Poitnt urad 9021 Ce!ovec — Vertagspostamt 9021 Ktagenfurt tihaja v Cetovcu — Erscheinungsort Ktagenlurt Posamezni izvod S šii., mesečna naročnina 12 čiiingov P. b. b. Cetovec, petek, 9. aptii 1976 Štev. 1$ {1756) Danes, petek 9. aprila 1976 vsi na DEMONSTRACUO proti ijudskemu štetju posebne vrste — za izpoinitev čiena 7 SOLIDARNOSTNI KOMITE ZA PRAVICE KOROŠKIH Zbirališče ob 17.30 uri pred glavnim kolodvorom Odhod okrog 18. ure Zaključna manifestacija na zahodnem delu Starega trga SLOVENCEV V odboru Združenih narodov: AVSTRUA SPET OBTOŽENA da ne izpolnjuje mednarodnih obveznosti Pravice manjšin ne smejo zaviseti od štetja V Ženevi je prejšnji teden začel zasedati odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije, ki med drugim razpravlja o poročilih posameznih držav podpisnic mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije ter o izpolnjevanju določi) te konvencije. Med prvimi so obravnavali poročilo avstrijske vlade in ob tej priložnosti je bilo ponovno govora tudi o tem, kako Avstrija spoštuje obveznosti, ki jih je v mednarodnih konvencijah in zlasti v državni pogodbi prevzela glede položaja in pravic narodnih manjšin. K poročilu avstrijske vlade je zavzel izčrpno stališče jugoslovanski član odbora, posebni svetnik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Silvo Devetak. Najprej se je dotaknil vprašanja, ali Avstrija s svojim pravnim sistemom izpolnjuje določila konvencije o preprečevanju rasne diskriminacije in ali avstrijska zakonodaja preprečuje kakršnokoli obliko rasne diskriminacije, zlasti do tujih delavcev in narodnostnih manjšin. Pri tem je Devetak poudaril, da zadevna določila kazenske zakonodaje, ki jih je Avstrija navedla v svojem poročilu, rte zaobsežejo vseh zahtev konvencije, ki govore o preganjanju vseh oblik širjenja idej o rasni večvrednosti, narodnostnega sovraštva ali podžiganja h kakršnikoli diskriminaciji, kakor tudi dejanj proti katerikoli rasni ali etnični skupini. „S lem avstrtjska zakonodaja," kakor je dejal Devetak, „ne ustvar-!a možnosti za izpolnitev obveznost iz konvencije in prav tako tudi b državne pogodbe, po kateri je doižna prepovedat) dejavnost or-Sanizacij, katerih citj je odvzeti hrvaškemu in siovenskemu prebivai-stvu v Avstriji njegov manjšinski značaj." Pri tem je posebej opozo-*!! na dejstvo, da se pri večinskem Prebivalstvu na območju, kjer živi manjšina, kaže narodnostna nestrpnost. Posebno obširno je Devetak govoril o tem, kako Avstrija izpolnjuje oz. ne izpolnjuje manjšinska določila državne pogodbe. Dejal je, da celo iz avstrijskega poročila jasna izhaja, da je Avstrija le orne jeno izpolnila nekatere teh obveznosti, nato pa je naglasil: „Kar zadeva zakon o krajevnih napisih, o katerih govori poročiio, je znano, da še do danes ni uresničen, ker so skupine večinskega prebivaistva, prežete z duhom diskriminacije nasproti manjšinam, preprečite, da bi bi) ta zakon uresničen — kar je priznat tudi predstavnik avstrijske viade. Takšno stanje ni samo v nasprotju z državno pogodbo, temveč tudi v nasprotju z 19. čienom avstrijskega temeijnega zakona o spiošnih pravicah." Jugoslovanski zastopnik je nadalje opozoril, dc povezuje Avstrija pravice manjšine z njenim številom oziroma odstotkom glede na večinsko prebivalstvo. „Takšno postav-ijanje pogojev," je poudaril Devetak, „je načelno nesprejemljivo in ni v skiadu s konvencijo, pa tudi ne s 7. čienom državne pogodbe, ki ne postavijo nobenih pogojev za uresničitev pravic v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske, kjer živi slovensko, hrvaško ali mešano prebivaistvo." Zato je Devetak podprl že prej izraženo mnenje odbora, „da pravi-(Daije na #. stran:') Zagovorni; agotavijanja manjšine aii — da ostanemo pr: njihovem sramežljivem izrazoslovja — ijadshega štetja posebne vrste hot pogoja in podlage za izpoinitev obveznost: Avstrije iz državne pogodbe se seveda dobro zavedajo, da je takšno povezovanje manjšinshib pravic s preštevanjem in odstothi skrajno represivno in za današnji svet povsem nesprejemljivo reševanje manjšinskega vprašanja. Zato jih je slaba vest preti domačo in mednarodno javnostjo stopnjevala v že naravnost bolestno iskanje „argamentov", s katerimi ki opravičili svoj krezokzirni diktat, ki ni le nedemokratičen in protimanj-šinski, ampak kkrati pomeni tadi očitno revizijo državne pogodbe Pri tem iskanj:: izkoda iz slepe aiice, v katero so zašli s svojim kapitulantskim izpolnjevanjem zaktev najkoij zagrizenik nemškik nacionalistov, gredo celo tako daleč, da postavijo stvari enostavno na glavo ter shašajo štetje atemeijevati z izjavami, ki v resnici ravno nasprotno odklanjajo in oksojajo vsako preštevanje kot pogoj in podlago za priznavanje manjšin-šinskzk pravic. Vzemimo najnovejši primer,- V manjšinski proklematiki je končno menda le zmagala pamet, kajti ,,/a-goslavija ko priznala ijadsho štetje posekne vrste". Pako vsaj interpretirata socialistična KTZ in deželni gla- Proti ugotavljanju manjšine Za izpoinitev čiena 7 državne pogodbe Vrhovi treh poiitičnih strank, zastopanih v par-iamentu, so se sporazumeti o „ijudskem štetju posebne vrste", kar pomeni ugotavijanje manjšine. S tem so dokončno popustiti davni žeiji tistih poiitičnih si), ki jim je siovenska narodna skupnost trn v peti. Popustiti so tem siiam # čeprav je takšno ..štetje posebne vrste" odtočno odkioniia široka avstrijska demokratična javnost, tako organizacije kakor tudi osebnosti naj-raziičnejših poiitičnih in svetovnonazorskih smeri; # čeprav so siovenske organizacije na Koroškem izjavite, da koroški Stovenci pri takem ugotavljanju manjšine ne bodo sodeiovali. Soiidarnostni komite za pravice koroških Sio-vencev, v katerem so se združiie organizacije in osebnosti raziičnih svetovnonazorskih in političnih smeri obeh dežeinih jezikov, to ..štetje posebne vrste" odiočno odkianja — ker nasprotuje duhu in vsebini 7. čiena avstrijske državne pogodbe iz teta 1955, kjer pravice narodnih manjšin niso vezane na njihovo števiično moč, prav tako pa tudi mednarodnim navadam in demokratični ureditvi manjšinskih vprašanj; — ker avstrijska vtada in pristojne obiasti prav dobro vedo, kje na Koroškem Siovenci živijo, drugače vendar tudi teta 1945 ne bi biti vedeii, v katerih šoiskih okoiiših je treba uveljaviti šoisko odredbo o dvojezičnem pouku; — ker bi načrtovano ugotavijanje manjšin, ki ga po novem zakonskem osnutku vsak čas iahko izvedejo tajno aii javno, prizadejaio hud udarec sporazumevanju obeh narodov na Koroškem ter bi se narodnostni boj še zaostri) in bi se razširila narodnostna mržnja v neštetih krajih južne Koroške; — ker bi ugotavijanje zajeio samo tiste siovenske sodežeiane, ki nacionaiističnemu pritisku še niso kloniti in se niso odtujiti svojemu narodu ter bi zato ugotavljanje pomenilo nadaljnjo diskriminacijo tistih oseb, ki se priznavajo za Siovence; — ker bi bito nepravično in manjšini sovražno, če bi bito ugotavijanje manjšine več kot dvajset tet po podpisu državne pogodbe podiaga za izpoinitev pravic, ki so manjšini zagotovijene v državni pogodbi. Zato protestiramo proti načrtovanemu ugotav-ijanju manjšine in pozivamo vse, da jasno in odiočno odkionijo to „štetje posebne vrste". SOUDARNOSTN! KOMtTE ZA PRAVtCE KOROŠKiH SLOVENCEV var ŠVagner izjavo jago^lovaMj^ega zananjega ministra Aliniča, hi pa v resnici ni povedal ničesar novega, marveč je samo ponovil dosledno stališče /agosiavije; da je statistično agotavijanje prebivalstva notranja zadeva vsahe države, da pa uveljavljanje manjšinshib pravic in izpolnjevanje tozadevnih pogodbenih obveznosti ne sme biti odvisno od štetja oz. številčne moč: manjšin. Kdor teh nedvoumnih besed ne zna aii noče razameti, tistema seveda ni pomagati. Če pa hdo — pa naj bo novinar aii politih — te besede zlonamerno prcfanhcionira v njihovo nasprotje in z njimi shaša opravičevati izrazito protimanjšinshe ahrepe, potem ma je treba enbrat povsem jasno povedati, da se tahib metod po-siažaje samo tisti, hi za svoje ravnanje in s svojo poiitiho nima stvarnih argamentov niti poštenih namenov. Naravnost višeh licemerstva pa je, če v tej zvezi nehdo hot ptica ajeda piane nad tiste, hi v nasprotja z „nedoižnimi Korošci" astvarjajo „miseino povezavo" med izpolnjevanjem državne pogodbe in ijadshitn štetjem; hajti ne gre za morebitne samovoljne „mise!ne povezave", marveč gre za dejansho stvarno povezanost — v osnatha zahona o Ijadshih štetjih, da bodo rezaitati štetja podiaga za izvajanje čiena 7,- v osnatha zahona o narodnih shapnostih, da bo veljal le v občinah, hjer se bo približno četrtina prebivalcev priznala h manjšini; v dogovora o 25 odstot-hib, h: je bil menda prav na zahtevo „ Korošcev" sprejet hot pogoj in merilo za izpolnjevanje obveznosti iz državne pogodbe. 7*o, samo to so dejstva, vse drago je prazno besedičenje in sprenevedanje. Ob fahib dejstvih pa bo seveda tadi „notranjehorošhi dialog" najno ostal monolog, hahor tadi „reševa-nje" potom preštevanja ne more biti ničesar dragega hot brezobziren dih-tat, na haterega horošh; Siovenci nihdar ne bomo pristali. Ne bo nas spravila na hoiena tadi najbolj široha in intenzivna „pojas-njevaina hampanja" ihahor napove-dajejo in imenajejo najnovejšo proti-siovensho gonjo hajshanja in izsiljevanja) — pa čeprav se v difamiranje vhijačaje celo deželni glavar, ho nas zaradi našega apravičenega in doslednega odpora prot: siebernema preštevanja shaša ožigosat: za „ teroriste" in „homan;'ste", seveda v zavesti, haj eno in drago pomeni v dražbi, v hateri je samo tisti, hi ne zna besedice siovensho, „pravi Korošec" in v hateri je za primerno ha-riero očitno potrebno shiicevanje na dovolj visoho janhcijo v časa nacizma. Vprašanje, hdo se v tahib razmerah dobro počati, pa je seveda stvar oha-sa in ne more biti merilo aii dohaz lojalnosti. 7o se nam zdi potrebno poadariti, hajti v smer prav tahšnega vrednotenja je šlo n. pr. tadi poročanje tahajšnjega tisha o nastopa sio-venshega občinshega odborni.ha med nedavnim obishom hancierja Krei-shega v Borovljah. 9. april 1976 Obsodba avstrijske poiitike zavajanja mednarodne javnosti 15. sejem „A!pe-Adria" na Gospodarskem razstavišču v ljubtjani V torek je bi) na tjubtjanskem Gospodarskem razstavišču odprt jubilejni 15. sejem ..Atpe-Adria", ki ostane odprt do vključno nedelje 11. aprila. Ta tradicionalna mednarodna sejemska prireditev, ki je bila v začetku omejena na sodelovanje treh sosednjih dežel Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine, je zdaj deležna velikega zanimanja tudi v širšem alpskem prostoru in v širšem svetu. O tem govori udeležba razstavljalcev, ki jih je tokrat skupno 375, od tega 144 domačih, ostalih 231 razstavijalcev pa je iz Anglije, Avstrije, Belgije, Demokratične republike Nemčije, Egipta, Filipinov, Francije, Indije, tlalije. Japonske, Nizozemske, Španske, Švedske, Švice, Združenih držav Amerike in Zvezne republike Nemčije. Poleg skupinskih razstav gospodarske zbornice Koroške, gospodarskih zbornic mest Gorica, Pordenone, Trst in Videm ter Slovenskega gospodarskega združenja iz Trsta so na letošnjem sejmu prvič udeležene dežele v razvoju, zlasti pa tokrat prvič samostojno sodelujejo tudi pobratena in prijateljska mesta Ljubljane — Parma, Pesaro, Wiesbaden in Nottingham. Zaradi boljše preglednosti so razstavljalci razvrščeni v več skupin: v eni skupini razstavljajo proizvajalci prehrambenih izdelkov, v drugi skupini so proizvajalci opreme za dom, gospodinjstvo in gostinstvo, v naslednjih skupinah pa sledijo izdelki domače obrti in tekstil, stroji in orodja za domačo uporabo, obrt in industrijo, zaščitna sredstva in premazi, oprema za avtomobile in servisne delavnice, oprema za šport, rekreacijo, lov in ribolov ter kmetijska mehanizacija. V smislu sejemskih sporazumov se bo vrednost blagovne menjave spet precej povečala, tako da bo v odnosu z Avstrijo znašala 24,6 milijona šilingov, v odnosu z Italijo pa 3 milijarde lir. Pomladanski sejem v Gradcu od 30. aprila do 9. maja Na Dunaju je bil prejšnji teden občni zbor tamkajšnjega Kluba slovenskih študentov, ki se je zelo obširno bavil s trenutnim položajem in bojem koroških Slovencev za dosego pravic, zagotovljenih v državni pogodbi. Zlasti je bila poudarjena odločenost in enotnost slovenskih študentov, da se kot del slovenske narodne skupnosti na Koroškem z vsemi silami uprejo načrtovanemu ugotavljanju ali preštevanju manjšine. Posebej je Klub slovenskih študentov na Dunaju razpravljal tudi o nastopu avstrijskega predstavnika dr. Nettla v komiteju OZN za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije v Ženevi, kjer je le-ta med drugim trdil, da je Avstrija z edino izjemo vprašanja dvojezičnih napisov že v celoti izpolnila člen 7 državne pogodbe, odgovornost za zavlačevanje rešitve problema pa da pade na skupine znotraj manjšine. Proti takim neresničnim izjavam predstavnika Avstrije, k: pomenijo zavajanje mednarodnega foruma in mednarodne javnosti, je KSŠ ostro protestiral v posebni resoluciji, v kateri poudarja, da so izjave dr. Nettla v ostrem protislovju s politično realnostjo in da izražajo tendence, da bi osrednjima organizacijama koroških Slovencev podtaknili sabotažne motive. V svoji resoluciji so študentje najostreje zavrnili napad na integriteto in suverenost edinih legitimnih predstavnikov koroških Slovencev, hkrati pa obsodili nestvarno in neresnično prikazovanje položaja manjšin v Avstriji pred mednarodnimi forumi. ..Takšne izjave dr. Neti- la pred mednarodnimi organi pred-stavijajo poskus prikriti doigoietno zaviačevanje izpoinitve 7. čiena državne pogodbe in usmeriti pozornost od grozečega preštevanja manjšine, kar dejansko pomeni revizijo državne pogodbe," je rečeno v protestni resoluciji, v kateri slovenski študentje tudi zahtevajo, naj se avstrijska vlada v bodoče distancira od takšnih izjav. Klub slovenskih študentov na Dunaju je sklenil, da bo svoje stališče, izraženo v resoluciji, sporočil tudi omenjenemu komiteju OZN v Ženevi. Prav tako pa so študentje izrazili pripravljenost za sodelovanje na solidarnostnem zborovanju, ki je bilo organizirano za včeraj zvečer na Dunaju, kakor tudi na da- Naj se deželni gfavar Wagner še tako jezi na ..nasprotnike" ugotavljanja manjšine ter jih skuša difami-rati s tem, da jih spravija v zvezo s terorizmom, kakor je to ponovno napravi! v ponedeljek na seji predsedstva koroške SPO — gibanje proti diktatu preštevanja se nenehno širi ter zavzema vedno nove plasti avstrijskega prebivalstva in nova področja v Avstriji. Tako je poleg Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev, ki je organizator današnje demonstracije v Celovcu, dunajski solidarnostni komite včeraj zvečer priredil informacijsko zborovanje na Dunaju; v Salzburgu pa je skupina, ki se imenuje „ Solidarnost s Slovenci in Hrvati", že v sredo priredila in- našnji demonstraciji v Celovcu, ki jo je pripravil Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev — proti ljudskemu štetju posebne vrste in za izpolnitev člena 7. Občnega zbora, o katerem bomo še obširneje poročali, so se udeležili tudi številni gostje, med njimi tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser, član izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije Jože Hartman, predstavniki gradiščanskih Hrvatov in jugoslovanskih študentov na Dunaju, pa tudi zastopniki mladine Slovenije ter študentov in profesorjev ljubljanske univerze. Za predsednika kluba je bil ponovno izvoljen študent prava Mirko Boročnik. formacijsko zborovanje, na katerem je o položaju in problemih koroških Slovencev govoril višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik, medtem ko je bila v času od 30. marca do 2. aprila v Salzburgu posebna razstava z naslovom ..Sodobni problemi koroških Slovencev". Širi se tudi krog organizacij in posameznikov, ki protestirajo proti nameravanemu preštevanju manjšin ter zahtevajo izpolnitev manjšinskih pravic brez vsakega povezovanja s številkami. Nekaj takih izjav smo objavili v zadnji številki našega lista. Medtem je sprejela posebno izjavo proti preštevanju skupina južnotirol-skih študentov na Dunaju (obširneje bomo še poročali), pa tudi deželna vodstva KPO v posameznih zveznih deželah so se pridružila tozadevnim zahtevam. Tako npr. deželno vodstvo na Dunaju, ki je pozdravilo delovanje solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev ter izreklo vso podporo demonstracijam na Dunaju in v Celovcu. Udeleženci konference so se izrekli proti nameravanemu ugotavljanju manjšine, namesto tega pa zahtevali takojšnja pogajanja med pristojno zvezno vlado ter predstavništvom slovenske manjšine, kjer naj bi razpravljali o izpolnitvi določil člena 7 državne pogodbe. Deželna konferenca KPd na Štajerskem pa je od vlade in v parlamentu zastopanih strank zahtevala, da opustijo načrtovano ugotavljanje manjšine, ker takšno preštevanje služi le silam, ki so zainteresirane na nadaljnjem šovinističnem hujskanju med koroškim prebivalstvom. Zadovoljivi uspeh obeh graških sejmov leta 1975 je — kakor tudi sejmi prejšnjih dveh let — ponovno dokazal absolutno stabilnost teh mednarodno priznanih gospodarskih prireditev. Niti gospodarsko mrtvilo zadnjih let, ki je skoraj že mejilo na recesijo ter je tako evropsko kot tudi prekomorsko gospodarstvo postavilo pred težke probleme, ni moglo ničesar spremeniti na dejstvu, da so števila razstavljalcev in obiskovalcev graških sejmov praktično ostala konstantna. Pri tem je pomembno, da se je inozemska udeležba pri sicer enakem številu razstavljalcev, ki znaša povprečno 2000, pri jesenskem sejmu 1975 povečala na okroglo 49 odstotkov. To je brez dvoma važno opozorilo v smeri, da inozemski gospodarski krogi posebno visoko cenijo pomen graškega sejma za reklamo in promet. Vzporedno s tem stalno narašča tudi informacijska moč graškega jugovzhodnega sejma. Prijave kažejo, da bodo za pomladanski sejem 1976 načrtovane strokovne razstave polno zasedene ter bodo predstavljale najnovejše stanje tehnike in znanosti. Zopetno izboljšanje konjunkture, ki se nakazuje v nekaterih velikih industrijskih državah in ne nazadnje tudi v Avstriji, obeta spet dobre sejemske posle. Vodstvo sejma pri tem ne goji pretiranih upov, vendar je prepričano, da bo funkcionalno in kvalitativno visokovredna ponudba vzpodbudila željo po nakupu. Tako bodo že dolgo načrtovane in nameravane investicije gotovo ponovno preudarjene in se bo izoblikovalo stremljenje, da bi spet uveljavili v zadnjih letih skrčene zmogljivosti. Pri tem bo ponudba na graškem sejmu omogočila dobro informacijo. Poleg tega je treba upoštevati, da tehnični razvoj tudi v letih recesije ni zaostal in je za gospodarstvo nujno potrebno, da upošteva ta razvoj, kar z drugimi besedami pomeni: nekdanjo zmogljivost bo mogoče znova doseči le s tem, da se bodo podjetja prilagodila najnovejšemu stanju tehnike — za to pa so potrebne določene investicije. 2c pred leti izdelana in tudi praktično izvajana politika in razstavna koncepcija graškega sejma je v ce- loti usmerjena na to, da je kupec v središču sejemskega dogajanja. Vsi ustrezni organizacijski ukrepi služijo temu, da bi upoštevali interese, možnosti in potrebe kupca. Pred leti uvedena koncentracija po strokah se je uveljavila kot ukrep, ki pomaga kupcu varčevati pri času in stroških; bistveno olajšala je zlasti preglednost in primerjavo cen in kvalitete. Izkušnje na drugih evropskih sejmih so sejemsko vodstvo obvarovale tudi pred tem, da bi se s specializacijo razdrobila ponudba, namreč da bi se obe veliki sejemski prireditvi razbili na številne majhne, ob različnih časih prirejene specialne sejme. Za kupca izredno dragocena pa je povezava posameznih strok v potrošniške skupine, ker je s tem še dodatno mogoče varčevati s časom in denarjem ter sta bistveno razširjena pregled in informacija. Tako je graški jugovzhodni sejem posta! za kupca investicijskega in potrošniškega blaga nepogrešljiv posvetovalni instrument. Graški pomladanski sejem 1976 bo obsegal naslednje strokovne In posebne razstave: avstrijski sejem železarstva s polizdelki in finalnimi izdelki, kot so stroji in avtomati, strokovni sejem kmetijstva s stroji in orodjem za poljedelstvo, gozdarstvo, živinorejo ter sadjarstvo in vinogradništvo, prav tako pa tudi s kmetijskimi pridelki, krmili in posebno razstavo pitanega goveda; strokovno razstavo gastronomije z obsežno ponudbo vseh potrebščin za turistične in restavracijske obrate, v sejemski kuhinji pa bo prirejeno mednarodno tekmovanje mladih kuharjev; strokovno razstavo kovin in lesa s stroji, opremo in orodjem, v obratovanju pa bo predstavljeno tudi sejemsko mizarstvo; strokovno razstavo gradbenega materiala z vsemi potrebščinami od gradbenega materiala preko talnih oblog in parketov do keramike in ploščic; strokovno razstavo ogrevalne in hladilne tehnike; strokovno razstavo prometnih sredstev s tovornjaki, vlačilci, traktorji In prikolicami; razstavo pohištva s stilnim pohištvom; razstavo tekstilij, preprog, oblek in perila ter usnja in krzna; razstavo gospodinjskih potrebščin ter šivalnih strojev; razstavo radia, televizije, giasbenihinstrumentov, ur, zlatnine in srebrnine, foto in kino-optike; razstavo živil in nasladi!; razstavo potrebščin za otroka; razstavo potrebščin za vrt in kamping; sejem iznajdb in patentov; modne revije s tekočimi predvajanji; v sejemskem gradu pa mednarodno vinsko pokušnjo. Sumtjive ki jih gojijo v avstrijski vojski Od imajo v avstrijski zvezni voj:ki precej enostranske pojme, kar zadeva počastitev padtih bojevnikov in gojitev ..tradicij", je gotovo splošno znano. Ktjub temu pa preseneča skrb, ki jo v isti vojski — vsaj posamezni poveijniki — posvečajo npr. organizaciji, kot je koroški Heimatdienst. Tako je pred nedavnim tisk poročat, da je komandant neke rezervne enote na južnem Koroškem pozvat moštvo, naj iz svojega žepa piača venec, ki ga naj bi enota potožita ob vojaški spomenik v Vetikovcu. Vsak vojak naj bi prispevat po 10 šitingov. Ker pa venec končno ni stat totiko, naj bi pre-ostatih 8 šitingov na moža što po zamisti komandanta v namene — koroškega Heimatdiensta! Tudi v Borovijah so za zaktjuček vojaških vaj potagati venec. Spet te ob spomeniku vojakom, ki so padti v Hitterjevi vojski, ne pa tudi ob spomeniku žrtvam, ki so zgubite živtjenje v boju proti fašizmu za osvoboditev Avstrije. Pa kaj bi se temu čuditi, saj se je menda tudi sedanji obrambni minister za osvo boditev avstrijske domovine borit nekje pri Narviku, in z njim četa vrsta viso kih in najvišjih povetjnikov današnje avstrijske vojske, kakor je bito pred ne davnim brati v dotgoveznih siavospevih, ki jih je obavit Pust v cetovški Votkszeitung. Potem je pač razumtjivo, kakšne in zakaj takšne so ..tradicije", ki jih gojijo v današnji avstrijski zvezni vojski.