Poštnfoia plačana v gotovini. Štev. 17® V Ljubljani, dne 27. aprila 1922. IV. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. :: Sena posamezna štev. 1 Din. „NAŠ GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20' — Četrtletna naročnina............10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. --- Oglasi po ceniku. Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, a ko se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankiranc. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Dr. Fran Hubad (Ljubljana): Ali je redukcija uradništva sedaj v Sloveniji zakonito dopustna ali ne? L Člen 136 ustave št. 233 uradn. lista ex 21. dolova izrecno: »Do novega zakona o uradnikih, ki ga omenja čl. 106 ustave, veljajo sedanji zakoni o dolžnostih in pravicah uradnikov«, ter nadaljuje: »Novi zakon naj obseza prehodnje odredbe v svrho revizije.« Posledica tega je: 1. ) da velja do nove pragmatike edino le naša sedanja pragmatika z dne 25. lan. 1914 drž. zak. št. 15. ki ne pozna ne revizije in ne redukcije, marveč le vpo-kojitev uradnim potom po § 80; 2. ) da nam je ta veljava ustavnim potom zasigurana; 3. ) da se more naša pragmatika spremeniti le ali potom spremembe čl. 136 ustave ali potom nove pragmatike, ki 1. aprila 1922 še ni bila vzakonjena in to tudi danes še ni. ter 4. ) da se more izvršiti revizija (kar je nekaj bistveno druzega nego redukcija) le ustavnim potom, to je potom v ustavi predvidenega zakona o uradnikih, nikakor pa ne potom zakona o draginjskih dokladah št. 70 ur. 1. ex 1922 oz. potom zakona o proračunskih dvanajstinah št. 56 Dr. Fr. Z. (Ljubljana.) Kako je bilo dalje. Ko sem prišel k večerji domov, ni tekla ničesar. Kaj si je o meni mislila, še danes ne vem. Toda tistikrat sem se radi njenega mirnega in kakor se je meni zdelo, ravnodušnega vedenja še bolj jezil, ker bi se bilo po mojem naziranju vendar le spodobilo, da bi se bila opravičila... Odšel sem brez pozdrava v svojo sobo. Ko se vležem, ležim zopet in se mučim «rez spanja, pa začujem naenkrat zopet ^se tako kot prejšnji večer: trkanje s ko-*^rci, luhihanje, petje... Pograbilo me je tnm°* da sem bil nekaj časa ves trd. Po-.-?a Sern skočil iz postelje, oblekel se ‘ {Sl.° 'n hitel k vratom, češ, zdaj vas z rmkam, zdaj vam povem, beštije, kar -ij11 gre- Ko pa odprem hlastno vrata — °^r tu... tema in vse mirno in tiho! ■£daj sem vedel, pri čem sem. Lotil ur. 1. ex 1922, ker nista ta dva zakona oni zakon, ki ga predvideva člen 106 ustave. Ta člen se glasi: »Poklici drž. službe, pravice in dolžnosti, plače in pokojnine drž. uradnikov vseh strok se določijo z zakonom o uradnikih.« Pravilnost trditve pod 4 potrjuje okolnost, da nam je vsem znano, da je torej tudi vsem oblastvom notorično, da smo dobili, pred kratkim šele načrt v čl. 106 in 136 ustave predvidenega zakona o uradnikih. Iz tega že sledi, da se zg. cit. dva zakona ne smeta identificirati s služb, pragmatike po čl. 106 ustave. Naj mi bode tu dovoljeno, da opozorim na to, da določa čl. 6. zak. št. 56/22, to je zakon o prorač. dvanajstinah, torej finančni zakon, na veliki nedostatek in veliko hibo sedanje zakonske tehnike. Razpasla se je navada, da se sprejemajo v finančne zakone določila, ki ne spadajo v ta zakon. Finančni zakon je le državni proračun za določeno dobo. Iz finančnega zakona ne nastajajo tretjim osebam, kakoršne smo glede svojega urhdnega razmerja do države mi uradniki, nobene pravice in obveznosti. Za trgovca ie docela brezpomembno, če je kredit za blago, dobavljeno od njega državnemu zakladu, s finančnim zakonom dovoljen ali ne. Vkljub nedovoljenemu kreditu obsodi sodišče erar v plačilo, če so le izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva osebno nravo. S fin. zakoni se razširja pa sodni obiramo veljava raznih zakonov se me je blazen obup. Samo dvojno pot sem videl pred seboj: ali v blaznico, ali v smrt! S cer pa mi je že dolgo plesal revolver pred očmi. Včasi zopet me je vleklo z neodoljivo silo v vodno globočino ondi bl zu mlina. Bilo je tam mesto, kjer so bili potegnili že par utopljencev iz vode. Samo misel na ljubljeno mater me je tistikrat reš la, da nisem storil usodnega koraka ... A kadarkoli čujem o kakem samomoru, imam usmiljenje z dotičnikom. Saj je mogoče, da privede koga tudi strah pred kaznijo do takega čina, toda po ogromni večini so samomorilci pač ljudje, ki niso normalni in ne morejo biti odgovorni za svoje dejanje, ljudje, ki bi jih morali pomilovati, pa jsm odrekamo zvonjenje in blagoslovljeno zemljo!... Kaka krutost! — Uvideval sem od dne do dne bolj, da ne bom mogel več dolgo opravljati službe, vsaj tu ne, v tem večnem nemiru. posameznih pokrajin na vso državo, ne da bi se razglasilo v smislu obstoječih predpisov tudi njih besedilo. Na ta način se je n. pr. razširila veljava hrv. poravnalnega reda, vsled zg. pomanjkljivosti ter mu ne prizna vsaj v Sloveniji nobeno sodišče veljave. Omenjam le še. da se Je raztegnila na isti docela protizakoniti in neveljavni način tudi veljava srbskih davč. zakonov na vse na dinarsko plačo provedeno uradni-štvo v vsej kraljevini, ne da bi proti temu nezakonitemu postopanju remonstrirala izvršilna oblast, češ zakon sploh ni objavljen. To so napake, ki bi se z le malo dobre volje in pazljivosti lahko odpravile; opozoril je nanje n. pr. že g. dekan Dolenc v »Slov. Narodu«, vendar se delajo še vedno iste napake. Te napake pa niso morda malenkostne. kar izhaja že iz njih posledic, da zakon oz. tozadevno njegovo določilo nima veljave. Omenil sem, da sta revizija in redukcija uradništva bistveno različna pojma. Prva pomeni le premestitev nastavljen ca z nezadostujočo predizobrazbo za zavzeto mesto na službeno mesto, ki odgovarja predizobrazbi, s katero faktično razpolaga. Druga na pomeni odpust tudi docela za zavzeto mesto kvalificir. nastavljen-ca oz. njegovo vpokojitev. ki po § 80 služ. pr. morda ni upravičena, kar pomeni, če iMM-n Sp vseh službenih Pt. da se ga do- Tisti čas je bil izdal Krafft - Ebing svojo brošuro »Über gesunde und kranke Nerven«. Č tal sem kritiko o njej v »Neue freie Presse« in naročil si jo. Iz te brošure sem le posnel, da sem na živcih bolan in da je to bolezen, ki se da ozdraviti kot vsaka druga bolezen. To mi je bilo v veliko tolažbo in oporo! Doslej nisem imel nobenega pojma, kaj je pravzaprav z menoj. Najmanj pa sem slutil, da sem bolan v navadnem znač lu besede, kajti nikdar nisem morda bolje izgledal kot v tistih časih. — Napotil sem se h Krafft - Ebingu v Gradec. Frapiralo me je, kako ravnodušno je poslušal vse tisto, kar sem mu prav i. Moral je biti že navajen takih stvari. No. tudi to mi je bilo v tolažbo. Zanisal pa si je vse, kar sem mu povedal. Preiskal me je natančno, zlasti srce — živel sem od tistega časa, odkar sem bil pri naboru spoznan zaradi srčne hibe za nesposobne- stavi enostavno na cesto, naj se zgodi z, njim kar se hoče. Opozarjam tu na razne posledice, ki jili ima tako postopa-ije za vso služoeao uisciplino. Vsak razsodni In trezno misleči drž. nastavljenec bo mislil, akoravno spadam uanes med smehljajoče dediče kolegov, nimam sigurnosti, da me v kratkem ne zadene ista usoda. * Posledice takih razmotrivanj so nam vsem znane. Ne morem trditi, da so vprid državi in njene uprave. I 1 Če bt) za nas ustava magna Charta, ne pa h kos popisanega papirja brez učinka in veljave, potem mora v prvi vrsti država po svojih organih spoštovati svoje in drugih zakcyiov predpise. r To pa ne le v prid .drugim, marveč tudi v prid lastnim nastavljcncem. Iz zgoraj navedenih razlogov, kakor tudi iz razloga, da nasprotujejo določila čl. 52. ozir. 6. zak. št. 70 in 56/22 naši službeni pragmatiki, jim po § 136 ustave ne gre veljava v Sloveniji. Po naši pragmatiki ie predvidena le vpokojitev uradnim potom, če so za to podani zakoniti razlogi: 1.) nezadostna kvalifikacija, tekom zadnjih treh let; 2.) stalna nezmožnost za službo; 3.) dosega 60. leta ter pravice do popolne -ppkojnine. Pa tudi če sp podani tl predpogoji, ic predpisano po § 8'2 sl. pr. sledeče postopanje: , , 1.) p i s m e n o ' obvestilo; 2.) naznanilo vseh razlogov in 3.) poziv na morebitno pritožbo tekom 14 dni, uradniku, ki i sc ga hoče uradnim potom vpokojiti. V kolikor.torej v posameznem slučaju ni podan vsaj eden navedenih nrednogo-jev § 80 in v kolikor sc ni postopalo na zgoraj orisani način, je vsaka vpokojitev na podlagi redukcije protizakonita in ne-dnnustna.__________________(Dalje prh.) Uradniška pragmatika. Predlog zakona o civilnih drž. nameščencih, 'ki ga ic izdelala vladna komisija, je predložen narodni skupščini. "'Videti ie torej, da pride ta predlog v doglednem času v Narodni skupščini v -razpravo. Pozno smo se seznanili s tem predlogom. Predlog kaže nekatere pomanjkliivo-sti, ki bi se morale v interesu državnega nameščenstva odpraviti. V glavnem vsebuje predlog le pravice. ki si jih lasti država nad svojimi na- ga, v veri, da imam res srčno napako — a Ebing je smatral vse nepravilnosti pri srcu zgolj za posledico neurastenije. Izjavil je, da moram najmanj za: šest mesecev prekiniti vsako duševno-ddo ter prebiti najmanj tri mesece v kakem zavodu za živčne -bolezni. Izprosil sem si dopust in bil skoro tri polne mesece pri - Svt JRadcguiuli na Schöeklu, ne da-bi' se mi liilo: zdravje kaj izboljšalo. Spanje se mi ni in ni hotelo vrniti. Zdravniki so zahtevali, da bi si izprosil podaljšanje dopusta, da bi šel na Severno morje, na otok Sylt in kaj vem kam še vse, a moni je bilö vsega tega preveč in vrni sem se v Postojno. Iz Postojne sem šel enkrat konzultirat nekega specijalista za živčne bolezni v Trst. Ta pa me je še celo slabo potolažil. Ko me je natanko preiskal, mi jc izjavil, da bi si upal v par letih izboljšati, moje stanie. Torej samo-izboljšati v dveJ/letlhJ meščenci — O pravicah nameščencev na-pruü erzavi pa zasicanno v vsem elaboratu — iaz-ii tam, ker se omenjajo izre-jemki in aopusti, le malo določb. V aru h ih uradniških pragmatikah je posebno po„iavje o pravicah nameščencev. V tem predlogu lahko iščemo poglavje zaman in le med bešeuiiom mnogošte-vdnih ci.iiov zasleuiino reakokrat besedo »pravica« v poziiivnem pomenu. l-ragiuat.sa naj bi i.,.ela pomen in značaj pegoube nad državo kot delodajalcem in državnim nameščencem kot delojemalcem. To predležeči predlog ni; predlog se čita i akor vojusm službeni preupisi. Posebno strogi so disciplinarni predpisi; viteti je, kot bi se od strani države smatralo, da se m o r a d sciplinarno postopanje zaključiti z obsodbo in kaznijo. Na vsak način jc nedopustno, da bi zaradi nereda nalagal denarne kazni že neposredni načelnik kakor je predvideno v čl. 170. To bi bilo posebno danes neumestno, ko ie mnogokrat načelnik mlajši od podrejenih mu nameščencev. Za obsodbo in vsakršne kazni naj bo pristojna edino le redna disciplinarna ko-misiia. Istptako bi bilo priporočati, da sme tudi začasno suspenzijo (člen 215., drugi odstavek) iz tehtnih vzrokov izreči ne prva. marveč vselej druga instanca. V nujnem interesu drž. nameščencev je. da delajo na to, da se taki in enaki predpiši disciplinarnega postopanja posebno tudi glede kazni, katere sme izreči disciplinarno sodišče, času in razmeram primerno ublažijo. Za starejše nameščezice so posebno krute določbe ennisteca poglavja, prehod- nja določila. Sedanji državni nameščenci nai bi ostali kolikor mogoče na svojih mestih. S prerivanjem v druge položaje in v druge skupine se bo nezadovoljnost med »radništvom le še povečala. Predlog tega zakona kaže vvs^h dol očkah le premoč oblasti, — za pravice nameščencev je pa slabo poskrbljeno. V nredloa-u sc posebno pogrešajo humanitarne določbe v pogledu na primerno skrb. države za njene nameščence n. nr. za slučai bolezni m-smrti. - Tozadevne-določbo člena 120. so novsem nezadostne.-—- /'asu primerno lez in se -mora zahtevati, da se sprejme v -pragmafko določba* da nudi država nameščencu v slučaju bolezni. ako ic dokn-znnn nntri^ba no samo br>goki-ncfnp nosoTln (čl. 13T.) marveč tudi Kar opotekel sem sc, ko sem čul te besede. No, mož je bil še .vedno optimist! Kajti preteklo jc že celih osem let po tistem, prodno sem lahko rekel, da je res bolje. Popolnoma pa sc take bolezni človek menda ne Iznebi nikoli. V "Postojni mi ni bilo več obstanka, tem mani, ker s-eni bil prepričan, da dovede Schwarzovo postopanje neizogibno do poloma. Zato sem si želel stran, stehn. Okrajni glavar Russ je bil med tem kazensko premeščen v Logatec, v Kamnik pa je bil prišel vladni tajnik in poznejši okrajni glavar Friedrich. Pa grem nekoč k Wink-lerju in mu razložim svoje želje. Poudarjal sem, da bi se v Kamniku, kjer se je bilo otvorilo zdravilišče po Kjneippovem načinu, lahko najprej ozdravil. Uslišal je takoj mojo prošnjo. Komaj sem bil v Postojni, je bil tudi že dekret za mano: (Dalje prih.) •!. - tl ... llč . .i . J 1 denarno pomoč v obliki primerne nevračljive bolezenske poupore. nadalje v država nih bolnicah in zdraviliščih brezplačno, ali vsaj pocenjeno lečenje. Država zahteva od privatnih podjet^ niko'>(, da skrbijo v slučaju bolezni za svo-. jc naStavhence. To odgovarja modernim nazorom in zahtevam, in tem dolžnostim sc tudi država, ki plačuje svoje nameščen-. ce slabše od vsakega privatnega podjetnika, ne sme odtegniti. Nezadostna je tudi določba člena 132., da dobi oni, ki je nosil pogrebne stroške za umrlega drž. nameščenca, kot podporo le svoto enomesečnih prejemkov umrlega. Najmanje, kar sc mora v tem oziru zalijevati, bi bila svota trimesečnih prejemkov umrlega. V prcdštc.ječćrn Šmo *se dotaknili le najbolj kričečih točk predloga. V interesu vseli drž. nameščencev jej da delajo še v zadnjem momentu na to, da se predležeči predlog pragmatike še enkrat temeljito revidira. Predlog bo popraviti, oziroma spoč polniti posebno v sledečih ozirih: L Pravice nameščencev se morajo iz-^ raziteje navesti v posebnem poglavju. II. Disciplinarno postopanje Tn disciplinarne kazni je primerno ublažiti. III. V pragmatiko je sprejeti dolpčbe, no katerih'je država obvezana, da nudi državnim, nameščencem v slučaju njih bo-lezm in smrti potrebno nomoč. Na poklicanem zastopstvu drž. nameščencev ter narodnih poslancih jc, da poskrbijo za to. da ,8c ncđostafki predloga odpravijo, da sc prevelike ostrir^e omilijo, da se predlog sponolni s Pravičnimi in času primernimi določbami v- gori navedenem smislu, tako, da bo bodoči zakon o civilnih drž. nameščencih predstavljal sicer stroge predpise- v- interesu službe, da pa se v njem nc bodo kakor sedaj pogrešale pravičnost in človekoljubnost napram državnim nameščencem. Ffenr. B M. (Ptuj): Uradne ure. V »Našem-Glasu« je tov. Z.,iz Ljub- ljano'Sprožil misel, naj bi sc vpeljale povsod nepretrgane uradne ura-od 8. do 14., kakor je to že bilo baje sklenjeno in z naredbo celokupnega ministrstva odrejeno« Ta naredba je bila -žalibog pozneje po«; pravticna v te-111 smislu, da velja samo za urade v Beogradu. K razlogom, s katerim utemeljuje tov. Z. to'svojo iželjo, oziroma zahtevo, moram dodati še nekatere. Iz njih bo razvidno, da bi bile nepretrgane uradne ure v korist'no -samo nameščencem, temveč vsemu prebivalstvu in državi sami. , Pišem samo'z vidika pisarniških «a-mcščencev tu ite konceptaiih. Ti zadnji-itak večinoma nimajo strogo določenih urad* nih ur, zaradi tega se tudi. ne brigajo mnogo za ufeditev uradne dobe, saj bi z regin ladjo dosti nc pridobili. Za pfsarniškei aradrjištvo se boriti, pa se jim zdi-nesmiselno iu odveč. / Najprej moram omeniti, da smo Večinoma'sami krivi,'da Sili še'nimamo. Menim", da se za to stvar, ki bi jo vsi pisarniški uradniki in sluge pozdravili z jako velikim veseljem in radostjo, premalo zanimamo. Dokaz za to je, da se ni dosedaj » tenu prav uič na kakem zborovanju nti-meščcncev-igovorilo in zahtevajo. Predno preidem na vzroke, na podlagi katerih naj zahtevamo nepretrgane uradne ure, moram omeniti nekatere slabosti pisarniškega uradništva, ki so ovira temu uresničenju. Pisarniško uradništvo in sluge, ki edini trpijo pod pezo osemurnega pretrganega delavnega časa, so večinoma, ne brez majhnih Izjem, jako vestni, požrtvovalni in točni, zato so preveč ponižni in servilni. Mnogi so brez poguma, precej velik odstotek pa spada zopet med Streharje, ki računajo na izredno napredovanje. Gosp. referentom in konceptnim uradnikom je donekle tudi v korist, če ima pisarniško osobje mnogo uradnih ur. Kljub temu, da ga smatrajo za nekako manj vrednega in zmožnega, mu vendar polagajo na mizo različne posle, ki spadajo v delokrog jurista, oziroma konceptnega uradnika. Nekateri gospodje so se že tako razvad li, da smatrajo, da je dolžnost pisarniškega uradništva, da dela zanje. Jako radi, skoro vsi brez izjeme vidijo, če j'm pisarniški uradnik prinese kak debel akt lepo urejen in rešen na mizo, samo v podpis. Edino vprašanje je, če je resen in če ne manjka nič več. Vpraša te nikoli nihče, če žekš imeti mogoče tudi ti in pa tam kako prosto ur co, da bi si mogoče vsaj kaj opravil doma. Vsaj meni se ni še nikoli kaj takega pripetilo, kljub temu, da sem imel do sedaj že najmanj 20 referentov in šefov različn h narodnosti. Ni lepo, da se pisarniški uradnik vsi-fjuje v delo, ki njemu ne pripada, četudi ga zna, še grše pa je od njegovega predpostavljenega, če izkorišča svojega podrejenega, ker dobro ve, da se ne upa in ne more braniti. To je vse dokaz prevelike servilnosti, hlapčevstva in nremale samozavesti. Prvih dveh lastnosti se moramo otresti, zadnjo pa visoko vzgojiti. Sele tedaj bomo. dobil; tisto spoštovanje, katero nam pripada, in bomo tudi lahko zahtevali kako zboljšanje našega položaja. Dan na dan imajo stranke opravila pri uradih, in sicer mnoge pri več uradih istega due. Ako pride stranka ob 10. dopoldne V mesta niine dostikrat,'predno pri de na vrsto rh predno opravi pü enem uradu, vse predpoldne- Sedaj, ko bi hotela stranka iti k drugemu uradu, je ta zaprt i« mora čakati, mogoče za kako informacijo, ki je gotova v petih minutah, do 14. Popoldne. Med tem časom bi bila že lahko apma. Mora torej čakati 2 uri, iti v gostilno, tam potrošiti precej veliko vsoto denarja, mesto da bi si vse to prihranila, vi Mia nadaljevala posel takoj po opra-Uu pri prvem uradu. Zlasti tiste stranke, £* so oddaljene od mesta po 20 in več dometrpv, so pri tem največ prizadete. L -ditraj morajo v temi odhajati od doma .n ravnotako se v temi vračati domov, ^govor mogoče, da bi take stranke itak korale iti v gostilno na obed, ne drži. Vse franke niso tako premožne, temveč si Unesejo seboj kako mrzlo jed ah pa tudi »am črn krah. Vse to jpovžijejo na stopni-,ah urada, pri katerem čakajo odrešenja o Popoldne. Mnogokrat sem slišal godr- Jc’ TP 80 m orel e stranke ob 12- zapu-in čakati dve uri. da lahko nato sa-zara- Mite« ali (Konec prih.) Da J Ustnico m sanUlsn, Oosp. Fr. C., Celje. Obrnite se ua D,- Z. vase strok, društvo. Uprava. Vestnik. SLOVENCI! SLOVENKE! Bliža se čas poroke Ni. Vel. kralja Aleksandra z romunsko kraljično Marijo. Ta veseli in pomembni dogodek hoče slovensko ženstvo proslaviti s činom trajne vrednosti, s činom, o katerem je prepričano, da bo tudi državi in narodu v največjo korist. Postaviti hoče »Materinski in dečji dom’.. Strahotne posledice vojne vplivajo ndjboli strupeno na našo deco in mladino, ki je brez odporne sile napram zablodam sedanjega življenja, napram razmeram, ki vodijo v moralični bankerot naše družbe, ako jih pravočasno ne zajezimo. Ta dom je zamišljen v slogu najmodernejših zaščitnih naprav za deco in mladino in hoče biti zatočišče in domače ognjišče osiroteli, zapuščeni in zanemarjeni mladini vse Slovenije, hoče biti varno zavetje našim materam, ki jih sedaj življenje acusmiljeno preganja m hoče postati socialna šola za ono ženstvo, ki sc bo posvečalo delovanju za javni blagor. Vse naše žene, ki so si kot matere, igospodinje, ročne in duševne delaVke priborile 1 vpogled v žalostno življenje naše osirotele in zapuščene decc, bodo prve na delu, da se uresniči naša ideja. O tem niti najmanje ne dvomimo. In naši možje, ki so v trdem 'boju za obstanek dozoreli In spoznali življenje, l>odo lerepko sodelovali z nami, ker vidijo v vsakdanjem življenju zle pojave nezaščitene dece in mladine. Bratje in sestre, spominjajte se ob vsaki priliki našega doma. pokažitd z dejanji, da vam je občna blaginja najvfšji cilj. Vse večje darovatelje hočemo zabeležiti v posebni, umetniško izdelani knjigi, ki jo bomo poklonili naši kraljevski dvojici. V Ljubljani, dne 15. aprila 1922. Narodni Ženski Savez kraljevine SJIS, slovenski del. Tiskarski škrat. Pri poročilu o občnem zboru društva državnih pisarniških uradnikov v predzadnji številki »Našega glasa« so se vrinile sledeče tiskovne napake: v osmi vrsti, namesto »radi pomanjkanja.. .«c: pravilno »radi pomaknitve ...* In v 49. vrsti namesto »Stanko Kobe«: »Slavko Kobe«. Odborov» sela društva državnih pisarniških uradnikov se vrši dne 2. maja t L ob osmih.zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnika; 2. poročilo pragmatičnega odseka: 3. slučajnosti. Tovariši-od-borniki, kakor tudi vsi člani-interesenti se vabijo, da su tc soje polncštevilno udeleže.— Predsednik. Odbor društva državoili pisarniških «irecfcrjtov za Slovenilo je na zadnji seji sklenil, predsedstvo pokrajinske uprave opozoriti, da pisarniško »radništvo pri sestovi disciplinarne komisije ni bilo-VDoštevano, dasi šteje društvo do 200 članov. Za delegata v to komisijo je bil določen tov. Ahčin, pisarniški ravnatelj pri -gradbeni'direkciji. — Začetkom prihodnjega meseca se vrši sestanek v Celin in Mariboru, kjer bodo poročali nekateri društveni funkcijonarji n-društvenem delovanju. Istočasno se bo razpravljalo htdi o pravom Ln nepravem pojmovjaniu društvene vzajemnosti Točen Spored sporoči odbor tovarišem v Celju in Mariboru #■ okolico pismeno. — T>rvštveni odseki pridno delajo. Pravila za - posmrtinski ln podporni sklad so izvršena in bodo v kratkem razposlana v glavno aprobaeMo. Pragmatični odsek neumorno študira službeno Pragmatike. Stavljeno ie bilo mnogo spreminlevalnih predlogov, o katerih pri priliki obširneje. — Radi velikega dela se. bodo vršile redne, sele vsakih 14 dni. Tovariši-iicodbrimiki, posečnfte pridno te selci Vsnk nasvet rdi "irtenhe-Ijen predlog- sc bo drngevotie vpoštcvnl. Spoml-nlnltc se vedno in povsod društvene'bingalnel Kdor sc šc ni organiziral, nai to nemudtma stori. V bratski slogi je moč. Uspehi bodo mogoči le tedni, če bomo vsi za enega, eden za Vse. Podpirajte »Naš fllas«! Naročajte ga in dopisujte! , Proč s sepnrntišti! PodnradnM ln irlžjl državni uslužbenci pri načelniku lueoslpv. demokratske stradke TTiihl BavMnvlć«. V nedrijn. 33, t. m. to sprejdl v Ljubljani se mudeči načelnik jugoslov. demokratske stranke minister n. r. g,-Ljuba Da Vidovič za-stonnTke organizacij drž; pojnmdnilmv tnv. D e r-žaia, Apiha in Zargiln. Obrazložili so mu bedni pobijaj nižjih-drž. .uslužbencev, ki se je zlasti poostril z maksimiifcnjcm rodbWskih doklad, "rtesbelnlno določbo vlede omejitve teh doklad ob vlačevRtilu neposrednega davka 5 nin itd., skrit-fka vse momente, ki otežkočajo pnlo^nj ni/iili drž. nnstavijencev. O. Davjldovič jijn je oWnbii vso pomoč, da se Inknmhitrnne dSločbe bdnra-viJo ter bo demokratski klub v to svrbn da! fi-,t hanenemn mtnisiru potrebna navodil,n. O. 7. OpiNrarlwnn na Izredni sbčrH zfcor »Nn-h'ivT'.inp udruge lavpffi tiasieŠČepeev in vbol'o-jenoev v I.Hibliank lei se vrši dno 37. aprila 4022. -ob 20. uri v dvorani Mestnega doma. Resolucija javnega shoda O. Z. z dne 18. t m. je bila v dnevnikih objavljena nepopolno. Zato jo bomo priobčili v obsegu, kakor je bila sprejeta, v prihodnji številki z obljubljenim referatom gosp. Deržaja. O. Z. K O. Z. je pristopih» 14. t. m. »L j u bi i a n-s k o učiteljsko društvo« ter nominiralo kot delegata g. šolskega ravnatelja Luko Jelenca, kot njegovega namestnika pa g. strok, učitelja Rudolfa Dostala. — Društvo drž. pisarniških uradnikov je iinenova--lo za delegatovega namestnika pri (X Z. g. pis. oficiala Slavka Ko bet a, »Društvo po šeni h uradnikov in uradnic« pa za delegata g. Jožo Otoničarja in gdč. Pavlo Ciuhovo z g. Srečkom Štautom kot namestnikom. O. Z. Vsem pokrajinskim udruženjem! Vsa pokrajinska udruženja drž. nameščencev, ki tega še aiso storila, prosimo, da odpošljejo nemudoma Osrednji Zvezi resolucije zadnjih zborovanj in shodov, ki so jih priredila na njen poziv. O. Z. Protipredlogi k osnutku nove službene pragmatike. Tajništvo O. Z. je prejelo obsežne pro-tipredloge še od »Udruženja državnih nameščencev in vpokojencev v Kranju« ter od »Društva državnih pisarniških poduradnikov«. Slednja organizacija se je opirala pri sestavi protipredlo-gov tudi na spomenico pisarniških uradnikov v Murski Soboti z dne 1. septembra 1921., oziroma z dne 12. aprila t 1„ kar g. pis. asistentu Avg. Kosu v Murski Soboti na njegovo željo tem potoni izrečno, potrjujemo. — Ker je termin za sporočitev protipredlogcv že potekel, O. Z. ne bo več vpoštevala nobenih pismenih nasvetov, ki jih ni prejela najkespeje do 24. L m. O. Z. Zborovanja in shodi proti maksimiranje rodbinskih draginjsih doklad itd. izven -Ljubljane. »Udruženje državnih nameščencev in vpekojen-cev v Kranju« jc imelo 18. t. m. dobro obiskan shod, na katerem so soglasno sprejeli sledečo resolucijo: Državni nameščenci in vpokoienci v Kranju, zbrani na javnem shodu dne 18. aprila 1922. naj-odlučiudše prptestirajo preti nameravanemu zavlačevanju v zakonu določenega izplačila drugega obroka draginjskih doklad kakor tudi -proti vestern, da se hoče za državne sluge urediti dra-gfnjske doklade tako, da bi v IV. razredu nc dobivali več kakor 700 dmarjev mesečno na osebnih in rodbinskih dokladah, nadalje tudi proti izvršitvi ČL 28. zakona od 28. februarja 1922. glasam katerega najnižji državni uslužbenci izgnhe rodbinsko drngrnjsko doklado v slučaju, da plačujejo več-kakor 5 dingrjev neposrednega davka; zahtevaj», da sc zakon z dne 28. februarja izvrši v polnem obsegu, kakor jc bil sprejet od zakonodajnega odbora in podpisan od Nlegovega Veličanstva kralja; poudarjajo, da vedne spremembe zakonov ali vesti o njih neugodno vplivajo- na duševno razpoloženje drž. nameščencev, kar-očitno zmanjšuje njihovo delazraožnost ln spretnost v Izvrševanju javne službe. Vodstvo države bo uživalo potrebno avtoritet» ki je prvi nogo! za konsnVdacfio na znotraj in zimaj, ako bo prod vsem samo spoštovalo rednim ustavnim potom sprejete zakone ter jih tudi točno izvrševalo. Državni nameščenci na se bodo z vso vnemo posvetili švoji odgovorni shi-žbi in izvrševali zakon Je, ako bedo videli, da državno vodstvo zakon spoštuje.. Tak zakon je tudi zakon z dne 28 februarja 1922. Pri sedanjih razmerah ni le na mestu govoriti o znižanih draginjskih doklad in o zavlečeva n iti izplačila 2.