71. Sttlilfci.
i mm. t pmuj*. m. mm mi.
XLVII. Isto.
•
.Slovenski Narod* velja v MmiltanU
na dom dostavljen:
ecio leto naprej . . .  .  K 24'—
pol leta     m § • • •  t 12*—
četrt leta    n • • t •  • 6"—
na mesec   m •  • » •   •  2*—
▼ npravnistvu preeman:
celo leto naprej . , . • K 22*—
pol leta     „ • . i . . 11*—
četrt leta    m • • • . . 550
na mesec   „ • • • • m   190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kaaflovn ulica št. 5 (v prtttičjti levo,) tel
si. 14.
btserati veljajo: peterostopna petit vrsti ca enkrat se 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat p« 12 vin  Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pofiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, te je administrativne stvari
—— hunim stevtinn vei|n ie vtMvfnv. ———
Na pismena Baročna stez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira.
.Slovenski Narod" velja po pošti t
za Avstro-Ogrsko:
celo Teto skupaj naprej •
pol leta     m m    • •
četrt leta   m »    • •
na mesec   « m    ■ .
K 25--. 13— . 650 . 230
za Nemčijo:
celo leto naprej      ... K 30*-^
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej   .... K 35.-«
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Oamasnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Knnflovn nliea it 5, telefon ŠL t*.
Vabilo na naročbo.
Slavne p. a. občinstvo vljodno vabimo na
tevo naročbo, stare p. a. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da je e pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto ... K 24-— I Četrt leta . . . K 6-— Pol leta ... n 12-— I En mesec . . . „ 2.— V npravnistvu prejeman na mesec E 1*90. Sposiljanjera po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25-— I Četrt leta  . . K 6*50
Pol leta ... „ 13-— I En mesec  . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 30 K. Za Ameriko in drage dežele vse leto 35 2L Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. f&T list se ostavlja 10. flan po potekli naro c ni ni brez ozira vsakemn, kdor je ne vpošlje o pravem časa.
DnravDištva Jimreettega fiaroda"
Pred novim bojem.
Govora dr. Trillerja in dr. Novaka v šentjakobskem okraju. — Bauern-sehreek. — Nove infamije. — Zavra-ten naskok. — Deželne doklade in kmeti. — Dispozicijski fond. — Špi-joni.
Na občnem zboru Naprednega gospodarskega društva za šentjakobski okraj, ki se je vršil včeraj popoldne v restavraciji »pri Rasto-bariu«, in o katerem prinašamo poročilo na drugem mestu, sta govorila tudi podžupan ljubljanski in deželni odbornik g. dr. Karel T r i 11 e r in deželni poslanec in občinski svetnik g. dr. Fran Novak. Prvi se je oglasil k besedi podžupan g.
dr. Kare! Triller,
burno pozdravljen od navzočih.
Cenjeni somišljeniki! Prinašam   vam pozdrave župana ljubljanskega g. dr. Tavčarja,
LISTEK.
Kristalni zamašek.
Roman.
Francoski spisal M. L e b 1 a n c.
(Daljeg VIII.
Pred  njim   je   ležala dvorana-
mučilnica, široka in dolga in razdeljena po močnih oporah, držečih strop, na neenakomerne oddelke. Zrak, prihajajoč iz tega prostora je dišal po vlagi in plesnobi. Celo pri belem dnevu je morala ta dvorana narediti strašen vtisk, a še strašnej-ši je bil vtisk, ki ga je imel Lupin, ko je zdaj pregledal to dvorano in videl v njej Sebastianija in njegove tri sinove ter njihovega uklenjenega jetnika pri svitu rdeče goreče plamenice.
Daubrecq je bil samo kakih pet do šest me:rov daleč od Lupina. Dau-brecq je bil s staro težko verigo priklenjen na svojo posteljo, tudi roke je imel uklenjene, verige pa se je držala žica in kadar se je Daubrecq Kanil, je zapel majhen zvonec.
Poleg postelje je stala svetilka, ki je razsvetljevala Daubrecqov obraz.
Kraj postelje je stal marki d* Albufex. Lupin je videl njegov bledi
ki se oprošča, da osebno ne more priti kakor bi to rad storil. Zupan je tako čez  mero zaposlen,  da  bi se
moral razdeliti na deset delov, če bi hotel priti povsod tja, kamor bi prišel rad.
Poročila o političnem delovanju v deželnem zboru vam ne bom podal, ker vam bo o tem govoril moj "ovariš g. dr. Novak. Rad bi vam pa dal kratko sliko naših
občinskih razmer.
Pokazal vam bom, kako težavno je delovanje narodno-napredne stranke tudi na magistratu in kako težavno stališče ima zlasti župan ljubljanski, ki je trn v peti naši slavni c. kr. vladi, zlasti pa našemu deželnemu odboru. Lahko rečem, da morda na celi slovenski zemlji ni težavnejšega posla, kakor ga ima ravno župan ljubljanski in vsak, ki pravično sodi in pozna Pjubljanske razmere, mora biti hvaležen našemu voditelju in županu dr. Tavčarju, da vztraja na tem težavnem mestu.
Razmere v našem mestu so se zlasti po zadnjih občinskih volitvah, ki so odprle mestni svet klerikalcem in Nemcem, tako zavile in zamotale, da je uspešno delovanje zvezano z naravnost neverjetnimi težkočami. Naj se zgodi v mestu najmanjša nezgoda, — župan je kriv, če hoče jutri dr. Zajec na Šmarno goro, pa bo deževalo, bo župan ljubljanski kriv. Če je bil Štefe predolgo v unionski kleti in ga drug dan boli glava, — kriv je ljubljanski župan, če se Ložarju za-smedi nedeljska pečenka. — zopet je kriv župan. Vsak dan lahko berete v - Slovencu« podobne pritožbe, pa to je še najmanjša stvar. Lahko rečem, da skuša župan po možnosti ustreči vsem prebivalcem Ljubljane, pa star pregovor pravi, da je dobrota sirota in tudi tu vidimo, da ne puste veljati klerikalci ničesar. Najžalostnejše pri tem pa je. da najdejo klerikalci pri tem zaslombo na mestu, kjer bi morala vladati najohjektivnejsa pravica in da meče celo dež. vlada ž t -ianu in mestni občini polena pod noge. in naj stori mestna občina vladi še -»ko velike usluge.
Vojaška oblast je mora'a sama priznati, da na Ijubljansken županskem stolu še ni bilo moža, ki bi bil
obraz, njegove goste dolge brke in videl je tudi s kakim uzadovoljenim sovraštvom je marki gledal svojega jetnika.
Nekaj trenotkov je vladala v dvorani popolna tihota. Potem je velel marki:
— Sebastiani, užgi še tri plamenice, da ga bom bolje videl.
Čim so bile plamenice užgane, se je marki nagnil na Daubrecja in ga dolgo časa ogledoval. Potem je rekel skoro prijazno:
— Nič ne vem, kaj bo iz naju. A vendar, eno je gotovo, da bom v tej dvorani užival minute najslajšega veselja. Kako si me ti trpinčil, Dau-brecq! Koliko solza sem zaradi tebe pretočil . . . Da . . . pravih solza črnega obupanja . . . Koliko denarja si mi ukradel: Celo premoženje! In ta strašni strah, da me naposled vendarle denunciraš! Vedel sem, da sem pogubljen in onečaščen, če izrečeš samo ime. O, koliko sem trpel — ti lopov.
Daubrecq ni zinil besedice. Na očeh je sedaj imel samo očala in na teh je svetlikala luč, da se ni nič videlo.
— Zdaj je treba konec narediti, je dejal d' Albufex. Zdi se, da se klatijo tod okrog neki sumljivi ljudje. Dal bog, da bi ne mislili tebe osvoboditi, zakaj da bi to bilo zate gotova smrt, to vendar veš... Sebastiani, ali funkcijonira past dobro.
Sebastiani je pristopil k postelji.
vojaški oblasti storil toliko uslug in ki bi ji bil tako na uslugo, seveda v kolikor to ni v kvar drugim interesom, za to pa ne žanje prav nobene zahvale od deželne vlade. Koje šlo za napravo elektrarne ob Ljubljanici, se je postavila naša deželna vlada na stran sovražnika Ljubljane, isto-tako, ko ]e šlo za neprimerno predčasno inkorporacijo Spodnje Šiške in tako ob vsaki priliki.
Še hujšega nasprotnika pa ima v deželnem odboru. Deželni odbor, kateremu je, kakor sem že na-glašal, vsak napredni občinski zastop trn v peti, je storil do sedaj vse, da otežkoči delo občinskega zastopa ljubljanskega in ljubljanskega župana.
Vrgli so v svet novico, da na magistratu ni vse v redu in di računi niso pravilni. Govorilo se ie marsikaj, tako da so nekateri ljudje končno že s strahom ali radovednostjo pričakovali, kaj se bo razkrilo gnilega. Deželni odbor je poslal na magistrat
revizijsko komisijo,
ki ima skoraj toliko članov, kakor en nataljoti vojakov. Pet mesecev že išče, voha in preiskava ta komisija, prevrgla je že ce!i magistrat, toda našla še ni in ne bo, česar išče. (Klic: Vidi se, kako potrebni so ti deželni uradniki!) Res je, namesto, da bi opravljali svoje službe, morajo igrati policijo in iskati grehe, ki jih ni! (Pritrjevanje.)
To pa deželnemu odboru še ni dosti. Naš upravni ustroj je tak, da ima deželni odbor veliko kontrolno pravico nad občinami. Pred vsem je deželni odbor druga instanca glede vseh pritožb v okviru samostojnega delokroga. Človek bi mislil:
Deželni odbor je oblast
in mora pozabiti na politično pripadnost, kadar deluje kot oblast. Tudi na magistratu imamo oblast. Občinski svet ni nikakršna oblast,  pač  pa je
oblast
magistrata! gremij,
v katerem so zastopane vse stranke, ima pa veliko večino narodno-na-predna stranka. Kot član tega gremija lahko rečem, da tam ni prostora
je pokleknil in dvignil pokrov, ki je tik postelje zakrival jamo.
— Poglej, je rekel marki, vse Je pripravljeno, celo jama, o kateri nihče ne ve, kako je globoka. Ne upaj torej ničesar, najmanj na pomoč. Ali hočeš torej govoriti
Daubrecq se ni ganil, a tudi odgovora ni dal.
— To je zdaj četrtikrat. da te zaslišujem. Daubrecq. Četrtikrat sem se potrudil k tebi. da te vprašam, če mi daš tisti dokument, ki je v tvojih rokah, in ki ga moram dobiti, da se ubranim tvojega izsiljevanja. To je četrtikrat in zadnjikrat. Ali hočeš govoriti?
Smrtna tihota je zavladala v dvorani. D' Albufex je Čez nekaj trenotkov mignil Sebastianiju. Ta je pristopil in dva njegova sina sta mu sledila. Eden je imel močno palico v rokah.
— Začni, je ukazal d' Albufex, ko je bil vrgel še dolg pogled na Dau-brecqa.
Sebastiani je nekoliko odpel verigo, s katero so bile Daubrecqove roke uklenjene, in vtaknil vanjo palico.
Nastal je nov molk. Marki je čakal, a Daubrecq ni zinil, dasi mu je marki še zaklical:
— Govori vendar! Čem« bi se izpostavil trpljenju!
Zopet ni bilo odgovora*
— Obrni, Sebastiani! Sebastiani ie zasuke1 nalico oo-
za kako politiko. Gremij se zaveda svojega značaja kot oblast, ki mora biti pravična na vse strani. Tako bi moralo biti tudi v deželnem odboru.
Sam sem član deželnega odbora, moje članstvo pa me ne veže, da ne bi smel razkriti, kar je bolnega fn kako krivično se postopa napram Ljubljani. Izredno in žalostno je, da mora deželni odbornik javno napadati deželnega odbornika. Toda danes je to potrebno in neizogibno.
Občinski referent deželnega odbora je mlad mož, dr. Pegan,
ki ie pred 10 leti še nosil sokolsko srajco,
danes pa je zastopnik najkrutejših krivic. Mož je prišel v mladih letih do visokih političnih mest in se je vpijanil svoje politične »veljave«. V tej svoji politični pijanosti obhaja sedaj nečuvene orgije politične strasti v svojem referatu in igra pri nas vlogo
političnega Bauernschrecka.
(Klici: Pegan — Bauernschreck!) Razloček je pač ta, da ne kolje in grize dr. Pegan telet in volov, mat-več da hoče poklati vse napredne župane in občinske odbornike. Kaj počenja dr. Pegan z našimi naprednimi župani in občinskimi odbori na deželi, presega že vse meje. Ko moram to gledati, vre vse v meni in le z največjo težavo se premagujem, da mi ne vzkipi pravična jeza. Od Metlike do Idrije, od Vaških gora do Postojne nima noben napredni župan miru pred njim in vsi napredni občinski zastopi so izpostavljeni nizkotnim šikanam tega moža. Vse, kar dobi v roke, zavija in zvija tako dolgo, da mu ugodi deželni odbor in da onemogoči delovanje naših naprednih somišljenikov v raznih občinah.
Imamo občino
Slavino
na Notranjskem, ki je v naprednih rokah in ki se je tudi pri zadnjih dveh volitvah vrlo izkazala. Dr. Pegan je vrtal in vrtal toliko časa, da se je vselej poslušni deželni predsednik udal in bo občinski zastop v Slavini razpuščen. Oglejmo si drugo napredno občino
Postojno.
Ker je bil župan postojnski, odlični naš somišljenik g. Lavrenčič, toliko predrzen, da se je upal pri zadnjih volitvah kandidirati v deželni zbor, so mu poslali na vrat
revizijsko komisijo
in že pred dvemi dnevi so raztrobiii vest, da se je že do sedaj dognalo, da je 200.000 kron p imankljaia. Kdor pozna našega somišljenika g« Lavrenčiča, ve da je to najinfamnei-ša laž, ki so jo postavili v naš javni svet, ki je žal bogat na takih infa-mijah.
Dr. Pegan, ta občinski Bauernschreck pa ima v Ljubljani dva imenitna priganiača, znana pritožbarja Kregarja in Štefeta. (Klic: Lovski Na zdar!) Proti vsakemu sklepu obč. sveta, če tudi v občinskem svetu glasujeta za predlog ali pa se potuhneta, se pritožita ta dva moža. Izmed 50.000 prebivalcev mesta Ljubljane se najdeta vedno samo ta dva, ki čutita potrebo se pritožiti, ker vesta, da bosta imela srečo in bo dr. Pegan ugodil vsaki pritožbi. Ta jima tudi skoraj vsakokrat ugodi. Pritožila sta se zoper proračun 1. 1913 meseca oktobra in ta pritožba še danes ni rešena. Nam se ni treba na to ozirati. Naj bo pritožba rešena tako ali drugače, to nima nobenega pomena. Tudi proti proračunu za 1. 1914 sta se decembra meseca pritožila. Župan je bil previden in je predlagal provizorij, da se pobirajo provizorične mestne naklade v dosedanji visokosti. Mesto ima vendar svoje plačilne obveznosti in brez pobiranja naklad jih ne more izpolnjevati. Ta
provizorij še danes ni rešen
in leži še vedno v dr. Peganovi miz-nici. Biia je vložena tudi
pritožba proti proračunu.
Človek bi mislil, da ni nujnejšd stvari, če hoče biti deželni odbor pravičen in če hoče preprečiti kvarne posledice, kakor da pritožbo kolikor mogoče hitro reši. Dr. Pegan je drugega mnenja. Zahteval je od župana nekaka pojasnila, ki mu jih je župan tudi že dal dne 9. februarja. Dr. Pegan pa je prišel snoči s sledečim predlogom:
vsem naokrog, veriga se je nategnila in Daubrecq je bolestno zaječal.
— Ali še nečeš govoriti? Saj vendar veš, da ne bom odnehal, ker ne morem odnehati, zdaj te imam in če treba, te bom trpinčil do smrti. Ti nečeš govoriti? Ne?... Sebastiani. obrni še enkrat.
Čuvaj je ubogal. Daubrecq se je od bolečin kar dvignil na postelji in potem zdihuje padel vznak.
— Norec! je ves razburjen zaklical marki. Govori vendar! Kaj? Ali nisi s tisto listo že dovolj denarja izsilil? Naj vendar pride tudi še kdo drugi na vrsto. Torej, govori... Kje imaš listo?... te besede reci... le eno samo besedo... in vse bo dobro ..". In če bom jutri imel listo, boš zopet svoboden. Svoboden, ali si slišal? A, za boga, govori že vendar! Ah, ti nečeš — Sebastiani, obrni še enkrat!
Sebastiani je še enkrat obrnil palico. Slišalo se je, kakor da lomi kosti.
— Na pomoč, na pomoč! je zakričal Daubrecq s hripavim glasom in se poskusil osvoboditi, potem pa tiho zastokal:
— Milost, milost...
Prizor je bil strašen. Še čuvajni sinovi so bili smrtnobledi. Lupin je drhtel po vsem telesu in si je priznal, da bi nikdar ne mogel izvršiti tako groznega dejanja. Poslušal je z nepopisno pozornostjo, da prisilijo Daubrecga strašne bolečine,  izdati i
svojo tajnost. In Lupin je že razmiš-Ijeval, kako se splazi čim hitreje navzdol po skali, mislil je na avtomobil, ki ga čaka, na blaznonaglo vožnjo v Pariz in na zmago
— Govori... je dejal d' Albu-fex ... govori in vse bo končano.
— Da... da... je zaječal Dau-brecq.
— Torej!
— Pozneje ... jutri...
— Ah, tako! Ti si pač znoreH Jutri! Seveda! Sebastiani, obrni še enkrat.
— Ne, ne, ne, je zakričal Dau-brecq, ne, nikar!
— Govori!
— Torej... poslušaj... papir je skrit...
Toda bolečine so bile prevelike. Daubrecq je s skrajnim naporom dvignil glavo, zaječal... »Marija... Marija« ... in brez zavesti obležal.
— Odnehaj, hitro, je Albufex ukazal Sebaftianiju. Vraga — ali smo mu preveč nategnili verigo.
Marki se je naglo prepričal, da Daubrecq ni mrtev, nego le brez zavesti. A notranja razburjenost njegova je bila tako velika, da je ves onemogel sedel na konec postelje.
— Ah, kako grozno, je vzkliknil.
— Za danes bo morda dosti, je menil gozdni čuvaj, ki tudi ni mogel skrivati svoje razburjenosti... Saj lahko jutri novic poskusimo... ali pojutrišnjem. •.
(Dalja prihodnjič.)
Stran 2.
•SLOVENSKI NAROD*, dne dO. marca 1914.
71 Stcv.
Na podlagi  pojasnil ljubljanskega župana ni v stanu rešiti pritožbe, zato prosi deželnega glavarja, naj Izroči tozadevne poizvedbe revizijski komisiji, da bo pojasnita, kako stvar stoji Večjega spričevala duševne siromašnosti si dr. Pegan nI mogel dati; sledila pa je še druga stvar. Predlagal je, da se
finančno ravnateljstvo opozarja, da proračun še ni odobren in da finančno ravnateljstvo ne sme nadalje pobirati mestnih doklad!! S tem svojim predlogom je hotel dr. Pegan storiti, da se vzame mestni občini možnost voditi svoje gospodarstvo, da bi bila primorana odpustiti svoje uradnike, zapreti šole, ustaviti ves promet in vse to samo za to, ker se dr. Peganu ne ljubi rešiti pritožbe proti proračunu. Njegova špekulacija je bila do skrajnosti zlobna. Če bi se mu bila posrečila, bi bila zaviadala v Ljubljani taka anarhija, da bi lahko stopili klerikalci pred deželno vlado in zahtevali, da se občinski svet razpusti. Nove volitve bi se bile potem izvršile pod najhujšim terorizmom in upali so, da bi se potem posrečilo spraviti v občinski svet več klerikalcev. (Klici: Nikoli! Pokazali jim bomo!) Jaz sem se seveda proti temu pred! s / nejše uprl, kajti to bi bil naravnost
zločin na avtonomiji ljubljanskega mesta.
Vsak ljubljanski davkoplačevalec pa bi bil upravičen izvajati najskrajnejše konsekvence, če bi se našla vlada, ki bi takemu predlogu pritrdila.
Kake razmere bi nastale v Ljubljani, kaj naj bi storil ljubljanski župan, če bi se zgodilo neverjetno, da bi se posrečilo dr. Peganu izstradati Ljubljano? Ljubljana ima dolgove, kakor vsako mesto in vsaka dežela. Od teb dolgov je treba plačati obresti. Upniki imajo pravijo zahtevati to plačevanje, naj bo proračun potrjen ali pa ne. Dolžna pisma so pravo-veljavno podpisana od občine, dolgovi od deželnega odbora potrjeni in posojila od cesarja odobrena. če ustavi mestna občina plačila, bodo morali upniki nastopiti s tožbo. Vprašamo nadalje: Čemu plačuje mestna občina toliko uradnikov? V prvi vrsti zaradi poslov, ki jih vodi mestna občina namesto vlade v tako-zvanem prenesenem delokrogu. Več kakor dve tretini uradnikov ima posla ravno i tem prenesenim delokrogom. Če vlada torej sedaj pritrdi tudi takemu predlogu, bi bila prva posledica, da Ljubljana kot politična oblast ne bi mogla vršiti svojega postavnega delokroga.
Zdi se mi pa. da se je vide! ta dr. Peganov predlog celo deželnemu glavarju pregorostasen. tako. da je u kreni i. da nai da revizijska komisija do petka občinskemu referentu dr. Peganu potrebna pojasnila (!), potem bo pa deželni odbor v soboto pritožbo o proračunu meritorično reševal.
Pripravljeni pa moramo biti na vse. Pri nas je vse mogoče. Naša vlada nima boljše naloge, kakor da pomaga zadaviti vse, kar je narodno in napredno in ni izključeno, da bo baron Schwarz, ki je napram klerikalcem mehak kakor vosek, dovolil v tak boj. Ustrašiti pa se tudi tega ne smemo. Čim več nasilja, tem več odpora. Če vztrajamo, bomo srečno prebili tudi najhujšo krizo in naj pride tudi do novih volitev, bomo videli, ali smo napredovali ali nazadovali! Mislim pa, da bodo te volitve ugodnejše, kakor zadnje občinske volitve. Za to pa je treba tesne organizacije, ki se izraža najsrečnejše v političnih in gospodarskih društvih. Kadar bo treba mobilizacije, mora biti vsak mož na svojem mestu, potem se nam ni bati nikogar, najmanj pa kranjskega političnega bauern-sehreeka.
(Burno odobravanje.)
(Konec prihodnjič.)
Občinske volitve v Gorici.
Včeraj so se pričele občinske volitve v Gorici. Slovenci so to pot prvič nastopili s svojimi kandidati. Ta prvi njihov nastop je izval strah in trepet med vladajočo laško Kliko. Njeno glasilo, tržaški »IL Piccolo«, je ves teden pisal o grozeči slovenski rev arnosti. stokal, da je Gorija iz-gUIjena, ako vsi las*.' volilci brez izjeme ne store svoje dolžnosti, ter rotil i-^he, na? bod * edini in naj e,e zvežejo z Nemci, sicer da je itaman-stvu Gorice za vedno odklenkalo.
'Iako je pisal »Piccolo«, ki je Loslej enostavno negiral eksistenco Slovencev v Gorici in vedno zatrjeval, da je Gorica čisto italijansko mesto. Strah ima sicer velike oči, toda italijanski strah glede Gorice pa je bil docela utemeljen.
Ako bi ne bila na goriškem magistratu vladajoča laška stranka v zadnjem trenotku sklenila zveze z Nemci, s socijalnimi demokrati in z laškimi  klerikalci,  bi bila že danes
poražena ali pa bi morala v najugodnejšem slučaju braniti svoje pozicije
v — ožjih volitvah. S pomočjo treh strank — nemške, socijalno ds«o-kratske in laškoklerikatae — ae je
laška kamora sedaj Se vzdržala na krmilu, toda za to svojo »zmago« je morala napeti vse svoje sile in žrtvovati težke tisočake.
A to je bil prvi slovenski naskok na Gorico! Če se je italijan-stvo tega prvega naskoka ubranilo jedva z naporom vseh svojih sil, ali se je nadejati, ali je pričakovati, da bo v bodoče moglo odoleti koncentričnemu napadu vseh slovenskih sil?! Kdor uvažuje naravni razvoj, kdor ni slep, ve že danes, da je Gorica za italijavistvo neizogibno izgubljena in da pade tako gotovo, kakor je amen v očenašu, kot zrelo jabolko v slovenske roke že pri prihodnjih volitvah. Proti temu ni zdravila, ne čarobnega sredstva, ker je to zakon narave, ki je neizprosen!
Včeraj je volil III. razred. Volitev je trajala od 7. zjutraj pa do 12. opoldne.
V volilnem imeniku je bilo vpisanih 988 volilnih upravičencev. Izmed teh jih je volilo 850.
Slovenski   kandidatje so dobili:
1. Valentin Komei, posestnik, 339 glasov,
2. Ivan Košnik. proiesor, 339,
3. dr. P. Medvešček, odv. kand.,
339.
4. Jos. Mozetič, stavbenik, 340,
5. dr. Ivo Novak. odvetniK, 339,
6. Svitoslav Premrou. ravnatelj,
338,
7. dr. Dinko Puc, odvetnik, 339
in
5. Lovro Testen, žel. revident, 339 glasov. Izmed slovenskih volil-cev jih je izostalo samo 11, deloma ker so bolni, deloma pa ker jih ni bilo več v Gorici.
Italijanski kandidatje so dobili 508 do 512 glasov.
Kakor smo že gori naglašali, so za kandidate laške liberalne stranke glasovali vsi Nemci, vsi socijalni de-mekratje in vsi laški klerikalci. Samo s pomočjo teh si je kamora priborila okroglo 160 glasov večine.
Rezultat volitve v III. razredu dokazuje, da so Slovenci danes najmočnejša politična stranka v Gorici, stranka, ki ima bodočnost, ker ima neusahljiv reservoar v svojem zaledju — v čis~o slovenski goriški okolici.
Da so se tudi socijalni demo-kratje dali vpreči v voz korumpirane in reakcijonarne laške kamore, je vzbudilo splošno začudenje. Kaj so reki obljubili kamoristi socijalnim demokratom, da so šli s tako vnemo zanje v boj? Čudno, čudno! Sicer pa je prav tako, se bodo Slovenci vsaj v prihodnje vedeli ravnati.
V obče pa so lahko goriški Slovenci z izidom volitev v III. razredu povsem zadovoljni: uspeh je vsekakor lep, saj je bil to prvi naskok, da bi pa takoj pri prvem naskoku že padla trdnjava, tega pač nihče ni mogel pričakovati. Italijani so bili seveda pijani svoje Pvrrhove zmage, zato so snoči tudi malo podemonstri-rali. toda Slovencev to ni spra\ lo iz ravnotežja. Naj se kamoristi Še vesele življenja par let, svojemu r ginu v Gorici pa ne bodo utekli takr gotovo ne, kakor ne bo Soča spremenila svojega teka mimo Gorice!
Za sedaj pa slava in čast sl< venski junaški armadi, ki ugroža italijansko goriško trdnjavo! Še en tak naskok, karšen je bil včerajšnji, in Gorica bo — slovenska!
I predsednik prekinil sejo. Nadaljevala se je ob 7. V večerni seji sta govorila k stvari še posl. dr. Poljak in sam Radič. Sabor je nujnost Radičevega predloga odklonil, na kar je predsednik zaključil sejo.
Hrvaški sabor.
V sobotni seji hrvaškega sabora je predlagal predsednik, da se izključi pravaškega poslanca Mileusniča iz sabora na 15 sej in izgubo dnevnic, ker se je s svojim vedenjem pregrešil proti dostojanstvu sabora. Večina je predlog sprejela. Za izključenje je glasoval to pot tudi ban baron Sker-lecz kot novo izvoljeni poslanec I. zagrebškega okraja. Na to je sabor rešil razne peticije in pritožbe. O drugi točki dnevnega reda, o zakonskem načrtu proti oderuštvu je poročal poslanec dr. S i 1 o v i Ć. Govorili so k predmetu poslanci dr. B a-d a j, avtor tega zakonskega načrta, Stjepan Radić in dr. Horvat Zakonski načrt je bil sprejet in izročen vladi s pozivom, naj v prihodnjem zasedanju predloži saboru vsem zahtevam ustrezajoč zakon proti oderuštvu. Posl. dr. L o r k o v i č je vložil in utemeljil nujni predlog o ureditvi kmetskih in trških občin. Predlog je bil sprejet in odkazan odseku.
Posl. Radič je na to nujno predlagal, naj se vlado pozove, da predloži saboru v prihodnjem zasedanju zakonske načrte o razlastitvi, o zboljšanju učiteljskih plač, o raz-bremenjenju kmetskih zemljišč in o lovu. Svoje predloge, je utemeljeval v dolgem govoru. Ob 5. popoldne je
■nMja in Cm gora.
Veleoficijozna .Militarische Rundschau" se Je te dni oglasila z zahtevo, da mora Črna gora odstopiti Avstriji slavno goro Lovčen, ki dominira Kotor in vse gore, ki dominirajo cesto v Skader, tako da bi Avstrija imela prosto pot po kopnem v Albanijo
Očividno je, da smatrajo dunajski vodilni krogi sedanji trenotek za ugoden, oglasiti se s tako zahtevo, dasi tiči v tej zahtevi velikanska nemarnost.
Znano je, da se nahaja Črna gora ▼ skrajno neugodnih gospodarskih razmerah. Vsled odpora Avstrije ni dobila Črna gora Skadra in to pomeni zanjo strašno gospodarsko katastrofo. Iz te gospodarske stiske si zamore Črna gora pomagati samo na ta način, da sklene popolno unijo s Srbijo. Dotična pogajanja med Srbijo in Črno goro se vrše že dlje časa in na Dunaju jih gledajo grdo in so tudi že grozili, da takega združenja ne pripuste .. . Ob enem pa so začeli pritiskati na Črno goro in zahtevati od nje, naj odstopi Avstriji Lovčan in vse gore ob poti v Albanijo. Baje obetajo, da v tem slučaju odnehajo s svojim odporom proti uniji med Srbijo in Črno goro.
Doslej se, glasom italijanskih 1i» stov, Črna gora z vso odločnostjo brani avstrijske zahteve, saj bi s tem prišla militarično popoinoma v oblast Avstrije in bi dejanjsko nehala biti neodvisna država. Podporo ima pri tem v Ital ji, kateri seveda ne hodi na misel, da bi Avstriji olajšala in skrajšala pot v Albanijo.
Ljutomer. Občni zbor Slovenskega političnega im gospodarskega društva za politični okraj ljutomerski se vrši v torek, dne 7. aprila 1914 zvečer ob 6. uri v gostilni g. Franceta Sever v Ljutomeru. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca v Ljutomeru in okolici je, udeležiti se tega zborovanja ter postati član tega važnega društva.
Staiersko.
Iz poštne službe na deželi. Mesto poštne ekspedijentinje pri Sv. Vidu pod Ptujem je dobila Ana Hauptrnan.
Boj za ormoški zastop. Upravno sodišče je razsodilo, da ptujsko okrajno glavarstvo ni pravilno postopalo, ko je uvrstilo ormoškega gostilničarja in mesarja Skorčiča v skupino najvišjih obdavčencev. To uvrščenje je služilo, kakor znano, Nemcem v prilog, ker so dosegli z njim 5 glasov proti 5 slovenskim. Z odločbo upravnega sodišča odpade sedaj od nemških, ali bolje nemškutarskih glasov Skorčičev in imajo Slovenci večino s 5 glasovi proti 4 nemškim. Pritožbo trga Središče proti štajerski namest-niji zaradi nepravilne razdelitve zastopnikov mestnotrške skupine, je upravno sodišče zavrnilo. Dočim je imel doslej trg Srdišče vedno ravno toliko zastopnikov kot mesto Ormož, namreč 4, je tokrat dobil Ormož 4 in Središče samo 3 zastopnike. Razdelitev se je izvršila na podlagi davčnih izkazov, ki so pa bili glede mesta Ormoža po splošnem mnenju nepravilni. Kajti davčna številka za Ormož je od zadnjič skoro za polovico na-rastla, kar dejanskim razmeram ne odgovarja. Tudi se je faktično na izkazih (po skupinah in v celoti) radi-ralo in naknadno popravljalo... Pr-vote številke v koloni VII (direktni iznos davka mest in trgov) so se popolnoma izradirale in naknadno nadomestile z drugimi številkami. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da se »inkorektnosti niso dokazale s številkami in je pritožbo zavrnilo. Da gre tu za kako lumparijo, je jasno, ali uradni viri so bili pritožnikom zaprti. Odločba glede skupine veleindustrije in najvišjih obdavčencev je interesantna v tem oziru, da dobe po njej slovenski naprednjaki 4 zastopnike več. Okrajni zastop bi bil tedaj sestavljen iz 11 slovenskih na-prednjakov, 16 slovenskih klerikalcev in 5 Nemcev iz Ormoža. Ali pride do delažmožnosti ali ne, to bo pokazala najbližja bodočnost. Ker je med klerikalci nekaj mož, ki so bili pri volitvah skupni kandidati in so bolj zmernega mišljenja, bo morda kak aranžma med obema slovenskima strankama mogoč.
Smrtna kosa. Zopet je v kratkem razdobju zadela nemila usoda gosp. dr. V. Kaca, zdravnika v Mariboru, ugrabivši mu nadebudno hčerko. Teško prizadeli rodbini naše sožalje!
Iz Gradca. Štajerski deželni odbor razpisuje mesti distriktnih zdravnikov pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah in v Ljutomeru. Prošnje do .30. aprila. Pripomnimo, da sta v obeh krajih že naseljena slovenska zdravnika.
Iz Gradca. Krojaški pomočniki zahtevajo zvišanje tarifbv; mojstri so obljubili 5%, s čemur pa pomočniki niso zadovoljoni. Če ne pride do sporazuma, se prične s 1. aprilom v Oradcn stavka krojaških pomočnikov.
Koroško.
Umor zaradi dedščine. Iz Vol-Šperka poročajo: Pred nekaj dnevi so našli v okolici obstreljeno kajžari-co Marijo Muhr. Jasno je bilo, da se je izvršil zločinski napad in mislili so, da je imel napadalec namen ženo, ki je tudi imela nekaj denarja, oropati. Toda stvar se je pojasnila sedaj drugače. Pri Sv. Margareti so aretirali zaradi sumljivega obnašanja 25Ietne-ga Čevljarskega pomočnika Antona Primuša. Ta fant je vnuk od obstre-Ijene žene in bi bil moral po njej podedovati hišico in celo njeno imetje. Ker pa se je bal, da bi si Muhrova pred smrtjo ne premislila in ker bi bil prišel rad hitro do dedščine, je sklenil, da že: < Naklep se mu ni posrečil, fant ;c krivdo že deloma priznal.
Drcbne vest«. Fri Sv. Štefanu pri
Volšperku je pogorelo celo posestvo W. Mitterbacherjeve. Kako ie nastal ogenj, še ni znano. Sumijo pa, da je bil podtaknjen. Skoda znaša čez 15 tisoč kron, zavarovalnina pa komaj r,wo kron, z inventarjem vred 7000 kron.
Primorsko.
Tržaška porota. V soboto se je vršila obravnava proti bratoma Josipu in Antonu Szorcsiku zaradi težke telesne poškodbe. Povodom nekega gostilniškega prepira v Kantridi sta obtožena brata težko poškodovala Josipa Petka in Franca Kremžarja. Porotnikom je bilo stavljenih devet vprašanj. Porotniki so potrdili glavna vprašanja in oba obtoženca sta bila obsojena in sicer Anton Szorcsik na 18 mesecev težke ječe in po prestani kazni v izgon, Josip Szorcsik pa na tri leta težke ječe in izgon. Poleg tega morata plačati Josipu Petku 600 kron za bolečine in 282 kron za zamujeni zaslužek, in Fr. Kremžarju sto kron za bolečine in 108 kron za zamujeni zaslužek. Zastopnik obtožencev je prijavil ničnostno pritožbo.
Zavratnl umor. Iz Poreča poročajo: Na cesti proti Pribetiču se je dogodil v petek zavraten umor. Štiridesetletni kmetovalec Ivan Pribetič se je peljal s svojo 361etno ženo Marijo iz Poreča domov. Sedela sta drug poleg drugega na vozu ter govorila o domačih zadevah. Ko sta se približala hiši, kjer sta pustila svoje štiri otroke v starosti od treh mesecev do devetih let, sta zaslišala psa lajati. Takoj nato je padlo od desne strani hiše več strelov. Pribetič je videl, kako sta se dva moža od hiše odstranila, vendar pa ju ni mogel spoznati. Njegova žena se je zgrudila smrtno zadeta. Takoj jo je hotel odpeljati v Poreč k zdravniku. Ker pa je bil tudi konj ranjen, le mogel Ie počasi voziti. 2ena je umrla med potjo. Zločincev niso zasledili. Pribetič je mnenja, da je bil napad namenjen njemu in da se je izvršil iz maščevanja.
Drobne vesti. Avstrijska vojna eskadra, ki je priplula v Trst povodom obiska nemškega cesarja v Mi-ramaru, kjer biva začasno prestolonaslednik Franc Ferdinand, je odplu-Ia v soboto iz Trsta v Pulj. — Za župana v Poreču je bil izvoljen v soboto dr. Tulius Ibsa, ki je izvolitev sprejel. S tem je rešena dolgotrajna občinska kriza v Poreču. — Umrl je v Trstu vrl narodnjak in požrtvovalen in zaveden Slovenec gosp. Franc Gruden. — V prosti luki v Trstu se vedno bolj množe razne tatvine. Pred kratkem so aretirali nekega Pontella, ki je tatvine deloma že priznal. V petek in v soboto so aretirali še več oseb, ki so bile ž njim v zvezi. Pon-tello je imel jako dobro organizirano družbo, kateri so pripadali pred vsem delavci, bil pa je v zvezi tudi z neko večjo trgovino, ki je ukradeno blago razpečavala.
III. Slomški iseiokolski zlit i LJubljani 19».
V dneh !5„ 16. in 17. avgusta se vrši v Ljubljani III. slovenski vseso-kolski zlet, prvi ki ga priredi slovensko Sokolstvo v tako širokem obsegu. — Predpriprave so v polnem tiru, vsi odseki marljivo delujejo. Zve-zinemu predsedstvu se je posrečilo pridobiti proti primerni najemnini za zletno telovadišče krasen prostor za Bežigradom; telovadišče bode prirejeno za približno 2500 telovadcev ter za 20.000—25.000 gledalcev«
I
Z razpošiljanjem velikih lepakov, izdelanih v tiskarni J. Blasnika nasl., po načrtu akad. slikarja gosp. Vavpotiča, se bode začelo tekom tega tedna, mali lepaki pa izidejo šele meseca junija.
V kratkem se izda nova serija krasnih zletnih razglednic, delo mojstra Vavpotiča; Slovenci in Slovenke segajte marljivo po njih, osobito sedaj pred velikonočnimi prazniki razpošiljajte običajne pozdrave potom sokolskih zletnih razglednic.
Prihodnji mesec izda se tudi bogato ilustrovani kažipot po vseh slovenskih pokrajinah.
Izdelavo zletnih znakov, načrt akad. kiparja g. J. Dolinarja, poverilo se je tvrdki Viljem Pečina v Tur-novu; znak bo veljal 6 K ter bode imel lastnik sledeče ugodnosti:
L Prost vstop na telovadišče vse slavnostne dni;
a) brezplačen vstop k tekmi;
b) brezplačen vstop na ograjeno člansko tribuno, oziroma na stojišče med telovadiščem in tribunami.
2. Brezplačen vstop k ljudskim veselicam.
3. Za članstvo brezplačno skupno prenočišče za vse zletne dni.
Znaki se bodo morali nositi vidno vse slavnostne dni. — Duplikati zgubljenih znakov se ne* bodo oddajali.
Predprodajo zletnih znakov ter vstopnic na telovadišče je prevzela »Ljubljanska kreditna banka«.
Stanovanjskemu odseku so zagotovljena že vsa mestna šolska poslopja in še nekaj drugih večjih javnih lokalov; natančen seznam privatnih prenočišč pa se bo sestavil po prihodnjem selilnem terminu, to je meseca majnika.
V veliki dvorani »Mestnega doma« se bode priredila sokolska razstava, ki bo odprta od 5. avgusta do 20. avgusta t. 1.; razstava bo vsebovala zgodovino in razvoj slovenskega Sokolstva.
Da se nudi slovanskim gostom prilika videti eno najčudovitejših naravnih točk naše Kranjske dežele, bo vozil 18. avgusta, prvi dan po zletu poseben vlak v Postojno; vožnja iz Ljubljane v Postojno in nazaj, skupno z vstopnino v jamo bode stala samo 5 K.
Posebnega vlaka se bode poslu-žil lahko vsakdo.
Za ture v razne kraje naše slikovite Gorenjske, bodo določeni vodniki - Sokoli planinci; tudi sivi »Triglav« bode imel priliko pozdraviti slovanske Sokole.
Vse poštne pošiljatve, pisma, kakor tudi denarne pošiljatve nasloviti je direktno na »Slovensko Sokolsko Zvezo«, pod tem naslovom pa naj bo označen dotični odsek, kateremu je pismo, oziroma pošiljatev namenjena.
Dnevne vesti.
+ Strah klerikalcev pred dopolnilnimi državnozborskiml volitvami na Notranjskem. Sobotni -^Slovenec« se zaganja v g. poslanca Ribnikarja, ker je zahteval od županstev na podlagi § 12. državnozborskega volilnega reda prepise volilnih imenikov za volitve v državni zbor. Izgovor, da imajo samo občine s 5000 prebivalci dolžnost izdajati prepise volilnih imenikov, ie ničeva, ker zakon nikjer tega ne trdi. Pač pa zakon pravi, da ima vsakdo pravico, zahtevati od županstva prepis volilnih imenikov ne oziraje se na število prebivalcev. — Tolmačenje zakona v tem smislu ni le samo možno, marveč tudi naravno. Zakonodajalec je vendar uvedel volilne imenike zlasti tudi zato, da se iz njih more posneti, komu je županstvo prisodilo volilno pravico in komu ne. Za kontrolo volilne upravičenosti posameznih oseb pa ni boljšega sredstva, kot prepis volilnega imenika. Z njim je zakonodajalec hotel ustvariti pivo podlago za čistost volitev. Če sedaj tolmačijo klerikalci zakon drugače, kažejo le, da jim ni za čiste volitve. Boje se kontrole, ki bi jo volilci vršili nad volilnimi Imeniki njihovih županstev. Strah jih je, da bi se volilni imeniki pravično in pošteno rektificirali! Le iz strahopet-nosti, ki je žalostno spričevalo za vsegamogočnost S. L. S., je mogoče državnozborski volilni red tako nasilno in nenaravno tolmačiti. Radovedni smo le, če ga bo hotela tudi c kr. vlada — ki odločuje o tem — nesmiselno tako In pristransko tolmačiti. — Z avsak slučaj poživljamo pristaše na Notranjskem, da posvečajo največjo pozornost sestavi volilnih imenikov in naj nikar ne zamude najvažnejšega, rekiamacijskega postopanja, ki je tem bolj važno, ker bi ga radi klerikalci sploh preprečili.
-f- »Orazer Tagblatt« je sovražen vsaki slovenski stvari in seveda je sovražen tudi slovenski mladini. Ta list ne nosi zastonj častnega priimka „Schu-ftenblatt", kajti nobene prilike ne za-
71 Stev
•SLOVENSKI NAROD*, doc 30. mata 1914.
Stran 3«
mudi, da bi ne posvedofil te svoje
lastnosti. Tudi o dijaški stavki piše denuncijatorično, kakor morejo samo ljudje, ki jih pri vsem nehanju in delovanju vodi le zloba. Napada dijake in napada profesorje, pri tem pa pozablja, da imamo na Kranjskem tudi nemške dijake — vrag vedi, od kod so se pritepli — in nemške profesorje. Primera med temi pa kaže, da smo lahko s slovensko mladino zadovoljni in da je to pravo suho zlato v primeri z nemškimi dijaki. Kakšnega duha vcepljajo mladini v nemških šolah profesorji, o tem se lahko vsak prepriča, kdor s kakim nemškim dijakom govori. Ta mladina se kar oeni sovraštva do Slovencev in kar puhti navdušenja za vsenemške ideale ter govori o w bodoči večji Nemčiji" kakor o stvari, ki je samo ob sebi umljiva in se ne more dosti hitro uresničiti. Če že nemški listi toliko govore o slovanskem miljenju našega dijaštva — mora pač tudi nam dovoljeno probiti: da je med nemškim d i j a š t v o m avstrijsko mišljenje tako zas'o-pano, da o njem prav žanra v že več sledu ni. To dijaštvo je na-cijonalno do skrajnosti fanatiz?rano. Dočim vidimo pri slovenskih dijakih, da se tudi v svojih prostih urah prav pridno pečajo z nemško literaturo, pa vidimo pri nemških dijakih, da vse, kar ni nemško, zaničujejo in sovražijo. Tako nam je znan slučaj, da je nemški dijak odpodil od sebe šolskega tovariša, češ, „du warst gestern eine halbe Stunde ehrlos". In kako brezčastno deianje je ta fantiček zakrivil. Da je z neko deklo slovensko govoril. To je seveda sad vzgoje in lepo spričevalo za nemške profesorje! Kakšna je ta nemška mladina, se vidi še sploh na ulici, kjer nastopa iako prepotentno in provokatorično. Nemški profesorji sami se pritožujejo, da imajo večinoma jako malovreden, od vseh koncev sveta privlečen materijal, ki ga pa morajo s s silo naprej porivati, da se nemška gimnazija umetno ohrani pri življenju. Da pa znajo ti dijaki, ki so vendar v Ljubljani v velikanski manjšini, nastopati vse drugače, kakor nastopajo slovenski dijaki v Celju in Mariboru, to je pa pokazal mirozov pri proslavi bitke pri Lipskem. Takrat so nemški dijaki na ulici igralo vlogo, ki bi se jim bila slabo izplačala, če bi se proti njim postopalo tako, kakor se navadno postopa s slovensko mladino. Takrat se je pa tudi pokazalo, da zna slovensko časopisje biti prizanesljivo in da iladini ne šteje vsake stvarice v zlo, >d graškega „Tagblatta* pa kaj ta-iga seveda ni pričakovati.
— Slovenščina nri sodiščih. >omenica, ki jo je odposlanstvo Zveze lovenskih odvetnikov izročilo pravo-►dnemu ministru in višjesodnemu iredsedniku, je dala nemškemu časo-tisju povod za vehementno vojsko roper slovenske zahteve. Vsi listi, na [elu jim „N. fr. Pr.* grme, da so Slo-renci napravili nov „Vorstoss" in pisa-ijo, da sedanje jezikovne razmere poginoma odgovarjajo potrebam. Spričo gorostasnih jezikovnih razmer, ki vladajo pri nas, posebno na Staierskem in na Koroškem, je tako pisarjenje samo bornirano in kaže skrajno nesprav-ljivost nemškega časopisja in tistih, ki za njim stoje. Slovenske zahteve pomenijo minimum tega, kar jamči osnovni zakon vsakemu narodu, a še to odbija nemška javnost bržkone v v smislu justičnega ministra in višje-sodnega predsednika z brutalno brezobzirnostjo. Ti glasovi nemškega časopisja in nastopanje nemških strank nam pričajo, da i zle p a potom poravnave in sprave ne bo doseči ničesar in da nam more le neizprosen boj pomagati do uspeha. Kake uspehe rodi boj, to vidimo ravno sedaj. Kako se vlade trudijo, da bi dobile na svojo stran M a 1 o r u s e , R u mune, Hrvate in Srbev Bosni. Kako iščejo sporazumljenja s Hrvati v kraljevini. Slovenci nismo manj važen faktor v državi, kakor ti narodi in tudi nas bodo še iskali in nam ponujali spravo, če bomo znali biti trdi in neizprosni v boju za naše pravice in če bodo slovenski poslanci v državnem zboru izpolnili svojo dolžnost. Reprezentantje slovenskega naroda v državnem zboru so danes klerikalci, v njihovih rokah je naša pravica in od njih je odvisno, če nam bodo še dalje prikrajševali najbolj potrebne pravice. Če bodo klerikalci hoteli izpolniti svojo dolžnost, če treba tudi z najbrezobzirnejšimi sredstvi, pa bodo kmalu nastale boljše razmere, če pa klerikalci ne bodo hoteli, pa ostane pri naši sedanji brezpravnosti.
+ Celovški »Mir« se je nesramno zlagal, trdeč, da ljubljanski magistrat dopisuje celovškemu v nemškem jeziku. Dasi mu je ljubljanski župan poslal popravek, ponavlja vendar svojo laž in jo bo seveda še naprej ponavljal. Ker je »Mir« klerikalen list, tudi od njega kaj drugega ni pričakovati. Take laži so seveda najboljše sredstvo za reševanje koroškega Slovenstva in nič se ni čuditi,
da Slovenci na Koroškem pod takim
vodstvom tako sijajno napredujejo.
+ Iz deželnega odbora. Deželni glavar naznani, da le poveHkoMčao zasedanje deželnega zbora zaslgura-
no in da bo on sedaj na Dunaju urgi-
ral pred vsem sankcijo šolskega zakona v tem smislu, da bo deželni zbor zamogel že v tem zasedanju sklepati o eventualnih potrebnih iz-premembah zakona. — Prvo žrebanje tikrov deželne banke (komunalnih in hipotečnih) se bo vršilo dne 15. aprila. — Vse župane, ki še niso poročali o pravočasni predložitvi prvotnih porotniških list kaznuje veČina z redovno globo po 20 K. — Vlada je pritrdila razpustu upornega (beri: naprednega) občinskega odbora v Slavini. Gerent bo Štefan Pičur. — Odobri se naknalno sklicanje gospodarskega sestanka na Krškem v svr-ho proučevanja gospodarskih potreb okraja pod patronanco deželnega odbora. — Vipavskemu pogoditvenemu društvu se odkupi zakup državne užitnine za čas od 1. aprila do 31. decembra t. 1. za 15000 K. S tem je vsa državna užitnina po celi deželi iz-vzemši Ljubljane v zakupu dežele. — Kmetijsko - kemičnemu preskuševa-lišču se prideli v svrho naprave poljskih poskusov deželni travmški mojster Jereb. — Sklene se pri večjih stavbah oddajati obrtniško - rokodelska dela posamič ter isto priporočati tudi občinam. — Protest občinskega odbora v Beli peči zoper imenovanje Slovenca za županovega tajnika se odkloni. — Sekundariju dr. Virantu se dovoli v svrho izpopolnitve dermatoloških študij polletni dopust in primerna podpora. — Pro-vizoričnim deželnim živinozdravni-kom na Vrhniki se imenuje Ivan Pe-stotnik. Službo nastopi stoprav dne 1. aprila 1915. — Slikarskemu akademiku Rudolfu Jaklu v Pragi se dovoli potovalna ustanova. — Za obrtno razstavo v Radovliici se dovoli podpore 500 K, istotako po 500 K za stvarne potrebščine pletarskega tečaja pri D. M. v Polju in dijaški kuhinji v Novem mestu. — Vse prošnje slovenskih igralcev za potovalne študijske podpore se z večino glasov odklonijo. Dovoli se pa podpora 300 K nekemu obolelemu igralcu. — Gledališke enkete. katero sklicuje občinska gledal, komisija zaradi bodoče gledališke sezone, se deželni odbor ne udeleži. — Sklepanje o predlogu deželnega odbornika dr. Pegana, naj se finančno oblast pozove, da ustavi pobiranje mestnih doklad v Ljubljani, dokler ne bo rešena pritožba, ki sta jo vložiia zoper mestni proračun Kregar in Štete, se odloži do prihodnje seje. (O tem nezaslišanem atentatu dr. Petana na avtonomno Ljubljane poročamo podrobneje na drugem mestu.)
— Farovški hlapec — odgovorni urednik. Kranjski tehant Anton Koblar ima svoj list, ki mu sicer vso čast dela, a mu provzroča tudi teža-
| ve. Največja teh težav je, da ne more dobiti Drimemega urednika. Temu se ni čuditi. List, ki greši toliko proti vsem mogočim postavam, kakor Ko-blarjev tednik, pač ne dobi lahko odgovornega urednika, kajti pr; sodniji so še vedno tako vražje pra ični, da ne kaže nikomur, nositi svojo kožo na semeni za izbruhe Kohl : jevega temperamenta. Odgovorni redniki pri Koblarjevem tedniku se 1 tro menjavajo. Zadnji je bil po svojem poklicu grobokop, a tudi ter ■ se je zdela služba odgovornega urednika pri Koblarjevem tedniku tako težka in nevarna, da je demisijoniral. Zdaj je postal odgovorni urednik — farovški hlapec Polde Nrvak, ki ga je hudomušni Koblar za njegovo literarno naogo -napucali z imenom Lavoslav. Marsikomu se bo sicer morda milo storilo, če bo čital, da je farovški hlapec, ki je doslej samo gnoj vozil, postal reprezentant duhovskega lista, ali kdor ta li^t bližje pozna, ta bo priznal, da je Polde Novak pravzaprav le ostal pri svojem poklicu in da tudi kot odgovorni urednik ne bo iz fa-rovža nič drugega vozil kakor doslej.
+ Odlikovanje. Višiesodni svetnik v Gradcu gosp. Anton L e v e c, je odlikovan z redom železne krone III. vrste.
— »Matica Slovenska«. Razpis častne  nagrade za leposloven spis.
»Matica Slovenska* razpisuje častno nagrado 300 K za daljši leposloven spis poljubne vsebine. Vložiti ga je treba do 1. maja 1914. pod posebnim geslom; pisateljevo ime bodi v kuverti, ki je zaznamovana z dotičnim geslom. Razume se, da prejme avtor poleg nagrade tudi običajni honorar.
_ Poroka. Danes se je poročil
gospod dr. Vilko P f e i f e r, C kr. deželne vlade koncipist z gdč. Vido L a-h o v o, hčerko magistratnega svetnika gospoda Evgena Laha. Poročil ju je monsignor Janko Bar le iz Zagreba kot prijatelj Pfeiferjeve hiše.
Čestitamo!
_ Novo vojaštvo. Jutri ob 12.
uri 5 minut popoldne dospe semkaj 31. domobranski polk iz Moravskega in ostane tu mesto našega domačega, I
ki je premeščen na Goriško. Čakalo jih bode častništvp in godba. Ker so vojaki moravski Cehi, je pričakovati, da bo civilno prebivalstvo z njimi harmoniralo.
Ogenj. Včeraj ob pol 9. zvečer je začelo goreti pri posestnici Heleni Plevnik v Smartnem št. 26. Zgorel je pod in hlev, pri katerem ima pose-stnica ogromno škodo. Baje ni nič zavarovana. Takoj prva na licu mesta je bila požarna bramba iz Most, katera je v zelo napornem delu omejila divji ogenj. Da se ni ogenj razširil po sosednjih poslopjih, se imajo sosedje zahvaliti edino čvrsti in zelo delavni požarni brambi iz Most. Ker jim je primanjkovalo vode, se ni mogel požar tako naglo omejiti, ter so morali gasilci v lastni nevarnosti podirati poslopje.
Iz Mirne na Dolenjskem nam pišejo: V naslednjem hočemo pojasniti najnovejši škandal, ki ga je zakrivil naš župnik Kocijančič in o katerem je »Slov. Narod« že pisal. Dne 17. t. m. so našli pod mlinom pri Delcih utopljenega umobolnega Karla Bajca, bivšega posestnika na Mirni. Iz vode sta ga potegnila Ivan Bule, gostilničar in mesar in pa Fr. Kolenc, posestnik iz Brezovšče. Pogreb bi se imel vršiti v četrtek 19. t. m. ob osmih zjutraj. Pogreba sta se udeležila tudi njegova dva brata, eden nadučitelj, drugi pater, razen-tega pa tudi več bolje situiranih sorodnikov. Točno ob osmih se Je zbralo okoli dvesto pokojnikovih prijateljev in znancev, da spremijo pokojnika k zadnjemu počitku. Njegov zet Jože Golob je preskrbel vse potrebno. Dobil je nosače. Svetilko naj bi nosil približno 10 let stari sin prejšnjega organista. križ pa 131etni sin Jožeta Koščaka, kovača na Mirni. Ta dva dečka sta že opetovano stregla pri maši župniku Kocjančiču. Ko pa je župnik zagledal ta dva dečka, je osorno zahteval, naj pustita križ in svetilko ter se takoj odstranita, ker sicer ne bo vodil pogreba. Vsled tega so se vsi pogrebci zgražali. Se le na prošnjo pokojnikovega zeta in drugih pogrebcev se je župnik odloČil, da bo prisostvoval pogrebu, toda le pod pogojem, če omenjena dva dečka odstopita. In oba nedolžna dečka sta morala seveda odstopiti. Pogrebci, otroci in drugi sorodniki so morali več nego pol ure poslušati in gledati sirovo obnašanje tega »duhovnika«. Ugodilo se je župnikovi zahtevi, toda le z ozirom na pokojnikove sorodnike, da se še bolj ni žalila njihova že itak prizadeta čuvstva. Ko je Ivan Bule z drugimi pogrebci prehitel župnika, je ta začel žugati in kričati, da je Bule povzročil motenje vere. Nato je pa župnik začel upiti, kakšni da so Mi-renčani in da so danes tudi drugi ljudje videli njihovo obnašanje. Vse se je oziralo na kričečega župnika, ki celo pri pogrebu kaže svoj sirovi značaj. Ker ni imel župnik drugega orožja, je začel pogrebce obkladati z »liberalci*. Toda Bule mu je popolnoma mirno odgovoril, da pri pogrebu vendar ne gre za liberalce, marveč za časten pogreb pokojnika in pa za pogrebce. Ce sta pa imela župnik in županova soproga kako zadevo med seboj, o tem ne bomo pisali, ker bo to že sodišče uravnalo. Župnik Kocijančič naj nikar ne misli, da je še v Gojzdu. Škof .je župlja-nom že zdavnaj obljubil, da bo prestavil tega nestrpnega župnika, ki je po svojem obnašanju za vse bolj sposoben, nego za katoliškega duhovnika. Povemo pa danes, če škof ne bo držal svoje besede ter prestavil župnika Kocijančiča, tedaj bomo mi skrbeli za to, da bo cerkev prazna, dokler bo Kocijančič pri nas. In potem bosta župnik Kocijančič in njegova služkinja Mica Debevčeva, ta vzor mirenskih žena, lahko mirno gospodarila po župnišču in cerkvi. — Prizadeti farani.
Iz Metlike. Dne 29. marca zjutraj ob 2. uri 2 Ominut smo čutili zopet precej močan potresni sunek; trajal je približno 4 sekunde. Škode ni napravil, vendar je spravil ljudi iz postelje. Ljudje iz okolice so tudi čutili potres. Potres je spremljalo bobnenje.
Umrl je v Ilirski Bistrici na Notranjskem gospod Andrej U r š i č, posestnik in gostilničar v starosti 53 let. Vrlemu možu bodi časten spomin!
Zblaznela je v četrtek v Železnikih 321etna vezilja Terezija Prezelj, katero so prepeljali v blaznico na Studenec Navedenka je bila od svojega 12. leta epileptična in je le - ta bolezen tako vplivala na njene živce.
Dr. Pegaaov avtomobil. Deželni odbornik dr. Pegan ima menda privilegij, da sme po mestu s svojim avtomobilom dirjati, kakor hoče. Policijski organi bi vsakogar, ki bi tako naglo vozil po mestu, prijeli in ga ovadili, dr. Pegana pa seveda pardo-nirajo, ker je klerikalec in kos — deželne gosposke. Tudi danes zjutraj le Pegan vozil kakor strela po Kuki
cesti. Na vogalu Emonske ceste le zavil Steinerjev voznik na Rimsko cesto baš v trenotku, ko je trobeč pridrčal mimo Mraka Peganov avtomobil. Konj se Je seveda splašil in bi bil gotovo zdirjal, da ga ni zgrabil za uzde hlapec. Mesto da bi bil Pegan avtomobil ustavil, ali vsaj počasi vozil mimo, je na vso moč trobeč švignil mimo voza.Konj se je še bolj splašil in vrgel hlapca na tla pod kolesa. Revežu hlapcu je nato kolo težko obloženega voza šlo preko rame. »Ljudski prijatelj« dr. Pegan se za vse to ni zmenil čisto nič in jo je z avtomobilom ravnodušno popihal. — Radovedni smo, če si je stražnik zabeležil dogodek in če si bo policija upala postopati proti deželnemu odborniku tako, kakor bi sicer postopala proti vsakemu drugemu smrtniku.
Vojakov trik. V soboto je prišel v neko tukajšnjo gostilno neki vojak (Slovenec) ter prinesel natakarici odprto pismo, češ, da so mu je dali gospod »Zugsfuhrer«. V pismu, ki je bilo brez podpisa, pač pa z naslovom »Ljuba moja!« je stalo, da se mora odpeljati v Novo mesto in da mu naj posodi še 2 K, jih že povrne, kadar pride nazaj itd. Natakarica pa slučajno ne pozna nobenega gospoda »zugsfuhrerja«, vsled česar vojaku, ki je nekako smehljaje ogledoval njeno fizijognomijo, ni dala 2 K, pač pa pismo mr^ai. Ali je vojak z njim potem k' -H 7-^del na kako natakar 7ugsfuhrerja« po-zm
krasna drama v 6 nia na delo
wOtr pik prizorih
na mo z obrežja
Normanu nudi nam mejno mnogo naravne krasote. V us^di dečka in njegove matere, katerih pota je ločil zločinec in ki so morali pretrpeti mnogo bridkih ur in velikih nevarnosti, ponižanja in pomanjkanja, dokler jih ne združi zopet milostno naključje, je podano tako pretresujoče dejanje, da nas gane do solz. — Ta drama predvajala se bode od jutri torka naprej v kinematografu „Ideal" in bode gotovo imela najlepši uspeh.
Razstava divj h zveri v areni Narodnega doma je imela včeraj, v nedeljo svoji prvi dve otvoritveni predstavi. Kakor je bilo pričakovati, je bilo pri obeh predstavah obilo ljudstva, saj ie pa tudi posebno vleklo geslo 30 levov. Kapitan Schneider je pač v resnici eden najboljših krotilcev levov, zlasti razburljivo pa učinkuje krmljenje 12 divjih levov, pri čemer je krotilec v kletki. Ljubek prizor pa je, ko se gnete po kletki 18 mladih levov, ki kljub mladosti kažejo že precejšnjo dresuro. — Poleg te glavne točke sporeda je nastopilo tudi artistično osobje, zlasti je vzbujala pozornost Mis Nordini s svojimi oprostilnimi uspehi. To je menda edina dama, ki je v Ljubljani s takim uspehom nastopila ter pokazala tako spretnost in moč. Tudi živi kipi in izborno izvajanje akrobatičnih točk dveh artistov brez členkov so najbolje uspeli. — Podjetje je vsekakor prvovrstno in naj občinstvo ne zamudi ogledati si te zanimive novosti.
Priiet goljuf. V zaporu okrožnega sodišča v Libercah na Češkem se nahaja neki Klement Daniel iz Dunaja, ki je potom ponarejenega domovinskega lista na ime Ernst Wert-heim pri raznih občinah Jemal podpore na račun dunajske občine, dokler mu slednjič le niso prišli na sled in ga vtaknili v zapor. Navedenec se je bil meseca novembra pojavil tudi v Ljubljani.
Pobalinstvo. V javnem stranišču na Marijinem trgu je nekdo odtrgal vodovodno cevko ter s tem oškodoval mestno občino.
Izgubila se je črna, s svilo podložena pompadura z 10 ključi in denarnico z manjšo vsoto denarja na potu od »Narodnega doma« do Kri-ževniške ulice. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi v Križevniški ulici 9, II. nadstropje, desno.
Pes se je izgubil. Pes je mlad, majhen, s črnimi lisami. Številka znamke je 257. Odda naj se v gostilni pri »Rusu«, Pred igriščem št. 1.
Popravek. V zadnjih dveh inse-ratih trgovine združenih čevljarjev glede zopetne prodaje čevljev, se mora pravilno glasiti, da se prodaja zopet začne dne 1. aprila t 1.
Društvena naznanila.
Napredno politično društvo za kollzejski okra] opozarja svoje člane in prijatelje društva, da se vrši danes ob 8. uri zvečer redni občni zbor pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti 14.
Bolniška blagajna gostllničarske zadruge v Ljubljani je imela v četrtek popoldne svoj občni zbor v veliki dvorani Mestnega doma. Zborovanje je vodil načelnik gostilničarske zadruge g. K a v č i č Fr. Iz letnega poročila, katero Je podal g. P i n t a r posnemamo: Blagajna je imela tekom lota vedno več stroškov kot do-
hodkov. Postopala pa je blagajna v vsakem oziru kulantno in je izplačevala bolniške podpore tudi v eventualno spornih slučajih. Blagajna je imela 262 članov, med temi 129 članic. Blagajniški zdravnik je dr. Rus, Člani pa si izbero eventualno tudi lahko kakega drugega zdravnika, katerega plačajo sami in dobe samo po statutu določeno povračilo. Tekom minulega leta se je priglasilo 116 bolnikov, ki so dobili podpore. Dohodkov je imela blagajna 7443 K 25 vin., stroškov pa 7636 K 47 v. Pri-mankljaj je znašal torej 193 K 22 v, katerega je v svrho izravnave računov dala na razpolago zadruga. Aktivnega kapitala ima blagajna 11.714 kron 53 v proti lanskemu 11.263 K 9 v, torej več za 451 K 44 v, kar kaže, da je blagajna kljub slabim časom v splošnem napredovala. Račune, knjige in denar so računski pregledniki pregledali in predlagali ab-solutorij. Poročilo in rač. zaključek sta bila soglasno sprejeta. Za pregle-dovalce računov so bili izvoljeni gg. Tauzes, Soklič in Hoger. Ker se k raznoterostim ni nihče oglasil, je načelnik zaključil zborovanje.
Prosveta.
Hrvatska opera. Dne 2. aprila zvečer se uprizori Offenbachova fantastična opera „Hoffmannove povesti", ki je na našem odru dobro znana, a se ni izvajala doslej še nikdar vsa, neskrajšana. Zagrebško operno osobje pa izvede to popularno opero brez krajšav. Zato je prolog izdatno daljši, epilog z drugačnim zaključkom ter je slika v Benetkah glasbeno in pevsko bogatejša. Gosp. Marko V tisk ovi č, ki igra vse tri zle duhove, ima v prologu in v poteku opere obsežnejšo vlogo, kakor so jo izvajali naši pevci v isti operi. Razne, pri nas črtane osebe nastopajo v zagrebški izvedbi povsem po izvirniku. Gospod Vuškovid predstavlja tri izredno originalne tipe, ki spadajo med najsijaj-nejše kreacije bogate galerije njegovih opernih značajev. V kratkem gostuje g. Vuškovid na kraljevski saški dvorni operi v Draždanah, zato mu ne bo možno več priti v Ljubljano. Gosp. Lowczynski je idealen Hoffmann, ženske vloge pa so z gospo Majo de Strozzijevo (Olimpija in Antonija), z gdč. Miro KorošČevo (Giulietta) in z gdč. Jos. Sladovičeva (Stella) v vzornih rokah. Niklasa poje gdč. Mere. Valen-tijeva, Spalanzanija gosp. Zv. Strmac, Crepela g. Jos. Križaj, Schlemihla pa g. Tošo Lesić. Tako bo po svoji popolni in neskrajšani izvedbi ta opera za Ljubljano kakor noviteta. — V petek, 3. aprila se uprizori najnovejša Fr. Leharjeva opereta „Naposled sama" ! ki se izvaja pravkar večer za večer v „Theater an der Wien* na Dunaju.
Poslovilni večer ravnatelja Ign. Borštnika. G. Borštnik si je izbral za slovo tridejansko dramo maloznane-ga italijanskega pisatelja Marka Prage »Aleluja«. Aleksander Fara, glavni junak, katerega je včeraj igral, je zasačil pred dvajsetimi leti ženo pri grehu. Zaradi hčere Eve, ki je bila takrat še dete, se je maščeval tako, da ni zvedel o tem svet Zunaj doma je zamišljal kot Aleluja najrazličnejše zabave, veseljačil tu, veseljačil tam, doma pa je vodil kot Fara skozi dvajset dolgih let nad svojo ženo maščevanje s tem, da je ni vpošteval kot žene. Njegova hčerka je med tem dorasla in se poročila s tako pretirano čistim in tako nečloveško nara-ščevanja željnim Ivanom Contejem, kakoršen je njen oče Aleksander Fara. Ker so take solidne literarne nature tudi primerno puste, si je privoščila malo zabavico z drugim. Mislila ni kdovekaj resno in z materjo vred bi rada vse potlačila. Zato nekoliko nalaže očeta, ki pa svetniško pobesni, ko spozna pozneje, da mu takrat, ko mu je gledala po gledališko v oči, ni govorila same svete čiste resnice. V efektnem koncu se zgrudi sam. Drama sama, polna patetičnega trpljenja, ni vredna toliko, da bi se bavili ž njo podrobneje. Glavna stvar na tem večeru je bila igra g. Ign. Boršnika. Pokazal je, da je vreden imena, ki ga vživa pri nas in na našem jugu kot dramatski igralec. Junaka, revnega od doma, to se pravi manj srečno ustvarjenega od avtorja, je izpopolnil in postavil na oder živega in krepkega in zdravega. Utemeljeval ga je sproti z načinom, po katerem je govoril, z gestami m z mimiko, ki pove več, kakor kope besed. Gledalca je zanesel preko slabe drame v pravo in pristno umetnost. Momenti, ko je podajal svojo bolest, so bili tako mogočni, da ni imel časa človek premišljati, alt so upravičeni, ali niso. Občinstvo, ki je zasedlo gledališče in tako izkazalo g. Boršniku svoje simpatije, ga je pozdravilo z glasnim ploskanjem že pri nastopa m ga slavilo še burneje za vsakim aktom. Prejel je tudi darove, Njegom
ženo Elizo Je igrala gospa Bukškova, hčer Evo gospa Juvanova. Kot gost je nastopil g. Ferd. Trampuš, učenec Ottove šole na Dunaju. Zaposlen Je bil z nehvaležno vlogo Evinega moža Ivana, O. M. Skrbinšek je dobro karakteriziral Ivanovega brata, zlobnega in zagonetnega viteza Flavija. Režija je bila točna, scenerija prav okusna. P.
Umetnost.
Koncert v Novem mestu. Dolenj-so pevsko društvo priredi dne 4. aprila t L v veliki dvorani Narodnega doma v Novem mestu koncert. Na programu so izključno vokalne skladbe. Peli se bodo 4 mešani zbori, med temi dva večja z orkestrom in eden s sopranskim solom. Poleg tega je pridobilo društvo za ta koncert priznanega solista dr. Kozino iz Ljubljane. Koncert, čigar program pravočasno objavimo, bo nudil izvanreden glasben užitek. Pri zborih nastopi mešan zbor broječ 70 pevk in pevcev ter 20 mož orkestra. Opozarjamo že danes — zlasti udeležnike z dežele — na ta koncert Pripomnimo, da je pripravljena avtomobilna zveza Krško - Novo mesto dati na razpolago poseben avtomobil, če se oglasi iz teh krajev zadostno število udeležencev. Ker je zanimanje za koncert zelo veliko, svetujemo vna-njim gostom, da si naročijo pismenim potom pravočasno sedeže, ki se dobe po 2 K. 1 K 60 v in 1 K 20 v pri trgovcu Fr. Kenda v Novem mestu.
Književnost
— Naviasky, dr. Hans, privatni docent na dunajskem vseučilišču: Die Dienstpragmatik. Založil F. Temskv. Dunaj 1914, nevezano 1 K 20 v. Službena pragmatika naj bi zi-stematično uredila vse pravne odno-šaje, ki so v zvezi s službenem razmerjem državnih uradnikov in državnih slug. Ali in v koliko se je to z zakonom udejstvilo, kaže ta spis, ki nikakor ne podaja le zakonovega besedila, marveč je samostojna, zistematična razprava. Posebno interesantna so izvajanja o vprašanju plač in činovnih razredov, o kvalifikacijah in časovnem napredovanju, kakor tudi o disciplinarnem postopanju, delovnem času itd. Imenovani spis je prav pripraven voditelj pri precej težavni materin. — Knjiga se dobiva v »Narodni knjigarni« v LJubljani.
feprefi sodita.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
»Agro - Merkur«.
Pred deželnim sodiščem ljubljanskim se je danes dopoldne pričela obravnava v zadevi »Agro - Merkurja«. Sodni dvor: Predsednik sodni svetnik g. M i 1 č i n s k i, votanti dvorni svetnik g. P a j k , sodni svetnik g. dr. Papež, okrajni sodnik g. dr. S k a b e r n e , preiskovalni sodnik sodni nadsvetnik g. Veder-n j a k. Državni pravdnik g. dr. N e u-p e r g e r.
Zagovorniki gg.: dr. M a n d i č, zagovarja dr. Žerjava, dr. Pire zagovarja Bayra, dr. T e k a v -č i č zagovarja Lenarčiča, dr. S c h w e i t z e r Elizabetni mlin, dr. S a j o v i c konkurzni sklad, dr. Tavčar Zvezo slovenskih zadrug.
Dr. M a n d i ć odklanja intervencijo vseh drugih zastopnikov upnikov razen zastopnika konkurzne mase oziroma konkurzni upravitelj. Dr. Neuperger replicira, da so zasebni oškodovanci upravičeni prisostvovati razpravi. Dr. T e k a v -č i č se protivi predlogu dr. Mandiča, če so se zastopniki priglasili že pred začetkom razprave, ker noče, da bi obstajal dvom, da se obtoženci morda boje. Dr. Tavčar utemeljuje intervencijo Zveze slovenskih zadrug, ker ima terjatev 700.000 K, dr. S c h w e i t z e r zastopa isto stali-šče,ker ima zahtevati Eiizabetni mlin 131.000 K. Dr. Mandić odgovori, da njegov predlog ne izhaja morda iz bojazni pred zasebnimi udeleženci, marveč je stavil ta predlog, samo da bi stroški pri eventualni obsodbi ne narasli previsoko. Sodni dvor bo sklepal o tem predlogu šele, ko bo prebrana obtožnica.
Obtožnica.
Državno pravdništvo je vložilo tožbo proti sledečim osebam:
1. dr. Gregorju Žerjavu, odvetniškemu kandidatu v Gorici,
2. Ivanu Rozmanu, bivšemu ravnatelju »Zveze slovenskih zadrug«,
3. Otonu B a y r u, ravnatelju Kmetske posojilnice,
4. Gabrijelu C o h e n u , trgovcu v Trstu in
5. Josipu Lenarčiču, posestniku in tovarnarju na Vrdu.
Obtožba dolii omenjene obtožence, da so kot člani načelstva, Gabrijel Cohen pa kot upravnik podružnice Trst Agro-Merkurja, zakrivili konkurz te zadruge z omejeno zavezo, ne da bi mogli dokazati, da so bile samo nesreče brez kake krivde krive, da Agro-Merkur ni mogel upnikom popolnoma zadostiti ter da niso naznanili konkurza, ko so dolgovi že presegali pravo premoženje.
Gabrijel Cohen pa je poleg tega
prodal z namenom, da obrezuspeši iztirjanje terjatve Agro-Merkurja, svojo pekarijo v Trstu, ter si glasom obtožnice prilastil sledeče od tržaške podružnice mu zaupane zneske: 50 K 74 v, izročene mu od Angela Vedova, 900 K od trgovca I. Šušter-šiča in 570 K, izročenih od J. Co-miglija.
Obtožba zahteva proti vsem obtožencem obsodbo zaradi pregreška zoper varnost lastnine v smislu § 486 in proti Gabrijelu Cohenu še obsodbo zaradi hudodelstva nezvestobe v smislu § 183. k. z.
Razlogi
obtožnice so sledeči:
Velik del zadrug na Kranjskem je bil do leta 1907. včlanjen pri Zadružni zvezi v Celju. Vsled raznih nedostatkov se je leta 1907. ustanovila v Ljubljani »Zveza slovenskih zadrug«, ki je imela namen skrbeti v prvi vrsti za izravnavo medsebojnih terjatev včlanjenih zadrug in revizijo teh zadrug. Imela pa je ta Zveza tudi blagovni oddelek. Ker Zveza ni mogla blagovnih poslov izvrševati in po svojih pravilih ni smela sprejemati fizičnih oseb za člane, se je oktobra 1908 ustanovil Agro-Merkur, da služi včlanjenim zadrugam kot blagovna centrala, da preskrbuje članom vse potrebščine za gospodinjstvo, gospodarstvo in obrt ter jim vnovčuje njih pridelke in izdelke. Nakupi in prodaje so se vršili potom »Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani«. Predsednik Agro-Merkurja je bil Josip Lenarčič; dr. Gregor Žerjav in Ivan Rozman pa sta dejansko vodila posle Agro-Merkurja in tudi Zveze.
Agro-Merkur je delal ljubljanskim trgovcem veliko konkurenco, vsled česar se je med temi začelo proti njemu prav živahno gibanje, kar je imelo za posledico, da je Kmetska posojilnica, katere načelnik g. Ivan Knez je bil tudi načelnik trgovskega gremija, ustavila Zvezi koncem leta 1909. kredit. Vsled tega je morala tudi Zveza odpovedati Agro-Merkurju kredit, ki je bil tam dovoljen do vsote 50.000 K. Te meje se pa dr. Žerjav in Rozman nista držala ter je narasel dolg Agro-Merkurja pri Zvezi do konca 1. 1909 na približno 120.000 K. Tudi sta ostala oba v načelstvu Zveze. Pri Zvezi je imel vsak izmed obeh letne plače 4S00 K,   pri Agro-Merkurju nobene.
Kljub odpovedi Zveze je Agro-Merkur nadaljeval svoje delovanje in to v splošno začudenje v še večjem obsegu, kakor poprej, dr. Žerjav in Rozman pa sta namigavala da fi: an-cira Agro-Merkur zavod, ki gi ne smeta izdati, da bi trgovci na ta zavod ne pritisnili. Julija 1909 s je ustanovila v Trstu podružnica, njen upravitelj je bil Cohen. Njegove nra-vice in dolžnosti se niso dok lile, sploh ni imel Cohen prave trgovske izobrazbe, kakor tudi ne dr. Žerjav in Rozman. Vsled tega je bilo poslovanje vedno bolj zmedeno. Nakupovale so se velikanske množine blaga brez kalkulacije, vsled česar je prišlo do izgub in končno do poloma. Dne 22. oktobra 1910. se le otvoril o premoženju Agro-Merkurja konkurs, nasiven pa je bil že koncem L 1909. Poloma so bile zlasti krive velikanske kupčije z moko, katere cene se vedno menjavajo. Določeno je bilo, da se sme moka tržiti le v smislu agenturnih kupčij, ne pa na lastni račun. Tega se je Agro-Merkur izpo-četka držal, dr. Žerjav pa je hotel imeti velik dobiček ter se je dal zapeljati po svetih Cohena, da je začel s kupč. na lasten račun (propre kupčije). Cohen je nato z dovoljenjem dr. Žerjava in Rozmana stopil v zvezo z mlinom »Elizabet« v Budimpešti. Moka se je naročala za filialko v Trstu in za centralo v Ljubljani; izgovor, da je Cohen ravnal na svojo pest ne velja. Koncem 1909 in začetkom 1910 je Agro-Merkur naročil velike množine moke, ne da bi bil imel zadostnih, odnosno dovolj varnih odjemalcev. Odjemalci so bili večidel mali peki v Trstu. Ko je cena moke leta 1910 padla, so ti peki večinoma iz Trsta izginili, Agro-Merkur je moral prevzeti kakih 150 vagonov od mlina, odjemalcev pa ni imel. Agro-Merkur ni mogel prevzeti naročene moke, zato Je zahteval mlin diferenco iz dotičnih sklepov ter Je bil konkurzni sklad Agro-Merkurja obsojen na plačilo 120.578 K 9i v. Zagovor, da )e cena močno padla ki
da odjemalci niso mogli prevzeti blaga ali pa prišli v konkurz, ne razbremenjuje obtožencev, ker je znano, da je kupčija z moko nevarna in ker dr. Žerjav in Rozman nista bila upravičena sklepati kupčij na svoj račun. Zaradi nepoznanja razmer pa so bile tudi druge kupčije neugodne. Centrala je nabavila konjaka za 20.000 K, v konkurzu se je pa iztržilo za ta konjak 6000 K. Naročil je Agro-Merkur pod imenom Zveze 150 vagonov Tomaževe žlindre. Kupčija se je morala z veliko škodo stornirati. Filialka je kupila ogromne množine koruze, ki je bila že plesni-va ali splesnila pozneje ter bila od politične oblasti zaplenjena. Skladišča v Ljubljani in v Trstu so bila prenapolnjena, pregleda je bilo malo. Mnogo blaga se je pokvarilo in prodalo v škodo. Trgovina z vinom je stala ugodno, ne bi bila pa mogla rešiti Agro-Merkurja poloma, vsled Česar je začel prodajati manj sigurnim odjemalcem. Mnogo dolžnikov je izginilo ali pa prišlo v insolvenco, Agro-Merkur pa je potreboval srci- j stev.   da nadaljuje promet. K'
1909 se je že   govorilo o te položaju Agro-Merkurja. Nat< žila   »Zveza     slovenskih : Agro-Merkurja   na priznan 540.094 K 44 v,  ki   se   testa ija iz sledečih   posameznih   vsot: Konto Agro-Merkur  Kočevje I.   101.293 K 75 v, Kočevje II. 346.036 K 66 v, Moravče 71.482 K, Pevc 14.257 K 77 vf Zveza 4024 K 26 v.
Agro-Merkurju je dovolila Zveza kredit 50.000 K, dr. Žerjav in Rozman pa sta izrabljala kredit v veliko večji meri, tako da je znašal saldo do 1. januarja 1910 že 195.409 K 58 v in do 1. februarja 1910 že 276.243 K 97 vin.
Zaupniki narodno - napredne stranke in načelnik Zveze so storili nato sklep, da se Agro-Merkurju kredit ustavi. Dr. Žerjav in Rozman kot člana načelništva Zveze sta vzela ta sklep na znanje, klub temu pa se je kredit 50.000 K prekoračil. Slo je pa deloma za to, da stvar na kak način pokrijeta in poslužila sta se dveh  sredstev.  Dne 1. februarja
1910 se je v knjigah Zveze račun Agro-Merkurja za 100.000 K razbremenil ter otvoril račun Kočevje in obremenila posojilnica v Kočevju za 100.000 K brez vednosti te posojilnice, kier je bil član načelništva tudi dr. Žerjav. Ta račun ni bil tajen. Poleti 1910 je dobila Kočevska posojilnica računski izvleček, ki se ni vjemal z njenimi knjigami, vsled česar se je pozneje ta račun storniral. Februarja 1910 je izdal Agro-Merkur Zvezi 25 menic v znesku 120.000 K, ki jih je Zveza sprejela kot gotovo plačilo ter Agro-Merkurja za ta znesek razbremenila. Navidezno se je torej znižal dolg pri Zvezi za 220.000 K. Pravilno se je potem potom vplačevanja znižal dolg do 1. septembra 1910 na 4024 K 26 v. Dr. Žerjav in Rozman sta se hvalila, da financira Agro-Merkurja drug zavod, ki pa mora ostati tajen. Dne 1. februarja 1910 se je otvoril pri Zvezi takozvani »tajni konto Agro-Merkur Kočevje II.«, o katerem računu pri Kočevski posojilnici sploh vedeli niso. Zveza je odslej obremenjevala za plačila Agro-Merkurja Kočevsko posojilnico, v knjigah Agro-Merkurja pa Je zabeležena kot upnica Zveze. Račun Agro-Merkur Kočevje II. je narasel od 1. februarja do 20. avgusta 1910 na 346.036 K 66 vin. Meseca julija 1910 je zapadlo onih 25 menic za 120.000 K. Dr. Žerjav in Rozman sta naprosila posojilnico v Moravčah, da naj Agro-Merkurju potom Zveze dovoli kredit do 200.000 K, nasprotno pa bi Zveza dovolila Moravski kredit do 200.000 kron. Naknadno ie tudi dr. Žerjav jamčil posojilnici za znesek 200.000 kron. Račun Moravske se je otvoril 1. julija 1910 in se je obremenila posojilnica s 120.000 K. Na ta račun so se pozneje vršila le Še odplačila, tako da je znašal račun 30. septembra 1910 še 71.482 K.
Tvrdka Blaž Kamenšek-Puc Je prišla v plačilne zadrege. Kamenšek se je obrnil do dr. Žerjava zaradi prevzetja likvidacije tvrdke in dr. Žerjav je kupčijo sklenil in prevzel blago in dolgove. Dolgove je poplačal Agro-Merkur z denarjem Zveze, blago pa je prepustil Mizarski zvezi, ki Je prišla v konkurz. Za znesek 14-257 K 77 v gotovo ne bo popolnega pokritja.
Sodišče Je obsodilo konkurzni sklad na plačilo 523.825 K 34 v, ker zgoraj omenjeni zneski niso povsem točni. Sodišče stoji na stališču, da ima Zveza zahtevati povrnitev vsega zneska in da Moravska in Kočevska posojilnica stvarno pri tem dolgu ne prideta v poštev, ker v istini nista izdali za Agro-Merkur nobenega vinarja in je v knjigah Agro-Merkurja zabeležena kot upnica le Zveza.
Ob otvoritvi konkurza je znašalo pravo premoženje Agro-Merkurja 112.094 K 42 v. Dvajsetkratno jamstvo 771 vplačanih deležev znaša 308.400 K, ti deleži pa niso povsem iztirljivi. Kljub temu bi bila pasivnost prav velika. Tudi oporeka Šent-janška premogokopna družba svoje članstvo glede 5000 K deležev, to je jamstva 200.000 K ter je pravdo v vseh instancah dobila. Tudi v smislu razsodbe najvišjega sodišča deleži in jamstvo članov zadrug z o. z. pri vprašanju zadolženosti ne pridejo v poštev.
Obtožnica smatra odgovornost dr. Žerjava in Rozmana po navedenem za jasno dokazano, istotako odgovornost Cohena in Otona Bayra kot člana načelstva, dasiravno ta trdi, da je izstopil že novembra 1909, dočim je bil izbrisan iz zadružnega registra šele septembra 1910. Josip Lenarčič se zagovarja, da je bil le častni predsednik, da je vzbujalo njegovo ime večje zaupanje. Odklonil pa je že od začetka vsako neposredno sodelovanje, ker ima zunaj T jubljane velika posestva in podjetja.
Viupal je tudi popolnoma dr. Žerja-• u.   Dajal je le splošna navodila ter
lasti prepovedal propre kupčije. Ko se je vsled vznemirjujočih vesti začel pečati s poslovanjem Agro-Merkurja, je bilo že prekasno. Nasprotno trdi dr. Žerjav, da je bil Lenarčič glede določilnih ukrepov in zlasti glede indirektnega financiranja obveščen in je tem ukrepom pritrjeval. Sploh pa so po zakonu vsi člani načelstva odgovorni za poslovanje zadruge. — Padanja cene moke ni smatrati kot nesrečo v smislu zakona, ker to dejstvo splošno ni provzročalo katastrof. Glede poslovanja pa pravi obtožnica nadalje, da se je začelo knjigovodstvo pri centrali voditi šele naknadno in sicer začetkom oktobra 1903., pri podružnici žurnal pod naslovom »Glavna knjiga« od 1. julija 1909, nekolkovan. Bilanca za 1909 se je sestavila tu šele marca 1910 in od takrat vodil tudi novi »dnevnik«. Vodstvo se pri sklepanju kupčij ni oziralo na edino kreditno podlago deležev in jamstev. Tako znašajo vplačani deleži po 6mesecnem poslovanju 1180 K, torej jamstvo 23.600 K, dolgovi pa so znašali 280.257 K 23 v. Dne 31. avgusta 1910 so znašali vplačani deleži 4529 kron 83 v, jamstvo ca. 90.600 K, dolgovi 465.021 K 27 v. Vodstvo je koncem 1909 izkazalo znesek vplačanih deležev 1480 K, v resnici pa izkazujejo knjige le 1180 K. Tudi se vodstvo ni zadostno brigalo za trgovske običaje, temveč kreditiralo blago, ne da bi se o kvaliteti odjemalcev zadostno informiralo. Bilanca za 1909 je sicer pravilna, samo omenjena postavka o vplačanih deležih ne odgovarja. Ta bilanca izkazuje za 1909 čistega dobička 4468 K 25 vin. Bila pa je sestavljena šele junija 1910 ter se predložila občnemu zboru 11. junija 1906. Takrat so že obstajali sklepi z Eli-zabetnim mlinom, kar pa se ni omenilo, dasiravno Agro-Merkur svojih obveznosti napram mlinu že od januarja ni mogel točno izpolnjevati. Kljub temu, da je moralo vodstvo že takrat vedeti, da je Agro-Merkur pasiven, se je nadaljeval promet. Tudi ne obstoja o tem občnem zboru zapisnik. Vse druge bilance označuje obtožnica kot brez vrednosti. Na sestavo bilance z dne 31. avgusta 1910 je še vplival dr. Žerjav, ki je kmalu nato zbolel in se preselil v Egipt. V tej bilanci je dr. Žerjav prvotno izgubo 44.577 K 62 v znižal na 12.577 K 62 v s tem, da je vrednost blaga samovoljno povišal. Ta bilanca se ni vporabila. Glede režije pravi obtožnica, da so znašali skupni stroški centrale do 31. decembra 1909 7383 kron 83 vin., v nadaljnih devetih mesecih pa nad 37.000 K, na plačah so se povišali skoro za 10%, potni stroški za 300%, izdatki za delavce za 100%. Podružnica je imela prvih šest mesecev 12.020 K 30 v, naslednjih 9 mesecev pa 37.252 K 34 v stroškov. To povečanje je bilo posledica velikih sklepov, najemnin in voznin in potovanja. Glede dr. Žerjava pravi obtožnica, da je že hudo bolan 19. septembra 1910 prišel v Kočevje ter si dal podpisati od člana načelstva posojilnice potrdilo, s katerim dovoljuje kočevska posojilnica Agro-Merkurju kredit do 400.000 kron. Vsebine te listine v Kočevju niso naznanili ter so dr. Žerjavu tudi popolnoma zaupali.
O dr. Žerjavu in Rozmanu pravi obtožnica, da nista imela hudobnega namena in da nista ravnala iz dobi-čkaželjnosti, pač pa so podani znaki pogreška zoper varnost lastnine.
Oabrijel Cohen pa Je, da bi laže razpečaval moko in imel dobiček, prevzel sporazumno z dr. Žerjavom tri pekarije v Trstu. Za moko Je bil dolžan Agro-Merurju 2886 K 42 v, nadalje 616 K 20 v in 422 K 56 v. Pekarije v Via Istria, Via Madonnina in Via Guilia so se vodile pod tujim imenom. Ko Je Cohen začetkom apri-
la zaradi nerednosti moral zapustiti službo pri Agro-Merkurju, je pekarije prodal, denar pa za sebe porabil. Rubežen je bila brezuspešna. Prodaja se je izvrila torej v namenu, obrezuspešiti izvršbo. Cohen je dobil že zgoraj omenjene večje zneske, ki jih pa ni vložil v blagajno Agro-Merkurja-
Obtožnica predlaga 57 prič in kot izvedenca Ang. Tostija in Ivana Krofta.
Zoper obtožbo so vložili obtoženci razen Lavrenčiča in Cohena ugovor, ki pa je bil odvrnjen od višjega deželnega sodišča v Gradcu.
Sodni dvor stori nato sklep, da se Zveza slovenskih zadrug in Elizabetni mlin pripustita kot zasebna udeleženca.
Obtoženci se ne priznavajo krive.
Prvi se je zagovarjal Lenarčič sledeče: Razne zadruge so bile včlanjene pri zadružnih zvezah. Glede zadružnega delovanja je bil mnenja, da se da storiti kaj storiti za narodno gospodarstvo. Imel je v očeh samo revizijsko delo, drugi pa so smatrali to za preozko ter zahtevali, da se vrši tudi denarna izravnava.
Lavrenčič izvaja v svojem zagovoru, da je imela Zveza tudi blagovni promet in da se je potegovala tudi za državno podporo, ki jo je bila država pripravljena dajati prizadetim potom zvez v naturalijah. Razni vplivi so bili pa krivi, da Zveza teh podpor za po ujmi prizadete ni dobila v oni meri, kakor je bio pričakovati.
Zadruga »Agro - Merkur« pa se je zasnovala zato, da se povzdigne razpečavanje predmetov, ki se doma izdelujejo. On je bil za to, da bi bil »Agro - Merkur« samo nekaka posredovalnica ki bi imela nalogo zbirati naročila članic in potom skupnega naročila znižati ceno blaga. :>Agro - Merkur« ni mogel kreditirati. V prvi seji, o kateri pa ni zapisnika, se je to točno določilo. Tako je bila zadruga 1. 1908. ustanovljena. Vsi funkcijonarji »Agro - Merkurja« so bili tudi člani Zveze, smatrali pa so se le za začasen odbor, ki pa je takoj začel zbirati člane. To prvo na-čelstvo je bilo tudi v pravilih določeno. Načelnik je bil on, za svojega namestnika pa je smatral dr. Žerjava, dasiravno o tem ni bilo nobenega sklepa, vsaj ne spominja se na to. O načinu poslovanja je bil dogovor, da^ se vrši poslovanje z Zvezo potom korespondence. Nakup naj bi se bil izvršil potom Zveze in se je on pro-tivil podpisati tudi pisma, ki niso imela zabelešk za knjigovodstvo. Seje so se vršile skoro permanentno, samo zapisniki se niso vodili. On sam je prihajal po en ali dvakrat na teden v Ljubljano in leta 1909. celo vsak dan. Svoje mesto je smatral za častno samo v tem oziru, da ni sprejemal nobenega plačila. Uradništvo je obstojalo iz knjigovodje in komercijal-nega vodje Zelenke, v Trstu pa je vodil podružnico Cohen. »Agro-Merkur« je nakupoval blago potom Zveze, privatnega kredita pa ni potreboval. Pri Zvezi pa je obstajal sklep, da se da »Agro - Merkurju« kredit do 50.000 K, večji kredit ni bil dogovorjen. Nasprotstva so se pojavila šele, ko so začeli agenti hoditi okrog ljubljanskih trgovcev in začeli prodajati kolonijalno blago. Trgovci so bili ogorčeni, da jim dela »Agro - Merkur« konkurenco. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke je posegel vmes in se je storil sklep, da se taka kupčija opusti. Sklep se je izvršil, kar pa je bilo še blaga tu, se je moralo razprodati. Izvrševalni odbor je storil ta sklep, ker so se trgovci pritožili. To je bilo jeseni 1909. Takrat se je tudi sklenilo, da se omeji delokrog »Agro - Merkurja«« tako da ne bo prišel v navzkrižje s trgovci. Takrat je tudi Zveza ustavila »Agro-Merkurju« kredit.
Pred kupčijo s Trstom je vedno svaril, končno pa privolil v agentur-sko kupčijo. Če je dobil Cohen kak pismen dekret, ne ve. V Trstu se je naglašalo, da zahtevajo odjemalci moko od Elizabetnega mlina in ravnatelj tega mlina je prišel v Ljubljano. Z njim se je sklenila agencijska pogodba, ki jo je podpisal tudi on. Cohen je zbiral naročnike in naročal moko. »Agro - Merkur« bi bil dobil za posredovanje 2%, prevzel pa je odgovornost samo za fakturo ter jamčil za 1U zneska kupčije v najvišjem znesku 40.000 K. Med tem časom pa se je začela lastna kupčija, o kateri ni bil obveščen. Tako so nastale obveznosti. To je bilo koncem oktobra 1909. Dr. Žerjav je bil mnenja, da bi »Agro - Merkur utegnil imeti od te kupčije 50.000 K dobička. Kljub temu je Lenarčič ukazal, da se mora promet vršiti zopet v prvotni obliki kot agencijska kupčija. Na tozadevno vprašanje je dobil od Rozmana odgovor, da se je to že izvršilo, dobiček se je vpisal baje tako, da so se odstotki provizije zvišali, kar je dar
71 šiev
•SLOVENSKI NAROD*, 4m M.
1914.
Stran 5.
lo 15.000 K. S tem Je bfl on pomirjen ter Je mislil, da se proprekupčija ne
vrši več.
Ker Je bila  Zveza odpovedala
kredit, je bilo treba poiskati drug zavod. Dr. Žerjav je skleni! tako pogodbo z Moravsko posojilnico ter poročal to v seji. Tudi on je bil zadovoljen, da se otvori pri Moravski Kredit do gotove vsote, znesek pa bi se odplačeval, kakor hitro se zoži delokrog. O Moravski je vedel, da je zelo bogata zadruga, ni pa preiska-val, če ji bodo zadostovala lastna >redstva. Ni vedel, da bo šlo kreditiranje po ovinkih zopet na Zvezo. Da hi bil žrtvoval svoje lastno premoženje, za to ni čutil potrebe. O tem sklepu z Moravsko je poročal dr. žerjav osebno tudi načelniku nadzorstva.
Koncem 1909 je slišal, da ima Cohen v Trstu lastne pekarije. Dr. žerjav se je takrat peljal v Trst, da
se o tem prepriča ter je dobil tam drugačna pojasnila. Po preteku pol leta poslovanja si je dal napraviti bilanco za konec 1909. izdelovanje bilance pa se je zavleklo do maja. Takrat je videl, da te »Agro - Merkur« Zvezi dolžan 160.000 K. Sklenilo se je dati menice »Agro - Merkurja« Zvezi in te bi polagoma zapadale, tako da bi prišla Zveza izven stikov z »Agro - Merkurjem«. Menice pa bi plačevala Moravska. Bilo jih je za 120.000 K. O kočevski posojilnici ve zelo malo. Mislil je, da gre samo za majhne vsote, govorilo se je samo o nekem Bevcu, ki bi ga imela prevzeti Kočevska posojilnica. O Moravski je bil mnenja, da je imela pri Zvezi aktivno premoženje. Pri Zvezi se je bil določil princip, da se da vsaki včlanjeni zadrugi z neomejeno zavezo kredit, ki znaša 300 K za vsakega člana pri drugih zadrugah po razpoložljivih sredstvih.
Bilanca, ki jo je dobil meseca maja, je izkazovala aktiva kakih 4000 kron. Kako slabo stoji »Agro - Merkur« je izvedel šele po občnem zboru od dr. Voduška, ki je bil zastopnik
Agro - Merkurja« v Trstu. Takrat je izvedel, da obstojajo še razni sklepi z Elizabemim mlinom in več bla-^a zaplenjenega. Lenarčič je takoj odpotoval v Trst ter se prepričal, da
o bila res tam štiri skladišča z bla-(gont da se je moralo res prodajati blago po nižji ceni in da je bilo blago deloma tudi lombardirano. Na namestništvu je dosegel, da se je smela koruza prodati denaturirana seveda v škodo. Dr. Vodušek se je nato odpeljal v Budimpešto, da se stornira propre kupčija, ker je bil prepričan, da je sklep neveljaven, eventualno naj doseže manjšo diferenco. Po tedanjem borznem poročilu bi bilo plačati po 1000 K za va-<on. katerih je bilo kupljenih 120. Dosegla se je poravnava proti plačilu ^0.000 K. Iskali smo potem ta denar. Dr. Žerjav je bil za to. da se sklepi
rolongirajo za eno leto. vsled če«ar bi bilo mogoče, da se pri dvigu cen cene same izravnajo. Garantiral je tudi sam za eventualno diferenco 40.000 K, ki jih je hotel odplačati v 5. •::ih. Konkurza ni napovedal, marveč je naročil še eno bilanco. Revizije s >:rani Zveze ni bilo in je kot načel-n k Zveze tudi ni odredil. Bilanca leta 1910. je izkazala okoli   40.000 K
cabe. Nato je sklical izredni občni zbor, oziroma shod zaupnikov. Eliza-l^erri mlin je grozil s tožbo. Na tem shodu se je dogovorilo, da naj vsak nekaj žrtvuje in Lenarčič je podpisal 20.000 K. Govorilo se je tudi o napovedi konkurza, on pa je skušal najti že en izhod. Osebno je dognal inventar ter našel, da ena cela klet vina ni bila vpisana. Začetkom oktobra je pa naročil še eno končno bilanco ter Proglasil potem konkurz, ki je bil otvorjen 22. okobra 1910.
Zagovarja se, da je storil vse, Kar je mislil, da bo »Agro - Merkurji- v korist. Smatral je za svojo mo-ralično dolžnost, da vzdrži zavod ter je podal tudi garancijsko izjavo za pol milijona kron pri banki »Union'. In še pozneje je podpisal s Knezom vred menico za 200.000 K. Ko je izvedel za nepravilnosti v Trstu in za propre - kupčije, je sušal takoj te nepravilnosti odpraviti. Zanašal se je na bilance in pravi, da je v tem storil svojo dolžnost. Prepričan je, da je zadela »Agro - Merkurja« nesreča ^amo zaradi nepravilnega ravnanja 'rzaške podružnice, ozir. Cohena. Sedanji primanjkljaj znaša po njegovem mnenju okrog 350.000 K.
Dr. Tavčar naglasa, da ima 7Zveza slovenskih zadrug« iskati pri »Agro - Merkurju« skoraj 700.000 K. Prva napaka je bila, da je bil predsednik »Zveze« obenem tudi pred-cednik »Agro - Merkurja«. Ko se je A?ro - Merkur ustanovil, se ni nabavil noben sklep načelništva Zve-
da smeta dva uradnika in načelnik Zveze biti člana »Agro - Merkurja«. Delalo se je torej brez sklepa. Agencijska pogodba je bila sklenjena
dne 7. oktobra 190», tsti dan pa tudi propre - kupčija.
Zagovornik dr. Mandić vpraša glede poravnave za 140.000 K, Id jo je pa potem baje Lenarčič odklonil, oziroma one listine ni dal naprej v podpis. Lenarčič se na to ne spominja več.
(Dalje prihodmJiC.)
Ker mu ni krompirja po okusu
skuhala, se je Leopold Ž a n k a r, delavec na Klancu, jezil nad svojo materjo. Obdolženec bi bil rad jedel prazen krompir za večerjo, katerega mu pa mati zaradi pomanjkanja zabele ni mogla napraviti. To je Žankarja tako vjezilo, da je svojo, v postelji ležečo mater, z roko udaril parkrat po obrazu, nato jo je pa še s pipcem vrezal po desnem licu ter ji prizadejal težke poškodbe. Obdolženec ne taji dejanja, le to zanikuje, da bi bil mater z nožem poškodoval. Obsojen je bil na 7 mesecev ječe.
Nevaren vlačugar. Anton Mes-ner, strugar, pristojen v Dobrunje, Je bil čestokrat radi vlačuganja in prepovedanega povratka in hudodelstva javne sile predkaznovan. Prišel je dne 4. t. m. v Ljubljano ter se v neki žganjariji nekaj opil. Neki stražnik ga #e opazoval, ko je po mestu beračil. Ko ga je stražnik pozval, naj se legitimira, je postal nasilen; po napovedani aretaciji je šel nekaj časa mirno, naenkrat se je pa obrnil in sunil stražnika v smeri želodca. šele ko mu je drugi stražnik prišel na pomoč, ga je bilo mogoče ukrotiti. Za kazen mu je prisodilo sodišče 11 mesecev težke ječe.
Vedno nižje. Kari Nekerman, 51 let star, iz Ljubljane, bivši trgovski sotrudnik je eden tistih nesrečnih ljudi, katerega Je pijača privedla na rob propada. Udal se je žganje-pitju in vlačugarstvu. Komaj da je dne 1. t. m. prestal lOtedenski zapor pri tukajšnem okr. sodišču in se čutil prostega, takoj se je napil žganja, potem pa jel po mestu beračiti. Bil je aretiran. Temu se je pa Nekerman s silo vprl, sunil je stražnika z roko v obraz, nato ga pa še po obrazu opljuval. Šele s pomočjo nekega vojaka in še enega stražnika so ga ukrotili. Zagovarja se. da je bil do nezavesti pijan, kar priče oporekajo. Obsojen je bil na 9 mesecev težke ječe.
Razne stvori.
* Umrl je v Kodanju znani danski
dramatski pesnik Bergstrom, star 45 let.
* Zastruplienje.  Iz Petrograda
poročajo, da se je zastrupilo v tovarni za stroje, last tvrdke Bogdanov, čez 400 delavcev. Počila je plinova cev. 18 delavcev je mrtvih.
* Visoka globa. Zaradi tihotapstva s saharinom so aretirali v Ja-blonci nekeca hišnega posestnika in nekega špediciiskega uradnika. Vrednost vtihotapljenega saharina znaša 60 000 kron. Kaznovali so ju s 300.000 kronami globe.
* Ljubavna tragedija. Iz Pariza poročajo: Mlada žena Juliette Di^so-nais je v petek dopoldne v nekem hotelu na cesti L6wendal ustr 1ila svojega ljubimca Maurice Aur la, uradnika v kabinetu generalnega guvernerja Indochine. Nato se je usre-lila.
* Grozna drama. Iz Bruselja poročajo: Grozna drama se je v petek odigrala v Gentu. Inženir Drago Vi-mer je umoril celo rodbino Bontinek, namreč ženo in tri otroke v starosti od 1 in pol do 10 let. Prerezal jim je vratove. Morilca so aretirali. Vzrok činu ni znan.
* Povodnji in viharji. Vsled večdnevnega dežja je izstopila na Ogrskem Donava pri vaseh Baranvos in Borcsa. Okoli 10.000 oralov zemlje je pod vodo. Promet na državni železnici med Pečuhom in Bataščehom in na nekaterih slovaških železnicah je promet ustavljen. V Sobotici se je več hiš podrlo. Pri Mohaču je vikar odnesel več mlinov.
* Dvoboj s tragičnim izidom. Iz Ljubnega poročajo: V soboto zjutraj se je vršil blizu Brneka ob Muri dvoboj med dvema visokošolcema iz Ljubnega. Okoli devetih zjutraj so pripeljali 31 letnega slušatelja tukajšnje rudarske visoke šole pl. Karpin-skega s strelno rano v glavi v tukajšnjo bolnišnico. Ob enajstih je umrl. Njegov nasprotnik Kazimir Wicher-kiewicz in vsi sekundantje so izginili iz Ljubnega. Vzrok dvoboja je bil prepir pri igri.
* Milijonski proces za Izum. Pred 15 leti je izumil ameriški pastor Goodwin neke vrste kinematografi-čen film, ki ga je hotel vporabiti v poljudne izobraževalne svrhe. Kmalu nato je umrl. Neka kinematografična družba, ki se je polastila izuma, je napravila ogromen dobiček. Izumiteljeva vdova je zdaj tožila družbo za odškodnino, ker je družba z izumom njenega soproga zaslužila več nego
sto milijonov kron. Sodišče je prisodilo vdovi, ki je skoraj 90 let stara, večji del ogromne vsote.
* Naivtlja Mša na sveta. Seveda
bodo to najvišjo hišo zgradili v New Yorku, kjer so visoke hiše nekaka
specijaliteta.   To  velikansko hišo
bodo zgradili na vogalu Broadway in osme ceste. Visoka bo 273 metrov in bo imela 51 nadstropij. Ogrodje hiše bo iz jekla, stavba pa bo zgrajena v gotičnem slogu. V tej palači bo imela svoje prostore »Vseameriška asociacija«. Na strehi bo stal velikanski kip, ki bo predstavljal to asociacijo. Zgradba je proračunjena na 62,500.000 frankov, najbrže bodo pa proračun prekoračili.
* Doživljal državnega pravdnika. Tudi državni pravdnik je takorekoč človek. In Če odloži togo, se mu prav lahko zgodi, da ga zmotijo zapeljive ženske oči. Pred par dnevi so poročali nekateri pariški listi, da je neki državni pravdnik v stanovanju znane plesalke zblaznel. Obžalovali so siromaka, čeprav je splošno prevlad: lo mnenje, da državni pravdnik, ki ^ai bi bil drugim državljanom vzgled, sme s slovitimi plesalkami občevati le uradno, nikakor pa ne med polnočjo in ranim jutrom. Zdaj pa so dognali, da imenovani državni pravdnik ni zblaznel, marveč da so ga le smatrali za blaznega, ker se Je tako obnašal, kakor bi se sicer ne obnašal niti najmlajši praktikant. Državni pravdnik, maskiran kot Turk, je obiskal maškarado, kjer je srečal neko Ijubeznjivo damo. Dama ga je vzela s seboj v Montmartre ter mu sramežljivo priznala, da ima državni pravdnik veliko srečo, občevati s plesalko Regino Badet, ki se je prva drznila občinstvu pokazati svoje telo — nepokrito. Dama je povabila državnega pravdnika, naj jo obišče v njenem stanovanju. In državni pravdnik je z veseljem sprejel ponudbo. Prej mu je pa dama dala še ključ od hišnih duri. Pol ure nato je prišel državni pavdnik s fesom na glavi v hišo, v kateri naj bi stanovala plesalka. Ker pa ni vedel, v katerem nadstropju stanuje plesalka, je pozvonil pri vsaki stranki. Seveda je zbudil vse stanovalce, ki so radovedni in prestrnšen! prihiteli na hodnik. Lahko si mislimo, kako so sprejeli državnega pravdnika. Ko so mu zbili z glave fes, so ga prijeli, ker so bili prepričani, da je zblaznel. Policija ga je odpeljala, še le na policiji si je državni pravdnik mogel priboriti potrebno avtoriteto. Vendar pa je dobil malo grajo. Vprašanje je, je-li se bo državni pravdnik obtožil zaradi motenja nočnega miru?
* »Svete Johance« v Beroiinu. Skoraj neverjetno je, da se moreio še dandanes ljudje v velikih mestih obračati ne samo na sekte, marveč celo na posamezne skupine ljudi, ki brez vsakega realnega dela obljubu-jejo svojim klijentom naravnost Čudeže, ki jih dosegajo s samo molitvijo. V Beroiinu je v posledniem času vzrastlo to zlo, kakor škodljiva goba in zahtevalo dve žrtvi iz probuje-nih družabnih krogov. Bila je to dramatična umetnica Butzejeva, ki je pred par meseci umrla. Zdravile so jo takozvane »molilke« in ni vprašala za svet zdravnika. Pred par dnevi pa je zopet umrla Alice Arnauldova, tudi dramatična umetnica, ki je iz rok zdravnikov prešla v roke teh sleparic. Te berolinske sleparke-mo-lilke skrbe, ko dobe pristop k polni osebi, predvsem zato, da bi jo izolirali od vseh njenih sorodnikov in znancev in da bi ji vzeli vse zaupanje v nje. Gospodična Arnauldova je ležala bolna v neki berolinski bolnišnici, ko jo je obiskala Butzejeva. Ta jo je pregovorila, naj se odreče zdravniški oskrbi in naj se zaupa molilkam. Bolnica jo je ubogala in je prišla popolnoma v roke slepark, ki niso k njej pripustile niti tajnega svetnika, gledališkega zdravnika, v spremstvu njenega brata, višjega častnika. Končno so ti poklicali policijo na pomoč. Niti spovednika niso pustile sleparke k njej, da bi morda ne izdala katero izmed muk, ki jih je morala pretrpeti od njih. Butzejeva je Šla, okrepčana vsled tolažbe mo-lilk, težko bolna na gledališki oder, s katerega so jo odnesli skoro mrtvo na kliniko, kjer je povedala vse podrobnosti, kako so jo sleparke lečile. Zgodilo se je pa še nekaj. Izgubila se Je tudi oporoka Butzejeve, v kateri je zapustila svoje premoženje svojim sorodnikom. Oporoka Je bila shranjena v njenem stanovanju, ko je bila na kliniki. Državni pravdnik v Beroiinu ima obširen materijal proti tem molilkam, ki svoje delo izvršujejo, kakor obrtnice. Sodnijska razprava bo razkrila pač razne stvari, o katerih se Je dozdaj govorilo le tajno, kakor o Čudežih.
* Dvorni dobavitelj Napoleona. V »Reviji napoleonskih Studij«, ki izhaja v Parizu, čitamo zelo zanimiva poročila o dvornem zakulisju Napoleonovem, predvsem o njegovih Siv-Ijr    h in toaletnih ootrebifiuaaji ki
Dva krojača, Chevalier
ki Lejenne, sta izdelovala cesarju njegove zgodovinske sive suknje. Za vsako sta dobila 200 frankov. Klobu-čar Poupard je izdeloval tudi dobro znane voglate klobuke, brez katerega si zamišljenega Korzikana niti predstavljati ne moremo. Izmed največjih potrebščin so bili parfumi. Najprvo je te dobavljal Gervais-Car-din z rue St Martin, pozneje Tessier iz zavoda Cloche d* Or, ki so dobavljali dišeča oranžna mila, ki jih je Napoleon posebno rad imel. Posebno veliko so potrebovali kolinske vode. Razen posebnega urarja je bil tudi poseben dobavitelj kukal in gledališke lornjete. Periio je prala mnogo let neka Duzandova, pozneje pa madame Barbierova iz Neully, ki je oprala v enem četrtletju 200 srajc, 125 flanelastih jopic, 495 batistastih žepnih robcev, 585 brisalk itd. Žena prvega komornika Constanta je imela na leto 2400 frankov in je morala paziti na cesarjevo perilo. Gospa Bernardova le bila dvorna cvetličar-ka, dobivala je letnih 600 frankov in je morala sleherni dan položiti šopek v cesarjev tajni kabinet. Robil-lardova tovarna je dobavljala cesarju tobak za njuhanje (škatljo 6 kg za 7 frankov 20 ct.) do L 1810, ko je to nalogo prevzela cesarska manufaktura. Več knjigarn je moralo dobavljati knjige za Napoleonovo knjižnico in njegove gradove, če so bile velike slavnosti, tedaj so potrebne stvari dobavljale velike tovarne. Tako je za slavnost kronanja napravil umetnik Picot velik cesarski plašč za 25.000 frankov, manjšega pa za 10.000 frankov. Pri vdovi Tonlletovi je bila naročena kožuhovina za skupno vsoto 16.000 frankov. Čevljar Jacques je napravil za 250 frankov rimske sandale in Pannier je dobavil za 72 frankov nogavic. Niso bile to majhne vsote, vendar pa se vidi, da Napoleon ni bil zapravljivec.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Grof Sturgkh v avdijencl.
Dunaj. 30. marca. Cesar je danes sprejel v izredno dolgi rr/dijenci ministrskega predsednika Sturgkha.
Razredna loterija. Dunaj, 30. marca. Šestnajsti dan: 60.000  dobi št. 31.362; po 5000 kron št. 17.826 in 55.876.
Razbit  mladočeški shod.
PrBg9, 30. marca. V Nepomuku so Mladočehi sklicali shod, na katerem bi imel govoriti poslanec dr. Rašin. Narodni socijalci so shod razbili, nakar je prišlo do ostrih spopadov med Mladočehi in narodnimi socijalci.
Dvoboj v Ljubnem. Ljubno, 30. marca. Policija je aretirala enega izmed sekundantov v predvčerajšnjem smrtnem dvoboju, 201etnega dijaka Ostrowskega, ki je bil najprej pobegnil v Gradec ter se nato vrnil v Ljubno.
Parlamentarna vlada na Hrvaškem.
Budimpešta, 30. marca. ^Buda-pesti Hirlap« javlja, da bo v najkrajšem Času parlamentarizirana hrvaška vlada. Podban postane veliki župan zagrebški dr. Bošnjak, šef pravosodnega oddelka poslanec dr. B a d a j, šef naučnega oddelka pa poslanec dr. M a ž u r a n i č.
•    i • Dogodki na Balkanu.
Srbski d»jaki proti dogodkom na Revoltelli. Belgrad, 30. marca. Včeraj se je vršil velik shod vseučiliške in srednje* šolske srbske omladine zaradi dogodkov na Revoltelli v Trstu. V živahnih govorih je dijaštvo obsodilo barbarstvo Italijanov. Zlasti velik uspeh je imel pravnik Sokič, ki je očrtal stanje Slovencev, Hrvatov in Srbov v Primorju ter protestiral proti temu, da smatrajo Italijani vzhodno jadransko obal za nekako Tripolitanijo. Društvu .Edinost* v Trstu so poslali posebno brzojavko, ki obsoja brutalne napade Italijanov na brate ter izjavlja solidarnost srbske mladine s Slovenci. Zborovanje se je končalo s prepevanjem jugoslovanskih narodnih pesmi in s klici »Živeli Slovenci!*
Avstrija In Crna gora. Dunaj, 30. marca. Listi poročajo, da so se pogajanja med črno goro in Avstrijo zaradi odstopitve Lovčena definitivno razbila.
Nova albanska vstaja.
30. marca. Kakor se m se pričeli ob srbsko - albanski meji novi krvavi boji. Nad 19.090 Albancev se le zbralo ter udrlo mestoma na srbsko ozemlje, zlasti pri Oraovl in Banji proti Pri-zrenu. Vnel se je But boj, v katerem je bil prlzrenskl načelnik Rakica ranjen In od Albancev zalet Srbska volna uprava je dala takoi povelje
Albanija.
Berolin, 30. marca. »Vossische Zeitung« poroča,  da bo odpoklicala
Italija svojega generalnega konzula v Skadru, ki je ščuval skadrske muzli-mane proti knezu Viljemu.
Otroci albanske knežje dvojice-
Drač, 30. marca. Včeraj Je semkaj prispela italijanska jahta »Misu-rata«, na katere krovu sta se pripeljala princ Skanderberg in princeza
Marija Eleonora.
Nezadovoljnost srbske duhovščine.
Belgrad, 30. marca. Radi 20% znižanja štolnine, ki jo je predložila vlada, vlada med srbsko duhovščino velika nezadovoljnost. — Duhovščina grozi, da bo ustavila svoje funkcije. Vladno glasilo „Samouprava* zaradi tega ostro graja duhovščino.
Zarota proti carju Ferdinandu.
Belgrad, 30. marca. Iz Sofije poročajo, da so tam odkrili novo zaroto proti kralju Ferdinandu. Zarotniki so pobegnili v inozemstvo.
Grška in Turčija.
Pariz, 30. marca. Listi poročajo, da je pričakovati v najkrajšem času sporazuma med Grško in Turčijo glede otokov Kios in Mitilene. Turčija je baje pripravljena, priznati avtonomijo teh otokov pod krščanskim generalnim gubernatorjem, ki bi bil kak grški princ, tako da bi bila suvereniteta Turčije samo formalna.
Angleški konzul z Bitolja.
Belgrad, 30. marca. Srbska vlada je poslala Angliji noto, v kateri zahteva, da se odpokliče angleškega konzula v Bitolju, kar je le-ta s silo preprečil oblastveno zatvoritev in za-pečatenje prodajalne nekega angleškega trgovca, ki je skrivaj prodajal predmete, ki so v Srbiji monopol.
PPBčIfane časopise v šentjakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. marca: Matevž Košir, bivši hlapec, 47 let, Japljeva ulica 2. — Alojzij Bardorfer, rejenec, 15 dni, Cerkvena ulica 11.
Dne 28. marca: Franc Mrhar, kleparski mojster, 38 let, Kladezna ulica 4. — Vincenc Božič, sin železniškega zavirača, 16 mesecev, Zalo-karieva ulica 12. — Josip Schuster, sin železniškega delavca* 4 leta, Stre-liška ulica 15.
Dne 30. marca: Josip Počivalnik, bančni uradnik, Prisojna ulica 3-
V deželni bolnici:
Dne 26. marca:   Josip Mavsar,
bajtar, 34 let.
Dne 27. marca:   Anton Zdešar,
posestnikov sin — mornarični eleve,
16 let.
Dne 28. marca: Marija Noč, po-sestnikova hči, 29 let. — Marija Zavodnik, premogarjeva žena, 23 let.
Dne 29. marca: Julijana Rebo* zelj, služkinja, 21 let.
Bratje — sestre!
Preminul nam je zvesti in neumorno delujoč naš član, (Jragi brat
Josip počivalnik
uradnik Kreditne banke.
Pogreb dragega pokojnika se vrši iutri v torek, dne 31. t. m. ob 5. uri iz hiše žalosti. Prisojna ulica št. 3.
Bratsko članstvo, vsi odseki in sestre članice se pozivljejo, da se mnogobrojno udeleže pogreba. Zbirališče članstva ob pol. 5. pop. v društvenem lokalu, Trg Tabor št. 2.
Odbor Sokola I.
Današnji list obsega 8 strani
Izdajatelj In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnikar, drž. poslanec Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Od velikonočna nedelje 12. do IT. aprila — 6 dali
Modra miška!
Z Magde LessingI
Največja In najkrasnejsa učinkovita vesele« Igra te sezije! Neprestan bačen smeh!
■tamutogral »IDEAL*.
umu«, lili i kniftn
Bcrgaaaaa * K** Deda aa Ubi
je vedno botj priljubljeno in razširjeno spričo svojeg priznanega učinka proti
r>egam in njega dokazane neprekos-j i vos ti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče rriznalnih pisem Mnoeo odlikovanj. Pozor mi nakupu. Pazite laraaM na označilo »a konjičkom« In na polno firmo! Po 80 h v lekarnah, drogerijah m parfumeri-jah hd. Istotako je Bergmannova lilijska krema »Manera« (70 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 9S4
Borzna poročila.
Ljubljanska
..Kreditna banka v Ljubljani4*.
Uradni kurzi dun. borze 30   marca 1914.
Halotbeni papirji.
4*o majeva renta . . . . 4 2° o srebrna renta . . . 4° a avstr. kronska renta . 4*'o ogr kronska renta . 4° o kranjsko deZ. cosojilo 4Pfo k. o. češke dež. banke
Oosrif B'af»T«l
82 60	82 80
m *s	
	n i«
an»	B &
mwm j	
8775	
Srečke iz
Srećka.
1860 '* . . . •»      rt »t 1864. • • • •
aa tJ^W*
m zemeljske I izdae u
m ogrske hirotečne .
„ dun. komuna ne .
„ avstr. kreditne . .
w ljubljanske ....
„ avstr. rdeč. kn*a .
n      Ogr.        n        n •
m bazilika.....
„ turške......
Delnice.
Ljubljanske kreditne ban'<e Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe
Južne železnice.....
Državne železnice ....
Alpine-Montan......
Češke sladkorne dru?be . Živnostenske banke . . .
102 "5 . 103*'<5
710 30 I B 73 PB — 270 25
7'1 30 821-7.S
271*25
Valuta.
Cekini..........I
Marke..........H 11"
Franki   .......... 9:
Lire........... q!
Rublji..........25:
Žitne ©ene v Budin
Dne 30. marca "914
Termin.
Pšenica za arr. 1914. . . za 10 ke 12 83 Pšenica za maj 1914 . . za 50 kg 12 72 Pšenica za oktobet 1914 za 50 Hz 11*31 Rž za apr. 1914 .... za 50 k* 10*17 Rž za oktober 1914 . . . za 50 kg 936 Oves za apr. 1914. . . za 50 kz ~"9r> Oves za oktober 1014 . . za 50 ke 782 Koruza za ma! 1914 . . za ^0 kg 6*3 Koruza za julij 1914     .  .   za 50 kg  6 97
Mefeorolosično poročilo.
Viiiaa aftd morjem 3M*> Sredaii zradii tlak 73« mm
marc	Čas opazovanja	Stanje biro-metra ? mm	Temperatura v C1	Vetrovi	Nebo
28. »»	2. pop. 9. zv.	729 6 732*9	13*1 fri	p. m. szah *	del.obiad jasno
29.	7. zj.	7360	-07	si. svzh	*
n	2. pop. 9. zv.	735-9 738 3	120 58	si. jizah. brezvetr.	■ a
30.	7. zj.	742*2	CO	sL jzah.	jasno
6-06	Srednja temperatura sobote  7'0", norm nedelje   5-7\   norm.    62*9. Padavina				
v 24 urah, 0*0 mm in   0-0 mm.
Brez posebnega ocvestila.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijatebem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
Josip Počivalnik
bančni uradnik
danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni v starosti 26 let, mirno in vdano preminul.
Pogreb se vrši v torek, 31. marca ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Prisojna ulica št 3 na pokopališče k sv. Križu.
Bodi dragemu rajniku ohranjen blag spomin!
Ljubljana, 30. marca 1914.
talnjoči ostali.
I. slov. pogrebni zavod Josip Turk.
Zalivala.
Za izredno Številne dokaze sočutja, ki so nam od prijateljev in znancev ob priliki smrti našega dragega in iskreno ljubljenega
Pavla Peterca
došli na tako dobrodejen način, za lepe darovane vence ter za častno spremstvo na poslednje počivališče se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem. 1236
V Ljubljani, 30. marca 1914.
lal»t*4l •stali.
* z roma posloro ija a potrebnimi spričevali, tud* brez ka*-* tala, za dobro vpeljano trgovino mešanega blaga, t a<o indu^ruielnrm kraja, s takojšnjim nastopom Kje pove upravništeo »S?o-vrns'-vrga Nir >dac. 1223
ilatorumra, trean, zajam ceno Čist, ▼  deiicab s 47*   kg vsebine, razpošilja po  K 8-50 6***larst*a) Ilirska ■Utrla*.
Trgovina
špecerijske strtke nad 25let obstoj« "a v Celju, ▼ mestu na glavnem prostoru
M taks] adia.
Ponudbe    na      „Srt&al čai",
pasts t aa tajila, Cel*«, im
M IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne
ni  II f T   krila, kostume,
I! 1 a     nočne halje,
1   II I I    Per '* I*1 vaakt I ^| U £^ L   • netlnc* Dfđ(jo.
Zelo solidna fvrdk
M. Krištofič - Bučar
LtnSitana, Stari trB S. L a« tac htia
Neprckoaljiva v
otroških oblekcah
n in krstni opravi, n
Ueli^onoenz
razglednice
cd 6 uinorjet* neprej s« dsbs u u«!il<i izbiri
v J^aredni knjigarni
v Ljubljani, Sre£«rnetfa ulica Jftei^.
Hotel!
Na Sušaku prav tik Reke se dosedanji „Hotel Sušak", ki smo j?a kupili in popolnoma prenovili in spravili v najboljše stanje, daje stroke vajenemu in delazmožnemu ponudniku v sakmp.
Hotel, opremljen z električno razsvetljavo, obstoii iz 25 tujskih sob, poleg velikih gostilniških prostorov, spojenih s prav veliko koncertno dvorano z galerijo in stekleno versndo, pripravno za gledališče, koncerte, društvena zborovanja in druge priredbe.
Ponudbe na lastnike Brata Wsrtasaaa ali ti ga WortmanB, Suftak prt Reki. H38
3!
t
' taji
m
Dr Viktor Bas in Ana Ene roj. Bernardi kot starši, Anica,
Leon in Bedi kot sestra in brata potrti naznanjajo bridko vest o zo-petni boleči izgubi, ki jih je zadela s prezgodnjo smrtjo njih hčerKe ozir. sestrice
Bernardinke
Bog Vsegamogočm je po nezapopadijiv^m skleju ukrenil, iskreno ljubljenega otroka v nedeljo 29. marca 1*14 ob pol 10. dopoldne v nežni starosti 1. leta sprejeti med svoje angelce.
Pogreb preminule naše miljenke bo v torek, 31. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Tegetthoffova cesta št 22 na mestno pokopališče, kjer se truplo prov pokoplje.
V Mariboru, dne 29. marca 1914. 1226
t
brat
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš preljubljeni soprog, oče , svak in stric, gospod
Andrej Urši
posestnik in gostilničar
53 let star, v nedel:o 29. marca ob 10. uri dopoldne po daljši bolezni mirno v Gospodu zas-al. 1227 Pogrt-b se vrši v torek, dne 31. marca ob pol 9. uri dopoldne.
Ilirska Bistrica, dne 29. marca 1914.
Žalujoči ostali.
£5 v.
-V   T.       - r ,
ZAHVALA.
Za vse blage dokaze povodom bolezni in smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata i t. d., gospoda
Josip Kriegerja
bivšega meščana in posestnika v Erskem
izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preČ. duhovščini, nadalje gg. uradnikom in meščanom, meščanski gardi in prostovoljnemu gasilnemu društvu v Krškem ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za časteče spremstvo blagega pokojnika.
V Krškem, dne 28. sušca 1914.
Žalajočl ostali.
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah laUailimS GROHARJEVE §LlliE
PRIMOŽA TRUBARJA
SB   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI —
VUoka SS cm in široka SS cm fe naj-jajall okraa -ranke glovenake hiae. Ta reprodukcija ja spioh najispSa in naj-ao*rrSenejaa kar jth imamo Slovenci.
Cena s poŠto kron 3-20
NARODNA KNJIGARNA
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA OL SL Tj
Stavbeno podjetje:
Prevzamem jarme in zasebne stavbe, železobetonske mostove, strope itd* — Popravila izvršujem po najnižjih cenah. Izdelujem načrte tn dajem strokovna navodila.
Parketna tovarna:
Velika taJnga hrastovih in bukovih deščic f katere dobavim z ali brez polaganja f prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara ie obstoječa Ua.
Strojno mizarstvo:
Izdelujem vsa stavbeno-mizarstvo Moča se dela, pohištvo le proti naro&du. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah.
lesarstvo:
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela,kakor: strešne stole, strope, verande, barake odre i. L d. — Popravila izvršujem  točno in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na Sago po lastnem industrijskem ttru iz državnega kolodvora.
V. Scagnettt, Ljubljana.
m akiadMtm driavneoa kolodvora.
438
Telefon štev. 299.
47^554
71. Jtev.
.SLOVENSKI NAROD*. <toe 80.
MU,
Stran 7.
Sukno, volneno blago, vse vrste perilno blato, sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo možko perilo se dobi po najnižjih cenah
v manufakturni
In modni trgovini
Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
Oglejte si
zalogo ali
zahtevajte va
1050
[DRUŽBA „P. WERNIG" BOROVLJE, KOROŠKO.	
	LOVSKE PUŠKE-STRELJIVO. POPRAVILA. REVOLVERJI.  ITD. ITD. u   CENIK 1914.   u 1
	
SANATORIUM • EMONA
ZA NDTRAWJE IN-K3RURG1CNE BOLEZMi •PORODNIŠNICA
(/ LlJLHLiJANA komenskega ulica -i \ii sef-zdratjk ffiTiARij     FR. DERGANC m
Ad stev. 1019 ex 1914.
1231
rodaja lesa.
V driarnem gozdu Ilovea aa Gorenjskem se proda
okoli 3600 kub. metrov mehkega lesa za žago „   2000   „       „     celuloznega lesa
f izdelanem stanju na kraia potekanja.
Ponudbe je do VŠtevii   25.   aprila  1914   vložiti   pri   c. kr. gozdni
in domenski upravi v BoNniski Bistrici, kjer se dobe tudi natančnejša pojasniia
in prodajni poec .
C. kr. gozdno in domensko ravnateljstvo
T Gorici« 27. marca 1914
li&GiiiJeči stroj (oajnov. aisde!)
„L L Smitli S Bros"
je najpopolnejši in najboljši. 10 letno funkcijsko jamstvo.
L'go ino plarevan e v obrckh. Stan stroji drueih sistemov <e vzamejo v flačilc   Brezcbr.^zno razkazovat ?  fapfcf Sanj RI teka,
THE REX CO., LJUBLJANA,
Selersburgova ulica št, 7.    —    Telefon št. 35.
Zastopstvo pisalnih strojev „UNDERW00D* in „C0R0NA*.
o
9»
C/*
i: Parfum d is t ing vi ranega sveta je ss
Dralleja
iluzija v suetilnil^ti
Cvetlične kapljice brez alkohola.
Čudovita, preseneti" i prirodnost.
irlarniea, vrtnica, Španski bezeg, he-I otrop, reseda K 4 —,   vijolic K 5'—. Po vseh lekarnah, drogerijah, parfu-BJJ, trgovinah z milom in boljših brivnicah
JURI DRALLE,  HAMBURG, BO-.DEHBACH  n. L.
■
Spomladne modele
za m n mm pnpma ivrsKa
A. Lukič
Ljubljana« Pred Škofijo 19.
Za gospode in dečke
največja izbera m
najnovejšega kroja. Priznano najnižje cene.
Solidna postrežba I        ***** postrežba!
odprla
Proda se
gostilna
z gospodarskim posioplesa, stavbene parcele, travsakl, njive v Ljubljani blizu Dolesj-skega kolodvora ia gc/đi sa Golovca.
Poizvedbe pri  upavnri^tvu »Slov
Naroda« 702
Pristen dober
43
se dobi pri
l. KSENKU V Spod. mi
Gospodična izobražena, dobra gospodinja, želi znanja z gospodom, ki ima primerno službo v starosti od 30.—45. !et. Vdovec ni izključen!
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro „Mladerka 32*". Poštno ležeče, Ljubljana. 1206
Sidro-Thymol-niazilo
ta lalilte došfcodb« rrnn»>. nezaetljene no* in opekline. Dor» K — JO.
Sidro-Liniment.
Capsici compoa.
Nadomestilo za tidro-P-ln-Expc!lfr
Bol&čln* olajšajoe« maiil« «• rreh1»J«nj*. reumat..zem, trg*uj» p« udih. itd.
Steklenic« K - *L_J_*^J*iZH
Sidro-Albamlnat-ielezna-tinktura
S* mtloknmcit ia bledico. Steklenic« X *.«S
Dobi m »koro ▼ v »»ki ••otoki mii p«
direktno v
Dr. Ricater jevl aaetaaJ ,#ri zlatem Im", frsfs I, EllzafcetlittraM« 5.
B3
etiketo!
leoo mehlov^na, se na 8 V. Patra cesti 6L 4 takoj odda. — Razgled na cesto.
Wč se  poizve  pri  hj. Žargl v trgovini. 1187 j
Proda se
stavbišče
na lepem prostoru v SpOdnfl SiŠ.il
nad cerkvijo. Lep razgled Men 800 sežmev (klafur^ po 6 K.  Je za dve
hšici.
PoUve se. teh, glavna peita L|ublana. 644
t«
M
Dr. fil. in med.
1172
m Alfred
m
večletni volonter psihijatrične klinike v Monakovem in bivši asistent neurologične klinike dunajske univerze
m se je oostanil Ksf mM a m lai m
v Trstu
azza Goleloni
G. kr. avstrijske
državne železnice.
izvleček  iz voznega reda.
----Veifaven od 1. maja 1913. -_^-= ----
Postala: Lfnblfana *nint kolodvor. Odhod.
6- 54 zjutraj. Osebni vlak na Kran', Tr-25?, Jesenice, Gorico, Trst. Trbfž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini. Huna5
7- S2 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevie, Trebnje. Št Jan?. Rudo^ovo. 5tra?o - Toplice
9-09 dopoldne. Osebni vlak na Kran«, Jesenice, iz zvezo na brzovlak na Belićik, Inomost, Solnoerad. Monakovo. Kcln, Ce-lovec, Unc, Dima i, Prago, Draždsne, Berlin,) 'direktni voz Peka-Opatija-Solnozrad.]
11"30 dopoldne. Osebni viak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfe«^, Solnograd, Celovec, Dunai.
1a20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Krani, Radovljico. Jesenice. (Zabavni viak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž\ Rudolfovo. Str^i?o - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, TrZiČ, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. Franrensfeste, Celovec,
6»3 B zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbi?!. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beliak, Inomost, Solnograd, Monaknvo. Vlissingen. (London), Celovec, Line Dunaj
7«4S zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevie Trebnje, St. Janž, Rudolfovo.
10"2L wo assaS« Osebni vlak na Kran\ Jesenice. Gorico. Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd. Monakovo, Line, Prago. Draždane. Berlin
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prasre, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakivega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
3*59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega. St. Jsnža. Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9*52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linea, Celovca, Monakovega, Solnograda! Inomosta Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic. Dunaja. Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja
3*00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4B33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja
5-5^ zvečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
3-16 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beliaka, Tržiča, Kranja.
9-30 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9»19 po noči. Osebni vlak iz Straže-io-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-31 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-rce.Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
7osla'a* Ltnblfana drž. kolodvor.
Odhod na Kamnik: 7-32, 11-50, 3-12, 7«|5f f«1-0£ ob nedeljah in prazniki h).
Prihod iz Kamnika: 5-42y 11-00, 2-41f 6-15, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
C.kr. državne-ieleznlško ravnate!!st^e v Trstu.
Pozor!
Samo kratek čas!
Pozor 1
Samo kratek čas!
Največja razšla
iz Hagenbeckovega živalskega parka
je dospela v Ljubljano in se vrši
§§§ gala paradna predstava =
v ponedeljek, dns 30. marca ob 8. zvečer v areni Narodnega doma.
Iz bogatega sporeda se more posebno omeniti
ki jih nredraja in dresira najpogumnejši kapitan Al* frad Scbneider, ki je s svojim delovanjem do seda, vzbujal v vseh državah Evrope • splošno pozornosti
^^^^   1^#\T^P^\T  'Pel* Scbneider, ki je s svojim delovanjem do sedaj
Dalje tteba posebno omeniti znamenito proizvajanje
3 zračnih akrobatov Alfonso,
kakor tudi
zagonetko kriminalistov in policije s svojimi čudežnimi oprostilnimi uspehi.
fjeno prOStOrOH Numerirani  zaklopni  sedeži  K  3*—,  L prostor K 2*—,
1L prostor K. 1 50, stojišče 60 vin. Otroci in vojaki od narednika navzdol plačajo pri popoldanskih predstavah samo polovico.
Im obilen obisk se priporoča
Dalje Originalni 3 Parison
s plastičnimi kipi.
Nastop Človeka s kačjim telesom imenovan Človek brez členkov:
Fridelly
itd- itd. — Odmore izpolnjujejo na* stopi bebastega Avgusta.
■ I m
ravnateljstvo-
4-      ,   ■'■'.«.« ^ -i_
TA
8
RV
Hizke eni!
ii MPriijti nkM, Mta klifo, pirilo i. dr. pri
Zahtevajte vzorce!
4
pridna, poštena z dobrimi spričevali,
išče službe. 1205
Ponudbe naj se pošljejo pod ,vDdXle 845»,   —  Poštno   ležeče, Lm:>i'ana
bencinov motor
na 12 komskih sil, goni žago in mlin, l kamne. Sto eče kakor ie ali pa da se cela naprava ven vzame. Zelo malo rabi tenu. \.e se poUve pri Vrsall Les srete, Nova vas prt aatsee 1117
za gospode in dečke
jft. Kune, fjubljana.
Bogata zaloga blaga za
\ naročila po meri.
Priznano najfinejša izvršitev. Najnižje cene!
Ceniki na razpolago.
ff
PRI TURKU"
Leon Asfjiman
1203
srpelss (aaaAftiss) Is Cvrigrsds se pristna ortsataisk* ln perztske
preproge.
Zajamčeno dobra izvršitev in nizke one Pismeni pozivi na: Stsrl trs; 22, II. aadarr.
I 500 kron !
Vam ria*im, ik<> moj un čevaiec koten n kal&f**n Kis Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh >re» bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K 3 lonfki 2 50 K satan*, Ksachao (iasaa) 1M Po alt. It T3s Ogrsko. 623
ila»«*» Axi o*2sae<
Redka priložnost!
Prostovoljna dražba \
zaloge čevljev
kakor moških* ženskih, otroških, gorskih I. L d. nalnovelie oblike bode od 1. aprila dalje
v ^V^oJi   vi  uHct   »te 1££
Da dvoriićn pri 3fAnrn"
globoko pod lastno ceno.
Nadalje se bode raz co ia'a vsa zaloga usn(a In čevljarsk h potrebščin ter sploh vsa prodaSalalska oprava letotaaa pri
Združenih čevlja njih, ,t9o VVolfova ulica it. 12.
o
i
Popravila.
Modni salon
Stuchly-JSaschke
LJUBLJANA \ Židovska ulica 3.
frodaja Danskih in otroških klobakov. — Žalni klobnkt.
Postrežba torta!      Ceite solidne!
Prva največja domača ln eksportna tvrdka!
Itiifaldj c iT. inutif, raju minam tfomoitrancev itd
Glavni zastoonik največjih tovarn ur v Švici Priposnano najbolji«
lHanke un Siblflaom ore. Ornega ore i!i
Nsfbegstefss ssiogs bril satnih ln dragih prstanov, oh snov, ranile, saaeatnic Std. ■a astra o orodts. — nrasa! nastavki lz
srssrs Itd. Itd. ii   Najnovejši cenik brezplačno, i
se da s L malem v najem.
Več se izve v gostimi Kosak, Gosposka ulica ali pa na mitnici Radeckega cesta. 1228
StroiniK-lurjl
jako vesten in pošten Išče službe v
mestu ali na deželi. Pismene nonudbe pod   „strolr "s-karfač 1ZZ3-- na
upravn. »Slov. Naroda« 1229
l
Najboljši  nakup  vsakovrstnih  modernih   in trpežnih
čevljev
je v zalogi lastne tovarne
Peter Kozina 6fK°j± Ljubljana, na Bregu.
Cena za gospode dame
dečke mfm
j*
n
oti oke
Št.
K 14'—} 17—, 20'— „ 12-—, 15—, 1»— 10-—, 12 —
$2—85      «6—23 29—31 32—35
......K       5 —     6'-     7*— S'—
Garantirana kakotost po teh cenah.
Cenejše vrste od kron 1'50 naprej.
Jadranska banka iilijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalkc v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
s Živahna zveza s Ameriko, s
Delniška glavnica K 8,000.000.
Nakazila v Ameriko la akreditivi.
vloge na nranllae kiiilce t#r sa Uro la tekoči račna. 203 I ~ *«varo™ia vreda. papirjev proti
Eopoje Is prodaja vredsoatso papirja i
(rente, zastavna pisma, delnica, treske 1------------- » ^ ivMm _ Bevtalls žrebanja
itd.) — Valute Is devizo. — Premeša j Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. | m^it, brezplačno. — Bomfeosra-kredlfl.
k vsem irebanjeae. = | Bsaaal davek plSCS bsaks ls svsiegs. | = Borzna ssreens. — Iskaso. =
73A
34