iLSHfN^KE KVUUZNB AK<N£
Leto (ono) XXIX, 1
EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA
januar 1982
bogat zaklad
Tisti, ki se zanimamo ne samo za ohranjevanje žive in tiskane slovenske besede, marveč tudi za nadaljevanje tistih smernic slovenske kulturne aktivnosti, katere so neodvisne od sedanjega sistema v Sloveniji, ne smemo ostati ravnodušni napram težavam SKA. Prav na tem področju slovenske kulture je igrala SKA vodilno vlogo skozi 28 let svojega obstoja. Ko se sedaj nahaja v finančnih stiskah, mislim, da je naša dolžnost, da jo podpremo in ji omogočimo nadaljevanje njenega poslanstva. To velja, mislim še, četudi nekateri med nami ne soglašajo z vsemi političnimi ali kulturnimi stališči oz. gledanji tistih, ki SKA vodijo. Dejstvo je, da so meni skoraj docela neznana raznovrstna trenja med argentinskimi Slovenci. Vem pa, da so knjige in druge publikacije, ki so izhajale iz tiskarne SKA, pomemben prispevek h kulturni zgodovini slovenskega naroda v povojnem obdobju. To je res bogat zaklad tiskane slovenske besede, čeprav ustvarjen v tujini. Tudi ni dvoma, da bo ta zaglad SKA v bodoče dobrodošel tudi v Sloveniji.
Rudolph M. Susel urednik
,,Ameriška domovina", 28. avgust 1981.
0
Opozarjamo vse naše naročnike, da preberete napoved o naročnini na Meddobje in na Glas v notranjosti te številke.
Vabimo še druge prijatelje slovenske izseljenske kulture, ki doslej še niste bili naročeni na naše publikacije, da se na Meddobje in Glas naročite,- s tem sebi pridobite slovensko kulturno razgledanost, istočasno pa pomagate Slovenski kulturni akciji k življenju.
kakor rodovitno drevo
f ( UKAJ v Pampi smo naseljeni, na robu Srebrne reke. Na eni strani se 1 črta planjave podaljša na morski površini in na drugi strani tisoč kilometrov dlje zadeva ob Ande. Ko stojimo v središču tega prostora in se razgledujemo v nedogled, čutimo pomembnost ležišča, ki ga ne moremo razložiti zgolj z zunanjo lepoto. Pampa je namreč - in kljub vsemu - mirno privlačna in lepa. Za tem občutkom vzgona in veselja slutimo skladno valovanje v smeri obeh Amerik. Pa še valovanje preko morske gladine tja v matično domovino in na zahod proti Andom, ki kot odskočna deska služijo za pot v nam skrivnostni Orient.
Tu ima svoje bivališče - morda začasno, ali Bog ve, če ne stalno - Slovenska kulturna akcija. Akcija ali. recimo ji, v Pampi stoječe drevo. Moglo bi stati kje v Coloradu, na robu avstralske puščave ali kje drugod. Pa je tako naneslo, po znanih vzrokih. Tu je. Preživlja letne čase in ga spoznavamo po vzorcih lubja na deblu, četudi je zimski čas. Spoznamo ga po sadovih, čeprav je njegovo listje podobno drugim. In tudi po njegovih listih ga spoznamo, ko se jih z mislijo dotaknemo. V tihem šelestu listja in v glasnem, včasih skoraj vpijočem sikanju vetrov, se dogaja tisto skrivnostno oblikovanje prirode v kulturne stvaritve.
Drevju v krošnji ne primanjkuje svetlobe in zračnosti. SKA je namreč po svoji najgloblji nuji a priori svobodna, ker izvira iz jedra človeškega bitja in je naravnana k njegovi rasti. Ustvarjalni dej je najvišji izraz človekove zavesti. Kraj našega življenjskega dejanja pa ni odtrgan od časa, ampak ima svojo zgodovino, ki se prostorsko in časovno uresničuje, četudi človek v stvarnosti živi „tu in zdaj“, je njegov pogled uprt v prihodnost. Naša bit je prav tako odvisna od okoliščin. Ustvarjalni dej ima torej nujno obe razsežnosti. Kakor ga na eni strani pogojujejo temeljne silnice našega časa in prostora, je na drugi strani vedno izraz človeške ustvarjalne moči.
Tako drevo je res čudovito, saj je zmožno razdajati zapletene miselne vzorce, pesnikova doživetja; hkrati pa je izraz božje podobe v človeku in njegovega stremljenja k Njemu. Skozi neobčutljivo tiskarsko in poštno kolesje pa skozi toplo sevanje likov, izgovorjenih besed in zaživetih kretenj, sega do človeka. Do bralca, do gledalca, do poslušalca. Leta minejo, desetletja, to bogastvo pa ostane varno shranjeno v telesu lista, nedotaknjeno v neskončnem svetu stvaritve. Morda se ga mnogi površno dotaknejo. Kdo pa najde v njem eno samo misel, in ta ga razžari. List je odpadel in ognojil spečo seme. Ostalo pa opravi žarek svetlobe.
Pred skoraj tridesetimi leti se je zgodilo nekaj odličnega. Skupina umetnikov, publicistov je presadila drevo. Uspeva v svetu, ki ji je bil tuj, pa ji je postal domač.
28 let je za nami, odkar je bila ustanovljena SKA in odkar izhaja Glas SKA. Njen udarni nastop je bil 11. aprila 1954. Tedaj je njen predsednik Ruda Jurčec izjavil:
„Globoko spoštujemo pieteto, ljubezen in vero tistih doma, ki čuvajo stvaritve slovenskega duha in jih hranijo za bodočnost. Z njimi pa nas veže velika dolžnost, da te duhovne vrednote po svojih močeh izpoljnjujemo in bogatimo.
‘‘V ljubezni do teh vrednot in pri tem delu pa se ne izločujemo iz ostalega narodnega delovanja. Ne postajamo ekipa zase ali celo tekmovalci s komerkoli, ali pa da bi hoteli delo kogarkoli motiti. Nasprotno - menimo, da je pravi kulturni delavec vedno prinašal tudi svoj delež kvalitete, lepote in sijaja vsemu ostalemu narodnemu delu. Umetnik in pisatelj sta za svoj napor in trud doživela največjo nagrado takrat, kadar sta vedela, da sta s svojim delom v najglobljem soglasju z vsem narodnim snovanjem."
Takoj po nastanku SKA, je ustanova začela izdajati Glas SKA, ki od ustanovitve do danes poroča o delovanju SKA in o kulturnem dogajanju v svetu in matični domovini.
(sledi na nasl. strani.)
SKA začenja svojo 29. sezono. Naša trdna volja je, da	sko ravnanje, kakor pravi apostol Pavel. Predvsem pa
v prihodnosti opravljamo še bolj zavzeto svoje poslan-	želimo, da bi to drevo rodilo še boljše sadove za osve-
stvo, odločno odpiramo okna v svet, omogočamo čla-	žujočo hrano ljubiteljem kulture in svobode,
nom in prijateljem premišljene, svobodne in odgovorne
odločitve po vesti, ki je zadnje pravilo tudi za krščan-	Andrej Rot.
vladimir kos - france gorše: spev o naši gori
Pred nekaj dnevi je izšla našega tokijskega člana Vla-dimira Kosa knjiga Spev o naši gori. Gre za pesnitev, ki jo je slovenski ustvarjalec na daljnem Japonskem posvetil ..petindvajsetletnici, v kolikor živi v republikancih SKA duhovne republike. In pa Elizabeti Rožnemu Vonju mesta širuoka, nesluteči".
Vladimir Kos, profesor na katoliški univerzi Sofia in misijonar med siromaki tokijskega predmestja, je izdal že več tiskanih knjig. Prva je izšla pri SKA: imenuje se Križev pot prosečih (1955). Sledila ji je Dober večer, Tokio. Pesmi zate in zame (Tokio, 1960 - Samozaložba). Kasneje je izšla Ljubezen in smrt. In še kaj. Drage kamelije. Pesmi iz Daljnega vzhoda (1971) kot redna knjiga SKA. Njegove pesmi pa so posejane v mnogih revijah in listih, tako zamejskih kot zdomskih.
Spev o naši gori je 110. publikacija Slovenske kulturne akcije. Avtor ji je knjigo posvetil in ustanova jo daruje skupaj z Brumnovim delom Naš in moj čas vsem darovalcem jubilejnega sklada, žal je moglo biti delo natisnjeno in izdano šele proti koncu leta 1981.
Pesnik Vladimir Kos je želel imeti spev ilustriran s štirimi slikami gore Fudžijama, kakor se različno pojavlja v različnosti letnih časov; vključil je torej v svoje delo štiri zadevne večbarvne fotografije te gore. Kajpada je bila objava Speva s štiribarvnimi slikami,
meddobje
Novi odbor SKA je na svoji prvi seji zaupal uredništvo revije MEDDOBJE spet Francu Papežu, a mu je dal v vsestransko oporo v pravilih SKA predvideni uredniški konzorcij, ki sestoji takole:
Glavni urednik France Papež, dr. Tine Debeljak, častni predsednik SKA, in vodje treh odsekov, teološkega mons. dr. Mirko Gogala, filozofskega dr. Lojze Kukoviča SJ in likovnega arh. Jure Vombergar, pa tajnik SKA kot odgovorni urednik, lic. Andrej Rot.
Revija naj bi izšla - kot doslej - v štirih številkah letno, katerih vsaka naj bi vsebovala 80 strani besedila in 4 strani umetniške priloge.
GLAS naj bi bil predvsem organizacijski in propagandni vestnik ustanove. Izšel naj bi vsaka dva meseca na štirih straneh sedanjega formata in v uredništvu tajništva.
Tako revijo MEDDOBJE kot vestnik GLAS bomo pošiljali vsem, ki so bili že doslej naročniki naših knjižnih izdanj in revije, Glas pa tudi vsem našim dobrotnikom, ki jih bomo povabili v vrste podpornih članov SKA, v smislu našega oznanila v prejšnji številki Glasa.
za zmogljivost SKA, na žalost, le neuresničljiv sen. Zato je urednik Kosovega Speva Nikolaj Jeločnik namesto tega naprosil akad. kiparja Franceta Goršeta, da Kosovo delo opremi ter za štiri dele Speva naslika odgovarjajoče podobe, kar je veliki prijatelj SKA tudi z veseljem storil.
Tako se nam Kosov Spev o naši gori predstavi v Goršetovi opremi in z njegovimi ilustracijami. Zunanja oprema knjige je vsekakor zanimiva, kakor je bila Dober večer, Tokio. Papir je v sivomodri barvi, črke pa v prijetni rjavi, notranji naslovi pa v isti, a temnejši sivomodri. Knjiga je razdeljena v štiri dele. Prvi
-	Uvertur ni stavek. Drugi - Balet o dogodku. Tretji
-	štirje simfonični stavki različnih letnih časov. In končno: četrti - Razplet za zbor iz srečnih ljudi. Knjiga ima 60 strani v formatu 19,5x15 cm in je bila dotiskana 1. decembra 1981 v tiskarni Editorial Baraga.
Tudi za to pesnitev veljajo Leva Detele besede: ,,Kosova poezija ni zaključena, dogmatična, pravzaprav že mrtva poezija. Kosova poezija je poezija duhovnega iskanja in tveganja, ki pušča vedno odprta vrata, skozi katera je mogoče prodreti v nov izpovedni način. Je torej živa poezija; taka nam more veliko povedati v našem času prelivanja, nezaključenosti" (Meddobje, XII, 2, 153).
in glas
LETNA NAROČNINA za MEDDOBJE IN GLAS za leto 1982 je določena na 30 dolarjev oziroma protivrednost v drugih valutah. Ker je naročnikov Meddobja malo, pade na vsako naročnino toliko večji odstotek kritja celotnih stroškov revije. Prijatelji Slovenske kulturne akcije, ki ste zlasti v zadnjem času pokazali toliko velikodušnega razumevanja za vzdrževanje njenega delovanja, boste tudi to naročnino sprejeli kot prispevek k slovenski izseljenski kulturi.
Ako bi kdo kljub najboljši volji ne zmogel te naročnine, ga vljudno prosimo, naj nam sporoči, da se z njim dogovorimo o njegovem prispevku.
Pisarna SKA
Pisarna SKA je odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 19. ure. v 3. nadstropju Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158 - Buenos Aires. Priporočamo, da se v tem času tudi seznanite s knjigami SKA. Na razpolago so vam’tudi publikacije, ki jih ustanova prejema v zameno.
IZŠLA JE PESNITEV VLADIMIRJA KOSA v bibliofilski izdaji
spev o naši gori
Oprema in ilustracije akad. kipar FRANCE GORŠE
Knjigo SKA daruje vsem darovalcem jubilejnega sklada in jim jo bo poslala po Božiču. Za vse ostale bo 64 strani obsegajoče delo na razpola go pri poverjenikih SKA za ceno 5 dolarjev oziroma protivrdnost v drugih valutah.
PARA PENSAR
Todos los hombres, a pesar de las diferencias del color de la piel y de las diversidades etnicas, estan esencialmente unidos por la mišma naturaleza humana creada por Dios. La limitacion del hombre al propio linaje, o a la propia raza, al propio pueblo o a la propia clase conduce a lo inhumano. La frase del poeta romano Plauto “el hombre es un lobo para el hombre” es en este sentido contraria a la m&s profunda realidad del hombre.
Por la naturaleza humana, igual a todos los hombres, la humanidad se ordena hacia los mismos va-lores espirituales y eticos de lo verdadero, lo bueno, lo bello y lo santo.	La Redaccion.
DAROVI NAŠI USTANOVI V NOVEMBRU IN DECEMBRU
Bartol Majda-Giraldi, Trst
Zadruga SLOGA, Argentina
arh. Vilko Čekuta, Kanada
duh. Jože Ferkulj. ZDA
duh. N. N., 500 dol., Argentina
Ciril Guštin, Španija
prof. Stane Hafner, Argentina
prof. Hutter, Avstrija
dr. Jelkič Tatjana, Argentina
N. N., Austrija, 10.000 šil.
duh. Janez Jeretina, Kanada
dr. Andrej Kobal, 25 dol., Nemčija
duh. Boris Koman, Argentina
duh. Milan Kopušar, ZDA
Antonij? Kalan de Lampret, Argentina
duh. Ladislav Lenček, Argentina
Marinšek Terezija, Argentina
duh. Jože Mejač, Kanada
Otmar Mauser, Kanada
duh. N. N., Argentina
N. N., ZDA
duh. Franc Novak, Argentina
duh. J. Pelan, 1.333 šil., Avstrija
dr. Branko Pogačnik, 50 dol.. ZDA
Milan Pavlovčič, ZDA
prof. Maks Šah, Italija
duh. Ciril Turk, 100 dol., Nemčija
dr. Karel Vojska, Švica
duh. Jože Vovk, ZDA
duh. Fortunat Zorman, 60 dol., ZDA
duh. Tone Zrnec, Kanada
duh. M. Kopušar, 165 dol., ZDA
Inž. Slivnik Herbert, 300 dol., Brazilija
$	103.421,—
„ 1.500.000.— „	135.000.—
„	748.200.—
„ 3.700.000.— „	99.000.—
„	50.000.—
.,	310.000.—
„	560.000,—
„ 5.000.000,— „	465.914.—
„	205.000.—
„	50.000.—
„	300.000.—
„ 200 000.— „ 5.258.182.— „	50.000.—
„	50.000.—
„	75.000.—
„ 7.000.000,— „	926.500,—
„	400.000.—
„	666.500,—
„	370.000.—
„ 100.000.— „	410.265.—
„	890.500.—
„	332.000.—
„	164.000.—
„	300.000.—
„	, 75.000,—
„ 1.782.000,— „ 3.150.000.—
Skupaj . . $ 35.426.482,—
Iz delavnice naših ustvarjalcev
Naš redni član akad. kipar France Gorše v vsakem am-bientu ustvarjalno močno zaživi s tamkajšnjimi ljudmi. Tako je bilo v Ljubljani, tako v Trstu in Združenih državah, tako tudi na Koroškem. Tu je ustvaril doprsni kip celovškega škofa Kostnerja, zdaj že pokojnega, ki so ga koroški slovenski duhovniki svojemu nadnastirju poklonili v Tinjah.
Uprizoritev Fabbrijeve ,,Preiskave“
Slovensko gledališče v Buenos Airesu je v okviru počastitve praznika Kristusa Kralja - 20., 21. in 22. novembra -uprizorilo znano dramo pred nedavnim umrlega italijanskega dramatika Diega Fabbrija PREISKAVA, ki jo je pred leti prevedel pesnik Branko Rozman za Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije (1957). Dve takratni predstavi (27.10 in 2.11.1957) sta bili v kolegiju „Santa Rosa“, Bartolome Mitre 1665; režiral je Nikolaj Jeločnik, v vlogah štirih igralcev pa so nastopili Marija Kutnar-Jeločnikova, Maks Borštnik, Maks Nose in Jože Rus. Drama je izrazit primer religiozne obdelave moralne in socialne krize sodobnega človeka. Dramatik nakaže edino možno rešitev: spet poklicati Boga v našo sredo. Po tej religiozni zasnovi spominja Fabbri na Ajshila in Sofokla. Predstavo v dvorani Slovenske hiše je pripravil naš redni član režiser Maks Borštnik, ki. je tudi igral vlogo vikarja gorske cerkvice, kamor prihajajo razdrte duše po tolažbo in mir. Kaplana Don Sergija je ekspresivno podal tudi naš redni član Frido Beznik, zakonski par Angele in Renata pa sta izvrstno predstavila obetajoča igralca Mari Makovec in Pavel Fajdiga. Predstava pomeni važen kulturni dogodek v tukajšnjem slovenskem okolju.	P.
1. knjižna
Izžrebane so bile tele srečke:
0001,	0020,	0053,	0178,	0188,	0220,	0226,	0231,	0414,	0441,
0515, 0549,	0755,	0785,	084',	0847,	0918,	0926,	1165,	1181,
1190, 1454,	1569,	1570,	1571,	1625,	1805,	1806,	1807,	1808,
2078, 2081,	2111,	2114,	2229,	2445,	2558,	2655,	2684,	2737,
2745, 3060,	3185,	3297,	3321,	3322,	3433,	3723,	3815,	3816,
3852, 3853,	3854,	3932,	3933,	4000,	4151,	4184,	4188,	4224,
4235, 4236,	4237,	4238,	4239,	4240,	4241,	4256,	4391,	4405,
4425, 4444,	4488,	4538,	4653,	4654,	4752,	4856,	4888,	4990,
5033, 5034,	5035,	5202,	5217,	5273,	5274,	5275,	5276,	5277,
5278, 5279,	5280,	5619,	5620,	5642,	5690,	5702,	5706,	5707,
5717, 5766,	5767,	5768,	5769,	5770,	5771,	5772,	5773,	5798,
3000, 5994,	6259,	6265,	6309,	6310,	6311,	6313,	6314,	6430,
0504, 6592,	6611,	6634,	6636,	6666,	6686,	6772,	6803,	6897,
0898, 6899,	6904,	6906,	6911,	6973,	7147,	7148,	7149,	7151,
7152, 7153,	7154,	7182,	7246,	7272,	7398,	7438,	7487,	7497,
7641, 7554,	7587,	7591,	7592,	7593,	7638,	7700,	7701,	7766,
7800, 7801,	7802,	7803,	7804,	7887,	7968,	8005,	8074,	8085,
8086, 8087,	8282,	8349.	8399,	8400,	8577,	8641,	8711,	8749,
0056, 9057,	9058,	9097,	9121,	9122,	9196,	9322,	9337,	9406,
"321, 9555, 9595, 9667, 9706, 9707, 9708, 9774, 9843, 10000.
sem, katerih srečke so zadele, pa so na poslanih odrezkih navedli knjige, ki jih žele prejeti, bomo le-te poslali. Ostale prosimo, da nam zaželjene knjige sporočijo.
loterija ska
Nekaj podatkov in ugotovitev v razmišljanje
Ko smo v našem Glasu napovedali knjižno loterijo kot eno od možnosti, da z njo naša ustanova v gotovi meri pokrije dolg, v katerega jo je privedla pred vsem argentinska ekonomska politika, smo navedli, da bomo obnovili izdajanje za SKA najpomembnejše publikacije MEDDO-BJE, ako bo prodanih kakih 5.000 srečk loterije.
V ta namen smo izdali 10.000 srečk. V Glasu smo sodelovanje pri loteriji priporočali, našim poverjenikom in raznim ustanovam med izseljenci in v zamejstvu poslali tozadevne dopise, pa istočasno tudi že večino srečk razposlali v odkup oziroma prodajo med vsemi, za slovensko izseljensko kulturno dejavnost v okviru SKA zavzetimi rojaki. Tako smo na primer poslali vsakemu od prejemnikov Glasa po 10 srečk v ta namen, Slovenskim pisarnam in raznim organizacijam ter društvenim Domovom pa še veliko več, s prošnjo, da se za stvar zavzamejo med svojim članstvom oziroma da srečke sami kupijo in si z izžrebanimi pridobe knjig za obogatitev svoje društvene knjižnice, saj bi na vsako izžrebano srečko dobili po pet knjig v vrednosti 50 dolarjev.
Koliko srečk je bilo po vsem slovenskem izseljenstvu in zamejstvu odkupljenih in kje so jih največ kupili ?
r
Vsega skupaj je bilo po dosedanjih podatkih, ki so domala dokončni, odkupljenih 1472 srečk.
Kupili so jih pa največ v Argentini, kar je razveseljivo, saj se je spet pokazalo, da pri SKA, ki je sicer ustanova za vse izseljenstvo in zamejstvo, največ tudi gmotno sodeluje argentinska emigracija. (Nekje je bilo zapisano, da je neki pomembni slovenski javni delavec izrazil začudenje, kako to, da argentinski rojaki ne morejo brez problemov vzdrževati te svoje ustanove, kot da bi bila SKA zadeva pred vsem v Argentini živečih izseljencev, ko je vendar splošno slovenska izseljenska in zamejska ustanova, čeprav s sedežem v Argentini.) V Argentini se je našlo 54 posameznikov, ki so odkupili (sami ali med prijatelji) po 10 srečk, manjše število srečk pa 107 drugih; se pravi, da se je v Argentini odzvalo vabilu SKA okrog 160 posameznikov. Skupno je bilo v Argentini prodanih 700 srečk. Po številu prodanih srečk so bili rojaki Združenih držav na drugem mestu: K razumevanju naše knjižne loterije je tam nemalo pripomogla vrsta člankov o SKA in njeni knjižni loteriji v Ameriški domovini; a odzvali so se predvsem naši tamkajšnji stari prijatelji. V Združenih državah so prodali 301 srečko 83 osebam.
Med rojaki na Tržaškem je bilo razprodanih 182 srečk, za kar se je zavzel zlasti prof. Martin Jevnikar.
Na splošno so se tudi drugod po svetu odzvali zlasti naši redni člani in naročniki, poleg duhovnikov, katerih je kar 28 podprlo to našo akcijo; le-ti so kupili 258 srečk.
Ni pa uspela naša akcija pri organizacijah in Domovih med izseljenci, z izjemo dveh: Doma Korotan za slovenske vi-sokošolce na Dunaju in Društva Triglav v Milwaukeeju. Vzrok je najbrž v tem, ker so za SKA zavzeti člani orga-
nizacij oziroma Domov že naravnost od SKA prejeli v nakup srečke, pa tudi ker imajo na splošno slovenski Domovi svoje lastne gmotne probleme. Morda pa je tudi zavzetost za slovensko knjigo, zlasti izseljensko, ponekod premajhna.
Če se končno vprašamo, ali je to prizadevanje za knjižno loterijo uspelo in ali so žrtve naših prijateljev dosegle svoj cilj, si moremo dati tale odgovor:
1.	S Knjižno loterijo smo prejeli v našo blagajno okrog 5.000 dolarjev. (V Argentini so bile srečke po 20.000 pesov.)
2.	Prikazovanje kritičnega ekonomskega stanja naše organizacije je pobudilo poleg tega še posebno lepe, kar mecenske darove.
3.	Pokazala se je zlasti pri izobraženstvu velika zavzetost za delo SKA.
4.	Čeprav še daleč ni bilo prodanih zaželjeno število srečk Knjižne loterije in torej le-ta sama ni donesla tolike gmotne injekcije ustanovi, da bi SKA obnovila izdajanje Meddobja, so pa nastopili na eni strani dejavniki, ki so dolg SKA v dolarjih občutno zmanjšali, ne drugi strani pa so nekateri večji dobrotniki še bolj k temu pripomogli s svojimi prispevki.
5.	Končno je še glavni upnik SKA črtal ves preostali dolg.
Tako so žrtve za SKA zavzetih rojakov in darovalcev z božjim blagoslovom rodile sad: Obnovljeno izdajanje revije Meddobje in poživljenje vsega življenja SKA.
Zato se ob tej „bilanci“ knjižne loterije odbor Slovenske kulturne akcije ponovno zahvaljuje vsem, ki so pri njej sodelovali, kakor tudi dobrotnikom, ki so s svojimi darovi pomagali!
Z NAKUPOM SREČK NAŠE 1. KNJIŽNE LOTERIJE SO NAS PODPRLI ŠE TILE PRIJATELJI:
Dežela in	Število	Dežela in	število
darovalec	srečk	darovalec	srečk
ARGENTINA
Bajda Jaka Bajda Miha Bajda Peter Bajuk Božidar, prof. Bajuk Božidar ml. Batagelj družina Bergant France, duh. Božnar Lenčka Debeljak, dr. Tine Esih Matija Grebenc Stane Grintal Ana Golob (Lujan)
Grintal Janez Hirschegger Ernest Hirschegger Rudi Horn Jože, duh. Hribar Milka Hribovšek France Jerovšek Lovro Kralj zora Marinšek Saši Marinšek Terezija Miklavec Marinič (Lujan) Ogrin Janez, duh. Ovčjak Maks Sodja Franc, duh. Škulj Edo Škraba st.
Šimenc, dr. Anton Truden Slavko Urbanija Mari Vidmar Andrej Vidmar Brigita Vitrih France
	Vitrih Vladimir	2
	Zorko družina	10
2	Žumer Darinka	1
1	Zupančič Lojze	1
1 f:	Zupan Herman, sin	10
O 5	ZDRUŽENE DRŽAVE	
7	AMERIKE	
6	Bajc Marija	1
1	Bajuk Andrej	1
2	Bambič Ivan	1
10	Bevc Ladislav J., inž.	3
1	Bevec Florjan	1
1	Bezginc Darko	1
1	Borštnik Povle	1
1	Biikvič dr. Frank	4
1	Butina Antonija	1
3	Butina Joseph	1
1	Butnar Jožef	1
10	Cimerman Fr. Krizolog	1
1	Coffelt Mici	1
1	Čebašek Angela	1
4	Čepon Frank	1
1	Cokel Bogimir	2
10	Drčar Ivan	2
1	Drobnič Lojze	2
2	Ferlinc L.	1
10	Gaber Ana	10
2	Gerjol Janez	2
10	Golf Anica	1
10	Goršič, dr. Jože	20
1	Gregorič Vera	1
5	Gregorin L.	3
5	Gruden Josephine	1
10	Hočevar dr. Toussaint	3
1	Horvat Jožica	1
1	Hozian Gizela	1
4	Hribar Louis	1
Dežela in	j	število
darovalec	(	srečk
Jeretina Franc	2
Jeretina Jože	2
Jeretina Marija	1
Kertelj Stojan, inž.	10
Kolman Ludvik	1
Kopušar dr. Milan, duh. 20 Kotnik B. OFM, duh.	1
Kovač Avguština	1
Kovačič Erik	3
Kovačič Franc	10
Krajnik dr. Pavle, duh. 4 Kralj Vladimir	1
Kristanc Frances	1
Kunovar Ivo	2
Lapornik Justina	1
Leskovar dr. L.	2
Likozar Joseph, inž.	10
Limoni John	1
Markun Florjan	2
Mejač Frank	1
Mejač Konrad	1
Menchak Franc	6
Menapace Ana	2
Merala M.	10
Mihelčič Leopold, duh.	4
Muzsec Joseph	1
Pavlovčič Milan	3
Pečovnik Karel	2
Pogačnik dr. Branko 10 Pregelj Vladimir	1
Puc dr. Franc, st.	1
Puš Ludvik	5
Radunc Mary	1
Rezman Mate	5
Richardson Alenka	1
Rozina Frank	1
Rus Jože	10
Skalar Milka	4
Simčič Martin	1
Slov. pisarna, Cleveland 8 Snoj Joseph, duh.	10
Dežela in	Število
darovalec	srečk
Svetlič Dušan	2
Šega France	7
Šega Lojzka	1
Šega Stanko	2
Šoukal Jerome	8
Šuštaršič Stane	10
Tagehmas Janko	1
Tominec Viktor	10
Trpin Tadej, duh.	4
Tushar Anica	2
Vidervol Frank	1
. Zadnikar Vili	10
ITALIJA
Kos Francka	1
Brecelj Ivan	9
Špacapan Mirko	1
Markuža, dr. J.	duh. 10
Razni na Tržaškem po prof. M. Jevnikarju 60 Šah Maks	10
Kacin, dr. Anton	8
Vinko Beličič	20
KANADA
Jeretina Janez, duh.	4
Kemperle Janez	1
Kopač Janez, duh.	20
Marc Ema	2
Marc Evgen	1
Marc Lucija	1
Rupnik Ivan	1
Starič Lojze	1
AVSTRIJA
Detela Lev	1
Merlak Milena	1
(Opomba:	Kakih pet od
z-goraj navedenih je namesto srečk poslalo denar, kar smo vpisali, kakor da bi plačali srečke.
:o*reo GENTINO R. CENTRAL ' SUC 7	TARIFA REDUCIDA CONCESION 6228	GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. Urejuje ga tajništvo. Tisk Editorial Baraga del Centro Misional Baraga, Colčn 2544, 1 826 Remedios de Escalada, Pcia. Buenos Aires, Argentina. Vsa nakazila na: Alojzij Rezelj, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina. - Editor responsable Slovenska
< O	R. P. 1. 1328339	kulturna akcija (Andres Jose Rot), Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina.