prodajam pregled energentov nabavljenih v januarju tega leta za zagotovitev redne proizvodnje. ZEMELJSKI PLIN Cena za 1 m3 plina 776,40 din/m3 Porabljeno 900.961 m3 Skupna cena 699.509.710 din ELEKTRIČNA ENERGIJA V Steklarni v Rog. Slatini Cena za kilovatno uro 302,10 din/kWh Porabljeno 1.280.000 kWh Skupna cena 386.687.150 din Tozd Dekor Kozje Cena za 1 kWh 370,93 din/kWH Porabljeno 57.540'kWh Skupna cena 21.343.350 din KURILNO OLJE (ekstra lahko) povprečna cena za liter olja 1021.11 din/l nabavljeno 46.5801 Skupna cena 47.653.330 din PITNA VODA S KANAL. PRISPEVKOM Povprečna cena za m3 vode 1128,87 din/m3 Porabljeno 36.844 m3 Skupna cena 41.592.000 din Z energijo bolj varčno! (foto Z. Novak) KISIK Cena za 1 kg Porabljeno Skupna cena PLIN BUTAN PROPAN Povprečna cena za 1 kg plina 1997,36 din/kg 4400 din/kg Poraba 5075 kg 5525 kg Skupna cena 10.136.590 din 24.310.000 din PETER RASPOTNIK Nekaj podatkov in misli Varstvo pri delu Človek je med delom in tudi sicer izpostavljen raznim nevarnostim, boleznim, poškodbam pri delu ter poklicnim boleznim. Skokovit razvoj znanosti in tehnike nas pogosto peha v neznano, prinaša blaginjo a tudi zlo, ki med drugim že močno načenja naše okolje. V zdravstvenem stanju ljudi se zrcalijo pretekli in sedanji dejavniki in pri tem je zelo pomembna vloga preteklih dogajanj. Kljub visoko razviti znanosti še ne moremo zadovoljivo vplivati na odpornost človekovega organizma, ki jo določa že dedna osnova sama, lahko pa vplivamo na zunanja dogajanja, ki delujejo na človeški organizem. Zaradi vseh teh dogajanj je potrebno redno spremljati zdravstveno stanje delavcev. Veliko delovnih omejitev Obdobni-preventivni zdravstveni pregledi delavcev so namenjeni predvsem tistim, ki delajo na delih in nalogah s povečano nevarnostjo za poškodbe ali zdravstvene okvare. V letu 1988 je bilo na pregled napotenih 202 delavca pri katerih je bilo ugotovljeno sledeče: — pri 28 delavcih - okvara sluha — pri 23 delavcih - sum na poklicno bolezen — pri 20 delavcih - bolezni živčnega sistema in čutil — pri 11 delavcih — se priporoča rekreacija med delovnim časom — pri 7 delavcih — prepovedano dvigovanje bremen — pri 5 delavcih - prepoved dela pri pogostem klečanju in pripogibanju — pri 2 delavcih - motnje vida — pri 1 delavcu - ugotovljena flu-oroza Iz analize porqčil o zdravstvenih pregledih delavcev je razvidno, da ima od 202 delavcev, ki so bili na pregledih 97 delavcev razne omejitve v zvezi z opravljanjem del in nalog. Večina teh ugotovitev omejitev v zvezi z delom, je ugotovljeno, pri delavcih, ki imajo od 10-15 let delovne dobe. Pregledi delavcev po tozdih in omejitve v zvezi z delom TOZD skupaj pre- gledov omejitve v zvezi z delom Osnovna izdelava 43 23 Dodelava 33 6 Kristal 65 40 Dekor 31 17 Servisne dejavnosti 22 10 DSSS 8 1 Skupaj 202 97 Varnostna vzgoja — pomemben dejavnik Izkušnje nas učijo, da so za bolj varno delo potrebni predpisi, zahteve, zakoni, pravilniki, navodila, sporazumi in dogovori, vgrajevanje vse popolnejše varnostne tehnike, strokovno pravilo in načrtno izobraževanje, poučevanje, usposabljanje in vzgajanje vseh udeležencev dela. Dobra varnostna vzgojnost našega človeka in delavca, potreba, želja, pripravljenost in zahteva po zdravem in varnem delu ter življenju, kot pravila, norme in vrednote naše kulture, so lahko ne le pomembni dejavniki dohitevanja zaželene gospodarske in tehni-ško-tehnološke razvitosti, temveč sestavina resnično kakovostnejšega življenja, morebiti pa celo preživetja. Iz evidenc poškodb na delu in na poti je razvidno, da je teh poškodb veliko, saj smo jih v letu 1988 evidentirali 184, in sicer od tega 171 poškodb na delu in 13 na poti na delo in iz dela. Žal je pri teh podatkih treba reči, da niso realni, kajti evidentirane imamo le tiste nezgode, katere delavci prijavijo v službi varstva pri delu. Po grobih podatkih je veliko nezgod neprijavljenih, kar je možno videti iz podatkov, ki jih prikazuje naslednja tabela. Izgubljeni delovni dnevi zaradi neprijavljenih nezgod v letu 1988 Osnovna izdelava 597 dni Dodelava 121 dni Kristal 459 dni Dekor 397 dni Servisne dejavnosti 143 dni DSSS 40 dni Skupaj 1557 dni Zaradi nezgod in bolniškega staleža je bilo izplačano 61.421.708 din. Vsekakor se je potrebno pri teh številkah, ki so prikazane vprašati ali se ni možno izogniti nekaterim nezgodam, ki so posledica nesmotrnega in nezanesljivega načina dela. Marsikatero nezgodo bi preprečili z uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Kdaj bomo spoznali, da so tudi to pomembna področja, da bo potrebno spremeniti odnos do teh dejavnikov, saj tudi ti lahko prispevajo k boljšim delovnim učinkom. ALBIN ŠRIMPF Evidentirane nezgode po tozdih TOZD skupaj pri delu na poti izgubljenih delovnih dni Osnovna izdelava 56 50 6 325 Dodelava 23 22 1 120 Kristal 64 62 2 ‘ 376 Dekor 27 25 2 164 Servisne dejavnosti 12 11 1 54 DSSS 2 1 1 18 Skupaj 184 171 13 1057 Iz občinskega sindikalnega sveta Sindikalna lista ponovno v veljavi! Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je konec decembra 1988 sprejel SINDIKALNO LISTO. Zahteve za ponovno uveljavitev le-te so bile podane na razširjeni seji Republiškega sveta Zveze sindikatov, na regijskih posvetih in v anketi, ki jo je RZ ZSS opravil v 433 delovnih organizacijah. Sindikalna lista predstavlja minimalne zahteve sindikata za zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev. V njej so zajete zahteve sindikata za uresničevanje pravic delavcev iz dela, nadomestila osebnih dohodkov, izplačil sredstev skupne porabe in določenih stroškov v zvezi z delom. Vse navedeno doslej že opredeljuje Družbeni dogovor o dohodku (SFRJ in SRS), samoupravni sporazumi dejavnosti, zakoni in samoupravni splošni akti organizacij združenega dela. V sindikalni listi pa so vgrajeni tudi nekateri prejemki in nadomestila, ki jih doslej še ni vseboval nobeden drug dokument. Tako so med sredstva skupne porabe opredeljene odpravnine delavcem, katere služijo predvsem kot začetna pomoč delavcem, ki jim zaradi zmanšanja obsega dela ali prenehanja poslovanja organizacije združenega dela preneha delovno raz-meije. Novost predstavlja tudi povračilo stroškov prevoza na delo, saj se le-ti povrnejo v celoti, torej v višini dejan- skih stroškov javnega prevoza. Na novo so definirani tudi osebni dohodki pripravnikov ter nagrade učencem in dijakom za uspešno proizvodno delo in prakso. Kot minimum je opredeljeno uspešno opravljeno de- lo. Za nadpovprečno in podpovprečno delo pa morajo organizacije združenega dela določiti dodatne kriterije nagrajevanja v svojih samoupravnih splošnih aktih. Sindikalna lista ureja tudi nadomestilo za izgubljene ure v času stavke ter nekatere pravice članstva zveze sindikatov Slovenije, ki se vežejo na materialne pravice, a jih samoupravni splošni akti ne vsebujejo (napr.: pravica do brezplačne pravne pomoči, sindikalna pomoč v primeru večje nesreče člana ZSS ali njegove družine, itd.). Povdariti pa je potrebno, da sindikalna lista tudi vključuje kategorijo najnižjega osebnega dohodka, ki znaša od 1.1.1989 dalje 700.000.-din. Vsaka sprememba višine le-tega kot tudi ostalih sestavin Sindikalna lista pa bo sproti objavljena v Delavski enotnosti. Uveljavljanje sindikalne liste pomeni zahtevo sindikata, da se posamezne kategorije, opredeljene s sindikalno listo, vselej uveljavijo. V primerih, ko so v samoupravnih splošnih aktih opredeljene posamezne kategorije izplačil višje, organizacije združenega dela uporabijo svoje samoupravne splošne akte. Sindikalna lista je torej dokument sindikata, ki ga je potrebno z zahtevo osnovne organizacije Zveze sindikatov uveljaviti v samoupravnih aktih; kajti le po njeni uveljavitvi v samoupravnih splošnih aktih je dana pravna veljavnost njenih določil. V ta namen je predlagan tudi program uresničevanja Sindikalne liste Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije pa ho zagotovil, da se bo pri spremembi Družbenega dogovora obvezno upoštevala tudi Sindikalna lista. V sindikatu se zavedamo, da s Sindikalno listo ne bomo razširili sistema delitve po delu in zagotavljanja ustrezne višine osebnih dohodkov, ker to niti ni njen namen. Njen namen pa je seznanjanje članstva Zveze sindikatov Slovenije z zahtevami pri uresničevanju nekaterih pravic, nadomestil in skupne porabe v posameznih organizacijah združenega dela. 6 Priprave na prenovo sindikata! Poglabljanje družbene krize bistveno poslabšuje družbeni položaj delavskega razreda in oži materialne osnove samoupravljanja. Vedno več je socialnih nemirov, ki jih povzroča občuten padec standarda delavcev, motnje v proizvodnji, iz dneva v dan vse večja inflacija, rastoče socialne razlike in motnje v nadaljnji demokratizaciji odnosov v družbi. Gotovo ima svoj delež pri nastali krizi tudi Zveza sindikatov zaradi nedoslednosti in včasih tudi omahljivosti v svojem delovanju. Zato članstvo Zveze sindikatov opravičeno zahteva bolj borbene in bolj prodorne sindikalne akcije. Te- melj delovanja mora biti sindikalna skupina, sama organiziranost pa v podjetjih odraz hotenja in interesov zaposlenih v konkretnih sredinah. Od sindikata se zahteva aktiven odnos in resen pristop do strategije izhoda iz krize in do reform gospodarskega in družbenega sistema. Če imamo v vidu reforme, ki vodijo k radikalnim spremembam v gospodarskem in družbenem življenju je jasno, da se sindikat nahaja pred novimi možnostmi in tudi novimi protislovji v ustvaijanju učinkovite sindikalne akcije. Gospodarska reforma menja družbenoekonomski položaj delavca in zahteva novi način pristopa v izražanju, ustvaijanju in zaščiti življenjskih interesov članstva, njegovih materialnih in socialnih pravic in zaščito samoupravljanja. Vse to odpira potrebo, da se na osnovi dosedanjih izkušenj pri ustvaijanju vloge in funkcije sindikata pristopi k določenim spremembam, ki bodo zagotovile, da bo sindikat resnično predstavnik delovnih interesov. Inovativna dejavnost Komisija za inovacije je v prejšnjem letu obravnavala vse dospele prijave in jih v skladu s pravilnikom o inventivni dejavnosti, ki enotno ureja področje inovativne dejavnosti v delovni organizaciji, tudi ocenila. Obravnavano je bilo 12 prijav inventivnih predlogov v katere je bilo vključenih 13 delavcev delovne organizacije. Kljub temu, da smo spremenili obrazec za prijavo inventivnega predloga, ki natančno in razumljivo opredeljuje zahtevane podatke ob prijavi inovacije oziroma inventivnega pred- loga, se je komisija soočala z nepopolnimi in pomanjkljivimi prijavami. Zato še enkrat pozivamo člane kolektiva, ki želijo prijaviti kakršnokoli obliko ustvarjalnosti oziroma inovativnosti, da ob prijavi posredujejo zahtevane podatke ali pa poiščejo zaželjene informacije pri članih komisije oziroma strokovnih službah. V naslednji tabeli je podan pregled gospodarske koristi in denarnih nadomestil avtorjem inovativnih predlogov. Zap. Naziv inovacije št. Avtor Gosp. korist (v din) Izplačilo dinarjev % 1. Naprava za vpenjanje modelov Janžek M. Špiljak Z. Juršič I. 2,268.202 239.414 10,55 2. Montiranje brusilnega traku na polirno kolo Stiplovšek J. neugotovljiva 21.376 enkratna nagrada 3. Možnost praznjenja sodov glajenke v silos Križanec F. neugotovljiva 21.376 enkratna nagrada 4. Prilagoditveni komad za transport surovin Križanec F. neugotovljiva 21.376 enkratna nagrada 5. Vzmeti za vračanje luknjačev na modelih posode za led Ropin D. neugotovljiva 21.376 enkratna nagrada 6. Menjava rekuperatorjev na kadni peči Podhraški F. 4,483.288 459.188 10,24 7. Montažna glava za diamantni brus Bratuša A. 8,064.000 740.386 9,18 8. Uporaba emulzije pri brušenju ploskev Rusi J. Rusi V. 2,006.400 237.000 11,8 9. Naprava za odstranjevanje prahu pri brisanju stekla Šturbej I. predlog zavrnjen kot neutemeljen 10. Odprava motenj pri pnevmatskem transportu zmesi Križanec F. predlog zavrnjen kot neutemeljen / 11. Spremembe načina prečrpavanja kisline Zupan A. 8,669.700 12. Menjava tesnil na ASPI Jagodič E. 2,772.000 Pod zaporednima številkama 11. in 12. ni izplačano nadomestilo avtorjem, ker inovaciji še nista bili obravnavani na delavskem svetu DO. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠMARJE PRI JELŠAH objavlja razpis o podelitvi nagrad in priznanj »inovator 1989«* Za nagrado. »Inovator 1989« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šmaije pri Jelšah, ki so v letu 1989 in do polletja 1989 uresničili svoje dosežke na področju inova-torstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave) in ostali posamezniki ali skupine. Kandidate za nagrado lahko predlagajo: - komisije za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost v TOZD ah DO, - delavski svet TOZD ah DO - družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vse ravneh, - strokovne službe TOZD ah DO, - posamezniki. Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: - osebne in splošne podatke prijav-ljenca, - kratek opis ah risbo prijavljene inovacije - podatek za vrednotenje inovacije, prihranek uporabnikov, izvirnost, - pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo, - dokazilo, daje inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drugi pristojni organi v TOZD, oz DO. (Podrobno navodilo avtoiju za opis ustvarjalnega predloga je priloženo) Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj (inovator) bo Občinska raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah podelila največ 5 nagrad s priznanji in 10 pismenih priznanj. Nagrade se podehjo posamezniku ah skupinam. Višino nagrade bo določila komisija. Prijave sprejemav Občinska, raziskovalna skupnost Šmaije pri jelšah do 15. 6. 1989. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri Občinski raziskovalni skupnosti Šmaije pri Jelšah (Skupna strokovna služba SIS-tel. 821-346 pri tov. Kampuš Antonu) Posamezniki lahko nastopajo tudi z več inovacijami v istem letu. V tem primeru se ovrednoti vsaka inovaciaj posebej. Predsednik skupščine ORS: Damjan Jurjec, L r. Navodilo avtorju za opis ustvarjalnega predloga 1. Ime in priimek ustvarjalca ter njegov naslov ter njegov naslov ter področje dela. Če je sodelovalo pri ustvarjalnem delu več ustvarjalcev, navedemo zgornje podatke za vse sodelujoče. 2. Kratek stvarni naslov prispevka. 3. Področje uporabe. 4. Opis namena oziroma problema, ki ga rešuje. 5. Opis starega stanja in opis novega stanja s poudarkom na prednostih, ki jih nudi nova rešitev. 6. Ocena vrste ustvarjalnega dosežka. 7. Opis dela, ki je še potreben za realizacijo predloga. 8. Podatke o predvidenih gospodarskih učinkih, potrebnih investicijah, tržnih možnostih itd. 9. Ocena predvidenega ah že izkazanega dohodka (prihranka). 10. Ocena stroškov realizacije. 11. Ostala dokumentacija z eventualnimi risbami, ki je potrebna za razumevanje in vrednotenje predloga. 12. Izjava o deležu ustvarjalnega dela posameznih ustvarjalcev, če je sodelovalo pri invenciji oziroma inovaciji več ustvarjalcev. 13. Ime in priimek nadrejenega ustvarjalcu ter ime in priimek direktorja njegovega področja. Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1989/90 Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina bo za šolsko leto 1989/90 podelila naslednje kadrovske štipendije: TOZD Osnovna izdelava 1. steklopihač, IV. stop., 20 štip. TOZD Dodelava 1. stekloslikar, IV. stop., 3 štip. 2. kartonažer, IV. stop., 1 štip. TOZD Kristal 1. pomožni brusilec kristalnega stekla, II. stop., 5 štip. 2. brusilec kristalnega stekla, IV. stop., 5 štip. 3. organizator dela — proizvodna smer, VI. stop., 1 štip. 4. industrijski oblikovalec, V. stop., 1. štip. TOZD Servisne dejavnosti 1. stavbni klepar, IV. stop., 1 štip. 2. cizeler - oblikovalec kovin, IV. stop., 1 štip. DSSS 1. ekonomist za denarništvo, fin. in računovodstvo, VI. stop., 1 štip 2. dipl. ekonomist za zunanjo trgovino, VII. stop., 1 štip. 3. dipl. ekonomist — komercialna smer, VIL stop., 1 štip. 4. dipl. organizator dela — proizvodna smer, VII. stop., 1 štip. 5. dipl. psiholog specialist za psihologijo dela, VII. stop., 1 štip. 6. socialni delavec — speciahst za delo v organizacijah združenega dela, VI. stop., 1 štip. 7. dipl. industrijski oblikovalec, VII. stop., 1 štip. (štipendije se razpisujejo po tozdih) Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija v kadrovski službi. Prosilci, ki se bodo naknadno vpisati, oddajo vloge najkasneje 30 dni po vpisu v šolo. Vloga mora biti podana na obrazcu SPN-1 — »Vloga za uveljavljanje socialnovar- stvenih pravic«, in priložena morajo biti naslednja potrdila: — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (potrjuje davčna uprava in matični urad pri skupščini občine), — potrdilio o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1988. Priporočamo, da proučijo razpis vsi in še posebej otroci naših delavcev, saj se bodo le tako lažje odločiti za posamezne poklice, za katere obstaja zanimanje v naši delovni organizaciji. Kadrovska služba MARTA KAUČIČ Program »GRY« Noč med rogaškimi steklarji Spominja naslov na slovensko klasično pripoved o doživetjih med polharji na Dolenjskem? Kar naj! Noč z Bračunovo skupino name ni napravila nič manjšega vtisa. Zeleno luč za pihanje unikatnih steklenih eksponatov in večjih posod za program »GRY« je prižgalo vodstvo Steklarne, ko je temu programu pripisalo zadosten pomen. Temu bi se manj skromno lahko reklo tudi prodor samega koncepta, ki se osnuje v kozjanskem Dekorju. Zame pa je tudi bil to tudi prvi neposreden stik s steklarsko dušo. Z vodjem tozda Jožetom Božičkom sva se pripeljala iz Kozjega in se srečala z vodilnimi delavci pri peči nekaj pred deseto uro zvečer. Med brnečimi kompresorji in nekako zapuščenimi steklarskimi pečmi, kjer so le tu in tam posamezni delavci opravljali vajena opravila, smo se napotili k peči, kjer je bilo tedaj že živahno, neutrudni piha-ški ritem je že tekel. Ekipa mojstra Bračuna je pričela zimsko noč v majicah ob sevajoči odprtini, ki je nudila slepeč pogled v notranjost peči, kjer je velik propeler mešal razžarjeno stekleno talino. Nekaj časa smo se ocenjujoče spogledovali, nakar je z delovnega odra pristopil že ves razgret krepak mož. Fizična moč, ki jo je izžareval, in njegov zaupljiv prodoren pogled sta dajala možu šarm in dopolnjevala njegov sloves najboljšega mojstra v ročni proizvodnji. To bo zares srečanje z najboljšimi steklarji Rogaške. Hitro smo se sporazumeli o delu. Ob posodi z vodo je bil kup pripravljenih modelov. Nekaj je bilo izdelanih po že uporabljenih šablonah, nekaj pa tudi naših oblikovalskih poskusov. Ker bralci dobro poznate delo pri peči, tega ne morem opisovati, kot sem ga sam doživljal, saj tako neposredno pri tem še nisem nikoli sodeloval. Moram pa priznati, da sem do steklenega izdelka dobil to noč povsem nov odnos. Bežen pogled k pečem med dopoldanskim delom mi tega prej ni dočaral, saj se zdi gibčno premikanje na odrih, šviganje žarečih kroglic in sukanje steklaskih pip predvsem velika rutina. Toda pri pihanju večjih posod, kjer je bilo treba na tanko steklarsko pipo nabrati po deset kilogramov stekla, včasih tudi več, pihanje ni več zgolj rutina. To je resnično velik napor. In še več: to je čudovito delo kolektiva, kjer posameznik ne igra le vsiljene določene vloge, ampak zavzeto sodeluje pri oblikovanju fantastične kristalne steklovine. Mase, ki ima v sebi sto muh. Le velika izkušenost in pošten odnos do dela in med sodelavci lahko ustvarja iz brezobličnega materiala eksponat, umetniško delo. Nočne ure so hitro minevale. Z rezervnim mojstrom sva se odpravila iskat nekaj za suha grla. Zaradi pozne ure nama je ta naloga delala nekaj pre- glavic. Požirka piva pa se nihče ni branil, čeprav so steklarji pričakovali pletenko virštanjčana, ki pa je z Božičkom nisva imela s seboj in menda še vedno upajo nanjo. Obljuba dela dolg! ■ Proti koncu nočne izmene, ko se je že pričenjal čutiti prebujajoči dnevni utrip pri peči, seje ekipa lotila še pihanja prosto oblikovanih izdelkov - unikatov. To je bila že druga učna ura zame. Kljub temu sem dal nekaj sugestij, saj je mojster želel, da bi delo čim bolj prilagodili programu GRY in željam njegovih navzočih predstavnikov. Zaradi nekoliko zmanjšane delov nenapetosti pri pihanju unikatov sem se za nekaj časa tudi sam uvrstil med steklopihalce. Glede na moje rezultate pri nabiranju mase, pihanju kroglic in oblikovanju se obrti pihanja stekla ni moč naučiti z gledanjem, saj mi nekajurno opazovanje dela ni kdovekaj koristilo. Sicer se pa že od nekdaj ve, da je vsak začetek težak. Kar prehitro je prišel čas slovesa. Za steklarji je bil spet en težek šiht, a porušen življenjski ritem jim po prečuti noči ni privoščil prevelike želje po postelji. Utrujenost jim je izginila z obrazov, žilavi so ti fantje. Saj tudi morajo biti, sicer ne bi bili kos iz dneva v dan in iz noči v noč, pozimi in poleti kljubovati vročini, plinom in prepihu, težkemu telesnemu naporu in vse hujšemu tempu - boja za izpolnjen plan. Pa tudi za krvavo prislužen dinar, za urejanje domov, za preživljanje družine, človeka, steklarja vredno življenje. FRANC ČERNELČ Med učenci Steklarske šole Analiza ankete o zasvojenosti Ljudje že od nekdaj uživajo razne droge. Toda po drugi svetovni vojni je zloraba drog porasla v pravo epidemijo. Posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da se droge širijo med mladimi ljudmi. V mnogih velemestih ugotavljajo, da so v starostni skupini 15 do 35 let droge kot vzrok smrti na prvem mestu. Med učenci Steklarske šole smo izvedli anketo o zasvojenosti. Z le to smo želeli spoznati njihova stališča in motive. Anketa je bila anonimna, kljub temu pa nismo prepričani, da so bili odgovori popolnoma iskreni. V anketi se lotevamo treh vrst zasvojenosti: - zasvojenost z nikotinom - zasvojenost z alkoholom - zasvojenost z narkotičnimi sredstvi Ker gre za dolg prispevek, v tej številki Steklarja objavljamo le prvi del, nadaljevanje pa v naslednji številki Steklarja. Anketa je narejena predvsem zato, da bi ugotovili mnenje mladih o zasvojenosti. Prva štiri vprašanja se nanašajo na zasvojenost z nikotinom. Uživanje nik-jotina - tobaka je zelo star pojav, ki sega daleč v preteklost, celo v 6. ali 7. stoletje. Uporabljali so ga Indijanci iz plemena Majo. Prvo poročilo o tobaku v Evropi je napisal znameniti Krištof Kolumb leta 1492. Od takrat uporaba tobaka raste iz leta v leto z veliko hitrostjo, ter je postala najbolj množična zasvojenost sodobnega človeka. Tabela 1 nam prikazuje procent kajenja anketiranih učencev po razredih Ali kadiš? 1. a 1. b 1. C 2. a 2. b 3. a 3. b % 29,4 17,6 52,6 6,6 36,0 16,6 52,9 Tabela 2 nam prikazuje % rednega kajenja članov družine anketiranih učencev ali kdo v tvoji družini kadi Kot je razvidno iz tabele je zaskrbljujoči podatek glede kajenja v 1. c, 2. b in 3. b razredu. Odgovor na vprašanje zakaj so začeli kaditi je pri vseh učencih približno enak. Razlogi, kijih navdajo so: družba, radovednost, vznemirjenost. Vznemirjenost je razlog, ki nas lahko zaskrbi. Vprašamo se kako je mlad človek, ki je na začetku življenja, lahko vznemirjen ali nervozen. Možni odgovor lahko najdemo v prehitrem ritmu življenja. Pri primeijavi z odgovori na naslednje vprašanje, zakaj začne mlad človek kaditi zvemo, da vznemiijenost ni eden od razlogov. Pred vsem je to želja ah bolje povedano težnja za odraslotjo in uveljavljanjem v družbi. Razen tega navajajo še razlage kot so radovednost, imitacijo in osebni problemi. 1. a 1. b L c 2. a 2. b 3. a 3. b % 64,7 47,1 42,1 80,0 20,0 38,8 47,1 Tako visok procent kajenja članov družine ima lahko negativne vplive na otroke. Kaj bi rekli k tem podatkom in kaj nas lahko zaskrbi? Največ kadilcev imamo med učenci 1. in 3. letnikov. To pomeni, da moramo te učence seznaniti in jim pojasniti škodljivost nikotina za zdravje posameznika. Napačno je mnenje, da nikotin uničuje samo pljuča in dihala. Negativni vplivi delujejo tudi na avtonomni živčni sistem, srce, jetra, želodec, črevesje in vid. Naj bo dovolj podatek, da je število smrtnosti 50% večje pri kadilcih kot pri nekadilcih. Naslednjih trinajst vprašanj zajema zasvojenost z alkoholom. Navedla bom nekaj podatkov o alkoholizmu, da bi lahko z drugega vidika primeijali podatke iz ankete. Alkoholizem je dolgotrajno in prekomerno uživanje alkoholnih pijač in motnje, ki so posledica le-tega. Alkoholizem povzroča tipične spremembe osebnosti kot so različne organske okvare, nevrološki in psihični sindromi. Alkoholik ima specifičen izgled. Obraz je rdeč z razširjenimi krvnimi žilami, koža je pogosto rumena (ikterična). Al- koholiki imajo pogosto neurejeno zunanji videz. Zanje so značilne prebavne motnje, ki se izražajo z bolečinami v želodcu, jetrih in jutranjim bruhanjem. Pri mnogih alkoholikih se pojavljajo polinevropatični problemi (kar pomeni primanjkovanje vitamina B,). Pri drugih alkoholikih se pojavljajo motnje pri spanju, strah in tesnoba. Na psihičnem področju so pomembne spremembe osebnosti, emocionalne in moralne spremembe. Z uživanjem alkohola se lahko javijo tudi drugi nevrološki in psihiatrični sindromi kot so: delirium tremens, Korsakovljeva psihoza, alkoholna de-mencija, depresija, abliopija, alkoholne halucinoze, alkoholna epilepsija, alkoholna pseudoparaliza, neuroza in drugi sindromi. V zadnjem času smo posebno pozorni glede pitja alkoholnih pijač in alkoholizma v industriji. Znano je, da alkoholizem povzroča kvalitativno in kvantitativno poslabšanje proizvodnje, visoki absentizem, slabše medsebojne odnose v delovni skupini, ter povzroča zgodnjo, začasno in trajno invalidnost. Zdravljenje alkoholikov Alkoholizem je sprejet kot bolezen in se tako tudi tretira. V začetku so alkoholike poskušali zdraviti na različne načine napr. strihninom, introverz-nim dajanjem alkohola, amfetami-nom, emitinskim zdravljenjem. Leta 1947 sta Hold in Jacobson uvedli zdravljenje antabusom (tetidis), ki ga uporabljajo še danes. Priporoča se uživanje velikih količin vitamina B,. Veliko vlogo igrajo tudi sociotera-pije ter pozneje klubi zdravljenih alkoholikov (KZA). ■ " z. Trgovsko-poslovni center velika pridobitev Rogaške Slatine, (foto Z. Novak) Poskušala . sem vam na enostaven način približati alkoholizem in probleme povezane z njim. Poglejmo kakšno je mnenje anketiranih učencev o uživanju alkoholnih pijač. Tabela 3 ali piješ alkoholne pijače l.a l.b l.c 2. a 2. b 3. a 3. b %. 59,0 64,7 47,4 73,3 72,0 55,4 47,1 Iz tabele 3 je razvidno, da alkoholne pijače največ konzumirajo učenci l.b, 2.a in 2.b letnika. Tabela 4 ali si se že kdaj opil? 1. a 1. b 1. C 2. a 2. b 3. a 3. b % 41,0 47,1 31,6 20,0 56,0 16,6 41,1 Če primerjamo tabelo 3 in 4 vidimo, da visoki procent pitja alkoholnih pijač povzroča tudi visoko vinjenost učencev. Izjema so kot vidimo učenci 2. a letnika pri katerih ne glede na visoki procent pitje alkoholnih pijač, je procent vinjenosti precej nižji kot pri drugih razredih. Učenci, kateri uživajo alkohol v največji meri pijejo pivo, vino mešano al-ko-nealkoholne pijače. Na vprašanje, zakaj pijejo, je največ anketiranih učencev odgovorilo, da pijejo zaradi boljšega in prijetnejšega počutja v družbi. Po njihovem mnenju imajo mladi ljudje naslednje razloge za pitje alkohola: nesrečno ljubezen, razočaranje, osebni problemi, samota, napačna vzgoja. Če pogledamo njihova razmišljanja lahko rečemo, da so precej dobra. Za- kaj? Predvsem zaradi tega, ker bi vsak alkoholik, če bi mu postavili vprašanje, zakaj pije, navedel eno od teh kon-ponent. Tabela 5 nam govori o % pitja alkoholnih pijač prijateljev naših učencev Tabela 5 ali pijejo tvoji prijatelji 1. a l.b 1. C 2. a 2. b 3. a 3. b % 76,5 7i>,5 57,9 73,3 72,0 61,1 58,8 Vidimo, da alkohol konzumirajo prijatelji učencev 1. a, 1. b, 2. a in 2. b razreda. Pijačo pijejo najpogosteje v gostilnah - lokalih ali doma. Učenci, kateri pijejo, pridejo do pijače tako, da jih »častijo drugi«, pijačo si plačajo sami, ali jo dobijo oz. vzamejo doma. Tabela 6 ali meniš, da je alk. najpomemb. dejavnik, ki lahko razpoloži družbo na zabavi l.a l.b l.c 2.a 2.b 3.a 3. b ne 70,6 76,4 73,7 66,7 76 66,6 52,9 včasih 23,5 23,6 26,3 33,3 20 33,4 41,2 najpogost. 5,9 - - - 4 - 5,9 Kot vidimo, je največ učencev odgovorilo z odgovorom NE. V 3. b je precej visok procent odgovorov »včasih«. Da je alkohol najpogosteje najpomembnejši dejavnik za dobro počutje so odgovorili 1. a, 2. a in 3. b. letnik. Tabela 7 ali meniš, da imajo otroci iz družine alkoholikov večje težave kot ostali l.a l.b l.c 2.a 2.b 3.a 3.b Da 70,7 82,4 68,4 80,0 90,0 72,3 94,1 Ne -------- Ne vem 29,3 11,6 36,6 20,0 8,0 27,7 5,9 December 1988 in januar 1989 Kadrovske zanimivosti Stanje, dne 31. 12. 1988 po TOZD TOZD Osnovna izdelava TOZD Dodelava TOZD Kristal TOZD Dekor Kozje TOZD Servisne dejavnosti TOZD Delavska restavracija TOZD Dalmacijakristal TOZD Tehnokristal Delovna skupnost skupnih služb Skupaj Steklarna 2.257 Prišli so: V TOZD Osnovna izdelava: delavec v zmesarni Stjepan Lupinski, odnaša-lec Janez Čepek, krogličar Jožef Stra-1 1 šek, odnašalec Silvo Bukšek, odnaša-I lec Igor Podhraški, odnašalec Avgust Be<|enik, odnašalec Igor Butolen, odnašalec Miljenko Živičnjak, odnašalec Dušan Planinšek, krogličar Vinko Murk, krogličar Mladen Kračun, odnašalec Josip Klasič, odnašalec Ivan Po-silovič, odnašalec Ivan Goričan. V TOZD Dodelava brisalka stekla Alenka Zagorščak, brus. III. v grobi Jakob Hiržin. V TOZD Kristal brusilec II. Andrej Šket, pomočnik II. Marko Kidrič, brusilec II. Slavko Očko, posluž. v kislin, pol. Andrej Gobec, brusilec II. Igor Jordan, brusilec I. Milan Štruklec, brusilec I. Danijel Anošek. V TOZD Dekor Kozje burislec lil. d.k. Franc Amon, brusilec I. d.k. Mihael Jazbec. 573 189 691 231 98 34 112 98 231 Naj večji procent je mnenja, da imajo otroci iz družine alkoholikov večje težave v življenju kot ostali. Tabela 8 ali meniš, da pušča pogosto uživanje alkohola na zdravstveno stanje tudi posledice na človekovo osebnost 1. a 1. b 1. c 2. a 2. b 3. a 3. b da 94,1 64,7 52,6 93,3 92,0 77,7 82,4 ne 5,9 35,9 47,4 6,6 4,0 - - ne vem - - - - 4,0 22,3 17,6 Večinoma so učenci mnenja, da alkohol pušča zraven zdravstvenih posledic tudi posledice na človekovi osebnosti. V prvih letnikih je največ učencev izjavilo, da bi prijatelje, ki preveč pijejo skušali z razgovorom prepričati, da je prekomerno pitje škodljivo in mu pomagati pri reševanju morebitnih problemov. Nekateri bi jim skušali preprečiti pitje ali pa jim bi pustili svobodno voljo. V drugih in tretjih letnikih je mnenje enako. Na vprašanje, kdo lahko alkoholiku največ pomaga oziroma ga prepriča, da gre na zdravljenje, so učenci prvih letnikov mnenja, da so to socialna služba, njegova družina in on sam. Učenci drugih in tretjih letnikov so razen tega navedli tudi njegove prijatelje in sodelavce. Iz anketiranih vprašanj o alkoholizmu je razvidno, da so učenci precej seznanjeni s tem družbenim zlom. Ne glede na to, jim bo potrebno nekatere stvari pojasniti, če želimo preprečiti, da v bodočnosti sami ne padejo v vir alkoholizma. DIANA STORJAK, soc. del. Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava odnašalec Dušan Gajšek - JLA, pomočnik Srečko Plavčak - JLA, krogličar Rafael Kopše - JLA, krogličar Robert Martinčič - JLA, krogličar Andrej Križanec - JLA, krogličar Rudolf Berdnik - JLA, krogličar Tomo Špi-ljak - JLA, krogličar Aleš Bele - JLA, odnašalec Dragutin Grilec - JLA, odnašalec Damir Tepeš - JLA, krogličar Branko Bračun - JLA, odnašalec Darko Petek - JLA, odnašalec Maijan Vnuk - JLA, krogličar Ivan žučko - JLA, odnašalec Josip Drenški - JLA, odnašalec Josip Hrček - JLA, odnašalec Marjan Kolarec - JLA, odnašalec Franjo Horvat - JLA, odnašalec Dražen Grilec - JLA, krogličar Stjepan Bubnjar - JLA, krogličar Stojan Lešar - JLA, odnašalec Ignacij Kropeč - JLA, odnašalec Ivan Kajba - JLA, krogličar Marjan Gajšek - JLA, mojster Franc Kidrič - upokojen, pomočnik Anton Gril - upokojen. Iz TOZD Dodelava zataljevarye robov Marija Dolšak - pred. upokojitev, izd. kart. embalaže Franc Hajnšek - izključen, brus. II. v grobi Jožef Šol-man — JLA, mojster, stekloslikar Alojz-Slavo Čoh - upokojen. Iz TOZD Krisal burislec I. Franc Bek - JLA, brus. II. Marko Plavčak - JLA, brus. I. Robert Galun - JLA, brisalka stekla Dragica Kralj - izključena, prip. II. st. Irena Močnik — potek DR za DČ. Iz TOZD Dekor Kozje brus. III. d.k. Mihael Jazbec - JLA, brus. II. dk. Franc Amon - JLA. Iz TOZD Servisne dejavnosti ključavničar II. Zdenko Polšak - JLA, ključavničar I. dež. Franc Križanec - izključen. Iz DSSS skladiščni delavec Tonček Sajko - JLA, pripravnik V. st. Leon Prah - prem. v TOZD Osnovna izdelava, za ref. za šport in rek. in kontrola bolnišk. staleža Stipe Pešič - upokojen, knjig, proiz. ZOZD Manca Čoh - odpoved. Iz TOZD Delavska restavracija natakarica II Marija Krivec — prem. v TOZD - 2. Rodili so se: Tamara Leon hči Andreja, Alenka Lanegger hči Marjana, Dona Šulc hči Damira, Mojca Herček hči Ivana, Mario Fišter sin Milana, Edvin Leva sin Oblak Marije, Silvo Krušič sin Helene, Saša Špoljar hči Snežane, Tjaša Drofenik hči Marije. Poročile so se: Jasna Stiplovšek poročena Završki in Ljubica Korec poročena Antolinc. Stanje, dne 31. 1. 1989 po TOZD TOZD Osnovna izdelava 571 TOZD Dodelava 189 TOZD Kristal 690 TOZD Dekor Kozje 232 TOZD Servisne dejavnosti 99 TOZD Delavska restavracija 35 TOZD Dalmacijakristal 112 TOZD Tehnokristal 102 Delovna skupnost skupnih služb 232 Skupnj Steklarna 2.262 Prišli so: V TOZD Osnovna izdelava: odnaša-lec Goran Čuček, topilničar Jože Hunski, odnašalec Janez Kolar. V TOZD Dodelava: izdelovalec kar. emb. Antun Gajšek. V TOZD Kristal: prip. IV. st. Rajko Vaijačič, brusilec I. Stanko Osek, brusilec I. Ana Šeligo, brus. I. v gr. Franc Dolšak, brus. H. Štefan Kovačič. V TOZD Dekor Kozje: brus. HI. d. k. Franc Kovačič, Brus. I. d. k. Anton Strnad. V TOZD Servisne dejavnosti: prip. IV. st Robert Klasič, kovinostrugar II. Andrej Tadina. Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava: odnašalec Damir Cigorvski - izključen, odnašalec Stjepan Kolar - JLA, krogličar Maksimiljan Zakelšek - JLA, krogličar Martin Korez - JLA, odnašalec Antun Gajšek - prem. v TOZD Osnovna izdelava. Iz TOZD Dodelava: posluževalec rez. brus. stroja Drago Stančin - inv. upok. Iz TOZD Kristal brusilec H. Ivam Stojnšek - JLA, brusilec I. Robert Podhraški - JLA, brusilec I. Josip Petek - JLA, brusilec I. Verica Zorko — odpoved, posl. v kislin, polimici Stanko Gajšek - samovoljna prekinitev delov, razmerja, pomočnik II. Bla-ženka Čoh - premeščena v DSSS — začasno. Iz TOZD Dekor Kozje: umivalka stekla Marija Rezec - premeščena v Delavsko restavracijo - začasno. Iz TOZD Servisne dejavnosti: ključavničar I. Tomislav Kičič - poklicna rehabilitacija. Poročile so se: Zdenka Cvrtila poročena Vidovič, Dragica Žnidarec poročena Bene, Marinka Vreš poročena Zemljič Rodili so se: Krunoslav Novakovič sin Brankota, Tanja Drozg hči Antona, Goran Močnik sin Marjana, Sandra Kanj uh hči Milana, Nevena Kanj uh hči Milana, Nina Kozlevčar hči Marjete Gračnar, Iztok Viderščak sin Dragice, Patricija Vrešak hči Borisa, Dejan Vrhovski sin Jožice, Mateja Strašek hči Marije Šeligo, Biserka Kranjec hči Milana, Alen Halužan sin Stankota Sestavila: METKA STIPLOVŠEK Nekaj statističnih podatkov o zaposlenih v Steklarni Starostna struktura zaposlenih na dan 31.12.1988 je 29,65 let TOZD 15-20 21-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 51-55 56-60 nad 60 let Skupnj Osnovna izdelava 132 144 72 37 63 75 42 7 1 573 Dodelava 24 47 26 16 21 22 26 4 3 - 189 Kristal 191 165 110 117 58 24 19 7 - - 691 Dekor 46 69 54 36 16 5 1 4 - - 231 Servisne dej. 5 14 22 10 12 17 4 13 1 - 98 Delavska restavracija 1 9 6 7 4 5 1 1 _ _ 34 DSSS 7 28 40 48 27 40 32 5 2 2 231 Skupnj 406 476 330 271 201 188 125 41 7 2 2.047 Povprečna starost zaposlenih v steklarni »BK« Rogaška Slatina je 29,5 let Po TOZD TOZD Osnovna izdelava 29 let TOZD Dodelava 29,5 let TOZD Kristal 27 let TOZD Dekor Kozje 26,5 let TOZD Servisne dejavnosti 35,5 let TOZD Delavska restavracija 32 let DSSS 35,5 let TOZD Slovenci Hrvati ostali Osnovna izdelava 270 293 10 Dodelava 109 75 5 Kristal 414 261 16 Dekor Kozje 204 18 9 Servisne dejavnosti 69 25 4 DSSS 159 61 11 Delavska restavracija 27 7 - Skupnj 1.252 740 55 Z Vsi skupgj: 2.047 Alpinist Silvo Karo Brez tveganja ni zmage! Konec leta je bila v Rogaški Slatini proglasitev športnikov leta in desetletja v Sloveniji. Športna dvorana je bila skoraj pretesna, da bi sprejela vse obiskovalce. Osrednje »zvezde« tega srečanja so bili smučarski skakalci in pa seveda alpske smučarke z Matejo Svet na čelu, ki si tokrat ni vzela toliko časa, da bi vsem otrokom podelila avtograme. Skratka ob tem srečanju se je zbralo veliko število športnikov, športnih novinarjev in funkcionarjev. V tej množici so nekateri izstopali po skromnosti, prijaznosti in pripravljenosti na pogovor. Eden teh je bil tudi alpinist Silvo Karo, ki se je ljubeznivo odzval in odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj, pri tem pa razdeljeval razglednice o vzponu na Cerro Torre v Patagoniji v Argentini. Posnetek te koničaste gore je posnel on sam. Kgj vzpodbuja nekoga, da pleza na takšne nevarne gore in išče težke nove še neosvojene smeri ? Ali ne gre tudi za že kar nekoliko samomorilski šport? Ne, ne bi tako rekd. Gre za tveganje in tega je danes povsod, tudi v vsakdanjem življenju, v poslu in povsod. Morda je ta stopnja tveganja še posebej značilna prav za alpinizem. Rekel bi, da gre bolj za pustolovščino in da alpinist nekoliko pustolovske žilice pač mora imeti. Koliko je trajala odsotnost od doma, da sta se z Janezom Jegličem skupuj povzpela na ta vrh? Zdoma sva bila kar 3 mesece. Precej tega časa sva porabila za pot v Argentino in Patagonijo in da sva si uredila bazo od koder sva opravila vzpon. Prav nošenje opreme in urejanje baze vzame veliko časa in energije, šele potem se lahko začne vzpon, kar štiri-inddvajsetkrat sva se morala povzpeti do vznožja gore, kjer sva si uredila bazo. Kako je potekal vzpon na to res veličastno goro? Ko sva prvič fiksirala vrvi sva se morala vrniti nazaj v bazo zaradi slabega vremena. Takole visoko v hribih se vreme namreč zelo hitro spreminja. Sicer je potem vzpon od baze na vrh gore in nazaj trajal 36 ur. Previsen del stene je bil najzahtevnejši. Sicer se pa pleza tako, da preplezaš določeno število metrov in fiksiraš vrv in to ponavljaš. Med plezanjem moraš biti zelo osredotočen na plezanje, še na hrano se ne spomniš. Silvo je res »mož beseda«. Kmalu po tem kratkem pogovoru mi je poslal poročilo o odpravi v Cerro Tone - južna stena, prvenstvena smer. Gre za zajetno poročilo, ki se čita kot napet ro- man. Za bralce Steklaija sem izbral naj zanimivejši izvleček, ki prikazuje nevarnost in tveganje v tem športu. Šlo je za zadnje odločilno dejanje vzpona saj jima je prej vzpon več kot mesec in pol onemogočalo izredno slabo vreme, ki ju je večkrat pregnalo iz stene, zasulo in uničilo precej opreme. »Čas je tekel, midva pa sva še kar iskala zgornje ledišče. Poskusila sva nekoliko nižje, a sva zašla v prepadno skalovje. Zavedala sva se, da je rešitev le, če plezava navzgor. Kar smejalo se nama je, ko sva v naslednjem raztežaju prišla na led, pa čeprav je bil trd, po- Smer vzpona na CerroTorre, pot je vrisal Silvo Karo. polnoma kristalen. Vsaj približno sva vedela, kje sva. Počasi sva prečila stekleno pobočje z naklonino 60 - 75°, saj je imel le Janez popolnoma ledno plezalno opremo. Jaz sem napredoval le z enim lednim orodjem. Kot dve muhi pripeti na steklo sva se pomikala proti desni. Z vrha so neprestano padali veliki kosi ledu. Vsakič sva se nagonsko stisnila k pobočju in nemo čakala, da je velika klada ledu trščila ob steno in se v tisoč kosih razletela čez 1000 metrsko steno. Previdno sem plezal proti Janezu, ki me je varoval pripet na dva ledna vijaka. Ravno sem skušal prestopiti, ko me je iznenaden močan sunek vetra enostavno odtrgal od stene. Nagonsko sem se skušal ustaviti, a je bilo vse zaman. Že sem drsel v globino in edina stvar, ki mi je prešinila možgane, je bilo vprašanje ali me bo Janez lahko zadržal in ali bo oguljena vrv prenesla sunek. Dolgo, dolgo je trajalo, dokler me ni iz strašnih misli prebudil udarec, ko sem treščil med skalovje in ko me je stisnilo v pasu. Zaustavil sem se po 30 metrih, le malo nad robom prepada. Ves popraskan in raztrgan sem počasi prišel do Janeza. Šele danes se zavedam, kako je bila tista vožnja, skoraj vožnja v smrt. Pozno zvečer sva se končno prebila na JV raz. Vse je bilo zaledenelo. Le kako naj prideva dol? Sprva sva načrtovala, da se bova spustila po vzhodni steni, po smeri, ki smo jo preplezali leta 1985/86 in jo dobro poznava. Zdaj pa to ni bilo več mogoče, saj sva imela prekratko vrv. Maestrijeve smeri nisva poznala, vendar je bila zdaj za naju edina rešitev. Le po njej sva lahko prišla v dolino, pa čeprav bi morala po njej ves čas plezati. Klini so bili namreč vsi pod ledom. Tudi sestop se je spremenil v eno samo noro tveganje, v boj za preživetje. V divjem vetru, snežnem metežu in mrazu sva se spuščala s 50 metrsko, že krepko poškodovano vrvjo. 21. 1. ob 2. uri zjutraj sva opravila še zadnji spust in se na snežnem sedlu zatekla v skoraj popolnoma zasut bivak. Kar veijeti nisva mogla, da v njem* ne divja vihar, ki naju je spremljal celih 24 ur. S prvo svetlobo sva sestopila v bazni tabor. Ob desetih sva ga dosegla in šele ob čestitkah in navdušenju prijateljev z vseh koncev sveta sva se zavedla, da nama je uspelo. Da sva uresničila velikansko noro željo in sama preplezala južno steno! Opravila sva dejanje, za katerega so drugi mislili, da je nemogoče! Za nama je bil daleč najtežji vzpon kar sva jih doslej opravila! Nisem si mogel kaj, da ne bi verjel oceni enega najboljših poznavalcev Patagonije in pioniija osvajanja tamkajšnjih stolpov Jima Bridwela, ki je zatrdil, da sva preplezala najzahtevnejšo smer v Patagoniji.« Literarni prispevek sodelavke iz Kozjega Mati so bili krivi Vroče, soparno popoldne se je.končno nagnilo v vsaj malo hladnejši večer. Počasi, a vztrajno so se prižigale prve zvezde, slišati je bilo pesem čričkov. Na bližnjih travnikih so bile senene kopice in od njih je prihajal omamen vonj sušečega sena, ki je počasi in nežno zajel vso vas. Milan se je še enkrat ozrl po hlevu, če ni morebiti kaj pozabil, ter zaprl hlevska vrata. Sedel je pod košat oreh in kot že tolikokrat opazoval lepoto nastajajoče noči. Rad je opazoval naravo, naj šibo v mrzli zimski noči, ko vzide polna luna in s svojimi žarki obsveti zemljo, da se sneg kar blešči, ali pa v toplem poletnem večeru. Za takšne lepote so v mestu zagotovo prikrajšani, je bil prepričan. Kako naj opazujejo sneg v mesečini, ko pa ga sproti pluži-jo in ob robu pločnika ostane le še kup umazane brozge. Njegovo pozornost sta kmalu pritegnili postavi, ki ju je zagledal malce višje na vogalu njihove hiše. Dolgo je trajalo, preden je v temi prepoznal postavi svoje matere ter sosede Johane. No glasno govorjenje je postajalo vse tišje, kmalu ni slišal ničesar več. »Le zakaj ne stopita v hišo?« je premišljeval Milan. Sprva je mislil, da gre spet za kakšne vaške čenče, a je začuda postajal radoveden huje kot kakšna znana opravljivka. Le zakaj govorita tako tiho? Morda pa govorita prav o njem! Kaj ko bi malo prisluhnil? Čeprav še ni nikoli prisluškoval, je zdaj brez premisleka stopil malo višje ter obstal v temi. ob vratih, ki so vodile v klet. Soseda Johana je materi nekaj vneto prigovarjala, Milan pa je moral dobro napeti ušesa če je hotel kaj slišati. »Saj vidiš, da se staraš,« je slišal Johanin glas. »Sama veš. da tako ne boš mogla več dolgo. Preveč ženskega dela je na tako velikem gruntu, da bi ga zmogla sama. Še nisi pomislila, da bodo morale tvoje delo kmalu opravljati mlajše roke? Milana bosta vendar morala oženiti. Videla bosta, da bo potem bolje. Saj naša Sonja tudi ni tako slab deklič. Jaz sem že govorila z njo, pa pravi, da bi ga vzela. Kaj bi te motil otrok, ki ga ima, saj je že skoraj odrasel fant. Drugo leto bo moral odslužiti vojaški rok, potem pa pojde v mesto iskat službo. Sonja bo ostala sama doma. Saj hi sama kriva, če pred leti ni zaupala pravemu. Mislila je, da jo bo vzel, potem pa je izginil bokvedi kam.« Milan je slišal dovolj. Neslišno kot je prišel, se je zdaj tudi umaknil. Nič več ga ni zanimalo, če so na nebu še vse zvezde, če bo kmalu polna luna in bodo noči spet svetle. Imel je povsem drugačne skrbi. Johana sije torej upala izreči tisto, o čemer je on razmišljal že lep čas, a si ni upal omeniti materi. Johana seje bližala petdesetim letom, imela je svojo družino in prav nič bi se ne jezila, če bi šla njena dest let mlajša sestra po svoje. Milan bi bil pravšnji ženin, a kaj, ko je bil za dekleta slep, torej je morala govoriti z materjo. Tudi sicer je o pomembnejših zadevah odločala vselej ona in pri hiši je moralo iti tako, kot seje bila ona odločila. Zlobni jeziki vaških klepetulj so pravili, da je to pri tej hiši že v rodu ter da že nekaj generacij nazaj vladajo ženske s svojo pametjo, možje pa smejo le prikimavati. Tudi v družini najmlajšega člana tega rodu, torej Milana, kaže da bo morala nositi hlače tista, ki jo bo popeljal pred oltar, saj on sam je preveč mevžast za kaj takega. Pravile pa so tudi, da ta mlada pri njih, skupaj s taščo, niti kilo soli ne bo pojedla. Baje bo prej povezala culo in šla, pa čeprav je Milan še kar prijeten fant, le bolj odločen bi moral biti. Malce resnice je morda res v tem, je razmišljal Milan, a če bi ga Marija takrat imela rada. bi bila njegova, kljub zlobnemu opravljanju. Takrat je k njemu priplaval spomin na čas pred dvajsetimi leti. Še vedno ga je ob misli na to zapeklo globoko v srcu. Vesel, da je vojaščina končno že za njim, seje proti večeru, pred dvajsetimi leti vračal domov. Komaj je čakal, da stisne materi roko. Seveda tudi očetu, a sam si ni znal razložiti, zakaj ga je vedno vleklo k materi nekoliko bolj. Glasno seveda tega nikoli ne bi priznal, le globoko v srcu je čutil, da je tako. Prisrčno so se pozdravili in klepetali v kuhinji še pozno v noč. On je obujal spomine na pravkar odslužen vojaški rok, starša pa sta mu hitela pripovedovati vse novosti z zadnjimi vaškimi čenčami vred. Kljub temu pa je kot na trnjih čakal, kdaj bosta odšla spat. Le kako je z njegovo Marijo? Ga sploh še čaka? Mu je bila zvesta? Ves čas mu je pisala lepa pisma, le zadnje tedne od nje ni dobil pošte. Zakaj? Gotovo imajo preveč dela, jo je opravičeval sam pri sebi. Hrepenenje po njej je raslo, negotovost mu ni dala miru. Kaj ko bi še nocoj skočil tja? Saj ni daleč! Čeprav je bilo že pozno, ga je vleklo k njej. »Me vsaj nihče ne bo videl,« si je mislil. Tudi tista noč je bila svetla, polna mesečine in zlahka je našel pot do njenega okna. Bilo je odprto! Seveda, noči so zdaj topleje pomislil. Neslišno je splezal skozi okno, ki je bilo odprto kot nalašč zanj. Bil je vesel, da jo bo presenetil. Hotel jo je pobožati po laseh, a roka mu je obstala kot okamene-la. »Saj tu sta vendar dva!« je pomislil,1 ter glasno zaklel. Zbudila sta se. Tone je začudeno vstal in ga gledal kot prikazen. »Kaj počneš tu? Da se ti ni morda zmešalo?« je siknil. »Mislil sem... je nerodno začel Milan. »Saj ni važno, kaj si mislil, poberi se od tod. Mar niti svojega prvega medenega tedna ne bova preživela v miru?« je nadaljeval Tone, Milanu pa je nenadoma postalo strašansko vroče. »Nisem vedel, da sta poročena, ne vem, kaj vse to pomeni, je počasi jecljal, ter se umikal proti oknu. Upal je, da mu bo Marija rekla, da vse skupaj ni res, ga poklicala nazaj, a to se ni zgodilo. Ko si je ta opomogla od presenečenja, je posmehljivo dejala: »Mislila sem, da ti bodo na vasi povedali. Vrni se k svoji materi, pa raje njej povej, da jo imaš rad!« S težkimi koraki je Milan odšel. Prav ničesar ni razumel. Zakaj je govorila o njegovi materi? Zakaj je Tone pri njej? Vedel je le to, da bo moral nanjo pozabiti, pa čeprav težko. »Niste mi povedali, da je Marija poročena!« je omenil materi naslednji dan. »Si že zvedel?« se je začudila. »Bodi vesel, le kaj bi z njo pri nas?« S tem je bil zanjo pogovor končan. Po tem razočaranju je bil kar nekam slep za dekleta. Tudi mati ga ni nikoli silila, naj si katero izbere. »Saj nam je tudi tako lepo,« je večkrat rekla. Leta pa so tekla, in Milanu se je zdelo, kot bi se pravkar zbudil iz otopelosti. Nekje bom že našel dekle, da jo odpeljem pred oltar, si je dopovedoval, pri tem pa pozabil, da je minila letos že njegova štirideseta pomlad in da v bližnji okolici ni dekleta zanj. Skoraj vsa so poročena in že zdavnaj mamice, tu in tam pa je katera pestovala že tudi vnučka. Opazil je, da gre materi delo vse težje od rok. »Kako tudi ne, saj mineva že njeno sedmo desetletje,« seje šele zdaj zavedal. Moral bo govoriti z njo! »Mati, mislil sem, da bi ne bilo narobe, če bi se tudi jaz oženil. Morda pa bi vprašal sosedovo Sonjo, če bi me hotela,« je začel neko popoldne pogovor z materjo, kot bi se stvar tikala le nje. »Tamla-do bi res lahko pripeljal k hiši in to že zdavnaj, toda ne misliš vendar Sonjo? Le kaj bi z njo tukaj na zemlji? Vedno seje samo lišpala. Da bi pomagala po-molzti krave ali pobirati krompir, tega se pa ni spomnila. Mar ne vidiš, da se obnaša kot kakšna mestna gospa? »No, denar bi le bil vsak mesec, saj hodi v službo,« je bil že zmeden Milan. »Pa skuhala bi in pospravila, to pa je tudi nekaj. Predvsem pa, ne bom več sam!« »Saj se ti je zmešalo!« gaje zavrnila. »Takšne, ki bo samo kuhala in prala, ti ne potrebuješ! Tudi na zemlji bo treba poprijeti! Vsega ne boš zmogel sam. Pa še otroka ima. Namesto, da bi pestovala svoje vnučke, naj tujemu pankrtu pišem pisma v vojsko, kaj? Ne! Sonje ne boš pripeljal! Vsaj dokler še midva živiva, ne!« »Če boste tako govorili, bom zaradi vas ostal sam, mati!« je še enkrat poskusil. »Kaj!? Zaradi mene? Sem mar jaz kriva, če si ti tako lesen? Si sploh kdaj katero poskušal pripeljati, razen te Sonje in pred dvajsetimi leti Marije? Takrat si bil še skoraj otrok. Saj vendar nisem mogla dovoliti, da pripelješ k nam, na trden grunt, revno deklino, ki nima ničesar, razen očeta, kije pijanec. Tega nisem prenesla, pa sem ji povedala, kar sem ji pač imela povedati.« »Mati!... Takrat ste vi govorili z njo?« je zastokal Milan. »Jaz pa sem se čudil, kako mi je mogla storiti kaj takega.« Mati je zardela ter se obrnila proč. Nehote je sinu izdala napako, ki jo je že večkrat obžalovala. Vedela je, da je Marija pridna in poštena ženska. Letos se ji bo omožila hčerka, sin pojde drugo leto v vojsko. »Le zakaj nisem takrat dovolila, da pride k nam?« je obžalovala. »Toda saj je bil Milan še skoraj otrok!« je branila sama sebe. »Kar je, pa je!« Zdaj se ne da nič pomagati.« je pomislila. Čas je nezadržno tekel naprej. Sonje mati ni marala, Milan pa je bil premalo odločen, da bi vztrajal. »Mati so starejši, bolje vedo, kako je prav!« si je govoril. Sonja je kmalu vzela vdovca iz sosednje fare, Johana pa si je pošteno oddahnila. Saj je vendar že čas, da sestra odide po svoje, ona pa zaživi sama s svojo družino. Tudi pri njih pride kmalu tamlada v hišo in Sonja je s svojim odhodom naredila prostor zanjo. Milan pa je postajal vse bolj čemeren, vse pogosteje je obiskoval zidanico in včasih zaspal kar tam, na vlažnih tleh. Starša sta ga drug za drugim zapustila in se preselila na oni svet k počitku. On pa postopa po vasi, z veseljem zvrne kozarček, če mu ga kdo ponudi. Z nikomer ne govori več kot je potrebno in vse se zdi malce čudaški. Ko ga kakšna vaška zbadljivka pobara, čemu ne živi kot vsi drugi, zakaj nima družine, kako da vendar ne obdeluje zemlje, ko pa ima njive v najbolj rodovitnem predelu, zakaj jih prodaja, pove, da so za to krivi mati. O svoji krivdi noče razmišljati, utapljajo v vse številnejših kozarcih. ZINKA FILIPANČIČ Miza Poj, duša! S prtom prekrita, dišeč helbec, liter starine in jaz. O, miza, potrpi! Ne bom stegnil rok po tvojih dobrotah, četudi željan tvojega blagoslova. Poj, duša in srce, poj ljubezni daljni, poj o sreči bežni; poj v koščenih krempljih, poj v mrtvaški sapi, poj v naročju zlobe! O, le poj in vse prevpij nocoj! Poj ljudem in poj betežnim mislim! Ker prazen je moj želodec, a ne tako močno kot v srcu mi kuje in žile razganja, v m ožgan e za bij a in krči pesti. Miza in prt in vino in kruh, odpustite mi ta greh, to mojo naslado, to sveto jezo! Udaril bom po tej mizi, treščil s pestjo, da bo joj. In nikdar zato ne bom klečal. Ker vaš dolžnik in prijatelj, miza in kruh in prt in vino, vzravnano ostajam in žrtev za vas ma ni strah. Pesem naj doni iz ran krvavih, krči se in bij, srce, še danes! Jutri dan oznani molk mrtvaških plesov, blisk ordenov in žvepleni prah v lobanjah. Ta-ta, ta-rä, ta-ta, ta-ta-ta, ta-rä! Vkup pokliče zbegane vampirje šklepetanje gnilih zob v sopari kotla nad pepelom. Poj in plakaj, duša! Ker ni bilo na literarnem večeru v letošnjem kulturnem tednu nikogar iz steklarne in ste zamudili priložnost, da slišite pesmi članov literarnega krožka šmarske občine, vam pošiljam v objavo dve pesmi, ki sem jih tam prebral. FRANC ČERNELČ Steklarska godba na pihala - velik napredek zadnjih nekaj let. Velja jih podpreti. Za razvedrilo Nagradna križanka št. 152 Med reševalce nagradne križanke št. 152 bomo razdelili za 15.000 dinaijev nagrad, in sicer prvo nagrado 6.000 dinarjev, drugo nagrado 5.000 dinarjev in tretjo nagrado 4.000 dinaijev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva Steklar, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 151. Rok za oddajo rešitve je 16. januar 1989. Žreb je razdelil nagrade med reševalce nagradne križanke št. 151 takole: prvo nagrado 6.000 dinarjev prejme CILKA ČEBULAR, drugo nagrado 5.000 dinaijev prejme DARKO ROGVAT in tretjo nagrado 4.000 dinaijev prejme SLAVICA BORŠIČ. Nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 151. - vodoravno: kapaciteta, ilustrator, last, h rest, orkan, črke, pnevmatika, ar. Paola, siva, oni, osveta, jor, Bej, urok, Z V, Lisca, Kelt, trasant, čerkeska, čaša, Antarktika, vol, ZOO, Niamey, akt. UREDNIŠTVO M ŠTUDENT- SKA ZVEZA ZELENICA V PUŠČAVI ARTERIO- SKLEROZA INDUSTR. MESTO V ZRN LASTNIK KMETIJE Z PROSTOR ZA ODLAGANJE SMETI TURŠKO JEZERO (NAZAJ NAV) SPREMLJE- VALEC BOGA EROSA OBDELOVANJE LESA STESAČ0 RUJU SORODEN GRM pK \m D> SVETISLAV ylfj MIRNO SOŽITJE ; ▻ - • ?isiE3 m : a OKU Pl-RAN0ST AVTOR VINKO KORENI EKSI- STENCA, OBSTOJ HARFA, LUTNJA, KITARA... BIKOV GLAS TEK, SLAST POČELO TAOIZMA TRENJE LETOVIŠČE V BIH ZASEBNA DEJAV- NOST NEZNANEC FRIDOLIN NADA VIDMAR NIKO KURET ŽENINOVA IZVO- LJENKA PEČICA ZA PEČENJE NA ŽARU OTOČJE PRI PULI PREPREČ. GORENJA PALESTIN. VODITELJ TAJNIK • MAJHEN ČUK KRAJ PRI KRŠKEM TOMISLAV NERALIC VOJAŠKI VOZ PRATEŽ NATURALIZMU SORODNA UM. SMER KRAJ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI GRŠKI BOG VOJNE OLIKA, OBZIR PODOBA GOLEGA TELESA PISATEU FLISAR NAGLAS, POUDAREK MLEČNI IZDELEK OBLIKA RAZ- CVETJA ENA IZMED PRO- JEKCIJ SPLAV RDEČI KRIŽ ČASOVNA ENOTA ŠTEFAN NOVAK 0REST0VA SESTRA V GR. MIT. PTICA PEVKA S PISANIM PERJEM STIK, SPOJ PISATEU HEMING- WAY Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek, in Franc Zupanič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Vida Juhart - Tehnično urejanje Igor Glavan - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2500.izvodov - Tiska ČGP »Delo«, TOZD Tisk časopisov in revij, Ljubljana.