Danes posebna priloga o 36. tržaškem mednarodnem veli PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni! O (~j -d X o !—i n o X- r~ o b 5 b 5 m c: :S x d a) O X ''0 M G cr- ei Cena 500 lir - Leto XL št. 144 (11.867) Trst, nedelja, 17. junija 1 cr- ei o o Slovenci strnjeno na volišča Danes bomo ponovno voliti. Tokrat Poslance v evropski parlament, za "ar bodo volišča odprta samo v nedeljo in ne kot običajno tudi v ponedeljek. Volilna kampanja ni bila posebno živahna, ker je zanimanje za evropski parlament splahnelo iz več razlogov. Predvsem nima parlament Prave oblasti, suverenost je še vedno osredotočena v evropskih državah, Poleg tega pa razdvajajo javno mnenje predvsem domača vprašanja in v Italiji še zlasti polemike okrog vlade, bitka okrog predsednika vlade in s tem povezana predvidevanja vladne krize. Tudi pri nas so bile evropske vo-btve nekoliko v ozadju in to tudi zaradi nekaterih za Slovence v Italiji specifičnih problemov in dogodkov. » tem razdobju smo se dvakrat e-"otno in odločno zbrati: v Gorici na enotni manifestaciji in v Bazovici, ko prav tako enotno in odločno odgovorili na izzivanje neofašislov. V °beh primerih je šlo za združevanje naših naporov, za ustvarjanje enot?-ne široke fronte, kar pa je seveda v oporoki s predvolilno kampanjo, ki avtomatično razdvaja. Pa vendar bi Slovenci v Italiji naredili veliko napako, če ne bi šli danes na volišče strnjeno, kot smo šli Vse do sedaj. Prva nevarnost je prav v določeni naveličanosti. Naša visoka Politična zavest zahteva, da smo na volitvah prisotni, da glasujemo in da oddamo tudi preferenčni glas. Izkušnje prejšnjih let dokazujejo izredni pomen preferenčnega glasu, saj tako ne vplivamo samo na okrepitev stranke in volilnega znaka, za katerega smo se odločili, temveč tudi na izvolitev kandidata, ki nam ustreza m ki nudi jamstva, da nam bo polagal v našem boju. Prvo in osnovno navodilo, ki ga Ponovno dajemo čitateljem Primor-^koga dnevnika je torej, da naj gredo danes na volitve, da naj pravilno volijo in da naj oddajo tudi preferenčni glas. Glede kandidatnih list in kandidatov pa je stališče že tradicionalno in upošteva predvsem stranke bi kantate, ki so ali odraz slovenske narodnostne skupnosti ati ki pomenijo uveljavitev Slovencev ali lahko pod-Pro interese slovenske narodnostne skupnosti. Na tisti KPI kandidira kot neodvisen vidni slovenski predstavnik Darko Bratina, ki se lahko uveljavi s Preferenčnimi glasovi, predvsem v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Na tisti kandidira tudi deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti, ki je lahko izvoljen s preferenčnimi glasovi celot- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Štiriinštirideset milijonov Italijanov danes na volišča Politično ravnovesje v Italiji odvisno od izida današnjih evropskih volitev Izid še zlasti pomemben za krščansko demokracijo in za socialiste Politično preverjanje in morebitna kriza vlade odložena na jesen RIM — štiriinštirideset milijonov italijanskih državljanov bo šlo danes na volišča, uradno zato, da bi izvolili 81 poslancev, ki bodo predstavljali Italijo v evropskem parlamentu v Strasbourgu. Vendar, kot vsi vedo, bo imel izid današnjih volitev velik vpliv na italijansko notranjo politiko. Predvsem bo izid volitev pokazal, kakšen je odnos sil med vladno večino in opozicijo še zlasti komunistično partijo. Vse kaže, da se bo dokajšnje število državljanov, tako pravijo predvidevanja, vzdržalo in ne bo šlo volit tudi zato, ker te volitve ne bodo imele takojšnjih »tehničnih« učinkov. Volilna kampanja se je začela nekoliko mlačno, dalj časa se je govorilo o političnem preverjanju znotraj petstrankarske vladne večine. V vsem tem obdobju so politični opazovalci v Rimu mishli, da bo po današnjih volitvah za Craxijevo vlado nastopila neizbežna kriza, predvsem zaradi pomanjkanja solidarnosti med predsednikom Craxi-jem in njegovim glavnim zaveznikom Krščansko demokracijo. V zadnjih dneh je smrt Enrica Ber-linguerja spet privedla v prvo vrsto vprašanje spopada med vlado in KPI. Mnogi predvidevajo, da bo tragična smrt tajnika navrgla komunistom mnogo glasov. Mobilizirala naj bi komunistično ba zo in marsikoga prepričala, da pojde na volišče. Če bo na koncu komunistična partija, kot se marsikdo boji, prehitela Krščansko demokracijo, se bo ves politični okvir vsekakor korenito spremenil. Večina trdi, da do političnega preverjanja ne bo prišlo in da so vladno krizo odložili za nedoločen čas, vsaj do jeseni: takrat bi se stranke morale pogajati ne samo o ustroju vlade in o njenem predsedniku temveč tudi o vprašanju predsedstva republike, se pravi o Pertinijevem nasledniku. Vendar bo tak izid možen samo, če bodo današnje volitve potrdile sedanje razmerje sil med strankami, če slednje namreč ne bo zelo različno od razmerja, ki je veljalo 26. junija lani. Če bo prišlo do občutnih volilnih premikov pa bo zelo težko preprečiti naraščanje notranje napetosti v vladi. Skoraj vsi so mnenja, tudi znotraj petstrankarske koalicije, da je prisotnost ministra Longa v vladi nevzdržno. Marsikdo odkrito govori o zamenjavi ministra za proračun, ne da bi pri tem odprli vladne krize. To seveda Longu in social- demokratski stranki ne bo všeč. Po drugi strani pa je za Krščansko demokracijo zelo težko ostati v vladi, v kateri ima konec koncev skoraj podrejeno vlogo. Današnji »H Popolo« zelo jasno svari socialiste: če bo KD doživela poraz je vladna kriza skoraj gotova, saj mora KD na neki način rešiti položaj. Demokristjanski dnevnik polemizira z zadnjimi izjavami socialista Formice, ki obtožuje KD, da je dvoumna in poziva komuniste k spravi znotraj levice. Demokristjani so tako dali vedeti, da niso pozabili Formicovih izjav v komisiji P2. Skratka samo če se bo KD močno uveljavila na volitvah, bo zmagala Forlanijeva linija, ti odločno zagovarja sedanjo vlado in njenega predsednika Craxija. Kar zadeva predsednika vlade pa je Craxi v svojem včerajšnjem intervjuju bil dokaj oster: kdor je za vladno krizo, naj to jasno pove in naj prevzame odgovornost za politično nestabilnost, do katere bi prišlo s padcem vlade. Pri tem je odveč reči, da bo za socialistično stranko izid volitev življenjskega pomena: če se ne bo zelo jasno uveljavila se bo Craxi jev položaj še bolj ošibil. R. G. Podčrtan pomen tržaškega velesejma za gospodarsko prihodnost našega mesta TRST — Ob navzočnosti ministra za varstvo okolja, Alfreda Biondija, so včeraj slovesno odprli 36. mednarodni tržaški velesejem. Uradno od prt je je spremljalo veliko število predstavnikov mestnih, pokrajinskih in deželnih oblasti, zastopnikov gospodarskega življenja in tujih konzularnih in gospodarskih predstavništev. V Kongresnem središču je pomen tržaške sejemske prireditve za gospodarsko prihodnost Trsta podčrtalo vseh pet govornikov: predsednik Ve-lesejemske ustanove Toresella, pred- Volitve na Poljskem VARŠAVA — Na Poljskem bodo danes volitve v krajevne svete. Kljub temu da so le upravnega značaja, predstavljajo pomemben test, saj sta Solidarnost in opozicija pozvali k bojkotu, obenem so prve volitve po ustanovitvi vojaškega režima. sednik deželnega odbora Comelli, predsednik tržaške pokrajinske upra ve Marchio, tržaški župan Richetti in minister Biondi, ti je velesejem tudi uradno odprl. V daljših in dokaj izčrpnih posegih pa smo slišali tudi resne analize mednarodnega, italijanskega in krajevnega gospodarskega položaja, na katerih so sloneli konkretni predlogi in zahteve za družbenogospodarsko in mednarodno prihodnost Trsta. Odprtje sejma je bila hkrati priložnost za podelitev štirih diplom raz-stavljaloem, ki se od vsega začetka ali vrsto let udeležujejo Tržaškega velesejma ter posebnih priznanj za sodelovanje in pomoč pri njegovi organizaciji. Minister Biondi in številni gostje so si nato ogledali razstavišče in se ustavili na razstavnih prostorih posameznih držav - udeleženk, najprej pa v najbližjem jugoslovanskem paviljonu, kjer so jih pozdravili predstavniki gospodarstva sosednje države. NA 5. STRANI Z včerajšnje otvoritve 36. tržaškega mednarodnega velesejma Katastrofalen poraz »plavili« BKANKO LAKOVIČ _____ LYON — Kakšna ■j katastrofa! Jugo-slavijo je sinoči v drugem kolu sku J evropske ga nogometnega , r prvenstva izgubila j z 0:5 proti Danski in tako žabe zzila enega svojih najhujših porazov ?°h. Plavi so tako na tem evrop-prvenstvu že drugič izgubili in Z*zd koncem izločilnega dela dokonč-, tudi izgubili vsakršno možnost za uvrstitev v polfinale. Jugoslovani bodo tako sklenili svo-uaslope na evropskem prvenstvu !?torek v St. Etiennu, ko bodo igrali Proti Franciji, ki je včeraj prav tako s 5:0 premagala Belgijo. Sinočnja tekma v Egonu je tudi po- je kazala vse slabosti ne samo jugoslovanskega nogometa, temveč vse jugoslovanske nogometne organizacije. Sinočnja katastrofa je le odraz neurejenega stanja v jugoslovanskem nogometu, odnosa do dela v tej športni panogi, ki se razvija tudi v državah (kot je Danska) z daleč manjšo nogometno tradicijo od Jugoslavije. Plavi namreč do sinoči v sedmih tekmah niso nikoli izgubili proti Danski, prav na tem srečanju pa je bila jasna ogromna razlika ne samo v nogometnih elementih v obeh reprezentancah, temveč predvsem v samem pristopu do igre. Jugoslovanski nogometaši in njihovo strokovno vodstvo pa bodo imeli tri dni časa, da trezno ocenijo sinočnjo katastrofo in da v torek proti Franciji plavi le pokažejo »nogometni Evropi«, da jugoslovanski nogomet le ni tako na psu. Bagdad hoče jamstva tudi za svoje ladje BAGDAD — Irak je včeraj zavrnil petkov predlog predsednika iranskega parlamenta Rafsandžani-ja, da bi sedanje delno premirje razširili tudi na ladje, ti plujejo v Zalivu. Iraški minister za informacije Nasif Jasim je ob tem poudaril, da bi moral Iran pojasniti svoj predlog. »Če si domišlja, da ne bo več Irak napadal ladij namenjenih v iranska pristanišča, ne da bi obenem Iran zagotovil svoboden dostop v iraška pristanišča, Bagdad tak predlog odločno zavrača,« je navedel minister za informacije. Zalivske države so s precejšnjo mero previdnosti, a obenem tudi z zadovoljstvom sprejele iranski predlog kot znak spreminjanja teheranske politike. V krogih OZN pa so vseeno zaskrbljeni, saj je včeraj Bagdad obtožil Teheran, da je kršil premirje in bombardiral civilne objekte na iraškem ozemlju. Zalivski spopad postaja torej vedno bolj zagoneten. Po pogovorih v Milanu konec obiska Zhao Zijanga MILAN — Kitajska vlada bo v kratkem odprla v Milanu svoj generalni konzulat, da bi s tem omogočila boljše gospodarsko sodelovanje med Italijo in LR Kitajsko. Tako je včeraj v lombardski metropoli izjavil kitajski predsednik vlade Zhao Zi jang ob zaključku svojega obiska v Italiji in Evropi. V Milanu se je Zhao Zijang sestal s predstavniki gospodarskega in sindikalnega sektorja in še enkrat je bila potrjena volja, da se utrdi trgovinska in gospodarska mreža med obema državama. Predsednik kitajske vlade je opomnil da so možnosti sodelovanja velike in pomembno bi bilo, da bi se ti stiki razširili tudi na majhna in srednja podjetja. Gospodarski vidik pa ni bil edini v včerajšnjih pogovorih. Zhao Zijang je govoril tudi o politični stabilnosti svoje države in pri tem naglasil, da bo LR Kitajska gojila še naprej odprto politiko za čim boljše mednarodne odnose in se bo še nadalje odpirala. Na koncu je kitajski predsednik vlade naglasil, da je bila trgovinska izmenjava med Evropo in Azijo veliko stoletij glavni motor zgodovine. • Slovenci NADALJEVANJE S 1. STRANI nega volilnega okrožja, ki obsega tudi deželo Emilia - Romagna. Člani slovenske komisije PSI opozarjajo na pomen evropskega parlamenta in na važnost ustreznega ravnovesja sil. Zato pozivajo svoje člane in somišljenike, da se teh volitev udeležijo, da volijo za PSI in tudi da oddajo preferenčni glas dosedanjemu poslancu Arfeju, ki dobro pozna manjšinsko in tudi našo slovensko problematiko. Arfè je bil pobudnik izglasovane resolucije o narodnih in jezikovnih manjšinah v Evropi. Člani slovenske komisije PSI poleg tega predlagajo tudi arhitekta Semeranija, ki dobro pozna celotno tržaško problematiko in ki je pokazal posebno pozornost do slovenske kulture in naših velikih ustvarjalcev. Slovenska skupnost se ob političnih in evropskih volitvah znajde v določeni težavi, ker nima možnosti izvolitve lastnih kandidatov. Tokrat se je povezala s Francozi Unione Valdotaine, Sardinci in Okcitanci in nastopajo njeni kandidati s tem volilnim znakom. Slovenska skupnost je vključila v kandidatno listo tri slovenske predstavnike; nosilec liste Andrej Bratuž. Na raznih drugih kandidatnih listah kandidirajo številni kandidati, vendar je malo verjetno, da bodo ponovno izvoljeni tržaški predstavniki. Združena Evropa je prav gotovo privlačen program in v njem prihajajo jasno do izraza tudi nekatera konkretna vprašanja, ki zanimajo pripadnike številnih manjšinskih skupnosti. Razvoj zadnjih desetletij je namreč dokazal, da Evropa ni sestavljena iz monolitnih in centraliziranih narodov, da je v resnici zelo zapleten sistem narodov in narodnostnih skupnosti in da je zato nujno potrebna ustrezna manjšinska zaščita. Za sedaj so bili narejeni prvi koraki in prvi napori v tej smeri. Upamo, da bo novi evropski parlament naredil odločnejše in učinkovitejše korake v pozitivno smer, s čemer bo podprl tudi naše napore za ustvarjanje boljših pogojev za naš vsestranski razvoj. Današnje volitve naj pomenijo prispevek k tem naporom. Obletnica Soweta JOHANNESBURG — Južnoafriška policija je včeraj v Sowetu s solzil-cem razgnala kakih 200 temnopoltih manifestantov, ki so protestirali proti južnoafriškemu rasističnemu režimu. Do incidentov je prišlo p» verskem obredu ob osmi obletnici krvavih protestov v Sowetu, ko je tem-nop»lto prebivalstvo zahtevalo boljše p»goje šolanja, a je režim grobo posegel, da je pxadlo več kot 600 oseb. U MONTEVIDEO — Urugvajske o-blasti so aretirale političnega voditelja Wilsona Ferredro Aldunateja, ko se je ta z ladjo vračal iz Buenos Airesa v domovino px> enajstletnem begunstvu. □ WASHINGTON - Ameriška policija je na letališču v Miamiju odkrila tono kokaina, ki bi bil vreden na tržišču več kotaeno milijardo dolarjev. Mamilo je bilo skrito v zabojih, ki jih je pripeljala neka venezuelsko-pa-namska letalska družba. □ MANAGUA — Nikaragovsko o-brambno ministrstvo je sporočilo, da je ofenziva sandinističnih sil obrodila dokajšnje uspohe in da so proti-revoludoname sile ARDE v popolnem razsulu. V zadnjih spopodih naj bi pripadniki ARDE imeli nad 70 mrtvih in stotine ranjenih. Izdelan predlog ministra Degana Za podjetniške in varčne krajevne zdravstvene enote Islamabad uradno protestiral zaradi obtožb e zaradi neredov v Pandžabu RIM — Čeprav z nekajtedensko zamudo je včeraj minister za zdravstvo Costante Degan predložil ostalim članom vlade, ki morajo px> svojem resoru izraziti soglasje, zakonski osnutek za reformo krajevnih zdravstvenih enot. Degan v priloženem poročilu zatrjuje, da ne gre za izvotlitev zdravstvene reforme, a le za njeno prilagoditev na osnovi prido-bljenih izkušenj pri njenem izvajanju. V bistvu gre vladi predvsem za večje nadzorstvo nad poslovanjem zdravstvenih enot, ki naj omogoči zmanjšanje ogromnih primanjkljajev, ki jih je treba pokrivati iz državnih financ. Zato Degan predlaga strogo ločitev političnih od upravnih pristojnosti pri vodenju zdravstvene službe. Občine, gorske skupnosti ali skupnosti občin (poč odvisno od razsežnosti posamezne zdravstvene enote) bodo ohranile vlogo usmerjanja in načrtovanja zdravstvenih služb ter imenovale predsednike upravnih odborov KZE in 5 članov. Temu organu je prepuščeno upravno delo, medtem ko bo za izvrševanje službe skrbel vodilni urad. Krajevne zdravstvene enote naj bi torej poslej delovale bolj podjetniško in bolj samostojno. V tem okviru bo priznana tudi večja avtonomija področnim bolnišnicam v odnosu do krajevnih zdravstvenih enot. Za večjo varčnost pa bo skrbel tričlanski nadzorni odbor, ki ga bodo imenovale krajevne uprave. Ta bo moral pjoročati vsake tri mesece deželni upravi in ministrstvoma za zdravstvo in za zaklad o poslovanju službe in sicer bo moral obrazložiti pravno neoporečnost posameznih sklepov upravnih organov zdravstvene enote in celotno poslovanje. Ko bodo pristojni ministri izrekli predpisano mnenje bo o zakonskem predlogu razpravljala vlada, ki ga bo po odobritvi predložila piar lamento. NOVI DELHI — V indijskem glavnem mestu so včeraj objavili še eno vrsto obtožb na račun Pakistana, ki da je organiziral in podpiral nerede, ki so prejšnje dni v Pandžabu povzročili toliko smrtnih žrtev. Indijske oblasti trdijo, da so v »Zlatem templju« odkrili neizpodbitne dokaze o prisotnosti pakistanskih podpihovalcev in celo plačanih morilcev. Med te dokaze sodi večje število pakistanskih potnih listov, ki naj bi pripxadali ubitim »teroristom«, ki so se preoblekli v Sikhe in si nataknili lažne brade, lasulje in turbane. Našli naj bi tudi britve, medtem ko je znano, da se Sikhi iz verskih razlogov ne brijejo. Prav tako obtožujejo pakistanske oblasti, da so povzročile masovne dezertacije Sikhov iz indijske vojske, kar naj bi dosegli s tem, da so Sikhom kazali {»narejene slike »Zlatega templja« na katerih je videti skoraj pjorušen. Indijske obtožbe na račun Pakistana so pjovzročile včeraj uraden protest, ki ga je oddajal islamabadski radio. Ne gre {»zabiti, da sta Indija in Pakistan v svoji zgodovini kar pjetknat stuprila na bojno polje druga proti drugemu. Pakistanski predstavnik je indijske obtožbe odločno zavrnil in dejal, da so p»vsem neutemeljene. V Pandžabu pa je medtem p»ložaj p)od nadzorstvom indijske vojske. Policijsko uro so že nekoliko omejili, čeprav gre občasno zabeležiti spop>a-de in atentate. V zadnjem atentatu je umrl Hadjai Singh, viden predstavnik stranke kongresa, ki jo vodi Indirà Gandhi in ki so ga neznanci u-bili s tremi streli iz pjuške. O BONN — Zahodnonemški kancler Helmunt Kohl bo v prihodnjih dneh odpotoval na uradni obisk na Madžarsko, V Italiji, Franciji, ZRN, Belgiji, Luksemburgu in Grčiji Volitve za 130 milijonov Evropejcev PARIZ — Sto trideset milijonov Evropejcev bo danes v šestih državah EGS (Italija, Francija, ZRN, Belgija, Luksemburg in Grčija) volilo svoje predstavnike v evrop>ski piarlament. Britanci, Irci, Nizozemci in Danci so svoje volili že v četrtek, s preštevanjem glasov p>a bodo začeli šele danes zvečer, razen na Danskem, kjer to lahko opravijo le o delavnikih, in sicer jutri. Italijanski državljani z bivališčem v ZRN in na Nizozemskem pa so volili včeraj. V vseh državah je pričakovanje za današnje volitve in za končne rezultate osredotočeno predvsem na notranjep»litične pxxsledice evropskih volitev. V Franciji je v zadnjih dneh prišlo do ostre konfrontacije med večino in opozicijo. Socialisti že predvidevajo nazadovanje, upajo pa, da jih ne bo konservativna opozicija prehitela. Komunisti si želijo seveda napredovanje, ki bi nekoliko omililo zadnje politične neuspohe. V vseh državah pia skušajo napovedovati vsaj približne končne rezultate. V Belgiji napovedujejo nazadovanje krščanskih socialcev in utrditev socialistov, liberalcev, »zelenih« in flamskih regionalistov. V Grčiji vlada precejšnja negotovost prav tako v Luksemburgu. Z izrednim zanimanjem pa pričakujejo rezultate Zahodni Nemci. Morebitni uspjeh zahodnonemških socialdemokratov ne bo spremenil bonske vladne sestave, a bo bržkone pogojeval njene bodoče izbire. Stavka carinikov se bo nadaljevala Končana preiskava o Michele ju Sindoni MILAN — Milanski sodnik Guido Viola je končal dolgoletno preiskavo o zločinski dejavnosti sicilskega bankrotirja Micheleja Sindone in zahteval sodno obravnavo proti njemu in drugim 26 osebam. Iz preiskave izhajajo spletkarjenja, grožnje, izsiljevanja, dogovori s {»litičnimi in mafijskimi krogi. V bistvu vsa Sin-donova dejavnost od leta 1975 do leta 1980. Guido Viola obenem navaja, kako je Sindona »eden najnevarnejših zločincev v italijanski sodni zgodovini«, kako je njegov primer sprožil dve parlamentarni preiskavi o »aferi Sindona« in o »tajni loži P2«. Prav na pxxiLagi iskanja dokazov o stikih med Sindono in Celli jem je namreč sodstvo v vili »častitljivega velikega mojstra« odkrilo sezname tajnih prostozidarjev. Obtožnica Guida Viole vsebuje zločine od umora stečajnega skrbnika »Zasebne italijanske banke« Ambrosolija p>a do hlinjenja Sindono ve ugrabitve. RIM — Cariniki iz sklopa avtonomnega sindikata Dirstat Dogane nadaljujejo belo stavko, ki je v tem, da ne opravljajo nadur. To seveda še otežkoča že itak dramatične razmere na cestnih mejnih prehodih, v lukah in na letališčih, a vse kaže, da s protestom ne marajo odnehati. Tako so vsaj zagrozili po včerajšnjem sestanku med finančnim ministrom Visentinijem, ministrom za javne u-prave Gasparijem in pwdtajnikom v predsedstvu ministrskega sveta A-matom, čeprav so se ti obvezali, da komisijo za finance in zaklad pri pjoslanski zbornici spxxlbudijo k hitrejši obravnavi zakonskega odloka v korist carinskega osebja. Odlok predvideva {»množitev carinskih kadrov, ureditev problema nadur in p»sebno denarno nagrado carinikom za večjo storilnost. Jedro spierà je trenutno prav v tej dokladi, ki p» sodbi avtonomnih carinikov ni zadostna. Grožnjo o nadaljevanju bele stavke in celo njeni zaostritvi so stavkajoči izrekli tudi vpričo možnosti, da jih pristojna oblast p» zakoniti p»ti prisili k vrnitvi na delovno mesto. Ne glede na različna stališča avtonomnih carinikov in tistih, ki so organizirani v enotni sindikalni zvezi gre {»udariti, da je v Furlaniji - Julijski krajini na italijanski strani meje p»trebno na ocarinjen je uvoženega tovora čakati celo 7 do 8 ur in da sta za tranzitne formalnosti, ki jih na jugoslovanski strani uredijo v 30 minutah, pjotrebni najmanj dve uri. Ministra Gaspari in Visentini ter p»dtajnik Amato so vsekakor zagotovili, da je p»ložaj na mejah »pwd nadzorstvom«. Ih v resnici se je vsaj na meji z Jugoslavijo bistveno izboljšal. DELAVNICA »£■ MICHELI« s.n.c. ERNESTO in GIORGIO MICHELI TRST — UL. G. GRIMANI 42 — TEL. 744845 Lasten patent za dodatno zavarovanje katerekoli vrste vrat (tudi zaščitenih od Zavoda za spomeniško varstvo) Blindirana vrata Železne blagajne po meri Blindiranje shramb Popravilo železnih blagajn Vstavitev šifriranih ključavnic za vse vrste železnih blagajn Prisotni smo na Tržaškem velese|mu Neuničljive železne rešetke Eno — ali dvokrilna neuničljiva ograjna vrata Odstranljive železne rešetke (s ključavnico) Neprebojne zasteklitve Zasteklitve z neprebojnimi in neuničljivimi stekli Obdelava kovin in nerjavečega jekla Kovinska oprema — paviljon E pritličje št. 26 Ljubezen je... NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI! ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO Ulica Carducci 20 Ulica Vidali 9 Ulica Madonnina 5 ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE INDESIT od torka, 19. junija, dalje izredna prodaja v ULICI MADONNINA 5 Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT. IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnikom Belo emajlirani štedilniki CANDY, LOFRA, Štedilniki iz nerjavečega jekla: dve plošči, omarica za plinsko jeklenko, pečica Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnice iz čistega kristala Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči Bojler s stekleno oblogo 80 I Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm inox 18/10 z omarico iz formike Omarice za kopalnice Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I Poleg tega še vsi mali elektrogospodinjski stroji najboljših proizvajalcev. V' Priznanje predsednika SZDL Slovenije Šetinca Uspeh manifestacije na Travniku dokaz o življenjskosti zamejcev NOVA GORICA — Predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Franc Šetinc je bil v petek na delovnem obisku v novogoriški občini. Dopoldne se je sestal z družbenopolitičnimi delavci občine in z njimi obravnaval aktualno družbeno in gospodarsko stanje v Sloveniji in Jugoslaviji. Zatem je obiskal osnovno šolo IX. korpusa katero je v šolskem letu, ki se zaključuje obiskovalo okrog tisoč učencev. Sledil je ogled tako imenovane Osimske ceste, ki bo Novo Gorico čez italijanski del Sabotina povezala z Brdi, novega mostu čez reko Sočo in del pri gradnji hidroelektrarne Solkan. V pogovoru z družbenopolitičnimi delavci občine je Franc Šetinv povzel tudi vtise s pogovora s člani enotne delegacije Slovencev v Italiji, ki ga je imel v četrtek zvečer v Kulturnem domu v Gorici. Izrazil je zadovolj- stvo zaradi uspeha enotnega zborovanja Slovencev na Travniku v Gorici v nedeljo, 20. maja. Zborovanje je potrdilo moč in enotnost Slovencev, ki sta se dvignili nad vse pritiske in predsodke. Matična domovina, je naglasil predsednik republiške konferenze SZDL Slovenije, nikoli ni podvomila v sposobnost, osveščenost in trdoživost Slovencev zunaj meja, da se kljub pritiskom ne bodo pustili asimilirati. Politična dejavnost, gospodarska in kulturna rast pa pomenijo tudi prispevek slovenske narodne skupnosti k demokratičnemu razvoju italijanske družbe. Predsednik Franc Šetinc se je v novogoriški občini mudil na vabilo občinske organizacije Socialistične zveze. Spremljal ga je tudi Štefan Cigoj, član Izvršnega odbora Predsedstva SZDL Slovenije. M. D. Friulgiulia: nove olajšave za izvoz VIDEM — Deželni konzorcij za razvoj zunanje trgovine Friulgiulia je napovedal, eia bo najpozneje v začetku julija začel v njegovem sklopu delovati poseben sklad za jamstva nad izvoznimi operacijami. V četrtek je konzorcij sklenil z devetimi bankami, ki so njegove podporne članice in med katerimi je tudi slovenska Kmečka banka v Gorici, sporazum glede kreditnih olajšav izvoznim podjetjem, a podoben sporazum je konzorcij že prej pod pisal z drugimi petimi denarnimi zavodi, med temi tudi s Tržaško hranilnico. Poleg omenjenega jamstvenega sklada ima Friulgiulia v načrtu še ustanovitev sklada za kritje rizikov pri vnovčenju protivrednosti izvoznih poslov. Dan Doberdoba v Novi Gorici NOVA GORICA — V Novi Gorici bo v soboto, 23. junija, Dan Doberdoba. Uprizorili bodo kulturne, športne in razne druge prireditve ter tekmovanja. Prireditve in tekmovanja bodo v Novi Gorici, v osnovni šoli Solkan, pa v Prvačini. Pripravljajo tudi razstavo 100 fotografij na temo »Naša zgodovina in kultura«. Slednja bo verjetno v Likovni galeriji Meblo v Novi Gorici. Dan Doberdoba bo sodil v okvir sodelovanja med doberdobsko in novogoriško občino. Že v torek, 19. junija, pa rbo v zeleni sejni dvorani občinske skupščine v Novi Gorici okrogla miza o političnem, upravnem, gospodarskem, kulturnem in športnem življenju v zamejski občini Doberdob. V pogovoru bodo sodelovali tudi predstavniki družbenega in političnega življenja Doberdoba in Nove Gorice. Pričetek okrogle mize ob 20. uri. (m d) Huda kazen vodnjanskemu pastirju PULJ — Puljsko okrožno sodišče je te dni izreklo eno najhujših obsodb zadnjih deset let: 48-letnega pastirja iz Vodnjana Draga Vrtačiča je obsodilo na 14 let zapora. Vrtačič je 9. marca letos postavil zasedo svojemu kolegu, 51-letnemu Antonu Vitašoviču in ga ubil s tremi streli iz lovske puške. Vrtačič je pozneje »corpus deličti« skril. Med procesom je ubijalec izjavil, da je ubil Vitašoviča zaradi spora, ki se je vlekel že par let, o prednosti glede pravice paše na travnikih vod-njanskega področja. BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BANKA POOBLAŠČENA ZA DEVIZNO TRGOVINO Vsi bančni posli in usluge Zanesljiv partner v zunanji trgovini Dolgoletne Izkušnje v izmenjavi z Jugoslavijo In deželami vzhodne Evrope SEDEŽ: TRST — Ul. Filzi 10 — AGENCIJA: DOMJO 227 — Tel. 831131 Telefon: Centrala (040) 61446 — Telex: 460264 BANKRD Devizno tržišče (040) 68727 — Telex: 460116 BCTEX IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. Rismondo 9 Tel. 761-884 - 761-819 EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA Radenska mineralna voda - Rogaška mineralna voda -Kraški pršut - Pršut »S. Daniele« Pivo: Puntigam in Reininghaus Mineralna voda in pijače Plose in Crodo Briška vina in Kraški teran — e — ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Naši zdravniki v Kumrovcu Elitni Slovenskega zdravniškega društva iz Trsta so med svojim strokovnim izletom obiskali tudi Kumrovec, rojstni kraj predsednika Tita Senjam beneške piesmi na Ljesah ČEDAD — Prireditev je nastala leta 1971, nekako, boječe in tiho. Iz leta v leto pa se je potem razraščala v pomembno kulturno manifestacijo, ki privablja na desetine glasbenikov, pevcev, skladateljev Beseda teče namreč o Senjamu be neške piesmi, ki bo letos že enajstič na sporedu. Na festivalu, ki bo 22. in 23. t.m. v telovadnici na Ljesah (začetek ob 20.30), bodo predstavili 16 narečnih pesmi in najboljše se bodo uvrstile na nedeljski finale, ki bo ob 15. uri. Zanimiva novost letošnjega Senja-ma je v tem, da bo razdeljen v dva tematska sklopa, če temu lahko tako rečemo. Prvi večer bo namreč na sporedu »mlada« glasba, medtem ko bodo drugi večer zapolnile skladbe, ki sledijo normam tradicionalne ljudske pesmi. OBVEZNISKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnikov spodaj navedenih posojil, vrednost kupona in povišek kapitala v izplačilu glede na šestmesečje 1.7.1984/31.12.1984 sledeča: Izplačljiv kupon 1.1.1985 POVIŠEK KAPITALA POSOJILO % 6^ mesečna razlika 1.6.1984 31.12.1984 Skupna vrednost dne 1.1.1985 1982-1989 ovrednoteno /. emisija (SIEMENS) 8% — 0,570% + 5,259% 1983-1990 ovrednoteno III. emisija (JOULE) 7,45% + 0,430% + 3,232% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu. LJUBLJANA — Že po ustaljeni na-vadi naredijo v Jugoslaviji vsako le-maja analizo o tekočih gospodarskih gibanjih. Na podlagi te ana-:!Ze naj bi snovali gospodarsko po-htiko za naprej. Letošnje ocene o gospodarskih gibanjih so presenetlji-Vo ugodne. Vlada namreč vidi v rnočno povečani proizvodnji, ki je v Pfvih štirih mesecih za več kot štiri °dst. večja kot lani v enakem obdobju, dobro garancijo za uresničitev Letošnjih gospodarskih načrtov. Zato Poudarja, da je najpomembnejša na-l°Qa, cla zadrži takšen obseg proizvodnje do konca leta, oziroma da ob-sy Proizvodnje še poveča. To po-udarja predvsem zaradi tega, ker je same proizvodnje močno odvisen zv?z- Letos, ko se je proizvodnja po-ecala bolj kot lani, se je tudi iz-■ °z močneje povečal kot lani. Maja le bil dosežen celo svojevrsten rekord v izvozu, saj se je v Jugoslaviji iz-?z Povečal za 27 odst. Ker se uvoz 1 bistveno povečal,. pač pa le za ykaj odstotkov, se zunanjetrgovin-PT‘manjkljaj zmanjšuje. V petih "tesecj/i je imela Jugoslavija' le za °brih SO milijard dinarjev zunanje-rOovinskega primanjkljaja, kar je l° za petino manj kot v enakem Lanskem obdobju. Zlasti ugodno je /h da se najbolj zmanjšuje primanj-z državami, ki imajo trdno vanto. Pokritost uvoza z izvozom je aradi tega poskočila na skoraj 90 v Sloveniji pa imajo celo zuna- nietrgovinski presežek. Kot ugotavlja zvezna vlada takšni P°sPodarski dosežki v letošnjem le-n opogumljajo. Hkrati pa trdijo v zVezni vladi, da to ni še nikakršno a0otovilo za odpravo neugodnih go-J^oarskih tokov, češ da so ta ne-Kladja le nekoliko omiljena. Gospodarsko pismo iz Slovenije Boljši izvoz, slabši standard Tokrat o sami inflaciji ne namera varno pisati (cenam smo posvetili prejšnje gospodarsko pismo). Treba je le reči, da so se zaradi rasti cen plače realno ponovno znižale in da je zaradi tega nižji tudi življenjski standard. Ne preseneča zaradi tega ugotovitev zvezne vlade, da bo morala imeti socialna politika in skrb za varstvo standarda letos enako vlogo kot na primer skrb za ohranitev visoke ravni proizvodnje in za pospeševanje izvoza. Tega pa ne poudarjajo prvič. Toda vse doslej je bilo za varovanje standarda storjenega bore malo. Če bo zaslužek še naprej podal, potem lahko to vpliva tudi na sam obseg proizvodnje, na sam odnos do dela. Pred leti je bil namreč odnos do dela izredno slab. Delno zaradi slabo organizirane proizvodnje, delno zaradi tega, ker sistem plačevanja po delu ni zaživel (razlike med tistimi, ki slabo delajo in med onimi, ki si na delovnem mestu zelo priza deva jo, skorajda ni), delno pa tudi zaradi tega, ker je bil takrat delavčev standard vendarle bistveno boljši, kot je na primer zdaj. V treh letih pa se je delavčev odnos do dela bistveno spremenili- Še pred časom so’ npr. direktorji ugotavljali, da delavci odklanjajo večizmen-sko delo ali delo ob nedeljah in praznikih. Zdaj so se stvari korenito spremenile. Pred dnevi nam je npr. dejal neki direktor: Delavci so zadovoljni, če imajo delo in so ga pripravljeni opravljati kadarkoliA Nizke plače, oziroma še dodatno zmanjševanje zaslužkov pa lahko na tem področju povzroči dodatne težave, zaradi katerih se lahko spet začne zmanjševati proizvodnja. Morda se zdi na oko ta problem obroben, toda v jugoslovanskih razmerah je zelo pomemben. Res pa je, da je raven proizvodnje bolj odvisna od ostalih dejavnikov. Letos se je proizvodnja tako ugodno povečala predvsem zaradi tega, ker je industrija sorazmerno dobro preskrbljena s predelavnim materialom in surovinami, pa tudi z energijo ni večjih problemov. Zaradi obilice padavin je npr. elektroenergetska situacija zelo ugodna. Poznavalci trdijo, da nam zaradi tega vsaj do jeseni električne energije ne bi smelo pri primanjkovati. Lani je npr. industrija opešala v poletnih mesecih prav zato, ker ni bilo dovolj elektrike. Slabše pa je s tekočimi gorivi. To pa zato, ker mora Jugoslavija dve tretjini tekočih goriv uvoziti, zanje pa nima dovolj deviz. Izvoz se sicer povečuje, hkrati pa se tako enakomerno ne povečuje devizni priliv. Devizni priliv namreč zaostaja za ra st jo izvoza, to pa povzroča težave zbiranju deviz za plačevanje surove nafte. Primanjkuje pa zlasti ma zuta. Od njega pa je odvisen velikanski del industrije, mnogo večji kot pa npr. v gospodarstvih zahodnih držav. Kakšen bo torej obseg proizvodnje do konca leta, bo v marsičem odvisno od tega, kako bodo uspeli zagotoviti ustrezen uvoz tekočih goriv. Druga izredno odločilna stvar pa je v tem, kako bo industrija preskrbljena s surovinami in predelavnim materialom. Nekaj večji letošnji uvoz, pa koriščenje že lani odobrenih blagovnih posojil, ter večji obseg kompenzacijskih poslov je »povzročil« letošnjo ugodno raven proizvodnje. V Sloveniji, kjer je teh. izdelkov že začelo primanjkovati, se je takoj zmanjšal obseg proizvodnje (zlasti a-prila in maja, proizvodnja ne narašča več tako močno kot je v prvih treh mesecih). Tako se zgodi nekaj podobnega tudi v vsem ostalem jugoslovanskem gospodarstvu, kajti znano je, da se prav v Sloveniji navadno gospodarske značilnosti pojavijo nekoliko prej kot pa v ostali Jugoslaviji. To pa pomeni, da bo morala gospodarska politika biti izredno prožna pri zagotavljanju teh pogojev za proizvodnjo. Pri tem pa je, kot ponavadi pravimo, kratkih rokavov. Vzroka, zakaj gospodarska politika težko vpliva na sam obseg proizvodnje, sta vsaj dva. Devizne rezerve so prepičle, da bi z njimi lahko pomagala premostiti podjetjem težave, ki nastajajo pri uvozu, zato banke izredno težko speljejo vsakršen kolikor toliko resnejši posel s tujino. Zaradi tega se Jugoslavija tudi neprestano zateka k tujim finančnim ustanovam po pomoč in zato so tudi pogajanja z Mednarodnim finančnim skladom že nekaj let tako strahovito pomembna. Drug vzrok pa tudi na domačih tleh. Predelovalna industrija dobiva domače surovine in domač reprodukcijski material z velikimi težavami. Če pa jih že dobi, potem so te surovine in material navadno bistveno dražji kot pa bi bili, če bi jih kupovali v tujini. Zaradi neustrezno vodene gospodarske politike v preteklosti je namreč prav tako imenovan primarni del industrije, torej tisti, ki izdelujejo surovine in reprodukcijski material, zašel v najglobljo krizo. Zdaj se iz te krize rešujejo tako, da skušajo na najrazličnejše načine in tudi s pretiranimi cenami popraviti to zaostajanje. Ker ni možnosti za uvoz, lahko postavljajo zelo ostre zahteve, ki jih mora predelovalna industrija sprejeti, če si hoče zagotoviti delo. Če tega ne stori, nima primarna industrija prav nobenih težav, saj lahko svoje izdelke proda na tujem. Napenjanje teh značilnosti pa lahko povzroči, da bo predelovalna industrija morala upočasniti delo svojih strojev, to pa bi takoj pomenilo, da bi se zmanjšal tudi izvoz. Tega pa se je treba bati. Kajti, če pride do zmanjšanja obsega proizvodnje, potem se bodo podrli vsi letošnji gospodarski načrti. Zato je še kako pomembno, kakšno gospodarsko politiko bo vodila vlada do konca leta. Ker se zaveda, da mora biti glavna skrb posvečena proizvodnji, je to najbrž že dober znak. JOŽE PETROVČIČ Danes vsi na volitve Danes bomo volili, za obnovitev evropskega parlamenta v Strasbourgu. Z udeležbo na teh volitvah bomo kot Slovenci vsi izpričali naš državljanski čut v prepričanju, da bo parlament v Strasbourgu občutljivo spremljal problematiko narodnostnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi, ki predstavljajo pomemben dejavnik v državah Evropske gospodarske skupnosti. Podprli bomo stranke, ki se zavzemajo za združeno Evropo in so vse od povojnega časa zagovornice naših pravic in naše enakopravnosti. Volili bomo lahko samo danes. Volilni sedeži bodo odprti med 7. in 22. uro. Dobili bomo samo eno glasovnico, na kateri bomo prekrižali simbol stranke, za katero smo se odločili. Ob simbolu lahko napišemo največ dve preferenci in to v obliki številke ali priimka kandidatov. Za uveljavitev slovenskih kandidatov je zato nujno, da jim oddamo preference! Na volišče pridemo z veljavnim dokumentom (s sliko) in z volilnim potrdilom, ki smo ga prejeli na dom. Če ga nismo ali pa smo ga izgubili, ga moramo takoj dvigniti na občinskem volilnem uradu, ki je odprt do 22. ure. Kakšni so bili učni uspehi dijakov na slovenskih nižjih srednjih šolah Danes objavljamo izide na šolah Ciril in Metod, Cankar, Erjavec in Gruden Danes začenjamo z objavo učnih uspehov na naših nižjih srednjih šolah. Šola »Ciril in Metod« pri Sv. Ivanu 1. r.: Gorazd Bajc, Fabio Cok, David Jelerdc, Corrado Kert, Stefano Leghissa, Giuseppe Milene, Antonio Taucer, Davide Vidrih, Andrea Za-ghet. Pamela Cappellini, Valentina Fachin, Nataša Gregori, Jasmin Ru-dez, Solidea Savi, Petra Schmidt, Scheila Tomaselli, Luciana Vellenich. Trije dijaki niso izdelali. 2. r.: Umberto Acerbi, Ivan Bajc, Alain Saldassi, Darjo Harbaš, Andrea Lovri ha, Alex Pečar, Borut Per-tot. Maša Bandelj, Patrizia Cosoli, Sara Dougan, Erika Grzancic, Michela Marconi, Katia Mineo, Veronika Le-giša, Jana Palcich, Sabrina Pemar-cich, Katjuša Podgornik, Cristina Reggente, Sara Schmidt, Marina Smotlak, Monica Susmelj, Neva Zaghet, Patrizia Zavadlal. Šest dijakov ni izdelalo. Vsi dijaki 3. razreda, razen dveh, so bili pripuščeni k zaključnim izpitom. Oddeljeni razredi na Katinari 1. r.: Luca Colbasso, Igor Gerdol, Miran Guštin, Sabrina Gec, Erica Giacomini, Nataša Lorenzi, Laura Pettirosso, Haria Roi, Tamara Vietati. En dijak ni izdelal. 2. r.: Omar Arbulla, Paolo Fontano!, Massimiliano Mahorcic, Elena Hrovatin, Eva Kralj, Serena Pečar, Nada Rojc, Marisa Viller, Minka Žerjali. Dva dijaka nista izdelala. Vsi dijaki 3. razreda so bili pripuščeni k zaključnim izpitom. Šola »Cankar« Sv. Jakob 1. A r. : Andrea Alessio, Christian Arena, Marco Bevilacqua, Edi Bo sich, Igor Ciacchi, Igor Corva, Vasja Cuk, David Danieli, Milan Klinc, Mauro Krašovec, Igor Stopar, Aljoša Taucer, Massimiliano Tence, Andrej Volpi, Clauda Zaina, Katja Cetin, Daniela Ellero, Susanna Gom- V Miljah odobrena urbanistična varianta in proračun V miljski občini so pretekli teden zabeležili dva pomembna dogodka upravnega značaja : nadzorni odbor je t.m. odobril brez bistvenih sprememb občinski proračun, deželni tehnični odbor pa je v bistvu podprl u-rbanistično varianto, ki je bila odobrena aprila lani in glede katere je predlagal samo nekatere nebistvene popravke, o katerih se bo v najkrajšem času izrekel miljski občinski svet. Vrsta sej deželnega sveta Deželni svet bo imel prihodnji teden vrsto sej, in sicer od torka do petka. Glavni argument na dnevnem redu bo zakonski osnutek številka 115, ki predvideva izredne prispevke za gospodarski zagon Furlanije - Julijske krajine, o katerem bo svet začel razpravljati v sredo, glasoval pa bo predvidoma v petek. V četrtek pa bo na dnevnem redu vpra šanje juridičnega statusa in ekonomskega tratmana osebja deželne u-prave. BERITE »Novi Matajur« Mladinski pevski zbor GM s harfistko J. Corrado - Merlak navdušil miljsko občinstvo V petek zvečer je bil v stolnici v Miljah zaključni koncert Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice iz Trsta, ki je s svojim čistim, lepim in dobro uvežbanim petjem navdušil številne poslušalce prireditve, kot jih je že tolikokrat s svojimi nastopi tudi v tej sezoni, tako doma, kot tudi na raznih gostovanjih in tekmovanjih. Naj najprej povemo, da so bili pevci, ki jih vodi Stojan Kuret, z njimi pa je tokrat nastopala še mlada, a zelo obetavna, lahko že rečemo izvrstna harfistka Jasna Corrado - Merlak, gostje miljske občinske uprave, tamkajšnje letoviščarske ustanove, posrednik in torej tudi soorganizator tega prelepega glasbenega večera, pa je bilo skupno z Glasbeno matico iz Trsta seveda, Društvo Slovencev iz Miljske občine. Stolnico so dale na razpolago cerkvene oblasti, v imenu katerih je mlade izvajalce prisrčno pozdravil župnik Giorgio Appollonio, ki je dejal, da si šteje v čast, da je lahko v teh cerkvenih prostorih gostil tako izredno dobre in sposobne pevce, njihovega dirigenta in harfistko Jasno Merlakovo. Podobne misli sta izrekla tudi župan miljske občine Willer Bordon, ki je dejal, da je vesel, da je ta, že tako priznani mladinski pevski zbor, zaključil svojo letošnjo sezono prav s tem lepim večerom v miljski stolnici, svoje zadovoljstvo nad uspehom večera pa je izrazil tudi predsednik Društva Slovencev Miljske občine Kiljan Fer luga. Mladi pevci so v prvem delu izvajali nekatere skladbe slovenskih skladateljev, kot Marija Kogoja, Gabrijelčiča in prof. Pavla Merkuja, predstavili pa so se prvič tudi s tremi skladbami Béla Bartoka, ki so jih zapeli v madžarščini. Drugi del je bil povsem nov. Zbor je namreč naštudiral delo Benjamina Brittna »A. Ceremony Corals o-pus 28«, kjer je skupno z zborom, ki je 12 skladb odpel v angleščini, nastopila tudi harfistka Jasna Corrado Merlak, ki je pokazala ne samo vekk posluh za spremljavo zbora in interpretacijo posameznih slik temveč tudi do potankosti izveden solistični nastop v enem delu Brit-tnove skladbe. Mnenje vseh je bilo, da je bil zbor tudi tokrat na izredni višini, da je mlada harf ustka s svojo harfo oplemenitila in obogatila petje in da je bila stolnica po svoji izredni akustiki kot nalašč za tak koncert, kjer so kristalni glasovi pevcev in harfe prišli do veljave. N.L. Zaključne prireditve po naših šolah Tudi danes objavljamo poročila z nekaterih šolskih prireditev. Nekatera poročila so nam poslali sami starši ali učitelji, zaradi pomanjkanja prostora pa smo morali nekatere prispevke krajšati, prav tako pa nismo mogli objaviti slik. Dijaški dom S. Kosovel Med številnimi zaključnimi prireditvami ob koncu šolskega leta je tista, ki jo tradicionalno prirejajo v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, prav gotovo taka, ki združi največ staršev, vzgojiteljev, učiteljev in predvsem šolarjev, od najmanjših iz sosednjega otroškega vrtca, do najstarejših srednješolcev. Tako je bilo tudi v torek zvečer, ko so pripravili pester kulturni spored in družabno srečanje staršev, vzgojiteljev in gojencev. Za domski dan so že bili predstavili svojo letošnjo glavno izven-šolsko dejavnost, postavitev plesne igre »čriček in mravlje«, zato so tokrat prikazali rezultate ostalih dejavnosti: telovadbe v okviru Športne šole, pevskega udejstvovanja pri otroškem zboru Glasbene matice in prvih korakov v svet obvladovanja instrumentov, kakršen sta flavta in klavir. Uvodni pozdrav je udeležencem zaključne prireditve naslovil ravnatelj dijaškega doma Edvin Švab, v imenu gojencev pa je spregovoril predsednik domske skupnosti Moreno Vertovec. Nastopila sta nato predšolski in otroški zbor Glasbene matice, ki ju vodi Novella Kralj, tri dvojice gojenk so pokazale, kako so se med letom izurile v igranju flavte pod vodstvom Nives Košuta, nastopili sta dve telovadni skupini Športne šole in štiri dekleta z aerobiko, ki jih je pripravil profesor Valentin Kraševec, nato pa so bili na vrsti gostje: folklorna skupina osnovne šole Dragotin Kette in lutkovna skupina KD Valentin Vodnik iz Doline, ki je navdušila z igrico Solzice. Večer se je iztekel v veselem razpoloženju ob glasbi in okrepčilu. Nižja srednja šola F. Levstik Učenci Srednje šole F. Levstik na Proseku so zaključili šolsko leto z javno prireditvijo, ki je bila v kontovelski dvorani. Po uvodnik besedah gospe Marinke Theuerschuh, ki vodi šolski dramski krožek, so se zvrstili številni učenci v raznolikih prizorih. Najprej je zaživela pred nami Cankarjeva dramatizirana črtica Mater je zatajil (1. a razred), sledil je šaljivi prizorček, ki so si ga zamislih učenci 1. p razreda in ob katerem smo se nasmejali na račun . . . denarja. Oba druga razreda sta uprizorila Pravljico o Metki in Janku slovenskega humorista Žarka Petana. Zadnja konferenca ali prizor o tem, kako si u-čenci zamišljajo vzdušje na profesorskih sejah, je izzval največ ploskanja in navdušenja, saj je šlo za celo vrsto bodic, ki so na živahen način označile dobro znane like na šoli. Med prizori, za katere so učenci izdelali scene, so nastopili glasbeniki s kljunastimi flavtami, Orffovim instrument ari jem in petjem. Učence je pripravila prof. glasbene vzgoje Katja Kralj. Priložnostne besede je spregovoril ravnatelj H. Mamolo, za njim pa je predsednik zavednega sveta gospod Bruno Rupel nagradil najuspešnejše u-čence. Naj jih tu navedemo: za prva dva razreda sta dobila knjižni dar Martina Ravbar m Valter Danieli, za druga dva Tanja Ravbar in Diana Bukavec, med tretješolci pa Alenka Obad m Francesca Rustja. Zasluge za lepo prireditev imata prej omenjeni mentorici, prav gotovo pa tudi res številni u-čenci, ki so se sproščeno predstavili na odru. Nji hovo zadoščenje je najlepša nagrada za trud, ki so ga vložili v pripravo dramskih in glasbenih točk. Otroški vrtec na Proseku V teh dneh si kot na tekočem traku sledijo zaključne prireditve na šolah in v otroških vrtcih. Marsikdo mogoče misli, da ta, že skoraj obvezna točka v šolskem in predšolskem življenju naših o- trok, ne more nuditi nič več svežine in izpade — kot pač vse obveznosti — nekaj rutinsko. Sobotna prireditev v proseškem otroškem vrtcu je tako mnenje povsem ovrgla. Dokazala je, kako se lahko s skrbjo in znanjem, predvsem pa z ljubeznijo pripravljena predstava spremeni v pravi praznik za otroke in starše. Take prireditve spadajo med najlepša doživetja šolskega leta in jih velja' vsekakor ohraniti kljub morebitnemu malodušju, ki se kdaj polasti vzgojiteljic samih ob misli, da zadoščenje ob lepo uspeli prireditvi ne odtehta truda, ki ga je bilo treba vložiti v pripravo le-te. Prizorčki, ki so bili naštudirani prav za to priložnost, so nam razkrili tudi marsikatero sposobnost in veščino, ki so si jih otroci pridobili med celoletnim delom v vrtcu: tako smo presenečeni odkrili, da je kak otrok že spreten »igralec«; pri drugih smo lahko ugotovili nagnjenost do plesa, pri tretjem pa izrazit pevski posluh. Pa preidimo k sporedu: najprej so pred starše, babice in dedke »priplavali« ob zvokih Smetanove Moldave otroci prvega in drugega letnika. Ob domiselni sceni so lepo podali zgodbo o zlati ribici. Brezhibno opravljeni so se vživeli v pisan morski svet ribic, morskih zvezd in konjičkov, delfinov in kralja Neptuna. Trenutne pozabljivosti niso prav nič motile prisrčnosti prizorčka: na sprotno, napravile so ga še bolj sproščenega in domačega. Nato so se predstavili bodoči prvošolčki, ki so prav spretno in učinkovito podali zgodbo o lisici in gozdnih živalih. Po krajšem odmoru, ki ga je zapolnila harmonika, so v igralnico, kjer se je odvijal spored, prikorakali vsi otroci ob petju »Muzkantske« J. Bitenca in ob igranju na glasbila »domače« izdelave. Ob spremljavi harmonike so nato prisrčno in ubrano zapeli več pesmi, s pesmijo »Rdečo barvo imam najrajši« pa se je ob valovanju rdečih robčkov program sklenil. SLAVA STARC baeci, Elena Iacaz, Barbara Kovač, Barbara Manzin, Maria Dolores Škerlj, Lorenzo Strabi, Erika Svetlic. En dijak ni izdelal, eden je izstopil. 1. B r.: Massimo Babic, Alexander Cergoli, Marco Girelli, Dario Majovsky, Borut Marc, Massimiliano Nicolai, Dean Oberdan, Iztok Pečar, Fabio Perzan, Andrea Pugliese, Davide Sestan, Sebastjan Starič, A-lessandro Stefani, Igor Strain, Davide Tul, Lara Bozieglav, Nastja Colja, Ivana Drascek, Morena Ogrizo-vich, Michela Sancin, Katja Santin, Marjana Vuga, Jerica Zapušek. Trije dijaki niso izdelali. 2. A r.: Paolo Corva, Roberto Gettar, David Jercog, Igor Otrouska, Christian Počkaj, Aljoša Race, Aljoša Taucar, Nada Čok, Nataša Gregori, Marta Klinc, Marina Knez, Ljuba Leghissa, Irena Jahor, Maša Pilat, Alessia Rudez, Dunja Sancin, Barbara Superina, Kristina Valenčič, Lara Vessel, Helena Volpi. Trije -dijaki niso izdelali. 2. B r.: Primož Birsa, Erik Cra-gnez, Massimo Gašperini, Oliviero Macor, Miran Pisani, Riccardo Simonie, Gianfranco Tonchella, Davide Tonel, Andrej Zuppin, Elena Antoni, Claudia Bandi, Tosca Barič, Barbara Mazza, Katja Migliore, Vlasta Novak, Tatjana Pangos, Katja Paro-vel, Elena Radetti, Sabrina Schiu-laz, Irene Valenta, Barbara Zlobec, Cristina Zoch. Vsi dijaki 3. A in 3. B razreda so bili pripuščeni k zaključnim izpitom. Šola »Erjavec« Rojan 1. A r.: David Doles, Marko Presi, Alessandro Siviz, David Sfarcich, Edvin Starc, Tanja Filipčič, Vaina Gandini, Lara Gulich, Vesna Jagodic. En dijak ni izdelal. 1. B r.: Mattia Armani, Andrej Ferfoglia, Andrea Ferluga, Alessio Kozman, Andrej Majcen, Vasco Tinta, David Žerjal, Marina Bembi, E-rika Busechian, Claudia Coslovich, Tanja Kermez, Paola Lokar, Elisa Puntis, Barbara Rudolf, Tiziana Star z, Karin Vitez. 2. r.: Peter Ažman, Igor Bole, David Mozenic, Dušan Poldini, Igor To-masetig, Daniela Bartoli, Ivana Brecelj, Katja Buzzi, Martina Gherlani, Cristina Lasič, Barbara Masi, Barbara Pieri, Nadia Pischianz, Vanja Pli-sca, Tanja Vessel, Elisabetta Zaccaria. Trije dijaki niso izdelali. Vsi dijaki 3. A razreda in 3. B razreda, razen enega, so bili pripuščeni k zaključnim izpitom. Šola »Gruden« Nabrežina 1. A r.: Alen Adamič, Massimiliano Antonič, Andrea Gruden, Igor Motta, Aljoša Saksida, Nataša Bus-san, Erika Cherin, Tatjana Hrovatin, Tamara Osi, Aleksandra Pernarcich, Valentina Vrabec, Rosanna Zuzek. 1. B r.: Roberto Briščak, Alessio Gruden, Denis Pemari, Marco Rebula, Sonja Briscech, Sonja Gattonar, Alenka Devetta, Katja Legiša, Daniela Lovriha, Ivanka Pahor, Lara Peric, Serena Periz, Nataša Rebula. Trije dijaki niso izdelali. 1. C r.: Samo Adam, Roberto Cappelli, Franc Fabec, Adriano Ferfoglia, Igor Gabrovec, Damian Gerii, Matteo Košuta, Damir Kralj (Karli), Vasja Leghissa, Martin Marussi, Andrej Peric, Martin Sossi, Paolo Tan-ze, Laura Di Marcantonio, Marianna Golemac, Tanja Gruden, Barbara Per-tot, Elizabetta Popovič, Jana Radovič, Nadja Renzi, Marta Sirza, Savina Žbogar. 2. A. r.: Andrea Antonič, Alessandro Bogateč, Dario Brumat, Dean Leghissa, Ivan Lesizza, Roberto Paulina, Simone Peric, Martin Pertot, David Pizziga, Paolo Skerk, Miloš Šušteršič, Rajko Zečevič, Denis Zega, Valentina lob, Jasna Jazbec, Anita Kocjančič, Monica Leghissa, Tatiana Pipan, Adriana Skerk. 2. B r.: Igor Cante, David Gruden, Cristian Pahor, Boris Rebula, Rodolfo Stanissa, Daniele Šuligoj, Agostino Tuso, Tamara Gruden, Elen Lupine, Lara Marten, Bruna Pieri, Ingrid Stanič, Elisabetta Visintin. Vsi dijaki 3. A razreda in 3. B razreda, razen enega, so bili pripuščeni k zaključnim izpitom. • Konzorcialno podjetje za prevoze ACT sporoča, da bo od jutri dalje Ul. del Castelliere zaprta za promet od Reške ceste do Ul. del Botro. Zaradi tega bo avtobus štev. 37 vozil direktno na Katinaro in ne bo torej peljal do Rovt. • V četrtek, 21. t,m., se bo sestala glavna skupščina Krajevne zdravstvene enote, da bi izvolila nov upravni odbor po odstopu predsednika Pan-gherja in vseh drugih članov odbora. Včerajšnje uradno odprtje Tržaškega velesejma v znamenju potrditve mednarodne vloge Trsta Na uradni manifestaciji, s katero so včeraj dopoldne ob navzočnosti številnih predstavnikov deželnih, pokrajinskih in mestnih oblasti ter zastopnikov gospodarskega življenja odprli 36. mednarodni tržaški velesejem, so govorili predsednik Velesejemske u-stanove Piero Toresella, tržaški župan Richetti, predsednik pokrajine Marchio, predsednik deželnega odbora Camelli in nazadnje še minister za ekologijo Biondi, ki je v imenu vlade tudi uradno odprl tržaško velesejem-sko manifestacijo. Če gre ponavadi ob takih prilikah za bolj ali manj formalne nastope, je treba ob včerajšnjih poudariti, da so bili vsi brez izjeme usmerjeni v analizo tržaških gospodarskih razmer in v raanišljanje o njihovi prihodnosti, hkrati pa tudi v večji ali manjši meri kritični do osrednjih državnih oblasti, ki nosijo dobršen del krivde za večletno nezadržno gospodarsko nazadovanje Trsta. Tako je predsednik Toresella v u-vodu podal pelo izčrpno poročilo o mednarodnem gospodarskem položaju, o tem, kako se odraža na italijanski notranji položaj in še posebej na tržaško gospodarstvo ter o perspektivah za gospodarsko oživitev, v o-kviru katerih se bo odločila prihodnost našega mesta. Ko je govoril o njej, je izhajal iz izrazito neugodnega družbenogospodarskega položaja mesta, ki ga po njegovem mnenju lahko presežemo le z domiselnostjo, pogumom, .inteligenco in vztrajnostjo njegovih najbolj vitalnih sil — kot so podjetja, delavci, strokovnjaki in mladina — ki pa jih mora nujno in krepko finančno podpreti država. Toresella je nato razčlenil gospodarske odnose z bližnjimi evropskimi državami in regijami, tako tistimi, s katerimi je tradicionalno sodelovanje že dodobra utečeno, kot z drugimi, na primer nekaterimi deželami evropskega Vzhoda, kjer je potrebno pozorno zasledovati možnosti novih navezav gospodarskih odnosov in industrijske kooperacije. Tržaški velesejem v tem smislu odraža obstoječo stopnjo gospodarskih razmerij s tujino, hkrati pa ponuja dragoceno priložnost novih navezav oziroma njihovih potencialnih možnosti. V tem o-kviru se je Toresella z upanjem ustavil pri jugoslovanski udeležbi na velesejmu: pripisal ji je poseben po- Protest na velesejmu Uradni kroniki odprtja Tržaškega velesejma na rob moramo zabeležiti še drugo, nič kaj slovesno in vzporedno dogajanje. Ministra Biondi ja so ob vhodu na sejmišče dočakali demonstranti, zastopniki delavcev tržaškega Lloyd Adriatica in pristanišča, ki so jih spremljali sindikalni voditelji CGIL, CISL in UIL. Pred tem so se slednji sestali na občini z županom Richetti jem in z najvišjimi politično - upravnimi predstavniki mestnega življenja. Treu za CGIL, Degrassi za CISL in Fabricd, Cocchi in Marangoni za CCdL-UIL so Po odprtju velesejma tudi ministru Biondiju ob navzočnosti Richetti ja in Co-mellija posredovali svoja stališča do drastičnih načrtov IRI za krčenje javnega proizvajalnega sektorja na Tržaškem in Goriškem in do najnovejših alarmantnih vesti o ukinitvi nekaterih pomorskih povezav Trsta s svetom. Minister sicer ni mogel drugega, kot obljubiti, da bo zahteve prenesel v Rim, hkrati pa je vzel na znanje zahtevo tržaških delavcev, naj vlada drži obljubo, da ne bo začela z uresničevanjem načrtov IRI, dokler se ne bodo zaključila pogajanja z ministrom Prodijem, ki so ta trenutek še vedno na mrtvi točki. men, ker bodo uradna srečanja delegacij omogočila bolje definirati perspektive, ki jih odpira nov bilateralni sporazum in ustanovitev mešane medvladne komisije za gospodarsko kooperacijo in obmejno menjavo. Poleg tega pa je izrazil upanje, da bodo iz teh srečanj prišle nove spodbude za obmejno trgovino, tega pomembnega sestavnega dela tržaškega gospodarstva. Predsednik deželnega odbora Comel-li je v svojem posegu poudaril, da ima dežela F-JK danes pravico zahtevati svoje novo ovrednotenje, zlasti v perspektivi številnih razvojnih možnosti, ki se lahko uresničijo, če bodo osrednje državne oblasti odločno podprle uresničevanje mednarodne vloge naše dežele. V tem smislu zato od vlade pričakujemo, da naše območje uvrsti med tista, ki bodo deležna prispevkov iz evropskega sklada za razvoj dežel, je dejal Comelli. Mei konkretnimi vprašanji, ki se jih je dotaknil, je posebno pozornost posvetil tudi sodelovanju s sosednjo Slovenijo in Jugoslavijo, za katero je izrazil željo, da bi čimprej premostila sedanje gospodarske težave — k čemur lahko pripomore tudi kako- vostno sodelovanje sosednih gospodarstev —- in da bi premostila sedanje o-vire, ki jih je objektivno morala sprejeti za zaščito svojega gospodarska. V podobnem tonu sta govorila tudi tržaški župan Richetti in predsednik pokrajine Marchio, ki sta prav tako izhajala, iz tržaških gospodarskih težav in poudarila dragoceno vlogo velesejma pri navezovanju sodelovanja s sosednimi območji in gospodarstvi. Zadnji je nastopil minister Biondi, ki je podčrtal nekatere ugotovitve svojih predgovornikov in se zavezal, da jih bo posredoval rimski vladi, nato pa je tudi uradno odprl 36. tržaški velesejem. Sledil je nato ogled razstavnih prostorov sejmišča, minister, ki so ga spremljali vladni komisar Marrosu, podpredsednik deželnega sveta To-nel, avstrijski generalni konzul Klein, jugoslovanski generalni konzul Miro-šič, številni drugi konzuli, evropski in italijanski parlamentarci, kvestor Allegra, predsednik Pristaniške ustanove Zanetti, predsednik Trgovinske zbornice Tombesi in številne druge osebnosti, pa se je najprej ustavil v jugoslovanskem paviljonu. Benvenuto na torkovem zasedanju UIL Deželna federacija sindikata UIL prireja v torek, 19. junija, v tržaškem Avditoriju zasedanje z naslovom : »Novi sindikat v družbi, ki se spreminja«. Razpravljali bodo o vlogi sindikata v konkretnem trenutnem stanju v naši deželi. Uvodno poročilo bo imel deželni tajnik Gianfranco Trebbi, spregovori-Ma pa bosta še deželni odbornik za industrijo Gioacchino Francescutto in predsednik deželne federacije industrijcev Gianni Cogolo. Zaključke bo povzel glavni tajnik UIL Giorgio Benvenuto. Razstava Spacalovih del ob obletnici Rižarne čeprav smo že na koncu normalne razstavne sezone, to se pravi tik pred poletnim odmorom, je razstavna dejavnost v Trstu nenavadno živa. Tako smo včeraj imeli odprtje kar treh pomembnih razstav in sicer razstavo »Podoba in njen dvojnik« na Gradu sv. Justa, v središčni galeriji Tor-bandena, kamor je prišla v goste mlajša slikarka iz Neaplja Mariolina Amato, v galeriji Cartesius v Ulici Marconi ob Ljudskem vrtu pa je dala na ogled svoja dela znana tržaška slikarska Pedra Zandegiacomo, ki je razstavila kakih trideset svojih olj. Ker gre za tri pomembne slikarske prireditve, posebno če upoštevamo razstavo na Gradu sv. Justa, danes beležimo le odprtje teh likovnih manifestacij in se bomo k njim vrnili v prihodnjih dneh. In vendar ne moremo mimo novosti, ki so jo sporočili na Gradu sv. Justa, kjer je predstavnik turistične ustanove dr. Alvise Barison povedal, da bodo ob letošnjem praznovanju štiridesetletnice Rižarne dali na ogled na Trgu Unità, in sicer na sedežu turistične ustanove, kakih dvajset grafik tržaškega slovenskega slikarja Lojzeta Spacala in sicer njegova dela na temo odpora proti fašizmu. (Fre) Na Kolonkovcu kmalu prva razstava vin Prosvetno društvo s Kolonkovca prireja letos svojo prvo razstavo domačih vin, priprave pa so seveda že zdavnaj stekle. Razstavo bodo priredili v dneh od 23. do 25. junija in sicer ob priliki 5. obletnice ustanovitve društva, ob tej priložnosti pa bodo tudi prižgali kres. Razstavo bodo odprli v soboto popoldne ob 17. uri, v večernih urah pa bo nastopil pevski zbor osnovne šole M. Gregorič od Sv. Ane, nakar bo sledil ples in prižiganje kresa. V nedeljo bo v večernih urah nastopil pevski zbor Tabor z Opčin ter sledil bo ples, razstavo pa bodo zaključili v ponedeljek. Varnost na delu Tržaška Krajevna zdravstvena enota bo priredila v petek, 22. junija, zasedanje o varnosti na delu. Na zasedanju bo najprej dr. Piemonte, odgovorni službe za prevencijo nesreč na delu pm KZE, podal analizo o sedanjem položaju na Tržaškem, dr. Bevilacqua, funkcionar deželnega odbor-ništva za zdravstvo pa bo predaval o varnosti na delu in deželnem načrtovanju na tem področju. Sledile bodo razprave, in sicer o potrebah preventivne dejavnosti in o nadzorstvu dela, da bi le-to potekalo v čim bolj varnih pogojih. Zasedanje se bo začelo ob 9. uri v sejni dvorani v Ul. Stuparich 1. • Tržaška občina obvešča volilne u-Pravičence, ki niso še prejeli volilnega potrdila, da ga lahko dvignejo na anagrafskem uradu (Passo Co-stanzi 2). Urad bo odprt od 8. do 20. ure. Škof obiskal Padrice in Gropado Na svojem pastoralnem obisku na Padričah in v Gropadi se je v četrtek tržaški škof Lovrenc Bellomi srečal s prebivalci in vaškimi organizacijami obeh vasi. Na padriškem športnem igrišču se je škof seznanil s športnim delovanjem ŠZ Gaja, nato pa se je v šoli »K. D. Kajuh« srečal s kulturnimi in gospodarskimi delavci obeh krajev. Ob priložnosti je nastopil pevski zbor KD Slovan, nato so uglednemu gostu prikazali video - posnetek o delovanju in načrtih padriške Gozdne zadruge. Škof Bellomi se je vsem zahvalil za sprejem ter spregovoril o miru in bratstvu med ljudmi in narodi. Starejša gospa ob pokojnino Včeraj v prvih popoldanskih urah Svojevrsten rop v Miramarskem drevoredu Včeraj v prvih popoldanskih urah so neznanci oprali svojevrsten rop v »Enoted Gianni« v Miramarskem drevoredu 27, blizu tržaške železniške pasta je. Vendar fri niso tatovi pri ropu uporabili nobenega orožja, tem Več samo... svoje roke in nato ume noge. Trije neznanci, po opisu so bili temnejše polti, morda celo Arabci, so stopili v »Enoteco Gianni« ter blagajničarko prosili, če bi lahko menjali večji bankovec, “di so dva mlajša fanta ter ženska, ki je bila obleče-na v roza obleko z vzorci na rože. Blagajničarki je predvsem ostalo v spominu, da je imela ženska zelo pokvarjene zobe. V trenutku, ko je blagajničarka, nič hudega sluteč, odprla predal z denarjem, je eden od treh roparjev z bliskovito kretnjo segel po denarju ter vzel prav zajeten šop bankovec. Preiskovalci so nato izračunali, da so trije tatovi ukradli kake štiri milijone lir v gotovini. Preden bi mogel kdo sploh kaj ukreniti, so bili roparji že na cesti; skočili so v giuliette rimske registracije ter odbrzeli neznano kam. Policisti so takoj sprožili obsežno akcijo s cestnimi pregledi in zaporami od Opčin do Tržiča, vendar pa o roparjih ni bilo ne duha ne sluha. Včeraj je v opoldanskih urah 58-letna Erminia Guštin por. Pacor iz Ul. Revoltella 41 v nekem poštnem uradu v mestnem središču dvignila svojo pokojnino, ki znaša 690 tisoč lir. Nato je stopila na avtobus štev. 11. kjer je naenkrat občutila, da jo neki postaven mladenič poriva. Le ta je nato naenkrat izginil, vse to pa se je zdelo starejši gospe sumljivo. Pogledala je v svojo torbico in opazila, da nima več denarnice s pokojnino. Res neprijetno presenečenje! •Pokrajinska federacija KPI bo priredila v sredo, 20. junija, ob 18. uri na sedežu v Ul. Madonnina 19 skupščino na temo: »Politični položaj v luči rezultatov evropskih volitev«. Tomi Saldassi na »Domenica in« Danes bo slovenski pevec Tomi Saldassi nastopil na priljubljeni popoldanski televizijski oddaji prve italijanske mreže »Domenica in«. Oddajo vodi, kot znano, napovedovalec Pippo Baudo, Saldassi pa bo nastopil s pes- mijo »Mago Merlino«, ki je prav pred nekaj dnevi izšla na mali plošči. Saldassi bo teden kasneje nastopil na pevskem festivalu v Saint Vincentu, na natečaju novih poletnih melodij »Un disco per l’estate«. • V torek bo v štivanski cerkvi na sporedu prvi koncert ciklusa glasbenega poletja 1984. Nastopila bosta japonski violinist Kino Masayuki in njegov rojak pianist Ogawa Tetsuro. Začetek koncerta ob 21. uri. Japonska umetnika bosta izvajala dela Beethovna, Bacha, Franka in Saint-Saensa. Vstop prost. Zapustil nas je naš dragi Franc Guštin Pogreb bo v torek, 19. t.m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: žena Julija, sin Franko ter drugo sorodstvo Opčine, 17. junija 1984 + Za vedno nas je zapustil naš dragi Karel Knez Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 16. uri izpred hiše žalosti v Movražu na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo: hči Olga in sin Karlo z družinama ter drugo sorodstvo. Prebeneg, Mo vraž, 17. junija 1934 Ob izgubi predragega očeta Karla izreka iskreno sožalje hčeri Olgi in družini KD Rapotec. Sekcija KPI občine Dolina izreka sožalje Olgi in Dariju Kraljiču ob izgubi očeta oziroma tasta. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega dr. Jožeta Seražina se toplo zahvaljujemo dr. Škerlju, msgr. Živcu, g. Nemacu, don Alighieri ju, semeniščnikam, Tržaškemu oktetu, prof. Tavčarju, bivšim kolegom in študentom iz Trsta in Gorice, raznim ustanovam, društvom, slovenskim šolam, Radiu Trst A, vaščanom iz Bazovice, delovnim kolegom, piscem člankov, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so nam bili ob strani in počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Martelancu, dr. Senčarju in g. Dorici. Družina Trst, 17. junija 1984 12. 6. 1978 12. 6. 1984 Ob 6. obletnici smrti nepozabne žene, mame in none Karle Lorenzi se je spominjajo SVOJCI Ricmanje, 17. junija 1984 POPRAVEK Pri osmrtidci Josipa Merkuja se je pomotoma vrinila napaka: žalujoča je DRAGICA ŠVARA in ne Dragica Švab. gledališča Prireditve in sporočila MLADINA IN VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BOLJUNCA mali oglasi VERDI V petek, 22. t.m., bo na sporedu ob 20. uri simfonični koncert s sodelovanjem gojencev konservatorija Tartini. Dirigent Severino Zannerini. Vstopnice bodo na razpolago od srede dalje. CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana Še danes, 17. junija, ob 20. uri: 25. MEDNARODNI FESTIVAL JAZZA Ljubljana 1984. Okrogla dvorana Danes, 17. junija, ob 24. uri: Peter Broetzmann, solist. Srednja dvorana Danes, 17. junija, ob 10. uri »Shadows«, ameriški film; ob 18. uri »Rdeči boogie«, slovenski film. in organizacij kino Ariston 17.00 — 22.00 »Tradimenti«. Režija David Jones. Igra Ben Kingsley. Eden 17.30 —- 22.15 »Flippaut«. Fenice 17.30 — 22.15 »II cacciatore dello spazio«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Sweet sexy slips«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 17.00 — 22.00 »I quattro dell’oca selvaggia«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Terror train«. Za vsakogar. Grattacielo 16.00 — 22.00 »Due vite in gioco«. Mignon 16.00 —- 22.15 »Pink Floyd live at Pompeii«. Aurora 16.00 — 22.00 »La finestra sul cortile«. Capitol 16.30 »Class«. J. Bisset. Moderno 17.00 — 22.00 »Miriam si sveglia a mezzanotte«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Sing Sing«. A. Celentano, E. Montesano. Radio 15.30 — 21.30 »Giochi maliziosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 15.30 — 22.00 »Led Zeppelin : The song remains the same«. Alcione 15.30 — 22.00 »Lo squalo«. Roy Scheider, Robert Shavv in Richard Dreyfuss. KD Lipa prireja društveni praznik 23. in 24. junija v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. V petek, 22. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu otvoritev fotografske razstave Janka Kovačiča, nastop MPZ Lipa in zbora OŠ P. Trubar. Nastopi šole Glasbene matice: v torek, 19. t.m., ob 18. uri v šoli GM v Trstu, ob 20.30 v dvorani I. Grbec v Skednju in ob 20.30 v osnovni šoli v Devinu; v sredo, 20. t.m., ob 20.30 v šolskem centru v Miljah in ob 20.30 na šoli Glasbene matice zaključni nastop oddelka za staro glasbo. Harmonikarski ansambel šole Glasbene matice Synthesis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana vabi na celovečerni koncert, ki bo v sredo, 20. junija, ob 21. ure v gledališču F. Prešeren v Bolj uncu. Na večeru bo sodelovala gledališka igralka Mira Sardoč. priredijo 16., 17. in 18. junija SAGRO NA GORICI DANES, 17. junija — ob 10. uri začetek otroškega ex tempore ob 16. uri odprtje kioskov ob 19. uri sprevod z VESELIMI GODCI iz Jame na Gorico in nagrajevanje ex tempore od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom POMLAD JUTRI, 18. junija — ob 18. uri odprtje kioskov od 20.30 do 24. ure ples z VESELIMI GODCI Delovali bodo kioski s specialitetami na žaru in domačim vinom. razna obvestila razstave V TK Galeriji, Ù1. sv. Frančiška 20, razstavlja Desiderij Švara svoja novejša dela. V Domu A. Sirk v Križu je na ogled razstava Vilme Padovan in Liane Dra-šček. Odprta je še danes, 17. t.m., med 11. in 13. in med 18. in 20. uro. V galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, razstavlja slikarka Pedra Zandegiacomo. V galeriji Torbandena razstavlja slikarka Mariolina Amato. V Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v priredbi Foto krožka Trst 80 razstavlja fotografije Duilio na temo: Vzdušje in gesla na Travniku. izleti SPDT prireja v nedeljo, 24. t.m., izlet na Gamspitz v Karnijskih Alpah, obvezen kot kondicijska priprava za udeležence planinskega tabora »Aosta 84«. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vljučno srede, 20. junija. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 23. t.m. izlet v Gorico ob priliki srečanja z goriškimi upokojenci. Ogledali si bomo muzej iz prve svetovne vojne na Vrhu in goriški Kulturni dom. Kosilo bo z Goričani v števerja-nu, kjer se bo razvila skupna družabnost. Odhod avtobusa ob 8. uri izpred sodnijske palače. Vpisovanje se nadaljuje v torek, 19. t.m., od 10. do 11. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje v kolonijo v Comegliansu se bo začelo v torek, 19. junija. Vpisovanje bo vsak dan razen sobote, od 18. do 19. ure na sedežu Slovenske Vincen-cijeve konference v Trstu, Ul. S. Nicolò 31, II. nadstr. (tel. 040/68762). Kdor ni še naredil prošnje, lahko to stori čim-*prej pri šolskih ali bolnišnih asistentkah. Dom Mangart v Žabnicah vabi svoje člane in njihove družine na bivanje v domu. Nečlani lahko zaprosijo za izkaznico podpornega člana. Za rezervacije se lahko interesenti obrnejo na urad ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. št. 767-304), kjer bodo dobili tudi vsa pojasnila. Občina Devin - Nabrežina razpisuje obvestilo o predložitvi prošenj za vključitev v prednostno lestvico za dodelitev začasnih in nestalnih mest pomožnega osebja (čistilka) na podlagi katere bo občinska uprava lahko zadostila morebitnemu pomanjkanju pomožnega perso-naia v obdobju 1. 7. 1984 — 30. 6. 1985. Pogoji: starostna meja najmanj 18 in največ 45 let, italijansko državljanstvo; spričevalo o opravljeni osnovni šoli. Interesenti morajo do 23. junija 1984 predložiti prošnjo na posebnih obrazcih, ki jih dvignejo na županstvu, soba št. 20. Občina Devin - Nabrežina išče za takojšnji sprejem v začasno službo osebje s kvalifikacijo splošne/ga bolničarke/ ja, ki ga bo dodelila domu za ostarele »Bratov Stuparich« v Sesljanu. Začetna neto plača približno 850.000 lir mesečno. Pogoji: starostna meja 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon, italijansko državljanstvo, spričevalo splošne/ga bolničarke/ja. Interesenti morajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti osebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo do 23. 6. 1984. škedenjska poletna prireditev bo danes, 17. junija, na prostem pred domom. Nastopajo domači pevski zbor, otroška zbora iz Skednja in od Sv. Ane, folklorna skupina KUD K. Pahor iz Pirana ter ansambel Taims. Začetek ob 19. uri, kiosk bo odprt od 16. ure dalje. PD KOLONKOVEC — ŽENJAN 46 prireja ob priliki kresovanja in ob 5. obletnici ustanovitve društva dne 23., 24. in 25. junija I. RAZSTAVO DOMAČIH VIN PROGRAM : V SOBOTO, 23. junija — ob 17. uri otvoritev razstave; ob 20. uri otroški pevski zbor osnovne šole M. Gregorič od Sv. Ane; sledil bo ples; ob 22. uri prižiganje kresa. V NEDELJO, 24. junija — ob 10. uri odprtje kioskov; ob 19. uri moški pevski zbor Tabor z Opčin, domači pevski zbor; ob 19.30 ples z ansamblom TAIMS V PONEDELJEK, 25. junija — zaključek razstave Vabljeni! GUI ŠOLA GLASBENE MATICE TRST JUTRI, 18. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio štev. 4 OSREDNJA AKADEMIJA Nastopajo gojenci vseh oddelkov šole Glasbene matice in harmonikarski ansambel SYNTHESIS 4. Vabljeni! ZAHVALA Vaška skupnost TRNOVCA se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali in pomagali ob uspehu našega H. vaškega praznika. Zahvaljujemo se tudi Primorskemu dnevniku, Radiu Trst A, Radiu Opčine, ŠK Kras in ŠZ Jadran ter vsem nastopajočim. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO BARKOVLJE prireja v nedeljo, 24. junija, v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Milan Pertot Začetek ob 19. uri. Vabljeni! Prispevajte za Dijaško matico včeraj - danes Danes, NEDELJA, 17. junija GORAZD Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 0.16 in zatone ob 8.37. Jutri, PONEDELJEK, 18. junija BOGDAN Vreme včeraj: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1016,1 mb ustaljen, veter severovzhodnik 18 km na uro, vlaga 39-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Valentina Vocino, Sara Starc, Michele Luppi. UMRLI SO: 84-letna Maura Pellegrini vd. Zay, 80-letna Paola Hrabar por. Zennaro, 80-letna Natalia Kren, 75-letni Giovanni Ventura, 63-letni Vincenzo Marchetti, 54-letni Duilio Stocca, 68-letna Genoveffa Pajer por. Vanon, 71-letni fi» mm Mario Kogoi, 77-letni Paolo Pecenca, 55-letni Livio Bazzara, 72-letni Giacomo Sa-cellini, 83-letni Giusto Muratti, 82-letni Giovanni Jugovaz. OKLICI: strežnik Giovanni Tiveron in uradnica Maria Letizia Giorgi, mestni redar Guido Pesante in učiteljica Eleonora Kolar, delavec na železnici Damiano Stocovich in gospodinja Morena Cressevich, mehanik Davide Peteani in študentka Barbara Nider, trgovski potnik Aldo Michelini in uradnica Silvana Crevatin, gasilec Fabio Benci in prodajalka Elisabetta Lenardon, fotograf Fabio Crosilla in zobotehnica Loredana Ar-boritanza. točaj Alessandro de Rota in točajka Anna Klančnik, geometer Maurizio Savino in uradnica Erica Zentilo-mo, uradnik Alfio Soccolich in uradnica Ester Bosso, prodajalec Francesco Lo Ciacco in uradnica Laura Punter, mesar Roberto Uliveti in prodajalka Daniela Pastor, uradnik Calogero Calè in prodajalka Cristina Venturini, delavec Franco Leni in prodajalka Fulvia Fontano! kovinar Sebastiano Salerno in gospodinja Giuseppa Pema, finančni stražnik Giuseppe Manno in delavka Patrizia De Benedittis, karabinjer Angelo Luigi Isola in gospodinja Pasqualina Amatrudo, zdravnik Glauco Giacomo Silvio Mininei in zdravnica Nicoletta Or-zes, farmacevt Roberto Pietro Ernesto Rosso in pravni zagovornik Marina Maria Margherita Turazza, uradnik Elio Amadei in uradnica Orietta Bossi, agent javne varnosti Domenico Ioannoni in gospodinja Maria lezzi, mizar Gianni Ian-nello in prodajalka Loredana Olivadoti, uradnik Mario Pacherini in uradnica Cristina Sorgalo, uradnik Roberto Kli-mic in knjigovodkinja Claudia Malattia, natakarski pomočnik Adolfo Gamba in gospodinja Sylvie Casabella, uradnik Marino Savron in študentka Anita Maz-zaraco, uradnik Tommaso Cirmena in univerz, študentka Lorena Zentilin, kovinar Giuseppe Miss in uradnica Tanija Maršič, glasbenik Ezio Cadel in biologi- ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA predpraznična od 14. do 20. ure in pra- znična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 73 64 89 39 72 CAGLIARI 63 83 82 7 9 FIRENCE 50 53 22 82 72 GENOVA 50 57 82 7 16 MILAN 12 55 29 15 90 NEAPELJ 21 28 49 33 87 PALERMO 86 68 35 90 54 RIM 68 58 53 38 54 TURIN 68 15 34 65 85 BENETKE 22 87 6 12 70 ENALOTTO 2 2 X XI 1 2 2 2 1 1 X KVOTE: 12 — 20.308.000 11 — 733.000 10 — 70.500 MLADINSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE vabi vse vrstnike od 9. do 15. leta starosti, ki bi radi sodelovali v zboru, da se telefonsko prijavijo do 30. junija na Glasbeno matico, telefon 040/418605. S tem imajo možnost, da se udeležijo letovanja zbora, ki bo od 27. avgusta do 6. septembra pri morju v Istri. šolske vesti Uprava Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (tel. 040/573-141), sporoča, da se bo do 14. julija vršilo vpisovanje za šolsko leto 1984-85. Osnovna šola Prežihov Voranc v Dolini vabi na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo danes. 17. junija, v šolskih prostorih od 9. do 12. ure in od 15.30 do 20. ure. Istočasno obveščamo starše in učence, da bo zaključna šolska maša v soboto, 23. t.m., ob 9. uri. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo. Jutri stopita na skupno življenjsko pot JASNA in MILOŠ Vso srečo jima v novem življenju želi DTTZ Žiga Zois čestitke nja Antonietta Malpiede, picar Calogero Matassi in točajka Avvocata Buonocore. OBČINA DOLINA. OKUCI: uradnik Roberto Novello in uradnica Paola Gruden, slaščičar Renzo Pockar in uradnica Marina Stepancich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5. Trg sv. Jakoba 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5. Trg sv. Jakoba 1. Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel 226-165, Optine: tel 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Seeljan: teL 209-197. telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure PROFESORICA nudi lekcije italijanščine dijakom višjih šol. Tel. 040/229-366. RIVIERA prodaja v bližini velesejma skladišče 55 kv. m z industrijskim hladilnikom in možnostjo tovornega dovoza. Cena 50 milijonov. Tel. na št. 040/224-426. RIVIERA prodaja v Ul. Pollaiolo (v bližini hipodroma) stanovanje v zadnjem nadstr. : 2 sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, 20 kv. m velik balkon, gretje, dvigalo. Cena 67 milijonov. Tel. na št. 040/224-426. RIVIERA prodaja v Devinu skoraj nova stanovanja po 90, 108, 120 kv. m površine z garažami. Za nadaljnje informacije telefonirati na št. 040/224-426. V OSMICI Olenich na Padričah boste preživeli lep popoldan s pokušnjo dobrega sivega pinota. OSMICO je odprl Vladi Rebula, Rep-nič 2. VINSKE BRATCE vabi na osmico Stanislav Gruden iz Samatorce št. 6. OSMICO ima v Zgoniku Marjo Milič. Cenjene goste streže z belo in črno domačo kapljico. GOSTILNA »Pri občini« v Sovodnjah nudi ob nedeljah razne mesne specialitete na žaru. PRODAM avto simca 1100, letnik 1969, prevoženih 62.000 km,, prekucljivi sedeži, edini lastnik, cena 300.000 lir. Telefonirati na št. 770-2067 (urad) ali v večerni urah na dom št. 756-589. UGODNO prodam električno črpalko na svojem vozičku za greznico. Tel. na št. 040/743-988. PRODAM kompletno jadralno desko surf in dobra rezervna jadra. Cena 550.000 lir, oz. -110.000 lir. Tel. 040/411-589 ali 411-590. OSMICO je odprl Milan Kraljič v Pre-benegu št. 73. Toči belo in črno vino. JOSIP ŽERJAL, Dolina 161, je odprl osmico. Toči belo in črno vino. PRODAM FIAT 127 — troje vrat, pet prestav, letnik '82, prevoženih 20.000 km. Tel. 040/227-284. PRODAM 126 Giannini, letnik ’78, v dobrem stanju. Tel. 040/226-233. KNJIGOVODJO/KINJO z najmanj petletno prakso išče priznano slovensko podjetje. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Knjigovodja«. 48-LETNI MOŠKI, vdovec, želi spoznati žensko 40-45 let za prijateljstvo, možnost tudi poroke. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Sporazum«. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. PREŠE ZA BALIRANJE SENA. vse delovne širine, priključne na traktorje dobite pri UNIVERSALMACCHINE v Dolini, tel. 228-190. PUMPE, MOTORNE PUMPE in ATO-MIZERJE ZA ŠKROPLJENJE dobite pri UNIVERSALMACCHINE v Dolini, tel. 228-190. ZAHVALA PD SLOVENEC Boršt - Zabre-žec se toplo zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in pripomogli, da je XIV. praznik vina tako lepo uspel. V Medji vasi praznuje danes, 23. rojstni dan STANO PERDEC. še na mnoga srečna leta v zdravju in zadovoljstvu mu kličejo starši, sestra, nona, stric in teta Zora z družino. Dne 13. t.m. je slavil bratranec DANILO 50. rojstni dan. Ob tem velikem jubileju mu kličejo še na mnoga zdrava in vesela leta Nedija, Narciza, Marjo in Pino z družinami. Učenci 4. razreda osnovne šole F. Milčinski čestitajo učiteljici Rosani in njenemu soprogu ob rojstvu ANE. KD Primorsko iz Mačkolj čestita svojemu odborniku ZORANU PAROVELU ob prejemu 1. nagrade v natečaju vinogradništva, ki jo je podelila Trgovinska zbornica. POTOVALNI URAD »AURORA« prireja letovanje na MALEM LOŠINJU in sicer z odhodom 1. in 8. julija. Cena 1-tedenskega bivanja v hotelu Belveau 195.000 lir (vožnja vključena). Na razpolago so še 1-tedenska bivanja v BOVCU. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA« Ul. Cicerone 4, Trst - tel.: 60261. informacije SIP uporabnikom IISI||||, I Družba SIP obvešča, da bo jutri, 18. junija, menjala telefonsko številko približno 500 abonentom Naselja sv. Sergija v tržaški občini. Interesenti so bili že obveščeni. Nove telefonske številke so že objavljene v telefonskem Imeniku 1984/85. Za nadaljnje informacije se lahko poslužite številke »12« (Informacije v zvezi z naročniki). 1 lir lir lir y<< 36. MEDNARODNI IDI TRŽAŠKI VELESEJEM™! od 16. do 28. junija 1984 Prispevek k uresničevanju mednarodne vloge Trsta Od včeraj pa vse do 28. junija, bo prostor tržaškega sejmišča živel v dimenziji, kakršno si Trst želi za svojo prihodnost: postal bo kraj srečanja gospodarstvenikov štirih celin in napravil še en, pomemben korak na poti uresničevanja svoje mednarodne gospodarske vloge. Se tesneje bo stkal mrežo razmerja s svojim zaledjem, še širše bo razprl svoja jadranska vrata. Poleg domačih, se je letos občutno povečal obseg in število tujih razstavljavcev: 18, iz obeh Amerik, Azije, Afrike in Evrope, 230 razstavljavcev in več kot 800 zastopanih podjetij. Podatek, ki kljub trajajočemu gospodarskemu zastoju Priča o prizadevanjih tržaške Velesejemske ustanove, da bi utrdila pomen svoje osrednje sejemske manifstacije in učinkovito pripomogla k uresničevanju mednarodne gospodarske vloge Trsta, take, kot mu jo njegova zemljepisna lega sama ponuja. Tržaški velesejem seveda ne zanemarja niti svojega naravnega namena, zaradi katerega je nastal: odraža namreč podobo gospodarskih razmer doma in v svetu, predstavlja tradicionalne in nove gospodarske dejavnosti. Sodobne sejemske manifestacije pa se vse pogosteje usmerjajo na pot specializacije; tržaška v tem smislu poglablja svoj značaj stičišča med gospodarskimi resničnostmi različnih zemljepisnih območij, ki se stekajo v Trst, k svojim najbližjim »vratom na Jug«. Domača, tržaška gospodarska resničnost, je na velesejmu zastopana tako, kakršna pač je in kakršna se bo v prihodnosti še jasneje izoblikovala. Zastopana so pomembna trgovska Podjetja in manjši, specializirani proizvajalci, globoka kriza javnega industrijskega sektorja pa se tudi v sejemski predstavitvi krepko izraža. Dejstvo, ki potrjuje prepričanje, da je prihodnost Trsta prihodnost kakovostnega mednarodnega gospodarskega povezovalca s sodobnimi storitvenimi dejavnostmi, z razvito mednarodno trgovino, s specializiranim turizmom in z mednarodnimi središči znanstvenih in tehnoloških raziskav. Nismo torej priče sejmu, katerega izključni namen je o-mogočiti sklepanje poslov med domačim in mednarodnim gospodarstvom. Njegov pomen vidimo v luči srečanj in povezav Predstavnikov gospodarstva z vsega sveta, zlasti pa iz zaledju. ki mu je tržaško pristanišče najbližja morska pot v svet. Številni specializirani dnevi na sejmu, posvečeni na primer kavi ali lesu, krepko potrjujejo tako usmeritev in vlogo sejma znotraj splošne gospodarske izbire našega mesta. Srečanja, Pogovori in okrogle mize, ki se bodo zvrstila prihodnje dni, bodo prispevala k reševanju odprtih vprašanj in problemov v mednarodnem blagovnem prometu. Omogočila bodo skleniti vrsto večstranskih mednarodnih pogodb. Trst pa ima kot gostitelj dragoceno priložnost, da se vanje učinkovito vključi. Slovensko gospodarstvo v Italiji in njegovo združenje, SDG2, si že dolgo prizadeva po tej poti, svojo prihodnost vidi v čim tesnejšem sodelovanju in vse širšem povezovanju z za-ledjem. Sejem je hkrati ena od prilik za poglobitev dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo. Slovenskim gospodarstenikom, ki Poslujejo po avtonomnih računih, omogoča srečanje s poslovnimi sodelavci z druge strani meje, zbližanje in razmislek o novih možnostih, ki jih tako sodelovanje ponuja. Sicer pa Slovensko deželno gospodarsko združenje pričakuje jutrišnji Dan Jugoslavije, ta tradicionalni praznik gospodarskega sodelovanja z matično domovino, tudi s konkretnim predlogom: da bi to sodelovanje ustvarilo nove perspektive, da bi preraslo v večjo povezavo na proizvajalnem področju, v kooperacijo in v ustanavljanje mešanih podjetij na obeh straneh meje. 36. mednarodni tržaški velesejem torej ni le vzorčni sejem; še bolj kot v preteklih letih je uspel uveljaviti svojo mednarodno izbiro In torej utrditi povezovalno vlogo Trsta z zaledjem in s svetom v vseh štirih zemljepisnih smereh. VITO SVETINA 36. mednarodni tržaški velesejem ♦ 18 sodelujočih držav ♦ 230 Tazstavljalcev ♦ več kot 800 zastopanih podjetij ♦ 15.500 kvadratnih metrov razstavnega prostora Številna udeležba m pester program na letošnjem Tržaškem velesejmu Letošnjega sejma se udeležuje 18 držav, kar je za tretjino več kot lani, ko jih je bilo zastopanih 12. Uradno se sejma udeležujejo Avstrija, Jugoslavija in Zvezna republika Nemčija iz Srednje Evrope; Romunija, Češkoslovaška in Madžarska iz Vzhodne Evrope; Ljudska republika Kitajska in Tajska z Daljnega vzhoda; Kamerun, Gabon, Gana, Etiopija, Somalija, Egipt in Centralnoafriška republika iz Afrike; Združene države Amerike, Argentina in Urugvaj pa z ameriške celine. Kot opazovalke so z delegacijami zastopane tudi Japonska, Burundi, Slonokoščena obala, Uganda in Rwada. Program najvažnejših manifestacij Ponedeljek, 18.6. — DAN JUGOSLAVIJE 9.00 sestanek na Trgovinski zbornici 11.30 tiskovna konferenca v Kongresnem centru 12.30 ogled jugoslovanskega paviljona Torek, 19.6. — DAN ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE 9.00 delovna srečanja v okviru Italijansko - nemške trgovinske zbornice 10.00 obisk lesnega pristanišča 11.30 obisk Pristaniške ustanove 17.00 konferenca veleposlanika ZRN v Rimu L. Lahna o gospodarskih odnosih med Italijo in ZRN Sreda, 20.6. — DAN ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE 17.30 tiskovna konferenca ameriškega veléposlani-ka v Italiji Maxwella Rabba in obisk razstavnih prostorov ZDA Četrtek, 21.6. — DAN AVSTRIJE 9.30 vljudnostni obisk na Trgovinski zbornici 12.00 tiskovna konferenca v paviljonu D 16.30 tehnična demonstracija švedskega lesa (Kongresni center) Petek, 22.6. — MEDNARODNI DAN LESNE TRGOVINE od 9. do 13. ure v Kongresnem centru 16.30 tehnična demonstracija ameriškega lesa DAN AVSTRIJSKEGA TURIZMA (Dunaj, Salzburg, štajerska in Koroška) 18.00 Hotel Adriatico Sobota, 23.6. — DAN TURIZMA 10.00 V. okrogla miza o turističnem sodelovanju med Avstrijo in Furlanijo - Julijsko krajino (Kongresni center) DAN EGIPTA 17.00 obisk razstavnega prostora Ponedeljek, 25.6, — DAN OBRTI 18.00 srečanje italijanskih, avstrijskih in jugoslovanskih predstavnikov o problemih obrti (Kongr. center) DAN DEŽEL, PRIDRUŽENIH EVROPSKI GOSPODARSKI SKUPNOSTI dopoldne obisk lesnega pristanišča popoldne vljudnostni obisk pri Trgovinski zbornici DAN LR KITAJSKE 11.00 delovna srečanja in obisk kitajskega veleposlanika v Italiji V dopoldanskih urah tudi delovna srečanja jugoslovanske delegacije s predstavniki Združenja trgovcev in Združenja male industrije Torek, 26.6. — DAN KAVE 9.30 srečanje z deželami proizvajalkami in okrogla miza »Države proizvajalke in sporazum ICO« % 11.30 obisk pri Illy 16.30 obisk Pristaniške ustanove DAN DEŽEL, PRIDRUŽENIH EGS — nadaljevanje SREČANJE O GOSPODARSKIH ODNOSIH Z JAPONSKO 16.00 srečanje na Trgovinski zbornici 19.00 japonska delegacija obišče velesejem DAN VIDMA Sreda, 24.6. — DAN ARGENTINE 11.00 tiskovna konferenca 16.00 vljudnostni obisk pri Prist. ustanovi DAN EVROPE 18.00 okrogla miza — razprava vodijo predstavniki tržaške sekcije Evropskega federalističnega gibanja Četrtek, 25.6. — DAN ROMUNIJE 18.00 obisk romunskega paviljona DAN ČEŠKOSLOVAŠKE 11.00 srečanje s predstavniki tiska in obisk češkoslovaškega paviljona 12.00 obisk pri Pristaniški ustanovi in Trgovinski zbornici 36. MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM Kratek sprehod po razstavišču »Zemljevid« 36. mednarodnega tržaškega velesejma začenja paviljon A, v katerem se predstavljajo tuji razstavljalci. javne ustanove, organizacije in združenja, denarni zavodi in turistični dejavniki. Paviljon B je posvečen razstavi gospodinjskih strojev in opreme, medtem ko so v pritličju paviljona E razstavljeni proizvodi za gradbeništvo, okna, vrata, varnostni sistemi in podobno, v prvem nadstropju pa najdemo stanovanjsko pohištvo in opremo. V pritličju paviljona F bodo obiskovalci navdušeni nad razstavo akustičnih naprav in elektronike, v prvem nadstropju so razstavljene zavese vseh vrst in namenov, poseben oddelek je namenjen založništvu, pa spet notranja oprema in grafika. Paviljon D gosti v pritličju uradne razstavljalce iz Avstrije in Jugoslavije, medtem ko je v drugem in tretjem nadstropju na ogled blago široke porabe oziroma tipične obrti (njeni izdelki so tudi v prodaji na drobno) in razstava Modnega odbora tržaških obrtnikov. Prišli smo do paviljona H: v njem so v pritličju zastopane dežele v razvoju iz Afrike, Karibov in s Pacifika, ki so pridružene Evropski gospodarski skupnosti in ki se letos predstavljajo že petnajstič. Prvo nadstropje pa je posvečeno vinu, žganim pijačam in gastronomiji. S tem smo bežno pregledali pokriti razstavni prostor tržaškega sejmišča, ki se razteza na 11 tisoč kvadratnih metrih brez Kongresnega centra, ki meri tisoč kvadratnih metrov. O-stane nam še 3.500 kvadratnih metrov nepokrite površine saj sejmišče v celoti meri kar 15.500 kvadratnih metrov. Trg P 3 je namenjen gastronomiji, založniškim kioskom, bižuteriji, avtomobilski opremi, hišnim računalnikom in obrtnim izdelkom. Na Trgu P 4 pa poleg gastronomije najdemo še izdelke za gradbeništvo, rustikalno pohištvo, avtomobile in zložljive plavalne bazene. Med novostmi velja omeniti 'letošnjo prvo udeležbo daljne Tajske, posebno predstavitev avstrijskih Zveznih železnic, ponoven nastop Madžarske po šestletnem premoru in posebno predstavitev »Made in Friuli«. Kdaj na ogled velesejma? Tržaški velesejem je odprt vsak dan od 16. do 23. ure, ob sobotah od 16. do 24. ure, ob nedeljah pa od 10. do 24. ure. Za vstopnino boste morali odšteti 3.500 lir kdor ima pravico do znižane cene vstopnice pa le 2.000 lir. Vstop je kot ponavadi z dveh strani: s Trga De Gasperi in z Ul. Re-voltella. Tržaški obrtniki tudi letos pripravili skupinski nastop Na pobudo Odbora za modo, ki združuje predstavnike tržaškega obrtništva, se ta pomembni sektor tudi letos organizirano predstavlja na področju šiviljstva, krojaštva, u-rarstva in umetne obrti.» V 3. nadstropju Palače narodov je na ogled skupinska razstava u-metne obrti, nekaj večerov pa bo posvečeno kakovostnim manifestacijam, kakršna je bila na primer^sinočnja modna revija avstrijskih in tržaških o-brtnikov s tega področja. OMNIA COMMERCE di S. Savarin IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST, Ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I JUTRI NA SEJMU DAN JUGOSLAVIJE Jutri, prvi dan po uradnem odprtju, bo m Tržaškem velesejmu Dan Jugoslavije. Prireditelji mu posvečajo poseben pomen in opozarjajo na udeležbo jugoslovanskega veleposlanika v Rimu, Marka Kosina. V njej vidijo ugoden znak jugoslovanske dobre volje za premoščanje sedanjih zastojev v maloobmejni blagovni menjavi, ki so rezultat utemeljenih prizadevanj sosednje države za stabilizacijo svojega gospodarstva. Zelo ugodno ocenjujejo neprekinjeno sodelovanje Ju goslavije na Tržaškem velesejmu od njegovega nastanka sem, hkrati pa letos pričakujejo in si želijo novega skoka v povezovanju in dopolnjevanju dveh obmejnih gospodarstev. Taka pričakovanja utrjuje tudi dejstvo, da je Jugoslavija v letu 1983 uresničila presežek v trgovinski menjavi z Italijo in da so zadnja dvostranska srečanja na vladni ravni prispevala k sprostitvi nekaterih omejitev v prometu blaga in oseb preko meje. Jugoslovansko delegacijo bo na jutrišnjem Dnevu Jugoslavije vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, inž. Marko Bulc, sestavljali pa jo bodo za SR Slovenijo: Cvetka Selšek, podpredsednica odbora za mednarodno sodelovanje pri republiškem izvršnem svetu, Vili Volk, predsednik odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri GZS, Aleksander Lovec, predsednik interesne skupnosti za obmejno gospodarsko sodelovanje z Italijo; Aljoša Mrak, sekretar GZS za gospodarsko sodelovanje s sosednimi državami; Slavko Vodopivec, predsednik Medobčinske GZ v Kopru; Igor Hrovatin, svetnik odbora za mednarodno sodelovanje GZS. Iz SR Hrvaške bodo v delegaciji: Jure Gotovac, podpredsednik Gospodarske zbornice Hrvaške; Neven Mimica, namestnik predsednika odbora za mednarodno sodelovanje pri hrvaškem saboru; Krsto Sunara, sekretar GZH za obmejno gospodarsko sodelovanje; Ivan Zbašnik, podpredsednik reške GZ; Ksenija Bakrač, svetnik GZ Hr-vatske. Člana jugoslovanske delegacije na Tržaškem velesejmu sta še konzul SFRJ v Trstu Marjan Banko in predstavnik Gospodarske zbornice SFRJ v Trstu, dr. Boris Zidarič. Dan Jugoslavije se bo jutri ob 9. uri začel s srečanjem jugoslovanske delegacije na tržaški Trgovinski zbornici, ob 11.30 bo v Kongresnem središču na sejmišču tiskovna konj er enea, ob 12.30 pa si bodo gostje ogledali jugoslovanski razstavni paviljon, kjer jim bodo ponudili okrepčilo. m ' jpiLiwpjiiu^r H v ||j ■■6 mednarodna špedicija In transport KOPER n.sol.o. DnigMJUtofia 66000 KOPER, Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 25161, 22361 — Telex: 34285, 34117, 34297 Kolektiv koprske Intereurope v sestavi: TOZD Kontinentalna špedicija, TOZD Pomorska in sejemska špedicija, TOZD Zagreb (špedicija), TOZD Interagent, TOZD Transport in Delovna skupnost skupnih služb. Obenem sporočamo vsem zainteresiranim, da smo tik ob vhodu v koprsko luko odprli novo, sodobno popravljalnico kontejnerjev. Za oglase v Primorskem dnevniku skrbi Oglasni oddelek Založništva tržaškega tiska PUBLIEST Ul. dei Montecchi 6 34137 TRST Tel. (040) 775275 Telex 460270 EST I — C.P. 5j?9 Pogled v jugoslovanski razstavni paviljon Jugoslavija je tako kot od vsega začetka, tudi letos vidno zastopana na Tržaškem velesejmu. V Palači narodov predstavlja predvsem svoje drobno gospodarstvo, malo industrijo, umetno obrt, turizem in modo. Razstavo je organizirala Gospodarska zbornica SR Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Hrvaške, za opremo razstavnega prostora pa je poskrbel koprski Adriacommerce, u-gledno izvozno - uvozno industrijsko in veletrgovinsko podjetje. V tem okviru se predstavljajo tri združenja s področja slovenskega oziroma hrvaškega drobnega gospodarstva: Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije, Poslovno združenje za malo industrijo Hrvaške in Zveza o- brtnih zadrug Slovenije. V okviru Splošnega združenja drobnega gospodarstva Slovenije se predstavljata poslovni skupnosti MAGOS iz Ljubljane in FORMATOR iz Celja z naslednjimi članicami: UKO iz Krope, Tl KO iz Tržiča, IMKO iz Ljubljane, KIL iz Liboj, LONČARSKO PODJETJE iz Komende. GUMARNA iz Maribora, ADRIACOMMERCE -TEA iz Divače, DOM iz Ljubljane, ČIPKA iz Idrije in MEDEX iz Ljubljane. Omenjena podjetja razstavljajo u-metniške izdelke iz železa in bakra, kovinske predmete za notranjo opremo, keramično posodo in okrasne predmete, lončarske izdelke, industrijske izdelke iz gume, višinske re- gulatorje za viseče luči, izdelke domače obrti, idrijske čipke, pripomočke za čebelarstvo in čebelje proizvode. V okviru poslovnega združenja hrvaške male industrije razstavljajo naslednji njegovi člani: RAZVITAK -KOŠARAŠTVO iz Ludbrega, ELEKTRONIKA iz Zadra, PR1GORJE -PROGRES iz Sesvet, METALOTEH-NA iz Zagreba, VODNJANKA iz Pulja, PEL iz Varaždina in SUVENIR iz Sirača. Ogledamo si lahko njihove plastične izdelke, širok izbor varnostnih svetilk, spominke, različne kovinske izdelke, svečnike, vaze, pepelnike in še številne druge primerke dekorativnih predmetov in domače obrti. Združenje obrtnih zadrug Slovenije pa predstavljajo naslednje članice: PREKMURKA iz Murske Sobote, BOHOR iz Sevnice, OBRTNA ZADRUGA iz Titovega Velenja, TROO - KOOPERANT iz Maribora, OBRTNA ZADRUGA iz Domžal, GALEB iz Izole, PANORAMA Ptuja in OBRTNA iz Slovenj Gradca.’ In kaj razstavljajo? Naj na kratko naštejemo: kovinsko galanterijo, mehanske gospodinjske pripomočke, železno okovje za pohištvo, širok izbor žebljev in vijakov, igrače, orodje za vinogradništvo, ročne lesne izdelke, lesne stenske obloge, čopiče, voščene izdelke, gumijaste cevi za visok pritisk, okrasne svetilke, spominke, lutke v narodnih nošah, usnjene dodatke, 'u-metniške izdelke in keramiko. Za krepitev kmetijstva in zadružništva Sodeluje v obmejnem gospodarstvu Posluje po avtonomnem in generalnem računu ______ „ Uvaža in izvaža kmetijske pridelke, opremo in repromaterial TRST — Ul. Cicerone 2 — Tel. 62754 Telex: 460204 Grmada I n Konzorcij kmetijskih zadrug SFŠiMlADA 36. MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM Nekaj informacij obiskovalcem sejma Naj strnemo še nekaj uradnih podatkov o 36. mednarodnem tržaškem velesejmu, ki jih pregledno najdemo v ličnem uradnem, katalogu letošnje sejemske manifestacije. Poleg podatkov o ustroju Velesejem-ske ustanove, je v uvodu natančen program velesejma in številnih spremnih prireditev. Za razstavljalce je še posebno zanimivo poglavje o pravilih za udeležbo na velesejmu, tloris razstavnega kompleksa in legenda vsega, kar si na pokritem in odprtem prostoru sejmišča lahko ogledamo. Na 36. mednarodnem tržaškem velesejmu uradno sodelujejo naslednje države: ARGENTINA - AVSTRIJA - CEN-TRALNOAFRIŠKA REPUBLIKA -ČEŠKOSLOVAŠKA - EGIPT' - ETIO PIJ A - GABON - GANA - JUGOSLAVIJA - KAMERUN - KITAJSKA - Madžarska - Romunija - Somalija TAJSKA - URUGVAJ ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE - ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA. Neuradno pa so z delegacijami na sejmu zastopane: BURUNDI, JAPONSKA, RWADA, SLONOKOŠČENA OBALA, UGANDA. Katalog navaja tudi pregled vseh razstavljalcev na sejmu, kar je zlasti dobrodošla informacija za potencialne poslovne partnerje, ki lahko zlahka poiščejo razstavljalca, ki jih zanima in najdejo tudi njihove natančne naslove. Za konec naj postrežemo še s podatki, ki utegnejo koristiti obiskovalcem sejma in ki se nanašajo na službe in storitve. V stavbi, namenjeni u-fadom, takoj pri glavnem vhodu na sejmišče, najdete : ~~ v prtličju sejno dvorano, informacijsko središče za bančne, zavarovalne in reklam-he službe, vratarsko ložo, tehnični u-rad za pomoč razstavljalcem in za vzdrževanje sejemskih naprav, sedež delegacije ministrstva za zunanjo trgovino, prodajo vstopnic, službo prve Pomoči in policijo: v drugem nadstropju sedež predsedstva in generalno ta j hištvo Velesejemske ustanove, komercialni urad (v njem dobite informacije, katalog, zaščitne znake, vstopne izkaznice, lahko se prijavite za udeležbo in za kontingente), računovodstvo in tiskovni urad. Higienske prostore imajo naslednji Paviljoni: A/B, E, H in D, medtem ko je dvorana za simpozije v pritličju Paviljona E/F. Kongresna palača je v Paviljonu D, bar/buffet najdete v paviljonih A/B in D, službo prevozov, carine in finančne straže pa v paviljonu D (Palača narodov). ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Vik, foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 IBS FOTOKOPIJE Z ABONMAJEM euograficni servis in vezava Ul- F. Smro 149 (Uniona) Tel, 54488* Ul. F. Severa 4 (Sodit**) Tel: 60384 TRST pam železnina IVI STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI zo Industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Industrijske cenej D O M J O, 1H - Tel IH 171 PAOLO MELINGO TRflWLSlTHIESTE S. p. A. IMPORT - EXPORT —^ TRST # Posamezni stroji In kompletne avtomatske linije za proizvodnjo Ulica Valdlrlvo 26 — Tel. 64-382 - 68-654 - 60-765 — Telex: 460-281 pohištva in za lesno industrijo na splošno FILIALA: O Rezervni deli — Repromateriall GORICA — Ulica III. Armata 187 Tel.: 0481 - 20464 APARATI ZA EKSPRES KAVO »GAGGIA« • RAZNOVRSTNI TRST — Ul. Cicerone 8 — Tel.: 68-812 - 69-489 - 630-336 ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO • škropilnice Telegram: TRAD TRIESTE Telex: 460187 TRADEX »TURBINE« • kosilnice »BEDOGNI« ff®g WINKLERs»: Maliardi & Co. MEDNARODNI PREVOZI PODJETJE ZA MEDNARODNO ŠPEDICIJO TRST - Ul. Roma 15 - Tel. 62-614 - 62-615 GORICA Telex: 460078 MALLSPED Skladišča: Ul. Terza Armata 187 Tel.: 0481 - 21261/2/3 — Telex: 460216 WINKGO I VSE CARINSKE OPERACIJE Operativni uradi: VKRCAVANJE - IZKRCAVANJE Tovorno postajališče - Standrež Tel.: 0481 - 20961/2/3 — Telex: 460680 WINKGO I KONTROLA BLAGA 17. JUNIJA 1984 DRUGE VOLITVE ZA EVROPSKI PARLAMENT in I o s p pr Vedno bolj moramo razmišljati v evropskem duhu. Naučimo se torej tudi varčevati v evropskem duhu. CRT vam daje možnost, da to storite v Italiji, z izdajo vrednostnih papirjev za 20 milijard lir vezanih na evropski denar ECU CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE 36. MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM FRATELLI PRIOGLIO S p A V TRST PROSEK OPČINE ■ FERNETIČI RABOJEZ TABUJA (Pontebbo) KOKOVO (Coccoli) FORTEZZA VIPITENO MEDNARODNA ŠPEDICIJA TRST — Ul. Cellini 2 Administracijo Tel.: 040 — 631107/08 Telex: 460055 PRISPD Tel.: 040 — 225202/3/4 Telex: 460373 PRIPRO Tel.: 040 — 213366, 225202/3/4 Telex: 460373 PRIPRO Tel.: 040 — 231134, 225202/3/4 Telex: 460373 PRIPRO Tel.: 0428 — 90425/6 Telex: 450028 PRIPON Tel.: 0472 — 48656/7 Telex: 400055 PRIPOR Tel.: 0472 — 65081 Int. 760 Telex: 400445 PRIVIP FOTOLITO ARTECOLOR TRIESTE 34016 TRST - OPČINE Narodna ulica 48/2 Tel. (040) 211-839 BARVNA SELEKCIJA IZ DIACOLOR IN OSNUTKOV Z ELEKTRONSKIM SCANNERJEM «FARGO FINE CHEMICALS s.r.l. 34132 - TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012 KEMIJA FARMACEVTIKA 0@® d@s@ ZA DOM - OPREMA STANOVANJA IN ZAVESE G. SINCOVICH TRST - Drevored D’Annunzio 26 Tel. 741-566 rf^« 551EO S3l£t> S5UBO fr PRIMORJE EXPORT nova gorica p.o. Jugoslavija delovna organizacija za zunanjo trgovino TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ Združuje obrtniška podjetja Uvoz - izvoz izdelkov in polizdelkov kovinomehanike fotolitografije, plastike, navtike in računalništva. Posluje po generalnem in avtonomnem računu TRST - TRIESTE — UL. CICERONE 8/b — Tel. 62736 B r Sar MS- ZASTOPSTVA - IZVOZ, - UVOZ REŠIM Ulica Cicerone 8 34100 TRST P.P. 101 Telefon 61-241 — 61-478 62-112 — 62-995 Filiala: Korzo Italia 202 34170 GORICA Telefon (0481) 30-240 agrof orest TRST tel. 631002, 61242, 61060 Ulica Geppa 9 telex: 460134 agrof GORICA Ulica Trieste 160 IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA v- PRIZNANO MEDNARODNO l(; AVTOPREVOZNIŠKO r Hilli', i» v PODJETJE La Goriziana ________________________________________ S. R. L. GORICA - VIA D- D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 __________Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga CchUolvpcd TRŽAŠKA SPEDICIJSKA DRUŽBA Z.O.Z TRST. Drev. Mlramare 3 GORICA. Ul. Cravos Blagovni terminal Standrež FERNETIČI Blagovni terminal FILIALA MILAN Ul. Palazzi 2/a tel.11040) 417831-5 telex: CENTTS I 460140 tel. (0481) 20233-20345 telex: CENTGO I 460386 tel. (040) 213344-213345 telex: CENTFE I 460143 tel. (02) 209190 telex: CENTMI I 314007 TEOINA TRST IMPORT/EXPORT Ul. Ghega 2 Tel. 64-535 Telegr.: TECHNAKAFOL TX: 460517 RONKE (GORICA) Drevored Serenissima 18 IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE UVOZ - IZVOZ sr/* Scala Belvedere 1 Filiala TRST Tel. 43-713, 43-714 Telex: 460319 Sedež VIDEM — Ulica Adige 27/7 — Tel. 0432/52967 METALMINERARIA UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA TRST. Ul. Trento 15 - Tel. 61-227 - Telegr.: METMIN IZVAZA: abrazivni material, umetne smole, stroje za kamnolome in ostalo industrijo itd. IZVAZA: bloke marmorja, lomljenec papirnica količevo SLOVENIJA, JUGOSLAVIJA proizvajamo: KARTONE: premazne, nepre-mazne dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona m PAPIRJE: težko propustne, o- vojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 17. junija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Ponedeljek, 18. junija ITALIJANSKA TELEVIZIJA IMAMO Nedelja, 17. junija Prvi kanal 8.55 Maša 12.15 Linea verde 13.00 Dnevnik - ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 14.00 V teku nedelje. .. 15.20 Discoring 16.20 Discoring - 2. del 17.50 H carnevale degli animali Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 La ragazza dell’addio - 3. nadaljevanje 21.35 Musica estate - Glasba za poletne dni 22.25 Dnevnik 22.35 Dnevnik 1 - posebna oddaja o volitvah Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Vremenske razmere Drugi kanal 11.00 Veliki izvajalci 11.25 H brigante di Tacca del Lupo - film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Blitz: šport in prireditve 13.40 Blitz spettacolo 14.00 Piccoli fans 14.30 Blitz - gledališče 17.10 Evropsko nogometno prvenstvo 19.00 Montreal: avtomobilizem: VN Kanade Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.50 Dnevnik 2 - Poročila 20.45 Colombo - TV film 22.00 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.10 Dnevnik 2 - Posebna oddaja o evropskih volitvah Tretji kanal 13.55 Dnevnik 3 - Neposredni športni prenosi Motociklizem: VN Jugoslavije Mednarodno prvenstvo v veslanju 17.00 D barone di Munchhausen -film 18.15 Gli allegri pasticcioni 18.30 Reggello: Kolesarstvo 19.00 Dnevnik 3 19.25 Special con Pino D’Angiò 20.00 Domenica gol 20.25 Evropsko nogometno prvenstvo v odmoru: Dnevnik 3 22.15 Dnevnik 3 22.20 Colpo grosso alla napoletana -film Dnevnik 3 00.10 Dnevnik 3 - Posebna oddaja o volitvah Prvi kanal , 7.30 Dnevnik 1 - Posebna oddaja o volitvah med oddajo: Hollywood, Hollywood, film Sulle strade della California -TV film 13.00 Voglia di musica 13.30 Dnevnik 14.00 Totò contro il pirata nero, film 15.35 Posebna oddaja iz parlamenta 16.05 Secret Valley, 24. epizoda 16.30 Castiglione del Lago: Kolesarstvo 17.00 Kojak - TV film „ 17.50 II fedele Patrash, risanka 18.15 II paradiso dei Lemuri - doku- metnarec 18.40 Fiabe cosi 18.55 Shogun, 1. nadaljevanje 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 L’ultimo Apache, film 21.55 Politična tribuna 22.55 Dnevnik 23.05 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 7.00 Dnevnik 2 - Posebna oddaja Dnevnik 2 - Posebna oddaja o volitvah 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 La dinastia del potere, zadnje nadaljevanje 14.30 Tandem: aktualnosti, igre, gostje 16.00 A tutto gas, film 17.30 Vediamoci sul due - Knjižne, gledališke in druge novosti 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Starsky in Hutch - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 Dnevnik 2 - Spaziosette 21.25 Finché vita non ci separi, 1. del 22.25 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.30 Finché vita non ci separi, 2. del 23.05 Sorgente di vita: rubrika o judovskem življenju in kulturi Tretji kanal 16.30 Dnevnek 3 16.40 Pontedecimo : Kolesarstvo 17.00 Don Chisciotte, film 18.25 L’orrecchiocchio, glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 20.00 Šola in vzgoja: mladina 20.30 Mille quadri sulla Laguna, razstava 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šola in vzgoja: oddaja o medi cini 22.10 Ponedeljkov proces JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.35 Teletekst RTV Ljubljana 8.50 Poročila 8.55 živ žav - otroška matineja •*■45 Modro poletje - mladinska nanizanka 10.15 M. Smo je: Veliko mesto -nadaljevanka 11.40 625 . oddaja za stik z gledalci 12.00 Pevski tabor 84 12.50 Poročila 13.45 Teletekst RTV Ljubljana 14.00 Motociklizem: VN Jugoslavije 15.05 čez tri gore: Gorenjevaški oktet 15.30 Jennyjin portret - film 16.55 Poročila 17.00 Evropsko nogometno prvenstvo 19.00 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20-00 M. šečerovič: Trojanski konj -drama 31.35 Nadnacionalne družbe: Država in korporacija '22.05 Reportaža s kolesarske dirke po Jugoslaviji 22 20 Poročila Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroški festival Šibenik 84 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 O vpisih za šolsko leto 84/85 14.00 Planet opic - serijski film 15.20 Nedeljsko popoldne 17.00 Evropsko nogometno prvenstko 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Športni pregled 20.30 Evropsko nogometno prvenstvo Koper 12.15 Evropsko nogometno prvenstvo 14.00 Motociklizem: VN Jugoslavije 15.40 Visok pritisk - glasbena oddaja 17.00 Evropsko nogometno prvenstvo 19.00 Prisluhnimo tišini - oddaja za gluhoneme ' 19.30 Dolgo iskanje - dok. oddaja 20.20 Evropsko nogometno prvenstvo 22.20 Atom v vojni - dokumentarec iz serije Nuklearna revolucija 22.50 Telestart 83 - glasbena oddaja Ljubljana 17.20 Teletekst RTV Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Zgodbe iz nepričave, otroška serija 18.10 Radialna keratotočija in Krio pomeni zamrzniti, znanstveno -tehnična filma 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Pop godba : V živo iz »Valentina« 19.15 Risanka 18.24 TV in radio nocoj 19.26 Zmo do zrna 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 R. Furman: Nevama leta, drama 21.30 Dokumentarec meseca: Kolizej 22.10 Dnevnik Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Slovenske ljudske pravljice 18.00 Rdeča kapica, lutkovna serija 18.15 Koledar 18.25 Kronika občine Gospič 18.45 Zdravo, mladi 19.30 Dnevnik 20.00 Dve karti za mesto, drama 21.05 Glasbeni trenutek 21.20 Paralele, zunanjepolitična oddaja 21.40 En avtor, en film 21.55 Dnevnik Koper 12.15 Evropsko nogometno prvenstvo 14.00 Odprta meja - Videoteleks Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednje vesti: TRST — Prvi rezultati evropskih vc-litev TRST — Obisk Unije Italijanov z Istre in Reke pri SKGZ TRST —- Orprtje velesejma GORICA — Šetinc sprejel enotno slovensko delegacijo 17.00 Odprta meja - Videoteleks 17.05 Poročila 17.35 Ponovitev filma 19.00 La principessa Zaffiro, risanka 19.30 TVD Stičišče 19.50 Preko vseh morja, dok. oddaja 20.20 Lovec, serijski film 21.20 TVD Vse danes 21.30 Plesni korak 22.00 Nočni film Zeit im bild - Čas v sliki ZASEBNE POSTAJE ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 L’albero delle mele - TV film Da piccola grande Nell - TV film Enos - TV film J9-45 šport: košarka !2.15 šport: ameriški football 13.00 Super-classifica Show 14.00 Ciao Gente speciale album 16.30 Orgoglio e passione - film 18.30 II profumo del potere - 3. nadaljevanje 20.25 D ricco e il povero - 10. nadaljevanje 22-25 Love Boat - TV film 33.25 Non mandarmi fiori r film RETEQUATTRO 8.30 Alberto il ciccione - risanke 8-45 H fantasma bizzarro - risanke “15 Babil Junior - risanke 9.30 I superamici - risanke 10.00 Masters, i dominatori dell’universo }9-30 A Team - TV film ,* “0 Športna oddaja jr “O Sport: nogomet j,,00 Šport: ameriški football «.30 Fasiqinatàon speciale 15.30 Freebie e Bean -TV film 17.00 Film J“ 00 Nonsolomoda i“'30 Mai dire si - TV film ~5-35 M’ama non m’ama show S'* Mai dire si - TV film (v. 00 Onda azzurra ,"/0 Športna oddaja "00 šport: ameriški football ITALIA 1 8-30 Mimi e la nazionale della pallavolo lìi ™ Marco Polo - risanke O'00 La stella di latta -1, film *3.00 Angeli volanti - TV film 13.00 športna oddaja 14.00 Deejay Television 16.30 Manidù - uno squalo ribelle, un indigeno selvaggio, fiore di ragazza - film 18.15 Ralphsupermaxieroe - 'TV film 19.30 H circo di Sbirulino 20.25 Africa Express - film 22.15 Lo spaventapasseri - film 00.15 Ospitalità a gentili passanti - film TELEPADOVA 9.00 Gran Bazar 12.00 Tigerman - risanke 12.30 Sampei - risanke 13.00 Šport: Catch 14.00 Falcon Crest - TV film 15.00 Cara cara - TV film 18.30 I ragazzi di Padre Murphy TV film 20.20 Collo d’acciaio - film 22.15 Tutti per uno 23.00 Rubrika o jadranju 24.00 L’uomo che capiva le donne -film 9.30 B re del quartiere - TV film 10.00 Q.P. Coupon 12.30 Film 14.30 Dražba 20.00 H re del quartiere - TV film 20.30 Un corpo da possedere - film 22.00 Vse o motorjih 23.00 I vivi e i morti - film TELEFRIULI 10.30 Regione verde 11.00 Si o no - mercatino telefonico 13.30 Firehouse Squadra 34 - TV film ,14.00 Fogolar, v nedeljo popoldne doma 20.25 La liceale seduce i professori -film 23.30 Erik il vichingo - film 22.15 Ciao Èva - film CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.00 Aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.35 Mary Tyler Moore - TV film 12.15 Help! - glasbena igra 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 La piccola grande Nell - TV film 18.30 Popcorn, glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag, kviz 20.25 II ricco e il povero, 11. nadalj. 22.25 Love Boat - TV film 23.25 Šport: Golf 00.25 Guadalcanal ora zero - film RETEQUATTRO 8.30 Alberto il ciccione, risanke 8.45 II fantasma bizzarro, risanke 9.15 Babil Junior, risanke 9.30 TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Film 12.30 I superamici, risanke 13.00 Pronto video 13.30 Fiore selvaggio - TV film 14.15 Magia - TV film 15.00 Film 16.50 II magico mondo di Gigi, risanke 17.20 Masters, i dominatori dell’universo 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 TV film 19.30 M’ama non m’ama, nagradno tekmovanje 20.25 Film 22.25 Maurizio Costanzo Show 00.30 Film 2.20 Športna oddaja ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 La gatta con la frusta, film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn La famiglia Mezil, risanke Il tulipano nero, risanke 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn Lalabel, risanke - Strega per amore, TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.40 Italia 1 - Kratke vesti 19.50 I Puffi, risanke 20.25 Šport: nogomet 22.30 Bit, zgodbe kompjuterjev 23.15 Samurai - TV film 00.15 L’asso nella manica - film TELEPADOVA 12.15 Cara cara - TV film 13.00 Shogun, risanke 14.00 Marna Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - TV priredba 16.00 Magnetoterapia Ronefor 16.30 Peyton Place - TV film 17.30 Risanke 19.30 Anche i ricchi piangono 20.20 Perchè mamma ti manda solo !, film 22.30 II cibo degli dei, film TRIVENETA 12.45 Rum pole - TV film 13.30 Risanke 14.30 Izložba dragocenih izdelkov 17.00 TV film 18.00 Top Cat, risanke 18.30 Kronos - TV film 19.30 TV film 20.30 Partirono preti, tornarono curati, film - 22.00 II re del quartiere - TV film TELEFRIULI 13.00 Starzinger, risanke 13.30 Mariana, il diritto di nascere -TV film 14.30 Film 16.00 Starzinger, risanke 17.15 Si o no, telefonski sejem 20.00 Mariana, il diritto di nascere -TV film 21.30 L’insegnante viene a casa - film 23.30 Flash! Cronaca nera, film RADIO TRST A 8.30, 13.30, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Kozorog«. Napisal France Bevk; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 15.00 Poimenovanje osnovne šole v Gorici po Francetu Bevku. RADIO OPČINE Do 9.00 Glasba; 9.00 Jutranji val: v studiu z vami Mira in Marino; 9.30 Prostor intervjujem (vrtec Zgonik) ; 13.00 Oddaja SKGZ; 14.00 Glasba jw željah v živo s telefonskimi pozivi; sledi glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 O-tvoritev - glasba za dobro jutro, Radijski koledar; 7.30 Za zdravje: Pro- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz metni servis, EP; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja ; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Objave, EP; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro: Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Napoved programov ; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 14.30 Kaj je novega? ; 15.30 Popevka tedna; 16.00 RK Count down; 17.45 Lestvica LP; Športna nedelja. Ponedeljek, 18. junija RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Almanah: Sedma stopnja sreče; 8>45 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Gioacchino Rossini: Otello (prvo dejanje) ; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Skrivnost verstev; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Gospodarska problematika ; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Joseph Archibald Cronin: »Angeli noči«; 14.30 Tja in nazaj; 16.00 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom; 16.30 Tja in nazaj ; 17.10 Mi in glasba: Tržaški oktet; 18.00 Pod Matajurjan, oddaja o sedanjosti in preteklosti Beneške Slovenije; 18.30 Glasbene raznolikosti. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30. 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek: 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper, Med glasbo; 13.45 Učenci zamejske Glasbene matice; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz filmskega in knjižnega sveta, Pesem tedna Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik. Objave, EP; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.33 Naša pomlad '84 - otroški zbori RADIO KOPER (ltoll|anskl program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30. 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček ; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 7.50 Gran premio; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Paolo Chinassi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo, otroci; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 14.35 Popevka tedna; 15.00 Zdravo, otroci; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz .. .; 17.00 Sound Tracks; 18.00 New dance; 18.45 Operni glasovi; 20.00 Zaključek. Odgovorno glasujmo tudi danes Spričo kopice problemov, ki nas tarejo zelo od blizu, od gospodarske krize in naraščanja nezaposlenosti, preko prizadevanj za priznanje manjšinskih pravic, do različnih spletk in zarot, ki jih dan za dnem razkrivajo, vendar nikoli povsem ne razjasnijo v Rimu, se mogoče današnje volitve zdijo precej nepomembne. Glas več, glas manj, itak se ne bo nič spremenilo, bi lahko rekli v trenutku apatičnosti. Res je, da je zamisel o združeni Evropi, o nekakšni konfederaciji evropskih narodov še zelo daleč od uresničitve, vendar po drugi strani ni mogoče zanikati, da se nekaj, kljub velikim težavam, vendarle premika. Z apatičnostjo in s tem, da ne bomo šli na volišče, tega procesa ne bomo zaustavili, pač pa bomo z našim zadržanjem samo okrepili sredinske in desničarske sile, ki bi združeno Evropo rade ukrojile po svoji zamisli. Prav zato je potrebno, da današnjo volilno preizkušnjo sprejmemo prav tako odgovorno, kakor če bi šlo za upravne volitve, ali pa za izvolitev italijanskega parlamenta. Res je, da se bo marsikdo od volivcev znašel v dilemi, komu naj odda preferenčni glas, saj je na kandidatnih listah, ki so enotne in za celotno območje sevemovzhodne ŠOLA GLASBENE MATICE vabi na DIPLOMSKI KONCERT pianistke KATARINE TABAJ - iz razreda prof. Plezzani - v sredo, 20. t.m., ob 20.30 v predavalnici Ul. delia Croce 3. SPORED: Beethoven, Chopin, Sait-Saèns, Debussy, Rossellini. Italije, bolj malo domačih in širokemu pasu volivcev znanih kandidatov. Pri oddaji preferenčnih glasov (največ dva) se bo treba torej odločati nekako po posluhu. Kljub temu bi bilo prav, da slovenski volivci s preferencami podprejo uveljavitev slovenskih kandidatov, čeprav slednji skorajda nimajo možnosti za izvolitev. Slovenski kandidati so na listi KPI (Darko Bratina št. 9) in na listi Federalizem - Evropa narodov (Bratuž št. 2, Škrinjar št. 9 in Slokar št. 10). Volimo pa tako — morda se bo komu zdelo odveč ponavljanje, vendar je še zmeraj preveč glasovnic neveljavnih zaradi napačnega izražanja glasu — da prečrtamo znak stranke ali liste, ki ji nameravamo dati svoj glas. Preferenčna glasova pa izrazimo tako, da poleg znaka vpišemo ali priimek kandidatov ali številko, ki jo ima ta na Usti. Prav nobenega smisla nima iti na volišče in oddati belo glasovnico. Na Goriškem je bila volilna udeležba doslej zmeraj zelo visoka. Ohranimo to značilnost — odraz državljanske zavesti — tudi danes. Bodo odpravnine delavcem Detroita izplačali v roku? Konec junija bi marali 370 delavcem bivšega podjetja Detroit izplačati saldo odpravnine. Tako v smislu pred letom dni sklenjenega dogovora. Omenjeni rok se približuje, vendar še ni nobenih vesti, če bo stečajni skrbnik lahko pravočasno poskrbel za izpolnitev obveznosti. Zaskrblja zlasti zatišje, ki že nekaj mesecev vlada okrog usode bivših delavcev Detroita in glede usode novega podjetja. Zaskrbljenost izhaja tudi Popravni izpiti za polovico dijakov liceja in učiteljišča Včeraj smo objavili zaključne šolske izide na nižji srednji soli Ivan Trinko. Danes sta na vrsti gimnazija - licej in učiteljišče (s tečajem za otroške vzgojiteljice). Zaradi pomanjkanja prostora bomo izide na ostalih dveh slovenskih višjih zavodih v Gorici objavili v torkovi številki. Ob bežnem pregledu izidov je vtis ta, da letošnji šolski uspeh naših dijakov m bil najbolj za dovoljiv. Izdelala je komaj slaba polovica dijakov ostali imajo v veliki večini popravne izpite malo pa je bilo zavrnjenih. Opaziti je tudi, da je bila selekcija strožja v nižjih razredih. Vsi dijaki zadnjih razredov so bili pn-puščeni k zrelostnim izpitom. Izdelali so sledeči dijaki: Gimnazija - licej Primož Trubar: IV. gimnazija: Vanek Battello, Igor Devetak (sr. oc. 8), Walter Ferfoglia, Alenka Fiorente (8), Nadja Gratinar, Mirta Pahor, Diego Paoletti, Mitja Rupel. 5 dijakov ima popravne izpite. V. gimnazija: Vojko Bratina, Fanika Klanjšček, Igor Pahor, Alessandro Rinelli, Silvano Zavadlav. 3 dijaki imajo popravne izpite. I. licej: Vojko Pahor. Vseh ostalih 11 dijakov ima popravne izpite. II licej • Marco Gergolet, Vlasta Jarc, Erica Mazgon (8), Nadja Rebec, Simon Spazzapan, Alenka Vrtovec, Dimitri Waltritsch. 2 dijaka imata popravne izpite, 1 ima še pokrite ocene. Vseh 11 dijakov III. liceja je bilo pripuščemh k zrelostnemu izpitu. Učiteljišče Simon Gregorčič: I. razred: Mirjam Bolčina, Damiana Devetak Tania Devetak, Myrta Podversic. Anna Turus, Marina Ussai, Nataša Vogrič. 1 dijakinja je bila zavrnjena, 9 dijakov pa ima popravne izpite. II r • Nadia Beuciar, Cristina Degrassi, Paola Devetti, Sabina Grahek, Peter Grusovin, Vida Mermolja, Svetlana Primožič. 6 dijakov ima popravne izpite. III. r.: Mirijam Conzutti, Marta Pahor. 3 dijaki imajo popravne izpite. Vseh deset dijakov četrtega razreda je bilo pripuščemh k zrelostnemu Tečaj za otroške vzgojiteljice. I. razred: Anda Grgič, Irene Gulte, Arata Zotti. 2 dijakinji sta bili zavrnjeni, 3 pa bodo polagale popravne izpite. II. r.: Lucija Ciglic, Anita Corsi, Romina Devetak, Loredana Olivo, Marija Tercic. Ena dijakinja bo polagala popravni izpit. iz pisma, ki ga je pokrajinsko tajništvo sindikata kovinarjev naslovilo parlamentarcem naše dežele, predstavnikom političnih strank te ustanov in v katerem zahteva takojšen sklic sestanka za podrobno proučitev Zatiranje zajedavca ki uničuje platane Občinska uprava obvešča, da so pričeli te dni akcijo zia uničenje nevarnega zajedavca, ki že nekaj let, v pofetnih mesecih, uničuje platane na Korzu in v ljudskih vrtih. V boju proti zajedavcem se poslužujejo dveh metod: po prvi vbrizgajo protiparasitar-no sredstvo v debla dreves, druga pa je stara in že dovolj preizkušena metoda škropljenja listov. Čez kakšen teden bodo strokovnjaki ugotavljali, katera od dveh metod se je bolj obnesla. Spremembe v mestnem avtobusnem prometu Občinsko podjetje v Gorici obvešča, da stopa z današnjim dnem v veljavo poletni praznični umik avtobusov na progi št. 6 med glavno pošto te pokopališčem. Izpred glavne pošte bodo avtobusi odpeljali ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 16.05, 17.10, 18.00 in 19.00. Zadnji avtobus bo peljal samo do Sv. Ane. Odhodi izpred glavnega pokopališča: 9.20, 10.20, 11.40, 12.20, 16.25, 17.30, 18.20. Podjetje nadalje obvešča,. da bodo od jutri dalje utirali avtobus na progi št. 7, ki odpelje od 13.35 izpred glavne pošte za Pevmo in Oslavje. U-kinitev naj bi trajala samo v poletnih mesecih. Težaven promet proti Gradežu Zaradi zaprtja cestnega odseka 0-glje - Gradež, na katerem opravljajo v teh dneh nujna popravila, bo verjetno danes gneča na cesti Tržič - Gradež. Avtobusi ne smejo vozili po cesti, ki iz Fiumicella pelje na omenjeno po krajinsko cesto. Oprezni naj bodo vsi ostali šoferji, ki naj se, če je mogoče, izognejo vožnji po omenjenih cestah. Milkota Viteza in ženo je osrečilo rojstvo hčerke DEBORE Srečnima staršema čestitamo, mali Debori pa želimo vso 1 srečo v življenju. Sodelavci Meblo Italiana. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bodo uradi v Križni ulici od 18. junija do 3. septembra poslovali od 8.30 do 14. ure, razen ob sobotah. Priprav jalni odbor za poimenovanje šole v južnem delu mesta po pisatelju Francetu Bevku se toplo zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli omogočili uspešno izvedbo poimenovanja. Hvala! informacije SEP uparahnihom RAZDELJEVANJE NOVIH TELEFONSKIH IMENIKOV V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih Imenikov za leto 1984/85 naročnikov gorlške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela (Imenski in po kategorijah — »pagine gialle«). Oba dela vsebujeta tržaško in goriško pokrajino. Kol ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare Imenike. Ob tej priliki bo izročena tudi rubrika »Tutto Città 1984«. Ostali, ki se te službe ne mislijo poslužiti. lahko dvignejo nove imenike v komercialnih uradih SIP. vrnejo star imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je prepustil funkcionar. Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, kolikor stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb. Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz. SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo na 187 (brezplačen klic). GRUPA IRI - ŠTET m§sip Società Italiana per l'Esercizio Telefonico p a Sinoči v Sovodnjah pričetek letošnjega občinskega praznika Z otvoritvijo 4. razstave in pokušnje domačih vin, se je sinoči v Sovodnjah pričel letošnji poletni praznik, ki sovpada tudi s 4. občinskim praznikom. Do nedelje, 24. t.m. ko bo praznovanje doseglo višek in obenem zaključek, se bodo zvrstile različne kulturne, športne in rekreacijske prireditve. Danes, ob 9. uri bo netekmovalni pohod na 10-kilometrski progi ob bregovih Vipave te Soče, ob 18. uri se bodo v nogometu pomerili poročeni te neoženjeni, ob 20. uri pa je na sporedu prikaz otroške telovadbe. Od 18. do 22. t.m. se bo odvijal odbojkarski turnir. V soboto, 23. t.m. bodo v Sovodnjah skušali poustvariti vzdušje, ki je nekdaj bilo značilno za vaške plese. Za ples bo igrala prava »pleh muzika«, tako kakor v starih časih, piše na vabilih. V nedeljo, 24. t.m. bodo na sporedu prireditve v počastitev občinskega praznika. Ob 18. uri bo slavnostna seja občinskega sveta, kulturni spored in podelitev priznanj društvom te nekaterim posameznikom ter nagraditev vinogradnikov. , . , , . Poleg kulturnega in športnega društva Sovodnje, sodeluje pn organizaciji tudi sekcija VZPI - ANPI. PISMO UREDNIŠTVU Bevkova hiša v Rožni dolini NOVA GORICA — Predstavitev o-kolja in materialnih ostalin, vezanih na delovanje pomembnih ljudi na Slovenskem, pesnikov in pisateljev, skladateljev, arhitektov, politikov te drugih javnih delavcev, je narodova dolžnost, katero pri uresničitvi spremlja vrsta ovir in vprašajev. Mesto Franceta Bevka je v primerjavi z drugimi pomembnimi možmi dokaj pojasnjeno z literarnega, zgodovinskega in kulturnozgodovinskega stališča, manj pa je dogovorjena oblika celostnega prikaza njegovega izrednega deleža v razvoju slovenskega naroda, čemur je razlog tudi parcialno reševanje tega in sličnih problemov, ki pogosto zavisi od možnosti in zmožnosti posamezne občine. F. Bevku je posvečena spominska soba v Mestnem muzeju v Idriji, tako imenovana Bevkova rojstna hiša v Zakojci je posebno v teh pomladnih mesecih prava romarska postaja množice slovenske mladine, Goriška knjižnica F. Bevka planira nekaj bodočih prostorov posebno posvetiti Bevku in, slednjič, od Bevkove smrti, zlasti pa od smrti Bevkove žene Davorine je odprto vprašanje ureditve stavbe v Rožni dolini, v kateri je pisatelj pretežno živel zadnja leta. Zamisli o posebnem študijskem središču, nastale takoj po pisateljevi smrti, je pri uresničevanju najprej zavrla smrt Davorine, nato pa dolgoletni sodni postopek dedovanja, ki se je očitno končal šele pred kratkim. Zavod za varsto naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici je pripravil načrte sanacije Bevkove domačije v Zakojci in obnova objek- včemj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Mariana Varone, Monica Dreon, Valentina Cusuini, Cristina Macuzzi. SMRTI: 43-letni skladiščnik Luigi Seraf te, 82-letna upokojenka Teresa Marizza, 58-letni pleskar Valerio Mu-sina. 71-letna gospodinja Slava Markočič vd. Berdon, 80-letna upokojenka Giovanna Fiorate, 28-letni Walter Passon, 64-letni trgovec Luigi Miloc-co, 89-letna nuna Anna Defend, 73-letna gospodinja Onortea Zampar, 26-letni Enzo Bergamo, 86-letna upokojenka Virginia Bogara, 77-letni u-pokojenec Provino Trevisan, 80-letni upokojenec Edoardo Wagner, 64-letni upokojenec Manlio Simonit, 78-letna gospodinja Carmela Sgubin vd. Zor-zin, 72-letni upokojenec Antonio Fran-zot, 69-letni upokojenec Gennaro Compagnone, 80-letna gospodinja Stefania Zotti. OKLICI : avtoprevoznik Bruno Rugantini in uslužbenka Elisabetta Tof-ful, elektrotehnik Bruno Bregant in gospodinja Patrizia Tribusson, delavec Roberto Sanità in prodajalka Klavdija Peric, inženir Bruno Pascoli in profesorica Costanza Luis, železničar Domenico Lastella in brezposelna Gabriella Soprani, delavec Livio Lorenz on te gospodinja Morena Presti, natakar Loris Olivier in čistilka Birbitt Schmelz, gasilec Renato IVJiranda te bolničarka Renata Tisiot, profesor Marko Cotič in fizioterapevtka Marija Terpin, policijski agent Luciano Sterbini in gospodinja Lidia Mattei. POROKE: novinar Marco Fomasin in neodvisna delavka Maria Alessandra Palazzi, zavarovalec Osvaldo Giuliani in profesorica Cecilia Tava-no, uslužbenec Bruno Ciano in uslužbenka Sofia Grinover, električar Roberto Cralli te uslužbenka Rosanna Cava, trgovec Vinicio Cargnel in u-službenka Marisa Vidoz, obrtnik Daniele Colautti te šivilja Ornella Marega, tehnični uslužbenec Michele Suelzu te profesorica Susanna Ros- ta se bo začela v letošnjem poletju, če bo pravočasno končana nadomestna gradnja za dosedanjo lastnico. Sledila bo prezentacija stavbe kot spominskega objekta. Načrti prezen-tacije so povzročali veliko dilem o predstavitvi Bevka tudi zaradi stavbe v Rožni dolini te mesta v odnosu z drugimi spominskimi objekti. V skladu s sklepi posebnega odbora za obnovo Zakojce, ki ga vodi prof. dr. L. Milčinski, bo v bivalnem delu prikazano okolje, v katerem je pisatelj Pastircev živel, v gornji etaži pa Bevk kot pisatelj, borec za svobodo te napredek. Glede stavbe v Rožni dolini se je zavod odločil, da jo v sklopu strokovnih osnov za razglasitev kulturnih te zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti predlaga za razglasitev za kulturnozgodovinski spomenik, kar pomeni, da se ji namenja večja družbena skrb te pozornost. Novica o prodaji objekta nas je presenetila. Telefonsko nam jo je sporočila Bevkova sorodnica Ana Bevk v četrtek, 15. t.m., te istočasno zahtevala takojšen odgovor, ali je družba pripravljena stavbo nemudoma odkupiti. Odgovor širše družbene skupnosti nedvomno ne bosta rodila dva dneva, ki jih sorodnica ultimativno postavlja, niti ne razpravljanje, zakaj ni do odločitev prišlo v poldrugem desetletju, kolikor je pravdanje potekalo, zelo pa je pomembno, da stavba postane formalna te dejanska last družbe, ker bo le tako spomenik Bevkovemu delu v Gorici in na Goriškem postal del nas. ZORKO HAREJ ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici kino Gorica VITTORIA 16.00—22.00 »Le calde ragazze di una folle estate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 16.00—22.00 »Footloose«. VERDI 16.00—22.00 »Desiderio«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE 16.00—22.00 »Drain storm — generazione elettronica«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 10.30 »Old Firehand«; 16.30— 18.30—20.30 »Barbarosa«. SVOBODA 16.30 »Old Firehand«; 18.30— 20.30 »Velika kača« DESKLE 17.00 »Pastirci«; 19.30 »Mornarji v postelji« prispevki ] Društvo slovenskih upokojencev za Goriško daruje, namesto cvetja na grob Slave Markočič, 50.000 lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu. Namesto cvetja na grob Slave Markočič vd. Berdon darujeta David Sos-sou in Alfreda 50.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Slave Berdon daruje Jožica Smet 10 tisoč lir za Podporno društvo za Goriško. ZAHVALA Ganjeni ob izrazih sožalja te globokega spoštovanja ob smrti naše Slave Markočič vd. Berdon se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti te ki so kakorkoli počastili njen spomin. Ivo In Marija z družinama. Šbandrež, 17. junija 1984 sam. Ob štiridesetletnici prve številke glasila »Bratstvo - Fratellanza« V letu 1944 je bila Osvobodilna fronta globoko zasidrana in razpredena med Slovenci na Tržaškem. Delovanje OF je na drugi strani že samo po sebi imelo pozitiven vpliv na italijanske protifašiste, zlasti na delavce. Samo pri tem pa ni moglo ostati. Vodstvo OF se je zavedalo, da je za uspešen boj proti nadfašizmu nadvse potrebno ustvariti enotno fronto z italijanskimi protifašisti. Pri tem je bilo bistveno organizirati tržaški delavski razred v enotno fronto. Seveda je OF vodila boj za narodno osvoboditev Slovencev, vendar je istočasno vodila boj za nove, naprednejše odnose v družbi s perspektivo razvoja v socializem. Vse to prikazati tržaškim delavcem in jih tako pridobiti za revolucionarni Protifašistični boj, je bila ena izmed osnovnih nalog OF na Tržaškem. V Trstu to ni bila preprosta naloga glede na posebne razmere: nacionalno vprašanje, slabo poznavanje programa OF. Že drugod po Sloveniji se Je narodnoosvobodilno gibanje posluževalo posebnih organizacijskih oblik v tovarnah z ustanavljanjem odborov Delavske enotnosti (DE). V obdobju Pred razpadom Italije (september 1943) so bili v Trstu osnovani le zametki podobne organizacije med delavni- Imenovali pa so se odbori »Bratstvo — Fratellanza« oziroma »Bratstva in enotnosti«. Prvi odbori so nastali decembra 1942. Najprej beležimo delovanje odbora v Skednju, ki je Povezoval delavce ladjedelnice Sv. "mrka, Lloydovega arzenala, tovarne strojev Sv. Andreja in iz železarne, torej v prvem obdobju ne nastanejo odbori v sami tovarni, temveč nasta-nej° v delavskih rajonih mesta. Pobudnik odborov delavcev je bil franc Mezgec, pri organizaciji mu Je Pomagal Franc Lipovec. Aktivnost omenjenih odborov ni bila velika, vendar je njihova ustanovitev imela •zreden političen pomen. O pravem razmahu delavskih odbojev govorimo v letu 1944. Takrat je W1 sprejet sklep, da je treba postaviti na noge močno italijansko - slovensko delavsko organizacijo. Posvetila naj bi se predvsem politični vzgoji, mobilizirala za partizane, izvajala sabotažne akcije vseh vrst. Razprava je tekla tudi o imenu enotne delavske organizacije. Najprej je prevladalo mnenje, naj se organizacija poimenuje Delavsko bratsvo — Fratellanza o-Peraia. V tem smislu si lahko razlagamo, da je izšla prva številka glasita organizacije z glavo »Bratstvo — Fratellanza« 20. junija 1944 v Trstu. Naslednja druga številka pa je izšla 2- avgusta 1944 z glavo »Delavska e-notnbst — Unità operaia«. S tem imenom organizacijo poznamo vse do o-svoboditve v maju 1945. Stopimo korak nazaj. Meseca maja *944 je prišel v Trst tovariš Franc Stoka - Rado (tudi Silvano) z nalogo, da organizira močno delavsko organizacijo. V kratkem je bil sestavljen o-krožni odbor, ki je Vodil in usmerjal celotno delovanje. Okrožni odbor so sestavljali: Franc Štoka - Rado (tajnik za Slovence), Ermanno Solieri -Marino (tajnik za Italijane), Alessandro Destradi - Gigi, Antonio Petronio - Amo, Josip Karis - Marko, Stanislav Franovič - Sergej, Ivan Pobe-6a - Lev in Oto Ferletič (predstavnik za Tržič - Monfalcone). Ob zadnjem podatku je treba navesti dejstvo, da je delavska organizacija Delavska e-notnost — Unità operaia zajemala de lavce na področju Trsta, Milj in Tržiča. Če bi hoteli strniti Delavsko enotnost na najmanjši skupini imenovalec, bi lahko rekli, da je temeljila na: 1. italijansko - slovenskem bratstvu — 2. na boju proti nadfašizmu. Okrožni odbor je koordiniral delo rajonskih in tovarniških odborov. V posameznih tovarnah so delovali tudi številni pododbori. Delavska enotnost — Unità operaia se je v kratkem razvila v močno organizacijo. V njej niso bili le delavci, pristopali so uslužbenri, tehniki in drugo osebje. Konec leta 1944 so okrožni odbor DE - UO sestavljali: Franc Štoka -Rado (predsednik), Alessandro Destradi - Gigi (tajnik) in člani Giuseppe Dolesi - Fulvio, Emilio Semilli - Toni, Franc Lipovec - Tine, Stanislav Franovič - Sergej, Ivan Pobega - Lev (Leone), Argeo Krasnig - Marcello, Merino Gobbo - Dino, Vittoria Barut -Gianna, Oto Ferletič in Aldo Furlan -Enzo. Če lahko v celoti zaupamo virom, dobimo skoraj neverjetne številke množične organizacije DE - UO: 7 rajonskih odborov in 72 odborov po tovarnah, uradih, bolnicah, železnici, večjih podjetjih. Vse to pa je povezovalo okrog 2000 organiziranih aktivistov in somišljenikov. -Iz navedenih razlogov je lahko nato ob osvoboditvi Delavska enotnost opravila tako vidno vlogo. Prva številka glasila »Bratstvo — Fratellanza« je izšla v Trstu 20. juni- ja 1944 z oznako »organ delavskega bratstva v osvobodilnem boju — organo della fratellanza operaia nella fotta di liberazione«. Glasilo je dosledno dvojezično, s tem da je slovenščina na levi strani in italijanščina na desni strani. List je izhajal v Trstu in je bil razmnožen na ciklostil, največ izvodov je izšlo iz ilegalne tržaške tehnike »Morje«. Glasilo je seveda služilo svojemu namenu, zato zasledimo v njem članke troje vrst: politične, akcijske in informativne. Če preletimo glavne naslove naletimo na naslednje: Naša naloga, Delavski razred in sedanja vojna. Izjava CLN za Severno Italijo, Slovensko delavstvo je predstraža Osvobodilne fronte, Izjava tovariša Ercoli ja (Paimiro Togliatti), Akcije italijanskih partizanov brigad Garibaldi, Italijani v Julijski krajini, Vprašanje sožitja italijanskega in slovenskega ljudstva in njegova rešitev, Ustanovitev brigade Garibaldi Trieste. Posebno aktualno zvezni članek z naslovom »Vprašanje sožitja italijanskega in slovenskega ljudstva«. Iz tega članka povzemam prvi stavek: »Politična zrelost, sad triletnega oboroženega boja za našo svobodo in dvajsetletnega trdega odpora proti fašizmu in njegovim zločinom, nam daje potrebni pogum in borbenost, da hočemo rešiti tista vprašanja, katerih smo bili direktne žrtve. V polnem razvoju borbe za našo svobodo ne postavljamo tega vprašanja v prazno razpravljanje, marveč ga kot vztrajni in praktični borci rešujemo v okviru našega boja z nako borbo...«. MILAN PAHOR Mladi slikarki v Domu »A. Sirk« V galeriji Doma »Albert Sirk« v Križu so v petek odprli razstavo dveh mlajših slikark in sicer Vilme Padovan in Liane Drašček. Dela obeh je predstavil Franko Vecchiet, naj tu navedemo temeljni oznaki, slikark, ki ju je govornik podal: »Vilma Padovan razstavlja barvne risbe — abstrahirane pokrajine, spomine na različne kraje, rastline, rože — vse so čisto izdelane, precizno izrisane v skladnih barvnih odtenkih. V slikarkinih risbah se vse ujema v nekakšno lirično harmonijo. Iz teh enostavnih risb, ki so včasih samo shematično nakazane, veje nekakšna glasbena usklajenost in dovršenost.« »Liana Drašček se nam predstavlja s precej neenotnim izborom, saj razstavlja olja, tempere, risbe, jedkanice. Predvsem pa je neenoten njen likovni jezik. Njen pristop k umetnosti je torej bolj problematičen. Podvržena je različnim vplivom, zanima jo širok svet umetnosti, kot je razumljivo pri njenih dvajsetih letih.« Vecchiet je nato poudaril veljavnost usmeritve nekaterih kulturnih društev, ki omogočijo soočanje mladih in najmlajših slikarjev z občinstvom. Razstavi je na prostem sledil koncert Obalnega okteta iz Izole, ki se je predstavil s spletom pesmi »Junijska serenada«. Oktet vodi Matjaž Šček. Naj zapišemo, da je bil to lep koncert v dokaj sugestivnem prostoru na odprtem, ki ga ponuja dvorišče Doma »Albert Sirk«. AGROMARKET GORICA Ul. Favelli 5 — Telefon: (0481) 84741 Thrrrir/lnrrrifi VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — ENOLOŠKI STROJI itd. Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na krašklh poljih. C.I.S.A.A. commercio intermediazione sviluppo alto adriatico mednarodna trgovina in razvoj v severnem jadranu TRST Ul. S. Caterina 1 — Tel. 040-631333, 630444 Telex: 460505 I SIAT SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA * TRST, Ul. F. Severo 21 - tel. (040) 62176 Filiala v GORICI: Korzo Italia 203 - tel. (0481) 87213 M E R X S.r.l. IMPORT - EXPORT 34133 TRST — Ulica Cicerone 10 Tel.: (040) 62582 - 65350 — Telex: 460691 UVAŽA: PREHRANO (gobe, žive polže, zdravilna zelišča, sveže, zmrz-' njeno in konzervirano sad|e), LES, LESNE IZDELKE, TEKSTILNE IZDELKE, PAPIR in PAPIRNE IZDELKE. IZVAŽA: REPROMATERIAL ZA PREHRAMBENO, LESNO, KEMIČNO. TISKARSKO INDUSTRIJO ITD. SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVO D. z O. Z. — Uvoz - Izvoz Filiala GORICA TRST - Ul. Geppa 9 P.zzale Martiri per la Libertà d’Italia št. 5 P.P. 185 Telefon 61579 - 69316 - 69558 Telex 460559 TONE SVETINA Mec# nebom in peMom ______________170_________________ Losanna jo je tolažil kot majorjevo ženo, hkrati Pa si jo je predstavljal v svoji postelji. Če se bo poročniku zgodilo kaj hudega, bo to lepo dekle našlo Prej ali slej tolažbo v njegovem objemu, saj so ženske ^ globoki žalosti nekaj posebnega, skorajda čudovite. Tudi učiteljica Evelina, Zannijeva zadnja ljubezen, je oila nekaj posebnega: čustva med strahom in ljubeznijo ter med poželenjem in krivdo so nepopisna. Že sedaj se ji mora uleči v srce in čakati na trenutek, ko bo začutila potrebo po tolažbi, ko ji bo on edino možno nadomestilo za izgubo?.. Z občutkom, da življenje le na tak način izigrava smrt, da se lahko nadaljuje, se je poslovil od dekleta ?n ji dejal, da naj ga čez nekaj dni obišče doma. Takrat ji bo lahko povedal, kako deluje njegovo poslanstvo... IX. Major Vanelli se je sprijaznil z ujetništvom. Upal )e. da jih bo poveljstvo že kako rešilo iz škripcev. Fulvio in Keller sta teže prenašala bivanje v revnem šotoru, majske plohe, mrzle noči pa vezi na rokah in nogah. Nešteto ur ponoči in podnevi so ujetniki tuhtali jn razpravljali, kako bi pobegnili. Zdaj so imeli priložnost, da do podrobnosti spoznajo partizansko živ- ljenje. Videli so, kako in kdaj odhajajo posamezne skupine na akcije v dolino in kdaj se vračajo. Čutili so, kako poveljuje Karlo Maslo, ki je v četi prvi med enakimi za razliko od poveljnika v redni vojski. Disciplina je bila železna in enakost komunistična. IHranili so se vsi enako. Tudi ujetniki so dobivali tako hrano kot borci, preprosto, a zadostno za prestajanje hladnih noči. Nosila jim jo je partizanka Kristina, poveljnikova sestra. Zaman so se trudili, da bi ji vzbudili sočutje in simpatijo. Bila je dovolj prijazna in vljudna, tudi pogovarjala se je z njimi, za kakšne drugačne namere pa je bila nedostopna. Če so jo vprašali, kaj bo z njimi, je rekla, da pojdejo na višje poveljstvo na ono stran hribovja. Komandir Karlo in komisar Aleš sta ujete nekajkrat zasliševala. Major Vanelli je pri tem odkril marsikaj, kar mu glede Slovencev ni bilo jasno. »Vaše poveljstvo ne kaže veliko zanimanja, da bi vas rešilo in zamenjalo za naše borce in civiliste,» je dejal Karlo, zroč majorju v sivo zelene oči, iz katerih še nista izginila strah in upanje. » Morda ne vedo, da smo še živi, ali pa vam ne zaupajo, da v resnici želite zamenjavo. Če hočete, napišem pismo, da ga kurir odnese na naše poveljstvo.« Karlo je molčal in preudarjal. Major mu je povedal, kako je njegova enota ujela borce Brkinske čete pri preboju in da bi jih bili pobili v gozdu, če ne bi bil on tega preprečil. »Najbrž ste jim napravil slabo uslugo. Zvedeli smo, da jih policija nečloveško muči.« »Vojska jih ni, vsaj dokler so bili v mojih rokah.« »Zato smo tudi mi vašim vojakom pustili življenje in vzeli samo vas s seboj — ne z namenom, da bi vas ubili, temveč zamenjali za naše!« »Mislim, da ste storili veliko napako, ko ste spu- stili vojake. Zoper kodeks časti armade bi se manj pregrešili, če bi jih na mestu pobili — armada bi potem imela vzrok, da bi slavila njihovo žrtev.« »Kako to mislite?« »Tako kot sem rekel. Nakopali ste si veliko nevšečnosti. Sramota je težji madež kakor smrt. Kdor je mrtev, se ne more več maščevati, kdor pa je osramočen, ne bo mislil na drugo kot na uro povračila. Tu pa gre za osramotitev armade v letu njenih naj večjih zmag.« »Torej vas ne smemo zamenjati ali celo izpustiti, če se hočemo izogniti maščevanju...« »Nobeden od nas treh ni po duši fašist. Služimo kot poklicni kraljevi vojaki in ne odobravamo vsega, kar počne stranka v dobri veri, da koristi narodu. Mi bi znali ceniti vašo strpnost in uvidevnost. Mnogo vaših bo še prišlo v zapor in mnogo jih imamo zaprtih.« Major je molčal in nadaljeval: »Vrh tega ne vem, zakaj ste tako nerazumljivo usmiljeni do navadnih vojakov in sovražni do oficirjev. Večina nas, ki vodimo boj proti vam, se izogiba spopadov. Zdaj pa presojajte. Kdo strelja na vas? Navadni vojaki. Navadni vojaki čepijo v zasedah. Mar jim je mednarodna solidarnost z delavskim razredom, čeprav so sami delavci ali kmetje! Povsod so, kjer je treba ukrepati z orožjem, na terenu so sposobni večjih surovosti kot njim nadrejeni. Ne zamerite mi, vi ukrepate z napačnega izhodišča, iz delavske solidarnosti, ki je samo namišljena in na nobeni fronti potrjena. Edina živa stvar v tej vojni so nacionalna sovraštva.« »Jaz ne sovražim Italijanov,« je dejal Karlo. »Tudi oficirjev ne. Sovražim pa fašizem, fašistični red — zaradi njega smo vzdignili vstajo in tolčemo vse, kar mu služi.« V drugem srečanju skupine 2 v Lyonu Katastrofa Jugoslavije proti Danski Veselinovič v bolnici DANSKA — JUGOSLAVIJA 5:0 (2:0) DANSKA: Quist, O. Rasmussen (v 61. min. Sivebaek), Bušk, M. OLsen, Nielsen, Amesen (v 78. min. Lauridsen), Bertelsen, Berggrcen, Lerby, Elkjaer-Larsen, Laudrup. JUGOSLAVIJA: Ivkovič, N. Stojkovič, Zajec, Miljuš, Radanovič, Katanec (v 56. min. Halilovič), Gudelj, Ba-ždarevič (v 23. min. D. Stojkovič), Sušič, Cvetkovič, Vujovič. min. Amesen, v 16. min. Berggrcen, v'68. min. Amesen (11-metrovka), v 82. min. Elkjaer-Larsen, v 84. min. Lauridsen . KOTI: 5:3 za Jugoslavijo. SODNIK: Lamo Castillo (Španija). GLEDALCEV: 35 tisoč. STRELCI: v 7. LYON — Včerajšnji poraz Jugoslavije proti Danski je dobil take razsežnosti, da bo ostal kot eden najbolj črnih madežev v zgodovini jugoslovanskega nogometa. Po polomu na »mundialu« v Španiji je bilo rečeno, da treba začeti vse znova. Od kje pa treba sedaj začeti, če Danska, proti kateri Jugoslavija doslej sploh ni zgubila, lahko nasuje kar pet zadetkov in si zapravi še prav toliko stoodstotnih priložnosti? Ko takega poloma »plavih«. Mimogrede lahko omenimo, da so na svetovnem prvenstvu v Urugvaju proti domači enajsterici zgubili s 6:1 (vendar je bilo leta 1930 in so tedaj celo policaji metali žogo na igrišče, bila pa je to še »prazgodovina« nogometa). Včerajšnjo tekmo lahko na kratko opišemo, čeprav bi se dalo še in še o njej govoriti. Potem ko je vratar Ivkovič nesrečno zakrivil prvi gol, se je za Jugoslavijo, ki je morala za smo včeraj na hitro listali podatke vsako ceno zmagati, pot začela vzpe-zadnjih dvajsetih let, nismo zasledili jnjati, za Dance pa je vse postalo Francija pregazila Belgijo 5:0 (3:0) Giresse v 33. in Femandez FRANCIJA — BELGIJA STRELCI: Platini v 4., 74. (11 m) in 89. min v 44. minuti, FRANCIJA: Bats, Battiston, Bossiss, Genghini (od 78’ Tusseau), Domer-gue, Tigana, Femandez, Giresse, Platini, Lacombe (od 63’ Rocheteau), Six. BELGIJA: Pfaff, Gran, Lambrichts, De Greci, De Wolf, Scilo (od 51’ Verheyen), Vandereychen (od 46’ Coeck), Vercauteren, Ceulemans, Claesen, Vanderbergh. SODNIK: Valentine (Škotska). KOTI: 1:4. GLEDALCEV: 51 tisoč. NANTES — Francozi so si z včerajšnjo visoko zmago nad Belgijo praktično že zagotovili nastop v polfinalu. Z odlično igro na sredini terena, kjer so gospodarili Platini, Giresse in Tigana, so povsem onemogočili Belgijce, ki so bili proti dobro zamišljenim akcijam Francozov brez vsake moči. Tekma je bila praktično odločena že v prvem polčasu, ko so domačini z veliko lahkoto prihajali pred gol vra- tarja Pfaffa, ki je moral trikrat pobrati žogo iz svoje mreže. Tudi v drugem polčasu so Francozi še naprej gospodarili na igrišču in posledica tega sta bila še dva gola v mreži Pfaffa. Pri Francozih se je posebej izkazal Platini, ki je poleg treh doseženih golov delil svojim napadalcem izredno uporabne žoge, ki so vnašale preplah v že tako nezanesljivo belgijsko obrambo. lažje. Ko je Ivkovič pripomogel, da so Danci podvojili, se je jugoslovan ska vrsta v bistvu razsula, ni bilo več ekipe, ni bilo več igre. Da bi nadoknadila zamujeno, se je še bolj odprla in tako olajšala delo nasprotniku. Z druge strani pa so »plavi« v napadu, kjer jim sicer ni manjkalo priložnosti, pokazali običajno sterilnost in tako je bila mera polna. Borili so se sicer vse do zadnjega, katastrofe pa niso mogli preprečiti. Sedaj je le upati, da bodo Francozi zadnjo tekmo v tej skupini proti »plavim« vzeli le kot dober trening, sicer si ni kaj dobrega obetati. Vsekakor bo ta katastrofa jugoslovanskega nogometa predmet dolgih in globokih analiz, ki pa verjetno ne bodo nikamor pripeljale, če se v domačem prvenstvu ne popravi kvaliteta igre in če za krmilo reprezentance ne poprime oseba, ki bo opravila z vsemi, ki z reprezentanco nimajo kaj opraviti in bo imela jasne predstave in cilje o tem, kaj hoče in kako naj to tudi doseže. Iz Francije poroča naš urednik BRANKO LAKOVIČ Vsi jugoslovanski nogometaši in strokovni tabor so bili seveda po sinočnjem katastrofalnem porazu izredno potrti. Nihče od nogometašev ni hotel dajati izjav, pa tudi sam zvezni trener Veselinovič ni prišel na tiskovno konferenco, ker ga je obšla slabost in so ga morali odpeljati v bolnico, namesto njega pa je prišel pomožni trener Mladinič, ki je dejal: »Ko se izgubi s 5:0, je vsak komentar odveč in tu lahko le čestitam nasprotniku za visoko zmago in odlično igro. V tem srečanju smo napravili usodno napako, da smo preveč zadrževali žogo, medtem ko so Danci igrali moderen nogomet, to je igro, ki temelji na dobri telesni pripravi, s hitrimi podajami.« Na vprašanje, če bo po tem hudem porazu prišlo zopet do menjav v jugoslovanskem moštvu, je Mladinič odgovoril, da tega ne more reči, ker za to ni pristojen. In tiskovna kon- Skupina 2 danes v Lensu in Marseillu Zopet izenačena boja Danes bo na sporedu drugo kolo tudi v skupini 2. Po dveh izenačenih izidih iz prvih tekem bosta današnji srečanji še kako pomembni in lahko tudi odločilni za uvrstitev v polfinale. V Lensu ob 17.15: ZRN - Romunija ZRN: Schumacher, Briegei, K. H. Forster, Stielike, B. Forster, Rolff, Matthaus, Brehme, Meier, Voller, Rummenigge. ROMUNIJA: Lung, Rednic, Ando-ne, Stefanescu, Ungureanu, Ticleanu (Dragnea), Coras, Boloni, Klein, Gabor, Camataru. SODNIK: Keizer (Nizozemska). LENS — Po neodločenem izidu proti Portugalski si Zahodni Nemci ne morejo več dovoliti niti delnega spodrsljaja, da ne bi morali v zadnji tekmi za vsako ceno iskati uvrstitve v polfinale. Romuni pa so v prvi tekmi dokazali, da jih ne gre podcenjevati. V Marseillu ob 20.30 Portugalska - Španija PORTUGALSKA: Bento, Joao Pinto, Enrico, Lima Pereira, Alvaro, Veleso, Carlos Manuel, Pacheco, Cha-lana, Comes, Jordao. ŠFANUA: Arconada, Urquiaca, Goi-choetea, Maceda, Camacho, Gordillo, Gallego (Julyio Alberto), Senor, Victor, Carrasco, Santillana. SODNIK: Vautrot (Francija). MARSEILLE — Na sporedu bo »i-berski derbi«, v katerem imata obe ekipi enake možnosti za uspeh. Portugalci pa so v rahli psihološki prednosti, saj imajo za sabo že težko in u-spešno preizkušnjo proti ZRN. ferenca z Mladiničem se je tu končala. Povsem drugačnega razpoloženja pa je seveda bil zvezni trener Danske Piontek, ki je med drugim dejal: »Čestitam vsem svojim igralcem, ki so na tej tekmi pokazali izredno borbenost in veliko željo do zmage. Moram priznati, da smo pri tem imeli tudi nekaj sreče, saj smo kaj kmalu dosegli dva gola, s tem pa so se Jugoslovani nevarno odprli v obrambi, kar smo tudi izkoristili in tako slavili eno naših največjih in spektakularnih zmag. Moram pa tudi reči, da sem od Jugoslovanov pričakoval več borbenosti in večjo željo do zmage«. Danski nogometaš Laudrup, ki i-gra v italijanskem prvenstvu z rimskim Laziam: »Čeprav smo zmagali s 5:0 pa to ni naša najboljša tekma. Mnogo več smo pokazali na srečanju proti Angliji, ko smo zmagali in se tudi uvrstili na to evropsko prvenstvo. Ta zmaga pa nam daje gotovo več samozavesti za odločilno tekmo proti Belgiji. Od Jugoslovanov sem več pričakoval, moram pa priznati da smo imeli tudi nekaj sreče, saj smo kaj kmalu dosegli oba gola. V drugem polčasu pa smo se v glavnem zabavali.« Danski reprezentant in nogometaš Pise Berggreen: »Ostal sem kar presenečen, da so Jugoslovani po drugem golu popolnoma popustili, kar nam je olajšalo nalogo.« LESTVICA SKUPINE 1 1. Francija 2 2 0 0 6:0 4 2. Danska 2 1 0 1 5:1 2 3. Belgija 2 1 0 1 2:5 2 4. Jugoslavija 2 0 0 2 0:7 0 spored in tv prenosi Danes, 17.6., v Lensu 17.15: ZAH. NEMČIJA - ROMUNIJA Sodnik: Keizer (Nizozemska) (TV: IT 2, KP) Danes, 17.6., v Marseillu 20.30: PORTUGALSKA - ŠPANIJA Sodnik: Vautrot (Francija) (TV: IT 3, KP) Jutri, 18.6., — POČITEK Kolesarska dirka »Po Jugoslaviji« Čerin prvi v Bovcu Danes VN Jugoslavije v motociklizmu Na Grobniku vsi najboljši BOVEC — Druga etapa 40. mednarodne kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« od Gorice skozi Benečijo do Bovca (106 km) se je končala z zmago jugoslovanskega olimpijskega reprezentanta Primoža Čerina, ki je bil v sprintu boljši od Sovjeta Sergeja Spaka. Oba sta na cilju prehitela Lampiča in Pavliča. Po drugi etapi pa je rumeno majico oblekel Jugoslovan Bulič, ki je bil včeraj peti. Čeprav kratka, je bila včerajšnja etapa izjemno borbena. Na italijanskem delu od Gorice do mejnega prehoda pri Stupici je tekmovalce motil močan bočni veter. Do odločilnega pobega je prišlo 30 km pred ciljem na italijansko - jugoslovanski meji. Najprej se je za sprint odločil 22-letni Spak, kateremu je sledil le Čerin. Velik uspeh jugoslovanskih olimpijskih reprezentantov in 23-letnega Nogomet — italijanski pokal Roma in Verona v finalu Roma in Verona bosta igrali v finalu italijanskega nogometnega pokala. V današnjih povratnih polfinalnih tekmah sta obe ekipi le potrdili doseženo prednost iz prvih tekem in se tako zasluženo uvrstili v finale. Roma je doma premagala Torino z 1:0, Verona pa je bila boljša od Barija s 3:1. Edini gol za Romo je dosegel Conti, medtem ko je bil na tekmi v Veroni dvakrat uspešen Galde-risi, enkrat pa Volpati. Edini gol za Bari je dosegel Messina. V zadnji minuti je vratar Verone Garella u-branil enajstmetrovko. Poraz Juventusa SYDNEY — Na svojem zadnjem srečanju na avstralski turneji je Juventus z 2:0 (1:0) izgubil proti do mači državni reprezentanci. Ljubljančana Čerina so dopolnili še Lampič, Pavlič in Bulič. VRSTNI RED 1. Čerin (Jug.), ki je 106 km od Gorice do Bovca prevozil v 2.24’59; 2. Spak (SZ) v istem času; 3. Lampič (Jug.) po 118”; 4. Pavlič (Jug.) 1T8"; 5. Bulič (Jug.) 1’23”; 6. Godio (It.) 1’23”; 7. Lojen (Hrvatska) 2’42”; 8. Paoletti (It.) 2’42”; 9. Taezi (It.) 2’42” SKUPNA LESTVICA 1. Bulič (Jug.) 6.35'51; 2. Gorva-tenko (SZ) po 117”; 3. Čerin (Jug.) 1’39”; 4. Špak (SZ) 1’42”; 5. Lampič (Jug.) 3’02”; 6. Pavlič (Jug.) 3’07”; 7. Gadio (It.) 312”. V skupni ekipni razvrstitvi vodi Jugoslavija pred Sovjetsko zvezo in Italijo. Danes bo na sporedu najnapornejša etapa, in sicer iz Bovca čez Vršič do Kranja za skupnih 110 kilometrov. V organizaciji Športnega društva Polet se je včeraj na Opčinah pričelo mednarodno tekmovanje v kotalkanju za tretjo trofejo »Pavla Sedmaka«. Udeležujejo se ga društva iz Riminija, Padove, Medveščak iz Zagreba, Bloudek in Olimpija iz Ljubljane ter domači Polet. Skupno nastopa 32 kotalkarjev. Po kratkem programu vodijo v posameznih kategorijah naslednji tekmovalci. Dekleta C skupine: 1. Mojca Kopač (Ljubljana), Jlana Kosmač (Polet) pa je na 4. mestu. Dekleta D skupine: 1. Miriam Martini iz Riminija, Petra Križmančič in kratke vesti Hearns obranil naslov Američan Hearns je obranil naslov svetovnega prvaka v polsrednji kategoriji z zmago s KO v drugi rundi proti Panamcu Robertu Duranu, ki je s tem porazom praktično končal svojo dolgoletno boksarsko kariero. Saccardi v vodstvu RIOLO TERME (Ravenna) — Na četrti etapi amaterske kolesarske dirke po Italiji (Tabiano Terme - Riolo Terme za skupnih 175 km) se je u-veljavil Italijan Pagnin pred Francozom C ar linam ter rojakom Piccolom in Screminom. Vodstvo na skupni lestvici je prevzel Italijan Saccardi pred Sovjetom Gavrilkovom in Čehoslova-kom Kozarekom, ki zaostajata • Nizozemski ministrski predsednik Ruud Lubbers je včeraj izjavil, da bo nizozemsko glavno mesto Amsterdam uradno predstavilo svojo kandidaturo za organizacijo olimpijskih i-ger leta 1992. Tamara Operti (Polet) sta zasedli 6. oz. 7. mesto. Moški A skupine: 1. Samo Koko-rovec, Mauro Renar in Damjan Kosmač (vsi Polet) pa sta na 3. oz. 5. mestu. Dekleta A skupine: 1. Francesca Gallo (Padova), 2. Nicoletta Sossi (Polet). Tekmovanje se bo nadaljevalo danes popoldne ob 14.30 s prostim pro-gramopi. V večernih urah, po zaključku tekmovanja, bo na sporedu odlomek iz Poletove kotalkarske revije ter nagrajevanje tekmovalcev. (SK) REKA — Na včerajšnjih poskusnih vožnjah za Veliko nagrado Jugoslavije v motociklizmu, ki šteje za svetovno prvenstvo, je bil v razredu do 500 ccm najhitrejši Američan Spen cer na hondi, v razredu do 250 ccm prav tako Američan Rayney na ya-mahi, medtem ko je bU v razredu io 80 ccm najhitrejši Švicar Darflin-jer na zundappu. VRSTNI RED POSKUSNIH VOŽENJ 80 ccm: Dorflinger (Svi.) yamaha 1’43”87 (poprečna hitrost 144,457 km na uro); Martinez (Šp.) derbi 1’44”39; Bianchi (It.) casal 1’45”56. 250 ccm: Rayney (ZDA) yamaha 1’35”86 (poprečna hitrost 156,528 km na uro); Henveh (ZRN) real 1’35”97; Mang (ZRN) yamaha 1’36”11. 500 ccm: Spencer (ZDA) honda 1’31”70 (poprečna hitrost 163,629 km Naraščajniki ZSŠDI v finalu Naraščajniška selekcija ZSŠDI se je z nepričakovano visoko zmago proti vrstnikom ljubljanske Ježice uvrstila v finale turnirja naraščajnikov v Ljubljani. V današnjem finalu se bo pomerila z Olimpijo A, ki je v drugi izločilni tekmi visoko premagala soigralce iz B ekipe. VČERAJŠNJA IZIDA ZSŠDI - Ježica 68:34 (34:14); Olimpija A - Olimpija B 81:41. Smrtna nesreča v Le Mansu LE MANS — Okrog tri ure po startu se je na 24-umi avtomobilski dirki v Le Mansu, kjer se je zbralo kar 250 tisoč gledalcev, pripetila huda nesreča, ko sta se zaleteli vozili Britanca Sheldona in Američana Olsona. Sheldonovo vozilo je zletelo s proge in pri tem do smrti povozilo nekega redarja, iz gorečega avtomobila pa so potegnili hudo poškodovanega pilota. na uro); Lawson (ZDA) yamaha 1’32”22; Mamola (ZDA) honda 1’32”70. Danes VN Kanade MONTREAL — Brazilec Nelson Pi-quet na brabhamu bo danes startal s prve pozicije na dirki formule 1 za VN Kanade. Najboljši čas je dosegel prav v zadnji poskusni vožnji in pri tem dosegel tudi nov rekord proge. Tako danes na startu: Prva vrsta: Piquet (Bra.) brabham 1’25”442; Prost (Fr.) melaren 1’26”198; draga vrsta: De Angelis (It.) lotus 1’26”306; Warwick (VB) renault 1’ 26”420; tretja vrsta: Amoux (Fr.) ferraci 1’26”549; Albereto (It.) ferrati 1’26”764; četrta vrsta: Mansell (VB) lotus 1’27”246; Lauda (Av.) melaren 1’27”392. Turnir mladinskega centra Naš prapor prvi Igralci Našega prapora so zmagovalci letošnjega turnirja MC v moški odbojki. V finalu so po izenačeni in razburljivi tekmi premagali šesterico La Goriziana, za katero so nastopali igralci Vala iz štandreža. Uspeh Našega prapora je nepričakovan, saj so bili pred turnirjem igralci La Goriziane nesporni favoriti za končno zmago. O turnirju bomo podrobneje še poročali. IZID FINALA Naš prapor - La Goriziana 2:1 (12:15, 16:14, 15:13). Sami Američani v polfinalu LONDON — V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Londonu bodo igrali sami Američani, in sicer Connors, McBnroe, Ilarmon in Shiraš. Izidi četrtfinala: Connors - Mayotte 7:6, 1:6, 9:7; Harmon - Simpson 6:4, 7:5; McEmroe - Visser 6:3, 6:4; Shiraš - Forget 6:4, 7:5. Kotalkarsko tekmovanje na Opčinah Danes na vrsti prosti program za tretjo trofejo »P. Sedmaka« mnenje Aldo Rupel Telesna kultura in politika Za rokometaše športnega krožka Kosovel Se en pomemben uspeh Vprašanje, ali naj vstopa politika v te lesno kulturo in narobe, je zgrešeno. Prvi zato, ker je vedno postavljeno v takem slogu, ki že vnaprej izraža zgražanje nad pritrdilnim odgovorom, kajti družbena dejavnost, ki ji pravimo Politika, naj bi bila že sama po sebi Pteglena in umazana. Drugič pa zato, ker predpostavlja, da obstajata dve različni in ločeni dejavnosti, ki lahko odločata, ali naj se povežeta. Spadam med tiste, ki menijo, da je telesna kultura kot ostale družbene dejavnosti izraz okolja, v katerem se uresničuje; istočasno ga tudi po svoje ln deloma pogojuje. Kaj pa je medsebojno vplivanje in pogojevanje, če ne ravno politično dejanje? Nekaj drugega je strankarstvo. Marsikdo trdi drugače; šport mora ostati »neo-madeževan«, ločen od političnih dogodkov. V redu. Domeniti se je le treba, kaj pomeni beseda politika. prav gotovo je vpliv politike, ideologie, političnega sistema na telesno Vzgojo manj ali celo težko neposredno opazen. Spoznanja iz psihologije in Pedagogije so danes še kar poenotena po svetu. Vendar je telesna vzgo-Pa pri nas prav gotovo drugačna kot v ZDA, na Kitajskem ali v SR Makedoniji. . Teorija in praksa rekreacijskega pojava ’šport za vsakogar’ sta se izoblikovali in uresničili v zlahka opre deljivih družbenih strukturah. Res je tudi in izredno težko je temu oporekati, da se je tako imenovana aerobika razvila v po svoje značilnih, trim steze v svojih, masovni teki spet v svojih. Znano je, da pa je tekmovalni del telesne kulture najbolj vidno povezan m Pogojen z družbenimi dogodki, saj le tudi sam družbeni dogodek. Vendar le med vsemi deli telesne kulture najbolj hvaležen za to, da ga politika izrablja. V tem verjetno tiči zajec: vsi se strinjamo, da neke dejavnosti ne. sme nihče izrabljati. Prav je, da Pri tem ostanemo in ne posplošujemo svojega nasprotovanja politiki do tiste mere, ko si zakrivamo oči in si želimo, da je tekmovalni del telesne kulture lepa igračka izven prostora in časa, s /cote) o si tolažimo zagrenjenost nad družbenimi dogodki. Ta osia-ben pogled na šport je slaba razlaga olimpijskega gibanja in iz nje tudi izvira. Ali naj se torej odpovemo vlogi, ki jo lahko odigrajo olimpijske igre, srečanja mladih različnih držav in sistemov pa tudi tekmovalcev znotraj istega oko tja? Prav gotovo ne. Sprejeti pa moramo prepletanje v celoti in se pri tem tako vesti, da prevladajo humana načela. Nemogoče je o-pravičiti in sprejeti take ali drugačne družbene krivice v imenu in s pomočjo neke samo navidezne nevtralnosti telesne kulture. Ali mislite, da je samo slučaj, če so bile težave v objemu medvedka in so pod krili papagaja, ni jih pa bilo v vučkovih revirjih? Iz teorije telesne kulture v kroniko dogodkov. Travnik je po majskem ljudskem prazniku postal še večji simbol, kot je že itak bil. Osamljenim posameznikom ni bilo všeč, da je imela etapa kolesarske dirke 'Po Jugosla viji’ svoj cilj na njem. Komaj jih prepričuje dejstvo, da je pred dvanajstimi leti imel Giro d’Italia’ svoje etapno mesto v Ljubljani. Mi si takih po litiziranih oblik športnih prireditev želimo, ker ne zapirajo ampak odpira jo, ker ne razdvajajo, ampak povezu jejo. Ne sprejemamo na drugi strani izrabljanja tehničnoorganizicajskih te žav v zvezi z drugo kolesarsko dirko na ozemlju Italije, Jugoslavije in Avstrije, zaradi, katerih je bila izvedba po jugoslovanskem ozemlju vprašljivo, zato, da se namiguje na — čujte, čuj-te — dovoljenje za izvedbo manjšinske manifestacije, medtem ko se za dirko postavljajo ovire. Ali je možno dati boljši primer iz domačih logov o prepletenosti telesne kulture in politike? To ni opravičevanje nekega stanja, je le razlaga in beleženje dogodkov. Tu smo zato, da dogodke v okviru možnosti spreminjamo in to je politika. če se v to vpleta telesna kultura oziroma v največji meri njen tekmovalni del, je le dokaz njene vzra-ščenosti v prostor in čas. Kosovel - Spilimberghese 38:11 KOSOVEL: čebulec (9), čač (9), M. Kalc (4), Paulina (1), Fonda, Kocman (2), Čeme (4), Sosič (3), Škerk (3), Taučer (3), Sardoč, D. Kalc. Športni krožek Kosovel je v tej nadvse uspešni sezoni segel še po eni lovoriki : osvojil je deželni naslov v kategoriji ,-dečkov in tako potrdil, da dežo na zmaga na mladinskih i grah res ni bila le goli slučaj. Tudi na tem srečanju so naši igralci zaigrali mirno in učinkovito in nerešljiva uganka za nasprotnikovo obrambo sta bila čač in kapetan čebulec, ki sta skupno nasula nasprotnikovemu vratarju kar 18 golov. Po tekmi je sledilo nagrajevanje. Predsednik deželnega rokometnega odbora Skomina je nagradil s spominskimi kolajnami vse igralce, športni krožek Kosovel je bil nagrajen s posebnim pokalom, Mitja Čebulec pa kot najboljši strelec play-off tekem je prejel posebno priznanje - pokal. Pa še izjava trenerja prof. Peterlina: »Fantje seveda presenečajo, saj na deželni ravni resnično letos nimajo konkurence. S tem, da jih je deželni selektor kar osem izbral za treninge za sestavo reprezentance Furlanije - Julijske krajine, ki bo nastopila v Sabaudii na trofeji dežel in pa na tekmovanju Alpe-Adria v Gradcu, pa je meni kot trenerju, še v posebno zadoščenje.« (INKA) Consko prvenstvo za deskarje D. Poljšak prvi po dveh regatah V Chioggii je bila druga letošnja regata za consko prvenstvo v jadranju na deskah. Tekmovanja sta se udeležila tudi Sirenina deskarja David Poljšak in Aleš Žetko, ki nastopata v lahki oziroma v težki kategoriji. Regato so razčlenili v štiri preizkušnje, dve sta bili v soboto, dve pa v nedeljo. Naša predstavnika sta tudi tokrat bila dokaj uspešna. Poljšak je v soboto dosegel drugo mesto za doma- činom Gandolfom (CNC Chioggia), tako da je v posameznih preizkušnjah osvojil eno četrto in drugo mesto, medtem ko je Žetko v težki kategoriji zasedel četrto mesto, v drugi preizkušnji pa so ga tehnične težave prisilile, da je odstopil. V nedeljo je Poljšak osvojil eno drugo ter eno prvo mesto, Žetko pa se je uvrstil na končno tretje (pesto v težki kategoriji. Regate se je skupno udeležilo 28 deskarjev. Na skupni lestvici za conskega prvaka (lestvica je skupna za lahko in za težko kategorijo) je David Poljšak po dveh regatah na prvem mestu z 22 točkami, sledita mu Gandolfo in Tržačan Ferin (SVBG), ki imata vsak po 14 točk. C ancia Tudi otroci iz Sovodenj V okviru društvenega prvenstva v mnogoboju za leto 1984 za pionirje v organizaciji TVD Partizan iz Nove Gorice so nastopili tudi otroci športnega društva Sovodnje, ki jih v pošolski telovadbi uči učiteljica Ka-tjuša Ožbot. Na tekmovanju v Novi Gorici so se otroci pomerili v petih disciplinah in sicer: tek na 50 metrov, plezanje po vrvi, skok v daljino, lučanje žogice in preskok koze. Na tekmovanju so nastopali tudi člani drugih TVD iz Nove Gorice in okolice. Naši fantje so v kategoriji pionirjev zasedli odlično drugo mesto, deklice tudi v isti kategoriji so nastopile v okrnjeni postavi in niso mogle biti točkovane. V moški ekipi je bil najboljši Aleš Hlede, 2. Dino Peršolja, 3. Luka Mi-locco, 4. Luka Pisk, 5. Erik Pelicon in 6. Maurizio Monti. Med dekleti so nastopile: Katja Florenin, Valentina Milocco in Antonella Černjava. dentalex s.a.s. Novi prodajni center aparatov In materiala za zobozdravnike In zobotehnlke TRST UL. DEL LAVATOIO 2/b TEL. 040/60-729 A. GERLI L. Conestabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Tel.: 796362 V Sovodnjah turnir v moški odbojki V okviru poletnega praznika v So-vodnjah bo v organizaciji športnega “^stva Sovodnje medobčinski turnir moški odbojki. Tekme se bodo odi-srale na ploščadi pri Kulturnem do-mu- V slučaju slabega vremena bodo ^rečanja v pokritem prostoru. SREDA, 20. junija: Sovodnje - Gorica B ob 19.30 Doberdob - Sovodnje ob 20.30 .-Gorica B - Doberdob ob 21.30 ČETRTEK, 21. junija: Gorica A - š te ver jan ob 19.30 Steverjan - Sovodnje Soča. ob 20.30 Sovodnje Soča - Gorica A ob 21.30 Sovodnje Soča - Gorica A ob 21.30 pETEK, 22. junija: ob 20. uri finale za 3. mesto °° 21. uri finale za 1. mesto obvestila Odbojkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo seja sekcije jutri, 18. junija, ob 19. uri na stadionu »1. maj«. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 18. juni- ja, ob 21. u:i na balinarskem igrišču v Repnu seja balinarske komisije. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 18. juni- ja, ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. Športna šola Trst vabi kandidatke za vaditeljice vrtcev in osnovnošolskih otrok, ki bi sc želele udeležiti tečaja v Mozirju, da se za informacije čimprej obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu (tel. 767304). Teniška sekcija ŠZ Gaja prireja 2. letošnji tečaj za mlajše začetnike (srednja in osnovna šola). Lekcije se pričnejo jutri, 18. junija, ob 9. uri na padriških igriščih, kjer bo tudi vpisovanje. SZ Bor sklicuje v ponedeljek, 25. t.m., IZREDNI OBČNI ZBOR ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju z naslednjim dnevnim redom : 1. predložitev in odobritev novega društvenega statuta; 2. izvolitev novega društvenega vodstva; 3. razno. Občni zbor bo v prostorih Borovega športnega centra v Trstu, Vrdelska cesta 7. CENTRO DEL MATERASSO Gradarci Petrucci TRST — Ul. Cereria 8 — Tel. 727617 RAZSTAVLJAMO NAJNOVEJŠE ARTIKLE ZA VAŠ DOM NA TRŽAŠKEM VELESEJMU V PAVILJONU E/1 - stand 27