Kam naj se vsajajo sadne drevesa, in ktere plemena, naj se izberajo *).
Ker je sadno drevo vselej v dobiček gospodarju, naj se vsaja v vsaki prostor, kteri ni za drugo rabo, za sadje pa je vendarle pripraven.
Pred vsim naj si, če le more, napravi gospodar vert blizohiše, ker tukaj je lahko sadno drevje gleštati, in marsiktera ura se zamore na skerb drevja oberniti, kadar ni močna polje iti ali kakošnegadru-zega dela se lotiti.
Je vert poln sadnih dreves, naj se poišejo potem še druge mesta za nje. Ako je, postavim, cesta dosto široka, naj se jih postavi ena versta pred hišo; drevo pred hišo je dobra bramba pred ognjem. Ako je pa cesta preoska, se ne more drevje pred hišo imeti, ker bi moglo preblizo nje biti, to bi ji pa preveč sence delalo in poslopju in strehi v škodo bilo.
Dosti je še tacih z malopridnim germovjem obrašenih ali golih prostorov, kamor bi se dalo sadno drevje zasaditi, kterih ni treba posamno popisovati, ker vsak umen človek lahko najde pripravne mesta za sadno drevje, če le spozna dobiček sadja.
„Saj bi rad zasadil sadno drevje" — slišimo marsikterega gospodarja govoriti — „pa moja zemlja ni za to; če se ravno drevesce prime, kmalo začne hirati in vsahne?" Na zemljiših gospodarjev, ki so tako tožili, da jim sadje ne raste, sim pa vidil močne gojzdne drevesa, kakor javor, berst, in večkrat celo krepke lesnike. Kjer pa ravno imenovano drevje raste, in sploh kjer je dobra trava in lepa detelj a viditi, tam je tudi zemlja prav pripravna za sadno drevje. Od akacie, ktera je zadovoljna z zgol pešeno zemljo, — od topola, jelše in jesena, ki rastejo tudi v zlo vlažnih in mokrih krajih, pa ne velja to, kar smo gori od unih dreves rekli: kjer akacia, topol, jelša in jesen raste, ne moremo vselejvpričakovati, da bi tudi sadno drevo raslo.
Če se je gospodar namenil v takem kraji sadno drevje zasaditi, kjer ni ne lesnik ne gojzdnega drevja, je treba zemljo za tri lopate globoko izkopati in jo ogledati. Je zemlja kamnita, zgol pesek ali teška glina ali ll, ali če je močirna ali le mokra, ni pripravna za sadno drevje, in prenare-diti in zboljšati se mora popred, če ne, je vse delo zastonj. Večidel bode dosto stroškov priza-djalo takošno zemljo tako zboljšati, da bo za sadno
*) Po želji nekega castitega bravca „Novic" na Dolenskem: naj bi razločno naznanili: „kako vsajati sadne drevesa v pešeno zemljo", podamo pričujoči navod gosp. Jož. Krausa, skušenega sadjorejca in uda vec sadjorejnih družtev, kteri tako natanjko in po domače razlaga vse, da tudi zvedenim sadjorejcora utegne to podučenje na hvalo priti.
Vred,
drevje pripravna. Če je zgor ali spod pesek, vsa druga zemlja pa dobra parst, se da zemljiše za sadno drevje 'pripraviti, ako se prekopa in skoz mrežo premeče, da kamnje proč pride, dobra zemlja pa zgor. Vsaka druga zemlja pa, razun gori popisane, je za sadjorejo pripravna.
Kar lego kraja vtiče, je redko ktera lega takošna, da bi mogoče ne bilo sadnega drevja saditi; le treba je v tacih krajih marsikaj popraviti in sadno pleme izbrati, ker vsako sadje ni za vsaki kraj. -Lega proti sončnemu izhodu ali na južni strani je med vsimi naj bolji, posebno ako je po kakšnem hribu ali po drevji obvarovana burje* Ali tudi severna stran je še pripravna za sadjorejo, le izbirati je treba za take kraje bolj terde sadne plemena in take, ktere pozno cveto. Od vsega tega bomo govorili pozneje.
Pripravlja in zboljšuje se pa zemlja za sadno drevje drugač, če se le nektere drevesa vsade, drugač pa, ako se jih veliko ali cel vert zasadi. Tudi o tem je razloček: ali pridejo na tisto mesto pervikrat sadne drevesa, ali Če so že popred ondi rastle.
Če hoče gospodar kje vert napraviti, kjer poprej nobenega sadnega drevesa ni bilo, ali je le tam^ pa tam ktero stalo, in ako želi, da bi mu sa-diinosnice,veselo rastle, je treba zemljo rijolati, to je, za 3 lopate globoko prekopati. Po takem prekopanji pride rušnja in zgornja rodovitna zemlja spod, spodnja mertvica pa na verh; zemlja se na to vižo zrahlja in mertvica zgorej se napaja zraka in vlage in postaja od leta do leta rodovitniši.
(Dalje sledi).
________________________                                                                                      t
Kam naj se vsajajo sadne drevesa, in ktere plemena naj se izberajo.
(Dalje.)
Kadar se svet prekopuje za vsajo sadnega drevja, naj se to delo marljivo opravlja; vsaka gruča ali kepa razpokane zemlje naj se, kar koli je moč raztolče, vsaka debela korenina naj je od plevela ali kakošnega drevesa, in vsak veči kamen naj se verze na stran, in jama naj se lepo poravna.
* Je svet spodej pesen ali kamnit, ali če je ena lega zemlje bolji, druga slabji, vselej je pri preko-povanju tako ravnati, da malopridna plast ali lega pride zgor, da se  bo sčasoma zboljšala,  korenine
drevesa pa pridejo spod koj na boljši zemljo , na kteri ima za ves čas obstati.
Če veliko sveta ali velik prostor hočemo s prekopanjem (rajolanjem) v sadni vert prenarediti, se to delo tako opravi, da se od enega konca zemljiša po dolgem ali širokem skoplje pervi graben 2 do 4 čevlje globok, iz kterega se zemlja na vu-nanjo stran zmeče; je pervi graben narejen, se skoplje vštric njega drugi, in tako naprej po celem zemljišu; izkopana zemlja se pretresa in od-bera se veči kamnje; zasipa se poredoma drugi graben z zemljo tretjega, tretji s zemljo četertega in tako naprej , zadnji graben se zasuje z zemljo per-vega. Gledati pa je pri tem kopanju in zasipanju, da se izkopljejo grabni povsod enako globoki in se tudi povsod enako in lepo zasujejo , da se pozneje zemlja nikjer ne vdira.
Je tako prekopana zemlja zlo slaba, ali če je že poprej na tem mestu hirajoče drevje stalo, naj se še le čez 2 leti potem vert na tem mestu napravi, berž po prekopanju pa zemljiše dobro po-gnoji, in skoz dve poletji krompir ali repa na to zemljiše sadi in pridno obdeluje. Drugo leto v jeseni naj se sadi drevje.
Le če zemljiše ni mokro t no ali če zemlja ni preslaba, naj se kmetovavec loti take prena-redbe, sicer pa ne, ker bi stroški na mokrem ali na prepešenem sv.etu preveliki bili, da bi se takto zemljiše zb olj šalo.
Komur bi pa pri vsem tem za stroške ne bilo, da bi se vendarle hotel podstopiti na omenjenih zem-Ijiših zboljšanja, naj takole ravna:
Prepešena zemlja se mora s teško zemljo, z ilovco ali navadno travniško zemljo in s cestnim blatom pomešati.
Z mokrim zemljišem je pa še več opraviti. Zvediti je tukaj vpervo: od kod močirnost pride, ali ker zemljiše prenisko leži, da se deževnica steka in odtekati ne more, — ali da se voda izceja iz podzemeljskih studencov.
Ako je lega zemljiša preniska, se morajo globine zasuti in svet vzdigniti, — ali če bi to mogoče ne bilo, se morajo vodotoki (grabni za odtok) napraviti, in scer tako po legi zemljiša, da se iz več manjših grabnov odteka voda v veliki graben, kteri potem vso nabrano vodo odpeljuje. Iz grabnov izkopana zemlja se razdeli po zemljišu, in če je treba, se je še več od drugod navozi.
Če pa zemljiše nima na nobeni strani odtoka, si zamore kmetovavec še tako pomagati, da si v enem kotu velik graben kakor za bajer napravi, v kterega se napeljejo vsi drugi grabni.
So pa na zernljišu podzemeljski studenci, ki močirni svet delajo/ni nikakor mogoče ga pre-narediti za sadjorejo pripravnega, tudi z drenažo se ne da v tacih okoljšinah nič prisiliti; drevesa na tem svetu ne bojo nikdar zdrave in terpežne.
(Dalje sledi).
—    286    —
Kam naj se vsajajo sadne drevesa, in ktere plemena naj se izberajo.
(Dalje.)
Ce se imajo vsaditi le nektere posamne drevesa, se skopljVjo na mestu, kamor ima drevo priti, velike okrogle jame , za 3 Jopate globoke in 6 čevljev široke. Po ti meri se izrisa velikost in okrog-lost jame, se spodreže naj poprej ruša, in z lopato razsekana in zdrobljena se poklada na kii^
Po tem se za 3 lopate globoko začne jama izkopavati; zmiraj se pa boljši in rahlejši parst devlje posebej, slabeji pa spet posebej.
Je jama popolnoma izkopana, se dno njeno še prekoplje in zrahlja, potem se ruša va-njo položi in tako pusti, dokler se drevo ne vsadi.
Ce misli kmeiovavec drevesa jesen saditi, naj take jame pripravi ene mesce pred; jih pa sadi spomladi, naj stori to na jesen.
Ako ima na mesto izkopanega ali vsa lilij enega drevesa novo drevo priti, je prevda-riti: ali je bilo poprejšnje drevo veliko ali maj h no, in ali ima novo drevo na ravno tisto mesto priti ali blizo zraven.
Je bilo poprejšnje drevo majhno, je prav, če jamo tako naredimo, kakor je bilo ravno rečeno; — je bilo pa staro drevo veliko, bo treba dru-gač ravnati, ker je poprejšnje drevo, kakor delječ so korenine njegove segle, rodovitnost zemlji tako izpilo, da nobeno drugo kakoršnega koli plemena ne bo na takem mestu dobro storilo. V tacih okolj-šinah je treba po velikosti poprejšnjega drevesa jamo do 8 čevljev na široko skopati, in naj manj polovico frišne travniške zemlje ali rušovja pridjati in z uno zemljo v jami dobro zmešati. Po tem bo novo drevo zdravo in veselo raslo, kakor da bi bilo prišlo v vriovo jamo.
Če se posamne drevesa tam pa tam sade, naj se nove drevesca nikdar na mesto vsahnjenega drevesa ne vsajajo , ampak vselej nar manj 3 stopinje preč. Jame naj se napravljajo vselej okrogle in v podobi sklede, ker se v tacih jamah zemlja boljši in povsod enako vsede, in se korenine s tem prisilijo, na stran se izrašati.
Pa bo rekel kdo: „čmu tako velike jame?" Nikar, prijatel, niso prevelike. Jamaje za mlado drevo, kar je dota za nevesto in ženina in za nju gospodarstvo, in še več, ker to, kar se drevesu takrat da, je njegovo edino premoženje, kterega se s pridnostjo pozneje nič več pomnožiti ne more. Da bi pač vsi kmetovavci to resnico spoznali! Jasna je kot beli dan.
Je zemlja posebno dobra, se ve da tam ni veliko dela. Al srednje dobra zemlja naj se ne ima koj za dobro, češ, da bo manj dela potreba. Ako se mlademu drevescu v le količkaj terdi, slabi ali srednji zemlji le m a j h n a jama privoši, bo ona v malo letih s koreninami napolnjena, in mlado in slabo dre-vesice ne more korenin vrivati in razprostirati v terdo zemljo. Stoji revše kakor stisnjeno v sodcu! In kaj pride iz tega? Drevo hira in hira, dokler popolnoma ne vsahne — zadušeno od spodej. Naj poskusi, kdor ne verjame, tudi v dobri zemlji eno drevo v široko, drugo v ozko in plitvo jamo vsaditi, vidil bo velik razloček v tretjem letu in pozneje še bolj na rodovitnosti obeh. Boljši je manj dreves saditi pa te dobro, kakor pa veliko dreves slabo. Pridelk sadja je gotova priča tega.
(Dalje sledi).
Kam naj se vsajajo sadne drevesa, in ktere plemena naj se izberajo*
(Dalje.)
Ker ni vsaka zemlja za vsako sadno pleme, in ker bi preveč stroškov prizadjalo, ako bi hotel kmetovavec zemljo za vsako pleme pripravno nare-jati, je vediti treba: kteri svet in kteri kraj je za to ali za uno pleme, da bo veselo" raslo, obilo rodilo in veliko let.
Treba je tedaj naj poprej zeml j iše natanjko preiskati in zvediti, kakošna je zemlja.
Je, postavim, zemljiše spod 3 čevlje pod zemljo mokro ali pesknato, bi bilo napčno, hruške saditi namest jablan, kterim še taka zemlja dobro služi, — ravno tako bi ne bilo prav, ako bi se v dolini v odsončnem kraji češnje sadile , kjer je pravo mesto za češplje.
Sploh je naj pametniši, takošno sadje v vsakem kraji saditi, ki je po skušnjah v tistem kraji poterjeno in ktero se v bližnjih vertih naj bolje spo-naša. Rečeno pa je že bilo , vendar jo še enkrat rečemo, da v nobenem močirnem, zlo ali čisto pešenem svetu in v zlo zatuhlem kraji nobeno sadno drevo brez potrebne poprave zemljiša s pridom raslo ne bo.
Jablani tekne precej teška zemlja, ktera mokroto derži: ona se bolje sponaša na planem in v dolini, kakor na višavah. Škodje ji le močirnost in pesknata zemlja, ako pride s koreninami do nje. Ker je jablana zadovoljna skor z vsako zemljo in z vsakim krajem, — ker je ona zdravi si in terdniši od vsacega druzega sadnega plemena, — ker se jabelka lože in dalje ohranijo kakor vsako drugo sadje, ker se dajo na več viž zajed pripraviti in v živež oberniti: svetjemo vsakemu, da naj si zasadi naj več jablan.
Jablana ne dela svojih korenin globoko pod zemljo, ampak jih bolj na stran širi, kakor tudi krona njena bolj na široko gre. Od tod pride, da jablana ne potrebuje globoke zemlje; za dve močni lopati globoko v dobro zemljo vsajena se prav dobro obnaša.
Hruška mora imeti prav globoko in suho zemljo in sončen in suh kraj. Enmalo pesen, nekoliko ilovčnat, rahel, gorak svet ji dobro tekne; na višinah , berdih in humcih ostane zdraviši kakor v dolinah ali celo v senčnih krajih. Je pa zemlja zlo kamnita (enmalo pešena ji nič ne škodje), ali če je p repe sena, ali zlo teška (zgol ilovnata) in mokra, ne bo hruška dobro storila, sad se ves razpoka, in drevo hira dokler ne vsahne.
Hruška še višji in močneji zrase kakor jablana, pa tudi holj počasno raste, ker dela terdneji les; kadar cvete, ji ne škodje mraz tako kmalo," kakor
drugemu sadju, zato hruševo cvetje manjkratpozebe od druzih sadnih dreves. Čeravno je dosti zimskih hrušk, se vendar sploh hruške ne dajo tako lahko ohraniti, kakor jabelka; hruške so bolji sad zapo-leto in jesen, jabelka pa za jesen, in posebno za zimo. Jabelčnik je žlahnejši, močnejši (geisti-ger) in se dalje ohraniti da kakor hruškovica. Kjer je tedaj zemlja pripravna, vsadi raji 3 jablane pa le enov hruško.
Češplja in sliva ste tudi kakor jablana skor z vsako zemljo zadovoljne, še celo nekaj sence jima ne škodje. Ker tedaj radi rasete, - - ker se daste na več viž povživati in sirove in posušene lahko prodajati: naj se pridno sadite! Le dobro paziti je treba, da se ne vsaja koreninsk izrastek od vsake domače češplje ali slive, ampak le od dobrega velikega plemena, ali da se od tacega dobrega plemena druge drevesca v krono požlahne.
Je še več žlahnih slivnih plemen,— ali one hočejo dobro rahlo zemljo in gorak kraj, in čeravno je njih sad na mizi zlo obrajtan, je njih sušenje bolj sitno, zatorej jih ne priporočamo tako, kakor navadno domače pleme.
(Konec sledi.)
Kam naj se vsajajo sadne drevesa, in ktere plemena naj se izberajo.
(Konec.)
Češnje so pervo sadje poleti, so tedaj zavolj novine že obrajtane, toda v dobiček so kmetovaveu le tedaj, ako ima blizo priložnost jih prodajati. Tiči radi češnje zobljejo, zato so blizo hiš in vasi zlo naglodane in le teško jih je tam celih obderžati.— Češnja vzame tudi s slabim svetom za ljubo, daje
le suh in da zemlja ni preteška, ker močirnost in teška ilovnata zemlja ji zlo škodjete. Čeravno tudi v pešeni zemlji rase, ji je lapornat svet najljubši. Scer mora češnja prosto stati na sončnih krajih; višine, bregi in griči so pravo mesto za češnje.
Višnja kakor češnja rase skoraj povsod, in reči smemo, daje zavolj zemlje še manj kočljiva kakor češnja, ker kakor na visočinah se dobro spo-naša tudi na planem in v dolinah. Tudi višnje zalezujejo tiči radi. Višnje so še bolj kakor češnje obrajtane; priporočamo jih tedaj pridno saditi, posebno žlahnejši sorte, ker se vselej lahko prodajo.
Za mareljce (Aprikosen) se mora rahla in redivna dobra zemlja in gorak kraj izbrati; svet jim mota suh biti, da ne vsahnejo, in obvarovan mora biti vetrov in viharjev, da se jim veje ne polomijo. Sad njih je zlo obrajtan in se lahko spečajo. Blizo pohištev, kamor se sonce prav vpera, se posebno dobro obnašajo.
Breskve in mandeljni potrebujejo dobre, redivne, suhe in rahle zemlje, gorak kraj na soncu in obvarovan vetrov. Le malo breskvinih dreves je, ki se dajo kot proste drevesa imeti, in med temi posebno tiste, ki so zgodnjega plemena, — naj bolj se obnašajo na špalirjih in poleg zida deržane. Bre-skva je žlahin sad, ki se lahko prodaja. V no-gradih vidimo posebne dobre in lepe breskve. Če tedaj pomislimo, da kraj, ki je za terto, je tudi za breskve ves pripraven, in da obdelovanje no-grada tudi breskvi dobro služi, se moramo čuditi, da v nograde ne zasajajo več tega žlahnega sadja, ki lahko kupca najde.
V tacih krajih, ki leže blizo železnic, se bo prihodnje posebno splačevalo zgodnjo žlahno sadje rediti in ga pošiljati v veči mesta na prodaj, kjer se bo lahko in po dobri ceni spečevalo.
Če si ima gospodar nov vert, v kterem je zemlja za vse sadne plemena pripravna, s sadjem zasaditi, naj ga v sledeči primeri obsadi: 10 jablan, 4 hruške, 4 češplje, 2 češnji, 2 višnji, 1 mareljco in 1 breskvo. Izmed 12 jablan naj si izbere 7 zimskih, 4 jesenskih in 1 poletno, - -izmed 12 hrušk pa 6 poletnih, 4 jesenskih in 2 zimski.
Taka razmera bi utegnila naj bolji za domačo potrebo biti.
—    302    -