Mož beseda.
Priredil Mihael Levstik.
i^^TgllJ^^^ lavni švedski kralj Karel XII. je bil v svoji mladosti precej
\(utmz§S^i        razposajen.  Pogosto  je  popival  v družbi  mladih  dvor-
T       tHI^W     nikov in uganjal z njimi raznovrstne burke in nerodnosti.
\S     liis^l Nekega ^ne, ^o Je bi\ zopet pijan, je sirovo razžalil svojo
U      WMm mater, ker ga je bila rahlo posvarila  zavoljo  njegovega
Ko se je bil drugi dan  zopet streznil, mu je bilo
silno žal zaraditega, zakaj svojo mater je drugače ljubil prav iskreno. Sklene trdno, da ji da zadoščenja, kakršnega pač ni pričakovala. Ukaže si prinesti najlepšo, dragoceno kupo iz brušenega kristala in si jo do roba nalije z vinom. S kupo v roki se poda pred svojo mater in jo nagovori tako-le: »Mati! Zavedam se, da sem vas včeraj hudo razžalil, in srce me boli zavoljo-tega. Ali storil sem to le, ker me je zavedlo vino. Da mi pa ne bo več mogoče, žaliti vas v pijanosti, vam dajem sedaj v tem trenutku svojo kra-ljevo besedo, da je ta kupa, ki jo tukaj v roki držim, zadnja, ki jo izpijem v svojem življenju. A to izpijem na vaše zdravje, presvetla moja mati, s prošnjo, da mi odpustite."
Po teh besedah izpije in zažene kupo skozi okno, da se je razbila na dvorišču. Kralj je držal dano besedo — do smrti: mnogo sveta je prehodil in v marsikateri bitki se je slavno meril s sovražniki, toda vina ni pokusil nikdar več.                                  —^«^.—
^   fc        c    .  wp «4         ( vk_9# °        "
*   • •«? /   °" \-t\ ** ° *C a D= Minki za god «=d