št. 11/15. april 2009 Medobčinski inšpektorat... str. 7 Odprtje ceste Pod skalco ... str. 2 Aškerčevi nagrajenci... str. 16 40 let košarke v Laškem ... str. 19 Razpis za neprofitna stanovanja ... str 5 bilten Vtf* V/p f§f fftf bil Ja^hJ ten Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Razmišljal sem, o čem naj vam, spoštovani občani in občanke, spregovorim v teh pomladnih dneh, ko nas po dokaj trdovratni zimi zopet razvaja toplo sonce. Gotovo ne o vremenu, čeprav jeravno z njim največ nevšečnosti in težav. Že kar prevečkrat je letos zatulila gasilska sirena zaradi brezvestnega požiganja travnikov, a so naši gasilci vedno uspešno posredovali. Da se narava odziva vse bolj ekstremno, smo se lahko prepričali pred dnevi, ko je Savinja skoraj prestopila bregove. Dejstvo pa je, da se padavine ne odražajo samo v porastu voda, temveč tudi pri plazenju tal. Naj omenim plaz pri domačiji Kristane v Lokavcu, ki je dobesedno podrl staro domačijo in grozi tudi novi s cesto vred. Ponovno je oživel tudi plaz v Panečah, ki je eden največjih v Sloveniji, kjer je ilovnata gmota odnesla podporno steno, ki je bila zgrajena pred dvema letoma. Naša občina pač leži na reliefno zelo zahtevnem območju in tudi v prihodnje se temu ne bo mogoče izogniti. Posledice zime se odražajo tudi na naših cestah, ki so ponekod v obupnem stanju, zato bo treba precej sredstev nameniti njihovi sanaciji. Se pa v naši občini dogajajo tudi lepše stvari in zelo me veseli, da projekti, ki smo si jih zastavili, tečejo naprej kljub gospodarski krizi, ki tudi nam ne prizanaša. Izgradnja dolgo pričakovane zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah dobiva končno podobo in kmalu se bomo veselili njene otvoritve. Veliki napori se vlagajo tudi v izgradnjo podružnične šole Šentrupert, in če je verjeti informacijam, projektu dobro kaže. Verjetno nekateri še ne veste, da imajo gasilci PGD Rimske Toplice svoja osnovna sredstva pospravljena kar v nekdanjem "Veršečevem" hlevu, zato si vsi z županom na čelu prizadevamo, da letos končno začnemo graditi ta prepotreben objekt. Aktivnosti glede telovadnice in prizidka k osnovni šoli v Rimskih Toplicah se nadaljujejo. Zadnje čase buri duhove tudi umestitev tretje razvojne osi skozi Občino Laško. Oblikovali sta se dve iniciativi, ki vsaka na svoj način zagovarjata argumente za oziroma proti projektu. Osebno umestitev hitre ceste z optimizacijo trase podpiram, saj ocenjujem, da bi ta projekt potegnil za seboj veliko pozitivnih učinkov kot na primer izboljšanje prometne infrastrukture, povezanost med kraji, zaposlovanje, delo za domače izvajalce, skratka splošen razvoj občine. Vročih razprav in brezplodnih razprav, kot na primer moje imenovanje za podžupana in nezdružljivost funkcij, torej še ne bo zmanjkalo, zato si raje vzemite čas za rekreacijo in zdrav način življenja, kajti zdravje je naše največje bogastvo. Lep pozdrav do naslednjega javljanja in še nekaj: "Skupaj držimo, pa bo vsem lepše!" Podžupan Občine Laško Jože Senica Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Elizabeta Pfeifer - Novo igralo Naslednja številka izide 15. junija 2009. Prispevke in oglase je treba oddati do 1. junija 2009 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA "ŽUPANOVA URA" Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 4. maja 2009. Okolje in prostor SLOVESNA OTVORITEV PRENOVLJENEGA ODSEKA V ZIDANEM MOSTU V petek, 13. februarja, je v Širju pri Zidanem Mostu potekala slovesna otvoritev rekonstruiranega odseka državne ceste, imenovanega Pod skalco. Opravljena je bila rekonstrukcija cestišča v dolžini 550 metrov, zgrajen je bil nov oporni zid med Savinjo in cesto, postavljena je bila nova prometna signalizacija in opravljena prestavitev cestišča. S to rekonstrukcijo ter poznejšo izgradnjo pločnika in javne razsvetljave se uresničuje dolgoletna želja krajanov, da bi ta cesta postala varnejša in pretočnejša. Investicijska dela v skupni višini 2,3 milijona evrov je pokrilo Ministrstvo za promet. Cesto je ob poskočnih taktih Godbe na pihala Zidani Most slovesno otvoril minister za promet dr. Patrick Vlačič, ki je poudaril pozitiven prispevek k varnosti v cestnem prometu in boljši povezanosti. Maja Bukovec POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT RIMSKE TOPLICE Gradnja poslovno-stanovanjskega objekta v Rimskih Toplicah se počasi približuje koncu. V tem objektu bo nova zdravstvena postaja, prostori pa bodo še za lekarno, zobno tehniko in osem stanovanj, posamezne stanovanjske enote bodo velike od 54 do 80 m2. Trenutno urejajo zunanjo okolico, polagajo keramiko in urejajo fasado. Luka Picej OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT Ministrstvo za okolje in prostor postavlja vedno nova pravila igre v dejanjih in postopkih pri izdelavi občinskega prostorskega načrta (OPN). Glede na nezahtevnost dejanske strukture 2 Občinska uprava urbanega, tudi ruralnega dela naše občine ta pravila predstavljajo preobsežen in preveč kompleksen sistem. Razmerje med dejanskimi usmeritvami in cilji občine ter od države zahtevanimi prilogami oz. podatki, ki jih je treba pridobiti, je nesorazmerno in odločno na strani interesa pridobivanja takih podatkov. V tem času smo naročili ogromno študij in strokovnih podlag, izdelali dva urbanistična načrta, a vse to še vedno ni dovolj za izdelavo navadnega občinskega prostorskega načrta za Občino Laško, katere razvoj in stopnja urbanega okolja in mestne kompatibilnosti z naraščajočimi funkcijami še zdaleč ne dosegata ravni, za katero bi bile priprave teh obsežnih študij potrebne. Menimo, da gre za preveč pompozno zastavljen državni model, ki pa daleč presega sposobnosti tako majhnega kraja, kot je Laško. Taka miselnost je povsem skladna z dejanskimi rezultati naših prizadevanj, ko po sedmih letih (od 2002) še vedno nismo sprejeli novega načrta. Kakor kažejo prostorski kazalci na podlagi novih zahtevkov in navodil države, ga bomo težko sprejeli v začrtanem terminskem roku. Ker so v vse to vpete tudi vloge občanov za t. i. izjemne posege - teh je približno 350 - je zavlačevanje OPN-ja še posebej problematično za bolj odročna in kmetijsko naravnana območja v naši občini. V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije iz leta 2004 država jasno opredeljuje, da širjenje ali celo ohranjanje kmečke pozidave na razpršenih območjih ni mogoče. Po dolgotrajnih razgovorih in sestankih (zadnji je bil na ministrstvu 17. decembra lani) je bilo vedno znova jasno postavljeno izhodišče, ki se ga oklepajo tudi izdelovalci naših načrtov - gradnja na razpršenih območjih ne bo več mogoča. Občina temu izhodišču nasprotuje, a država je tista, ki določa pravila igre. Po novem bomo od občanov, ki bodo želeli vložiti pobudo za spremembo namembnosti, zahtevali prilogo strokovnih podlag. Te bodo lahko naročili pri kateri koli instituciji, ki se ukvarja s prostorskim planiranjem, oz. v arhitekturnem biroju. Uroš Krašek PROMETNA ŠTUDIJA MESTA LAŠKO II. Prometna študija mesta Laško je bila na straneh biltena že predstavljena v decembrski številki. Študijo je obravnaval Odbor za komunalno dejavnost, okolje in prostor in zavzel določena stališča, med drugim, da se bo študija obravnavala tudi v drugih telesih občine, krajevni skupnosti, vsebina prometne študije pa bo objavljena tudi na spletnih straneh Občine Laško, kjer bo možno podati svoje pripombe in razmišljanja. Nekaj problemov, ki se jih je lotila študija: 1) Problem dovoza za prebivalce Tovstega, ki morajo do svojih objektov čez celotno mesto, večja vozila, tudi komunalna in gasilska vozila, pa preprosto nimajo dovoza. Za ta predel je predvidena nova dovozna cesta. Ljudje bi se do svojih objektov pripeljali preko mostu v Jagočah,^ mimo vasi Jagoče in stanovanjske hiše Šantej. Od tod naprej bi bilo treba na severnem pobočju Huma na novo zgraditi cesto v dolžini 800 m preko gozdnih površin. S tem ukrepom bi se zmanjšal promet v starem mestnem jedru. 2) Problem šole Primoža Trubarja in otrok ob regionalni cesti na Trubarjevem nabrežju. Študija predlaga, da bi se parkirišče ob Savinji prestavilo ob oporni zid šolskega igrišča, cesta pa bi bila prestavljena na mesto sedanjega parkirišča. Otroci bi bili manj ogroženi, zmanjšale pa bi se tudi hitrosti vozil, saj cesta ne bi več potekala naravnost. 3) Problem intervencijske ceste mimo Surovine in Branceta. Študija predlaga, da bi se na vsako stran tunela namestili potopni stebrički, daljince zanje pa bi imeli intervencijske službe in prebivalci stanovanjskih objektov nad zdraviliščem (od Šmihel 1 do Šmihel 8). Pot bi bila omogočena pešcem in kolesarjem. Tranzitni promet za Rečico oz. iz nje bi se prestavil na semaforizirano križišče pri Petrolu. 4) Problem prometa mimo varovanih stanovanj. Zaradi nevarnega vključevanja vozil na glavno državno cesto pod podvozom bi se sčasoma promet preusmeril na semaforizirano križišče pri Petrolu. Promet pod podvozom bi bil mogoč za pešce in kolesarje. 5) Problem poteka prometnih tokov v starem mestnem jedru v nasprotni smeri urinega kazalca. Sestavljavec je proučil možnost, da bi se prometni tokovi preusmerili z mostu preko Savinje po Mestni ulici, dalje po Orožnovem trgu do Aškerčevega trga in cerkve. Ugotovitve kažejo, da potek prometa v smeri urinega kazalca ni mogoč zaradi utesnjenosti ulic, množičnega prometa po regionalni cesti in zavijanja v levo z mostu, kar bi povzročilo številne zastoje. Luka Picej Gospodarstvo in kmetijstvo OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO OSREDNJE CELJSKO Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja daje občinam in tudi drugim partnerjem možnost, da oblikujejo območna razvojna partnerstva, za katera je mogoče črpati državni denar. V Savinjski razvojni regiji, ki je razdeljena na pet manjših zaokroženih območij oziroma subregij, se je večina občin že povezala med sabo in uspešno začela črpati državni denar (SAŠA na Kozjanskem, v navezi občin Zreče, Vitanje, Slovenske Konjice in tudi v spodnji Savinjski dolini), medtem ko je bilo osrednje celjsko območje brez območnega razvojnega partnerstva. V ta namen so svoje moči združile Mestna občina Celje ter občine Dobrna, Laško, Štore in Vojnik, ki so na konstitutivni seji 27. januarja 2009 ustanovile Območno razvojno partnerstvo (ORP) za Osrednje Celjsko. Podpisale so pogodbo o vzpostavitvi partnerstva, ki ga je potrdil tudi Svet Savinjske statistične regije. Naloge in cilji Območnega razvojnega partnerstva so: ohraniti in razvijati območje kot povezan geografski in kulturni prostor; zagotoviti učinkovito sodelovanje občin za hitrejše in usklajeno reševanje razvojnih in drugih vprašanj; opredeliti razvojne prioritete območja; povezati občine za izvedbo skupnih projektov in vzpodbuditi občine za črpanje sredstev iz evropskih skladov in programov. Z namenom skladnega razvoja območja se pripravljajo različni območni projekti: kolesarske poti, ki bodo povezale vseh pet občin območja Osrednje Celjsko z drugimi občinami regije; območni razvojni program, v sklopu katerega se bo naredila analiza stanja okoljskih, gospodarskih in družbenih potencialov, iz česar bodo sledili projekti za pospešitev razvoja; projekt gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis, kjer ni komercialnega interesa za gradnjo širokopasovnega omrežja. Sedež ORP-ja je v Tehnopolisu na Kidričevi ulici 24 v Celju. Župani občin so se odločili, da zaradi racionalizacije stroškov konstituirajo ORP v sklopu podjetja Simbio, d. o. o., ki že ima večletne izkušnje s prijavljanjem na razpise, s projektom rCeRo Celje pa je dokazalo, da je sposobno pridobivati znatna sredstva iz evropskih skladov in državnega proračuna. Do leta 2013 bo Slovenija še neto prejemnica iz evropskega proračuna, zato je povezovanje lokalnih skupnosti in regije nujno za učinkovitejše črpanje evropskega denarja. To lahko omogočijo interdisciplinarni projekti, ki povezujejo različne akterje razvoja na širšem območju. Konstitutivna seja Območnega razvojnega partnerstva za Osrednje Celjsko (z leve): vojniški župan Benedikt Podergajs, župan Občine Dobrna Martin Brecl, svetovalka direktorja za ORP Bojana Kroflič, župan Občine Štore Miran Jurkošek, župan Občine Laško Franc Zdolšek in podžupan Mestne občine Celje mag. Marko Z idanšek. Bojana Kroflič, Simbio, d. o. o. Območno razvojno partnerstvo OBČINA LAŠKO Mestna ulica 2, 3270 LAŠKO Številka: 330-04/2008 Datum: 2. 4. 2009 O B V E S T I L O Občina Laško obvešča občanke in občane, da bo na podlagi Javnega razpisa o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško v letu 2009 odpiranje prejetih vlog 17. aprila 2009, ob 8. uri, in ne 3. aprila 2009, kot je navedeno v javnem razpisu. Prav tako se podaljša tudi rok za oddajo, in sicer vloge sprejemamo do 16. aprila 2009. Župan Občine Laško Franc Zdolšek 3 Občinska uprava OBČINA LAŠKO in JAVNI NEPREMIČNINSKI SKLAD OBČINE LAŠKO vabita zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh Občine Laško (http://www.lasko.si) in na oglasni deski Občine Laško spremljajo aktualna Z B I R A N J A P O N U D B ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO I. OBJEKTA LOKAVEC 5, 3272 RIMSKE TOPLICE, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: Predmet prodaje je nepremičnina, ki jo v naravi predstavlja starejša poslovna stavba s pripadajočim zemljiščem na naslovu Lokavec 5, 3272 Rimske Toplice. Objekt etažnosti K+P+2 je bil zgrajen leta 1942 in je dostopen po lokalnem asfaltnem cestišču, v zadnjem delu po makadamskem cestišču. Objekt ni priključen na javni vodovod. Posest sestavljajo nepremičnine parc. št. 505/3 -dvorišče v izmeri 1.473 m2 in poslovna stavba 150 m2, vpisani v z. k. vložku 137, k. o. 1041 - Lokavec. Na osnovi potrdila Občine Laško št.: 3502-7/2007 z dne 4. 6. 2007 je parcelna št. 505/3, k. o. Lokavec, v cenitvenem poročilu vrednotena kot stavbno zemljišče. Znižana izhodiščna cena za nepremičnino je 46.954,00 EUR in velja do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 1. 6. 2009. II. PSO ŠMARJETA 11, 3272 RIMSKE TOPLICE, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: Predmet prodaje je poslovno-stanovanjski objekt etažnosti K+P+1 na naslovu Šmarjeta 11, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, ki ga v naravi predstavljajo nepremičnine: Objekt je bil zgrajen pred približno 80 leti, leta 1974 pa je bil v celoti prenovljen in dograjen. V zgornjem nadstropju je stanovanje, v pritličju pa je ambulanta s pripadajočimi prostori. V kleti je kurilnica. Objekt je v celoti solidno vzdrževan, nahaja se v naselju Šmarjeta, v neposredni bližini cerkve in je od centra Rimskih Toplic oddaljen 500 m. Iz potrdila o namenski rabi zemljišča Občine Laško št.: 35060-12/2008 z dne 18. 3. 2008 izhaja, da se nepremičnina nahaja na območju, ki se ureja z Odlokom o PUP za Občino Laško (Ur. list RS, št. 79/2002, 45/2003, 60/2005, 96/2005, 103/2005, 104/2006, 51/2007 in 2/2008) in je po osnovni namenski rabi stavbno zemljišče. Izhodiščna cena za nepremičnino je 224.163,47 EUR in velja do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 1. 6. 2009. III. DELNO KOMUNALNO OPREMLJENIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU LN BELOVO, k. o. 1039 - Rimske Toplice, ki jih v naravi predstavljajo: 1. parc. št. 212/4, njiva 5. kat. razred, v izmeri 1.082 m2, z izhodiščno ceno 27.201,48 EUR in 2. parc. št. 212/5, ekst. sadovnjak 4. kat. razred, v izmeri 872 m2 in travnik 5. kat. razred, v izmeri 514 m2, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Zemljišča so bremen prosta in se nahajajo na območju, ki se ureja z Odlokom o lokacijskem načrtu Belovo (Ur. list RS, št. 122/2004), v katerem so navedeni tudi pogoji za izgradnjo objektov v območju individualnih stanovanjskih hiš s pomožnimi objekti. Za omenjeno območje je bil sprejet tudi Odlok o programu opremljanja zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš Belovo (Ur. list RS, št. 33/2007), ki predpisuje podlage za odmero komunalnega prispevka. Vsa izhodišča za program opremljenosti zemljišča so podana v občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja Belovo, ki ga je izdelalo podjetje AR PROJEKT, d. o. o., Sevnica, pod št. projekta 93/03. Navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 1. 6. 2009. Cene ne vključujejo davka na promet nepremičnin oziroma DDV-ja, ki ga plača kupec. V postopku razpolaganja bo prodajalec z zainteresirano osebo ali osebami opravil pogajanja o ceni. Posamezna nepremičnina bo prodana z neposredno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, najboljšemu ponudniku. Zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin vabimo, da vključno do 1. junija 2009 posredujejo svojo ponudbo priporočeno po pošti na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Ponudbo lahko oddajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepremičnine na območju Republike Slovenije po veljavnih predpisih. Ponudnik mora v svoji ponudbi predložiti naslednje podatke oziroma dokumente: O naziv kupca in njegov točen naslov; O fizične osebe in samostojni podjetniki morajo predložiti naslednje podatke: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, telefonsko številko, EMŠO, davčno številko, transakcijski račun in osebni dokument, samostojni podjetniki pa so dolžni predložiti še izpis iz registra Davčne uprave RS, star največ 30 dni; O pravne osebe pa morajo predložiti: naziv in sedež, telefonsko številko, davčno številko, matično številko, transakcijski račun, podpisnika pogodbe in izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, ter dokazilo o plačanih davkih in prispevkih, staro največ 30 dni. in J A V N O D R A Ž B O NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU k. o. 1022 - Rečica, ki ga v naravi predstavlja nezazidano, delno opremljeno stavbno zemljišče parc. št. 1230/5 - travnik 968 m2, z. k. vl. št. 464, k. o. 1022 - Rečica. Zemljišče je dostopno po lokalnem asfaltnem cestišču. V neposredni bližini so priključki za elektriko, plin, kanalizacijo, telefon, KRS, javni vodovod, hidrantne mreže in javne ceste. Iz potrdila o namenski rabi zemljišča Občine Laško št.: 3502-147/2007 z dne 19. 3. 2009 izhaja, da se parcela nahaja na območju, ki se po Spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Laško (Ur. list RS, št. 86/2001 in 98/2002) ureja z Odlokom o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta KS 3 in KC 2/1 (Ur. list RS, št. 25/1997) in je po osnovni namenski rabi stavbno zemljišče. Po podrobnejši namenski rabi je zemljišče namenjeno gradnji enodružinske stanovanjske hiše, in sicer: O objekta tlorisnih dimenzij 10 x 12 m s prizidkom za garažo 4 x 6 m s pritličjem in nadstropjem (mansardo); O obveznim upoštevanjem odmika od servisne ceste (min. 6 m); O streho dvokapnico s 30-35° naklonom in obvezno smerjo slemena vzporedno s plastnicami terena ter temno kritino; O zaradi izpostavljene lokacije morajo biti objekti oblikovani skladno, kar velja za izbor enotnih materialov fasade, stavbnega pohištva in kritine; O pred začetkom gradnje je treba izdelati detajlne geomehanske raziskave tal za določitev pogojev temeljenja. Za gradnjo objekta na zemljišču je izdano gradbeno dovoljenje in izdelana projektna dokumentacija. Za zemljišče, ki je predmet prodaje, znaša izklicna cena 100.900,18 EUR in vključuje komunalni prispevek, strošek izdelane projektne dokumentacije in izdanega gradbenega dovoljenja. Javna dražba se bo vršila 14. maja 2009 v sejni sobi Občine Laško, Mestna ulica 2, Laško, z začetkom ob 9.30. ter POSREDUJEJO KONTAKTNE PODATKE ZA NAKUP STANOVANJ V PSO RIMSKE TOPLICE: Zainteresirane za nakup novozgrajenih stanovanj v objektu zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah obveščamo, da nam lahko posredujete svoje kontaktne podatke. Prodaja stanovanj bo potekala v letu 2009 prek nepremičninske agencije, ki vas bo ob upoštevanju Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) povabila na predstavitev splošnih pogojev prodaje in kataloga stanovanj za kupce. Dodatne informacije o pogojih in predmetu prodaj lahko interesenti pridobijo na tel.: 03 7338 700, 03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si oz. stanka.jost@lasko.si. Po prehodnem dogovoru je mogoč tudi ogled nepremičnin, ki so predmet prodaje, razen pri novogradnji. Stanka Jošt Dopolnjene spletne strani občine Da bi približali delovanje občine čim širši javnosti, smo spletne strani Občine Laško prevedli v angleški, nemški, italijanski in francoski jezik. Prevedene strani si od 6. aprila 2009 naprej lahko ogledate na znanem spletnem naslovu http://www.lasko.si/. Vabljeni k ogledu! Občinska uprava Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/2003, 18/2004 in 57/2008), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004, 34/2004, 62/2006 in 11/2009), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/2006 -UPB2, 126/2007 in 65/2008), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 3/2007), Splošnih pogojev poslovanja Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (Ur. list RS, št. 35/2006) in sklepa nadzornega sveta Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško, sprejetega na 9. redni seji 23. 3. 2009, Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, in Javni nepremičninski sklad Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, o b j a v l j a t a JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1. 1. Javni nepremičninski sklad Občine Laško v svojem imenu in s soglasjem ter po pooblastilu Občine Laško (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo v najem okvirno 11 neprofitnih najemnih stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem oddana v najem predvidoma konec leta 2009 ter v letih 2010 in 2011. Število oddanih stanovanj bo odvisno od števila praznih in na novo pridobljenih stanovanj, ki bodo na razpolago v letih 2009-2011, oziroma do objave novega razpisa. V primeru dodatnega nakupa stanovanj bo število dodeljenih stanovanj večje. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: O lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS, št. 14/2004, 34/2004, 62/2006 in 65/2008, v nadaljevanju: pravilnik) oproščeni plačila varščine; O lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na določila 9. člena Pravilnika iz predhodne alinee zavezanci za plačilo varščine. Od razpisanega okvirnega števila 11 stanovanj bo predvidoma: O 5 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika oproščeni plačila varščine in se bodo uvrščali na listo A, in O 5 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika, in so zavezanci za plačilo varščine ter se bodo uvrščali na listo B. O 1 stanovanje namenjeno za oddajo v najem invalidnim osebam, ki so trajno vezane na uporabo invalidskega vozička. Ti prosilci se bodo uvrščali na ločene liste v okviru liste A (oproščeni plačila varščine) oziroma liste B (zavezanci za plačilo varščine), odvisno od dohodka gospodinjstva. Stanovanja za invalide bodo na voljo zgolj na lokaciji Cesta v Rečico, če bo izpraznjeno katero od prilagojenih stanovanj, druga stanovanja pa na območju celotne Občine Laško. Lastnika stanovanj sta Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, in Javni nepremičninski sklad Občine Laško, Mestna ulica 2, Laško. Najemniki bodo najemne pogodbe sklepali z lastnikom neprofitnega stanovanja, oddanega v najem. 1. 2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/2003, 142/2004 in 99/2008) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času sklepanja najemne pogodbe. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, citirano v prejšnjem odstavku, oziroma predpisom, veljavnim v času trajanja najemnega razmerja. Najemnina za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov in Sklepa o uskladitvi višine najemnin v stanovanjih Občine Laško in Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško v obdobju 2005-2007 s podzakonskimi predpisi, v aprilu 2009 znaša 180,52 EUR. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, določenem s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in Stanovanjskim zakonom. 1. 3. Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število čianov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačilo varščine - lista A Površina stanovanja s plačilom varščine - Usta 6 1-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-člansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-čfansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4-člansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 32 m2 5-član$ko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-člansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2. Razpisnik lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali to želi. Razpisnik lahko odda v najem tudi večje stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali to želi, pri čemer se razlika v m2 obračuna kot prosto oblikovana najemnina. II. RAZPISNI POGOJI 2. 1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo na dan objave razpisa stalno prebivališče na območju Občine Laško. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: O invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega prebivališča, če imajo v zgoraj navedeni občini možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve; O najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja po pravilniku. 2. 2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu pred letom razpisa, tj. v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008, ne presegajo zgornje meje, določene v odstotkih od povprečne neto plače v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 899,65 EUR. Maksimalne vrednosti so opredeljene v spodnji preglednici v stolpcu LISTA B. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno iz spodnje preglednice, prosilci kandidirajo ali za stanovanja po listi A (oproščeni plačila varščine) ali za stanovanja po listi B (zavezani za plačilo varščine): Velikost gospodinjstva LISTA A USTAB % Meja dohodka v € % Meja dohodka v C 1-člansko 90% do 809,69 od 90 do 200 % nad 809,69 do 1.799,30 2-člansko 135% do 1 214,53 od 135 do 250% nad 1,214.53 do 2 249,13 3-člansko 165 % do 1 484,42 od 165 do 315% nad 1 48442 do 2 833,89 4-člansko 195% do 1.754.32 od 195 do 370% nad 1 754.32 do3.32S.7l 5-člansko 225% dO 2.024,21 od 225 do 425 % nad 2.024.21 do 3.823,51 6-člansko 255% do 2.294,11 od 255 dO 470 % nad 2.294,11 do 4.228,36 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 20 odstotnih točk za zgornjo mejo liste A in spodnjo mejo liste B in 25 odstotnih točk za zgornjo mejo liste B. 2. 3. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: O da prosilec ali kdo od članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40 % vrednosti primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas z neprofitno najemnino; O da prosilec ali kdo od članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja (vse drugo premično ali nepremično premoženje v državi in tujini, razen premoženja po 3. alinei 3. člena pravilnika) v lasti prosilca ali drugega družinskega člana ne sme presegati naslednjih zneskov: Število članov gospodinjstva Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40 % vrednosti primernega stanovanja 1-člansko 15.148.60 € 2-člansko 18.515.20 € 3-člansko 23.564,BO £ 4-člansko 27.604.48 € 5-člansko 31.980,80 € 6-člansko 35.347,20 € Opomba: Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, točkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 EUR in površinski normativi, predvideni za stanovanja s plačilom varščine. Za vsakega nadaljnjega člana se najvišja vrednost drugega premoženja poveča za 2.019,84 €. 2. 4. Na razpisu ne morejo sodelovati: O tisti, ki jim je bila najemna pogodba po sklepu sodišča odpovedana, razen če so poravnali vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja, vključno s stroški sodnega postopka. III. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3. 1. Prednostna lista upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem bo sestavljena na podlagi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Poleg kriterijev iz prejšnjega odstavka se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: mlade družine in mladi ter izobrazba prosilca. Skladno z določili 4. člena pravilnika razpisnik določa še dodatna pogoja, in sicer: udeležba na prejšnjih razpisih in stalno bivališče v Občini Laško. 3. 2. Prednostne kategorije prosilcev in dodatni pogoji se za posamezno listo A oziroma listo B točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A LISTA B 1. Mlade družine, mladi: • starost družine do 35 let 70 točk 70 točk * starost prosilca do 30 let 50 točk 50 točk 2. Izobrazba prosilca : • višja 50 točk 50 točk • visoka ali univerzitetna 60 točk 60 točk • magisterij ali doktorat 80 točk 80 točk 5 Občinska uprava DODATNI POGOJI LISTA A LISTA B 3. Udeleiba na prejšnjih razpisih: • prijavljen 1 x alr 2 x 20 točk 20 točk * prijavljen 3 x afi večkrat 40 točk 40 točk 4. Stalno bivališče v O bčini LaSko: * do 10 lel 20 ločk 20 točk • nad 10 let do 20 let 40 točk 40 točk • nad 20 let 60 točk 60 točk 3. IV. VARŠČINA Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo, določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B), pred oddajo stanovanja v najem. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom varščine se opredelijo v odločbi in najemni pogodbi. V. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, prevzamejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis, od 15. aprila 2009 do vključno 15. maja 2009 v času uradnih ur v glavni pisarni Občine Laško na naslovu Mestna ulica 2, Laško, ali ga stiskajo s spletne strani Občine Laško, kjer se nahaja pod rubriko Aktualno. Prosilci vložijo vloge na enotnem obrazcu. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 17,73 € za vlogo in izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (ZUT-UPB3, Ur. list RS, št. 42/2007 in 126/2007). Upravno takso lahko prosilci plačajo v glavni pisarni ali s plačilnim nalogom na račun številka: 012573000000192, sklic na št. 1175566-7111002, katerega se nalepi na vlogo. Prosilci lahko zaradi slabih premoženjskih razmer zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah: da so prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, da so prejemniki denarnega dodatka po predpisih socialnega varstva ali da so prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo telesno in duševno prizadetih oseb. Status izkažejo s pravnomočno odločbo centra za socialno delo. Vloge z dokazilom o plačani upravni taksi bo razpisnik sprejemal od 15. aprila do vključno 15. maja 2009 v času uradnih ur. Prosilci lahko oddajo vloge v času uradnih ur v glavni pisarni Občine Laško na naslovu Mestna ulica 2, Laško, ali jih pošljejo priporočeno po pošti. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine, navedene pod tč. 1., 2., 3. in 5., druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer; 2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov; 4. 6. 7. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 (osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela prek študentskega servisa, invalidnina itd.), odločbo o odmeri dohodnine za leto 2007 ter potrdilo delodajalca o delovni dobi. Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo ter drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč itd; v primeru nezaposlenosti potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini; dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje, ovrednoteno z največ 150 točkami po sistemu točkovanja po Pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja, ali ovrednoteno z največ 170 točkami po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane inštalacije ipd.) utesnjenost v stanovanju - pri izračunu se upoštevajo podatki o površini stanovanja iz sklenjene najemne oziroma podnajemne pogodbe ali zapisnika o točkovanju stanovanja. Če gre za prosilca, ki stanuje pri starših ali sorodnikih, se upošteva tudi izjava prosilca o površini dela stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki jo ima prosilec v uporabi oziroma v souporabi; kopijo poročnega lista oziroma overjene izjave o obstoju zunajzakonske skupnosti; kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; zdravniško potrdilo o nosečnosti; odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva, oziroma odločba o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; zdravniško potrdilo (osebni zdravnik), iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od drugih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, ki ne sme biti starejše od 30 dni; odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali odločba o podaljšanju roditeljske pravice; strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju; izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih; dokazilo o dobi bivanja v Občini Laško (UE Laško); 21. kopija potrdila o državljanstvu; 22. fotokopija prometnega dovoljenja. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. VI. SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo. Po proučitvi vseh okoliščin in ocenitvi stanovanjskih in drugih razmer bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Če se na prednostni vrstni red uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene v obrazcu, imajo prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja tisti, pri katerih predstavlja višina najemnine za primerno stanovanje večji delež v družinskem dohodku. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev v roku 6 mesecev po zaključku javnega razpisa. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločbe pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči v 30 dneh po prejemu popolne pritožbe župan Občine Laško. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če uspeli upravičenec še izpolnjuje pogoje in merila za dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih uspeli upravičenec ne izpolnjuje pogojev in meril tega razpisa, lahko razpisnik postopek obnovi in prosilca črta s seznama upravičencev. Vse informacije lahko dobite: O med uradnimi urami osebno v Uradu župana Občine Laško, Mestna ulica 2, Laško, O na telefonski številki 03 733 87 12 -Stanka Jošt (ponedeljek: 8.00-11.00, sreda: 8.00-11.00 in 14.00-16.00, petek: 8.00-11.00) in O na spletnih straneh Občine Laško http://www.lasko.si. ČLAN UPRAVE JNS OL ŽUPAN OBČINE LAŠKO Številka: 352-06/2009-23-22 Datum: 1. 4. 2009 mag. Andrej FLIS Franc ZDOLŠEK Občinska uprava Družbene dejavnosti POLETNE POCITNICE V BAŠKI NA OTOKU KRKU Z letom 2007 je Občina Laško spremenila lokacijo za letovanje in osnovnošolske otroke za deset morskih dni, polnih dogodivščin, povabila v Baško na otoku Krku. Celjski dom v Baški stoji v ograjenem vrtu, velikem preko 3.000 m2, čisto ob plaži, obkrožajo pa ga zelenje in hribi. Ponuja veliko možnosti za rekreacijo, saj ima športna igrišča (odbojka, nogomet, tenis, mini golf), igrala (peskovnik, tobogan, plezala, gugalnice ...), v primeru dežja pa pokrit prostor za rekreativno dejavnost. Več o domu si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.celeia.si. Ponudba velja za otroke v starosti od 6 do vključno 15 let, to je od prvega razreda do zaključka osnovne šole. Starost otrok Cona lotevanja na dan Cena letovanja za 10 dni Cana letovanja za otroke z zdravstvenimi indikacijami za 10 dni od 6 de vključno 11 let 29,60 EUR 296,00 EUR 122,30 EUR od 12 cto vključno 15 lel 35,00 EUR 350.00 EUR 176.30 EUR POSEBNE UGODNOSTI: O Starši lahko na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Laško vložijo vlogo za subvencioniranje letovanja, ki ji je treba priložiti kopijo odločbe o višini otroškega dodatka. Subvencija bo upravičena v primeru, da povprečni bruto dohodek na družinskega člana znaša manj kot 35 %. O Samo letovanje je možno poravnati tudi v več obrokih, in sicer s plačilom na položnice, ki se jih prejme na dom. O Kot vsako leto pa imajo otroci z zdravstvenimi indikacijami, za katere se priporoča letovanje na morju, že nižjo ceno letovanja in tudi možnost uveljavljanja subvencije Občine Laško. Prijavnice in vloge za subvencijo so na voljo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Laško ali na spletni strani Občine Laško - www.lasko.si. Za dodatne informacije ali vprašanja pa je kontaktna oseba Jasna Kermelj na telefonski številki 03 733 87 20. Kaj zahteva civilna iniciativa za obnovo, prizidek in telovadnico OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice? Z odločenostjo, da bodo tudi učenci Osnovne šole A. Aškerca v Rimskih Toplicah lahko obiskovali pouk v pogojih, kot jih je predvidela področna zakonodaja že ob uvedbi devetletke, smo se septembra 2008 starši učencev združili v civilni iniciativi, ki ima zav seboj več kot 500 podpisov staršev. Da OŠ v Rimskih Toplicah nima ustreznih pogojev za pouk in obšolske dejavnosti, se je pokazalo že pred več kot dvajsetimi leti. Zaradi tega so bila v letih 1985-1990 zbrana sredstva iz samoprispevka občanov, ki pa seveda niso bila uporabljena v ta namen. Od takrat dalje se vrstijo projekti, popravki dokumentacije, novi projekti, popravljeni projekti, dopolnjeni projekti ... V letu 1998je bila investicija prizidka in nova telovadnica zaradi popolnoma neustreznih pogojev za devetletko (skupaj z OŠ Primoža Trubarja Laško - PŠ Debro) uvrščena v državni investicijski plan za sofinanciranje šolskih objektov. V Občini Laško je dobila prednost laška osnovna šola, naša OŠ pa naj bi sledila. Spet so se premetavali projekti, vpadale so nove »prioritete« - in tako je osnovna šola Rimske Toplice začela izvajati v letu 2003 devetletko v prostorskih pogojih iz leta 1972 in po 6 letih naj bi letos pridobili vsaj streho, ki bo zamenjala dosedanjo dotrajano in zdravju škodljivo (azbestna strešna kritina). Kakšni so pogoji, v katerih naši otroci živijo in se učijo tudi 8 ur dnevno? Šola je po kvadraturi velika, a kaj, ko so v sedemdesetih letih gradili velike hodnike in majhne učilnice. Knjižnica je na 42 m2 namesto na predpisanih 200 m2, pouk naravoslovja poteka na 60 m2 namesto na 160 m2, pouk gospodinjstva na 18 m2 namesto na 60 m2, kuharice se drenjajo v kuhinji na 60 m2, potrebovali bi 120 m2. Učilnice na predmetni stopnji, kjer naj bi otroci pridobivali tudi praktična znanja in izkušnje, le-teh zaradi pomanjkanja prostora ne pridobijo, saj povsod primanjkuje v povprečju 60 % prostora glede na predpisane standarde. In tako naši mladi pri poskusih opazujejo učitelje, namesto da bi poskuse izvajali sami. Učitelji nimajo na razpolago delovnih kabinetov, ni prostora za razgovore, ni ustreznih sanitarij. Telovadnica v pomladnih mesecih (maj, junij) omogoča posebno doživetje - naši otroci telovadijo pri temperaturi, ki presega 40 °C, saj se telovadnica z vsemi velikimi okni tako segreje, klime pa seveda ni. Ker primanjkuje vadbena enota, pa otroci lahko telovadijo na igrišču na opoldanskem soncu. Kaj torej pričakujemo? Da bo Občina Laško tokrat prednostno prijavila izgradnjo prizidka in telovadnice OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice na ustrezne razpise, da bodo občinske službe opravile svoje delo in kakovostno pripravile prijave na razpis in spremno dokumentacijo (gradbeno dovoljenje). Da se bodo poiskale vse možnosti, vključno z zasebno - javnim partnerstvom, da bo projekt zaživel in da bodo tudi učenci naše OŠ imeli enake možnosti, kot jih imajo učenci v vsej Slovenji. Da bodo učitelji in vsi zaposleni lahko svoje delo opravljali v pogojih, ki jim bodo omogočali še boljše rezultate - za prihodnost naših otrok. Za civilno iniciativo: Alenka Rumbak MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT MESTNE OBČINE CELJE, OBČINE LAŠKO IN OBČINE ŠTORE Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje Telefon: 03/4265-830, faks: 03/4265-832 www.celje.si Konec leta 2008 je bil sprejet Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat Mestne občine Celje, Občine Laško in Občine Štore. S tem odlokom so Mestna občina Celje, Občina Laško in Občina Štore ustanovile organ skupne občinske uprave za izvrševanje upravnih nalog na področju inšpekcijskega in redarskega nadzora. V sklopu medobčinskega inšpektorata delujeta služba za inšpekcijski nadzor in služba za občinsko redarstvo. Služba za inšpekcijski nadzor Cestno-komunalni inšpektorji opravljajo naloge iz svoje pristojnosti na podlagi občinskih odlokov, v katerih jih mestni ali občinski svet pooblašča za izvajanje nadzora in o nalogah iz prenesene pristojnosti, ki jih je država prenesla na lokalne skupnosti na osnovi zakonov. Bistvene spremembe dela inšpektorjev je prinesla uveljavitev novega Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, ZP-1) 1. 1. 2005, s katerim so inšpektorji dobili status prekrškovnega organa. To pomeni, da inšpektorji v inšpekcijskem postopku, ko zaznajo kršitev zakona (prekršek), odločajo po hitrem postopku. Po novem ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi (policija, carina, inšpektorati itn.) in sodišča. Zakon deli postopek na hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi, in redni postopek, ki ga vodijo okrajna sodišča. Cilj delovanja inšpektorjev je lahko tudi preventivno ukrepanje, saj odgovarjajo na pisna vprašanja posameznikov, podjetij in institucij, ki se nanašajo na delovanje občinske inšpekcije, prek medijev pa obveščajo javnost o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kršitve zakonov in drugih predpisov. Služba za občinsko redarstvo Pravna podlaga za delovanje: Ustava Republike Slovenije, Zakon o prekrških (ZP-1), Zakon o občinskem redarstvu (ZORed), Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Zakon o policiji (ZPol) in občinski odloki. Pooblastila občinskih redarjev Pooblastila občinskih redarjev so z zakonom določeni ukrepi, ki redarjem omogočajo, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge. Pooblastila občinskih redarjev pomenijo določen poseg v človekove pravice, zato se lahko uporabijo le pod pogoji, ki so določeni v Zakonu o občinskem redarstvu. Tretja razvojna os Pristojnosti občinskih redarjev po Zakonu o prekrških Občinski redarji so prekrškovni organi v skladu z 2. odstavkom 45. člena Zakona o prekrških. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa mora imeti za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga najmanj peto stopnjo izobrazbe (tj. občinski redar), za izdajo odločbe o prekršku pa najmanj sedmo stopnjo izobrazbe. Imeti mora tudi opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po tem zakonu in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje. Pooblastila občinskih redarjev po Zakonu o občinskem redarstvu (ZoRed) Zakon pooblašča občinske redarje za nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih, varovanja cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselja, skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovanja javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine in vzdrževanja javnega reda in miru. V okviru svojih pristojnosti pa lahko izrekajo opozorila in ustne odredbe, ugotavljajo istovetnost kršiteljev, opravijo varnostni pregled oseb, zasežejo predmete, zadržijo storilca prekrška ali kaznivega dejanja in uporabijo fizično silo, sredstva za vezanje in vklepanje ter plinski razpršilec. Pooblastila občinskih redarjev po Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) Občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju, izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v prometu, izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev v cestnem prometu v območju za pešce, ugotavljajo kršitve določb 113. člena ZVCP-1 o varstvu cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja, opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo. V okviru svojih pristojnosti pa lahko izrečejo globo, opozorilo ali zahtevajo od voznika motornega vozila vozniško in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Pristojnosti občinskih redarjev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) Občinski redarji lahko v skladu z določbami ZJRM-1 v prekrškovnem postopku ukrepajo o kršitvah, kot so nedostojno vedenje, beračenje na javnem kraju, uporaba nevarnih predmetov, poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe, pisanje po objektih, vandalizem, kampiranje, uporaba živali in neupoštevanje zakonitega ukrepa oziroma odredbe uradne osebe. Uradne ure medobčinskega inšpektorata: Ponedeljek: 8.00-11.00 in 12.00-15.00 Sreda: 8.00-11.00 in 12.00-16.30 Petek: 8.00-12.30 Oddaljenost 14 km od avtoceste je privilegij in ne slabost! Organiziranje občank in občanov v Civilno iniciativo krajanov Laškega (CIKL) je bila spontana akcija, ki jo je povzročila objava Študije o umestitvi hitre ceste, ki povezuje avtocesti A1 in A2 skozi Občino Laško. Le v nekaj dneh smo sami zbrali 1.550 podpisov v znak podpore našemu osnovnemu cilju -preprečiti umestitev omenjene ceste skozi Občino Laško. Z istim ciljem je bilo v začetku letošnjega leta dodanih še 251 podpisov krajanov Strmce. Naše nasprotovanje je bilo predstavljeno na javni predstavitvi v Kulturnem centru junija 2008, na občinskem svetu septembra 2008, v številnih dopisih pristojnim ministrstvom in sredstvom javnega obveščanja. Jasno nasprotovanje umestitvi hitre ceste je bilo izraženo v prizadetih lokalnih skupnostih -KS Rečica in KS Laško ter Regionalni gospodarski zbornici Celje. Na prvotno študijo Razvojnega centra Celje (RCC), ki je bila predstavljena junija 2008, je bilo podanih kar nekaj recenzij strokovnjakov, ki izražajo resne pomisleke o načinu zbora trase. Ti so se pojavili v javnosti šele pred kratkim, čeprav datirajo že v sredino preteklega leta. Njihov skupni imenovalec pa je, da gre za preveliko poseganje v poseljena območja, neupoštevanja stroškovne plati, spregledane negativne vplive na rekreacijo in turizem. Ekonomska neupravičenost omenjenega projekta pa je jasno zapisana že v sami študiji RCC. Narejeni so tudi drugačni predlogi rešitve poteka 3. razvojne osi, vendar pozneje odloženi v predale. V njih so ponujene dobre rešitve tudi za Laško, s precej manj negativnimi vplivi na okolje. V sredini decembra 2008 je bila objavljena optimizirana trasa, po kateri se osnovni koridor premakne za nekaj 10 metrov, umeščeni so novi objekti, spremenjeni so priključki in predvidena je štiripasovna hitra cesta. Na našem območju to pomeni 7.740 metrov predorov in pokritih vkopov, 8 nadvozov, 2 podvoza, 15 viaduktov in 4 mostove. Avtorji se o posledicah umestitve v že obstoječa naselja nočejo niti pogovarjati, saj to v tej fazi postopka po zakonu ni predvideno!? Zelo zgovorno pa je dejstvo, da na teh načrtih ni vrisanih številnih individualnih in tudi objektov širšega družbenega pomena (nov stanovanjski blok v Debru, novo naselje hiš, osnovna šola Debro, nov vrtec, dom starejših, Wellness center Laško...). Seveda ob takšnem planiranju ni zabeleženih nikakršnih negativnih vplivov, saj ljudje na tem območju preprosto ne obstajamo!! Občinska oblast, z županom na čelu, je v medijih večkrat obljubljala javno predstavitev omenjene optimizirane trase, a sedaj tišči glavo v pesek in beži pred obljubami in odgovornostjo. Vse to pa izziva dodatno nezadovoljstvo in nezaupanje med prebivalci. Očitno je lažje izvajati osebno diskreditacijo z lažnivci in klevetači, kot pa stopiti med lastne občanke in občane in jim pojasniti znana dejstva. Ves čas se nam pojavlja dilema - kaj Laško z omenjeno cesto pridobi? Vse prometne študije govorijo o povečanem tranzitnem prometu, predvsem tovornem, ki bo našo ozko dolino obremenil z dodatnim hrupom, vibracijami, onesnaževanjem vodnih virov, kemijskim onesnaženjem zraka s trdimi delci in številnimi strupenimi in celo kancerogenimi spojinami. Zelo zgovorne so meritve onesnaženosti zraka v Rečici, kjer so izmerjene nekajkrat višje vrednosti predhodnikov ozona in ogljikovodikov, kot je to v Sevcah. Ob tem podatku nam je v slabo tolažbo lahko le zapisano dejstvo v študiji RCC - "... okolje je že tako slabo, da bo dodatno onesnaženje spodbudilo preselitev prebivalcev v drugo bolj kakovostno okolje ..." (stran 74). Ali pa je to lahko dodaten razmislek vsem o sosedih in kravah? Javno je bila izrečena misel -"Do sedaj smo mi trpeli[ zaradi prometa, sedaj pa dajte še viI" Žal je to mnenje predstavnice Občinskega sveta Občine Laško. Danes se velika večina prebivalcev Laškega vozi na delo v Celje. Prepričani smo, da z novo cesto ne bi pridobili ničesar, saj je priključek predviden na Strmci in Tremerjah, kar je za dnevno migracijo neuporabno. Bolj nas skrbi, da bi posledično prišlo do zanemarjanja državne ceste G1-5, kar je danes dobro vidno v primeru stare ceste čez Trojane, za nas pa bi ostala to dnevna realnost. Rešitev vidimo v posodobitvi obstoječe ceste, zamenjavi semaforjev s krožišči in državnimi ukrepi za omejitev tovornega prometa, kot to rešujejo sosednje države (železnice), kjer se zavedajo pomena ohranjanja zdravega okolja. Ob pojmu »razvoj« postavljamo nasprotno vprašanje -kje so v ozki dolini predvidene lokacije za gospodarske objekte? Kje so programi? Kakšne gospodarske panoge bomo pridobili ali razvijali? Kaj je ostalo od ideje o Laškem kot turističnem kraju? Vidimo samo, da se gradijo nove turistične zmogljivosti, na druge zapisane strateške načrte pa so odgovorni pozabili. Pa gre ideja o welllnessu, čistem okolju, sprehodih v naravi, kolesarjenju, zdravem načinu življenja ... skupaj z betonskimi viadukti, portali predorov, žičnimi ograjami? Mi smo trdno prepričani - NE. Minili so časi, ko smo razvoj merili v tonah vgrajenega betona, železja, sedaj je pomembnejše še vse kaj drugega in po našem mnenju je ohranjanje in celo izboljševanje zdravega naravnega okolja 8 Tretja razvojna os tisto, kar predstavlja našo prihodnost. Oddaljenost 14 km od najbližje avtoceste je privilegij in ne slabost! V začetku letošnjega leta je v Laškem prišlo do aktivacje zagovornikov omenjenega projekta, ki so svoje delovanje skrili za masko društva, izdali bogato opremljeno zloženko, organizirali profesionalno spletno stran in zbiranje podpisov v podporo. Obljubljajo celo primerne odškodnine, kar je prav absurdno, saj za kaj takega niso pristojni. Njihov način javne objave zbranih podpisnikov je povzročil v Laškem pravo polarizacijo in vnesel nepotrebno delitev ljudi, ki bo ostala javna še dolgo časa ne glede na potek hitre ceste. Predstavniki CIKL-a verjamemo v moč argumentov in zavračamo delitev na naše in vaše, kar je žal storila večina predstavnikov občinske oblasti, ki je enostavno zanemarila pomemben del svojih občank in občanov in se s svojimi podpisi skrajno neprofesionalno in nedopustno opredelila za eno stran. Prepričani smo, da je njihova naloga delovanje v korist vseh občank in občanov, ne pa javno opredeljevanje. Na ta način smo izgubili še zadnje zaupanje v njihovo delo in verodostojnost. Bomo pa storili vse, da bomo z lastnim delom in lastnimi sredstvi skrbeli za obveščanje javnosti in jasno predstavljali svoje stališče -skozi naša pljuča in na račun našega zdravja ne bomo dovolili gradnje za koristi drugih. Civilna iniciativa krajanov Občine Laško www.cikl.info Draga bralka, dragi bralec! V preteklem obdobju je bil v naših krajih velikokrat na takšen ali drugačen način obravnavan potek tretje razvojne osi mimo Laškega. Mi smo zadevo do sedaj spremljali s pomočjo medijev in ne moremo se načuditi dejstvu, da smo tisti občani in občanke naše občine, ki zagovarjamo prometno rešitev naših krajev, tako tiho in ne spregovorimo. Imamo občutek, da se v naši državi sliši zgolj glas nasprotnikov umestitve tretje razvojne osi na območje Občine Laško. Naša skupina pa vidi pa veliko razlogov, potreb in celo nujnost, da jo čim prej pridobimo. 14.000 vozil dnevno skozi center mesta Laško, slabih 8.000 naprej mimo Rimskih Toplic do Zidanega Mosta, ki se dobesedno utaplja v kolonah tovornjakov, približno 4.000 ljudi, ki se dnevno vozijo iz naše občine na delo drugam, in nenazadnje porast smrtnih žrtev na obstoječi prometni magistralni cesti so le nekatera boleča dejstva. Z novo cesto ne pridobimo zgolj vsesplošnega razvoja pač pa tudi veliko rešitev obstoječih problemov, ki spremljajo naše življenje ob obstoječi cesti. Vsi se moramo vprašati globoko v sebi, ker gre za našo skupno prihodnost in odločitev, ali se bomo peljali v razviti svet ali pa bomo naše mesto in občino zapeljali v preteklost. Vprašajte se, čemu se vse sosednje občine (od Šentjurja, Trbovelj, Radeč, celotnega Kozjanskega, skratka vsa naša okolica) tako zavzemajo za potek ceste skozi njihove kraje? Odgovor je na dlani -cesta pomeni napredek, razvoj in ne nazadovanje. Menimo, da bi morali Občina Laško, župan, predstavniki javnih institucij, gospodarstva in vsi drugi trdno zastopati stališče, da je sodobna obvoznica mimo mesta Laško in drugih krajev naše občine nujno potrebna in naj to traso določijo tisti, ki se na to spoznajo. Mislimo, da obstajajo vsaj naslednji argumenti v prid izgradnji obvoznici skozi Občino Laško: - večja varnost (na hitrih cestah in avtocestah je manj nesreč kot na običajnih dvopasovnih cestah); - manjše onesnaženje ozračja (na semaforjih ni ustavljanja in speljevanja težkih tovornjakov ter drugega prometa, torej je s tem manjša poraba goriva in s tem manjši izpust izpušnih plinov v ozračje); - manj hrupa (zaradi sodobne zasnove in izgradnje ceste, novih materialov in protizvočnih zidov je hrup manjši kot na običajni cesti); - naraščajoč promet (vsakodnevno opažamo, da se promet skozi Laško izjemno povečuje, zato je po našem mnenju edina rešitev obvoznica; tako so ugotovili pred nami že številni kraji v Slovenji - od nam bližnjega Šempetra, Vranskega pa nazadnje do Prekmurja - ne vidimo razloga, zakaj bi bila ta rešitev pri nas kaj drugačna, po mnenju nekaterih celo "slabša"?; prav tako nova cesta ne rojeva novega prometa, poleg tega pa Republika Slovenija gradi ali pa je že zgradila druge avtoceste za transport preko njenega ozemlja); - hitrejše potovanje (zaradi večje hitrosti lahko našo pot in nekoristno preživeti čas v avtomobilu dnevno močno zmanjšamo -privarčevanih deset minut na dan je pri 45 delovnih tednih letno 2.250 minut oziroma več kot dan in pol za posameznika); - udobnejše potovanje (potovanje po urejeni in varni cesti je manj stresno in manj naporno kot živčno prehitevanje, čakanje in udarjanje ob luknje naše stare magistralne ceste); -ekonomski razlogi (npr.: vsi turistični kraji na svetu imajo ali pa si prizadevajo za dobro komunikacijo s svetom, ker lažji dostop pomeni več turistov; prav tako so se v bližnji preteklosti najmanj tri podjetja preselila iz naše občine bližje avtocesti Al - v Celje, Bukovžlak in Štore; vsako izgubljeno delovno mesto pomeni veliko izgubo za mesto in občino, saj se bodo morali naši občani voziti na delo v druge kraje); ohranitev prebivalstva (prepričani smo, da bo slaba komunikacija s svetom in morebitni posledični odhod še katerega od podjetij iz naše občine pomenil tudi odhod ljudi, na drugi strani pa ne poznamo kraja, ki bi se razvil brez ceste, oziroma nazadoval ob njej); - cena nepremičnin (nepremičnine v naši občini bodo zaradi lažjega dostopa in povezanosti z drugimi kraji vredne več; prizadeti pa bodo prejeli ustrezne odškodnine); - splošni razvoj občine (zaradi boljših prometnih povezav bodo naši kraji in ljudje, med katerimi ste Vi, bolje povezani med seboj in z drugimi prebivalci Slovenije. To pa prinaša številne socialne, družbene, ekonomske in druge prednosti za našo občino - poglejte si na primer razvoj nam po velikosti primerljivih občin: Šentjurja, Prebolda, Vranskega, Žalca ali Slovenske Bistrice, preko katerih neposredno poteka avtocesta); - neposredne koristi in državna vlaganja za občino ob izgradnji (kolikor nam je poznano, država pri izgradnji infrastrukturnih projektov poskrbi tudi za nekatere lokalne projekte, ki imajo za občino določen pomen in se posredno ali neposredno nanašajo na državno investicijo); - vprašanje poplavne in požarne varnosti (z izgradnjo nove obvoznice mimo Laškega imamo veliko priložnost, da izboljšamo vprašanje poplavne in predpožarne varnosti, dostopnosti poplavljenih ali zaradi ognja ogroženih krajev in izboljšamo pogoje reševanja v primeru vseh vrst nesreč); - povezanost z dolino Lahomnice in dolino Gračnice (ob izgradnji nove ceste lahko vzporedno rešujemo problem prometnih povezav z območji doline Lahomnice in doline Gračnice ter vseh krajev na teh območjih); - urejanje prometa skozi Zidani Most (ob izgradnji nove ceste se bo Zidani Most znebil tovornjakov, ki čakajo na prehod čez stari kamniti most). Menimo, da smo našteli nekaj tehtnih argumentov, ki so pomembni in bodo odločilno vplivali na razvoj Laškega z okolico, vsekakor pa obstajajo še številni drugi. Traso obvoznice je treba načrtovati in graditi tako, da bo čim manj prizadela ljudi in okolje, vendar pa si ne smemo zapreti vrat pred razvojem in ostalim svetom. Traso bo predlagala stroka, o njej pa odločila politika, vendar je vseeno bolje imeti povezavo s svetom, kot pa ostati brez nje. Namen našega pisanja je zbrati čim več podpisov podpore izgradnji obvoznice in tretje razvojne osi skozi Občino Laško in zbrane podpise predati županu Občine Laško s pobudo, da on sam in občinski svet javno podpreta izgradnjo obvoznice oziroma nove ceste mimo mesta Laško in na območju Občine Laško. O natančnem poteku trase naj odločijo strokovnjaki, politika, gospodarstvo in lokalno prebivalstvo v skladu z načeli in znanjem stroke, zakonodajo, državnimi interesi, lokalnimi interesi in drugimi pravili, ki se upoštevajo pri izgradnji novih cest v RS. Obiščite našo spletno stran www.nasaprihodnost.si. Oddajte svoje podatke in že boste postali podpornik skupine Naša prihodnost, hkrati pa lahko preberete mariskatero stvar, ki vas zanima v zvezi z omenjenim projektom. Naša prihodnost - Skupina prebivalcev Občine Laško ZA umestitev tretje razvojne osi na območje Občine Laško 9 Tretja razvojna os POSTOPEK SPREJEMANJA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA GRADNJO TRETJE RAZVOJNE OSI POBUDA ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA (DLN) (št. 2644 -6/2005/31 -0032000 z dne 25.1.2006) PROUČITEV POBUDE, POSREDOVANJE OBVESTILA O NAMERI, PRIPRAVA PREDLOGA PROGRAMA PRIPRAVE 1 PROSTORSKA KONFERENCA (dne 23.5.2006) DOPOLNITEV PROGRAMA PRIPRA VE S PRIPOROČILI IZ PROSTORSKE KONFERENCE IN Z OBVEZNOSTJO CPVO, SPREJEM PROGRAMA PRIPRAVE IN OBJAVA V URADNEM LISTU RS PRIDOBITEV SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN NJIHOVA ANALIZA VREDNOTENJE IN PRIMERJAVA VARIANTNIH REŠITEV (IZDELAVA ŠTUDIJE VARI OKOLJSKEGA POROČILA) ANTIN PREDLOG NAJUSTREZNEJŠE VARIANTNE REŠITVE PRIDOBITEV STALISC RAZVOJNIH RESORJEV PRIDOBITEV MNENJA O USTREZNOSTI OKOLJSKEGA POROČILA PRIDOBITEV MNENJA O SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV IZVEDBE PREDLOGA NAJUSTREZNEJg E VARIANTNE REŠITVE Za boljše razumevanje vloge posameznikov, prebivalcev, skupin krajanov, civilnih iniciativ, gospodarstvenikov, občinskega sveta in druge javnosti v postopku umestitve tretje razvojne osi ter v pojasnilo faz postopka, sem s spletnih strani Ministrstva za okolje in prostor povzela postopek sprejemanja prostorskega akta, državnega lokacijskega načrta za gradnjo tretje razvojne osi. Minister za promet je 25. januarja 2006 dal Pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor-Ljubljana na priključku Celje-Lopata in avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu, ki je utemeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in v Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05). V pobudi je predlagano, da se prostorska ureditev določi s primerjavo variantnih rešitev. Postopek priprave in sprejemanja državnega lokacijskega načrta poteka po določbah Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 -popr. in 58/03 - ZZK-1), Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04). Vloga javnosti v zadevah urejanja prostora je določena v 10. členu ZUreP-1, in sicer določa, da ima "vsakdo pravico biti obveščen o postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov ter o drugih zadevah urejanja prostora v skladu z zakonom. Vsakdo ima pravico s pobudami, mnenji in na druge načine sodelovati pri zadevah urejanja prostora. Nosilci urejanja prostora morajo vsakomur omogočiti vpogled v zadeve urejanja prostora ter o teh zadevah obveščati javnost v skladu z zakonom". 4. točka 45. člena Zakona o urejanju prostora določa položaj in vlogo lokalne skupnosti v postopku sprejema državnega lokacijskega načrta in določa: »Razgrnitev in obravnava predloga državnega lokacijskega načrta se morata opraviti v občini oziroma občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev, da se pridobijo njihova mnenja in predlogi na načrtovano prostorsko ureditev. Predlog lokacijskega načrta se razgrne tudi na sedežu ministrstva za prostor. O pripombah in predlogih, danih v času javne razgrnitve, odloči pripravljavec po predhodnem mnenju pobudnika izdelave državnega lokacijskega načrta.« Pripravljavec, ki odloči o pripombah in predlogih, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor. Trenutno se postopek nahaja v fazi izdelave študije variant, v kateri Ministrstvo za okolje in prostor zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila; ko MOP predloži recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila, načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo. K izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP stališča ministrstva, pristojnega za promet, in MzP DRSC. MOP k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora (to so različna ministrstva); sočasno MOP pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, poleg predloga najustreznejše variantne rešitve tudi okoljsko poročilo in njegovo revizijo z namenom, da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve. Sledi faza javne seznanitve ter 2. prostorska konferenca: minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah; MOP v času javne seznanitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu MOP z namenom, da se k predlagani najustreznejši variantni rešitvi pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti; javna seznanitev JAVNA SEZNANITEV S STUDIJO VARIANT. OKOLJSKIM POROČILOM IN NJEGOVO REVIZIJO (od ... do ...) I JAVNA(E) OBRAVNAVA(E) (dre ...) 2. PROSTORSKA KONFERENCA (dne ...) PRIDOBITEV SKLEPA O POTRDITVI PREDLOGA NAJ USTREZNEJŠE VARIANTNE REŠITVE ODLOČITEV O NAJUSTREZNE JŠI VARIANTNI REŠITVI (sklep Vlade RS, it. ..., i dne ...) * DOPOLNITEV SMERNIC, PRIDOBITEV PROJEKTNIH POGOJEV OBVESTILO O POTRDITVI VARIANTNE REŠITVE (dne ...) V IZDELAVA STROKOVNIH PODLAG IN POROČILA O VPLIVNEM OBMOČJU (PVO) IZDELAVA PREDLOGA DRŽAVNEGA LOKACI JSKEGA NAČRTA (DLN) v PRIDOBITEV OSNUTKA OKOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA * JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA DLN. PVO. NJEGOVE REVIZIJE IN OSNUTKA OKOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA (od ... do) JAVNA(E) OBRAVNAVA(E) (dne ..,) V STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV Z JAVNE RAZGRNITVE PR EDLOGA DLN IN PVO (št. .... z dne ...) V DOPOLNITEV STROKOVNIH PODLAG (mesec, letnica) IZDELAVA DOPOLNJENEGA PREDLOGA DLN (mesec, letnica) PRIDOBITEV MNENJ NOSILCEV UREJANJA PROSTORA PRIDOBITEV PRAVNOMOČNEGA OKOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA SPREJEM UREDBE O DLN N A VLADI RS IN OBJAVAV URADNEM LISTU RS (Uradni list RS. št.....dne ...) 10 16. redna seja Občinskega sveta Laško 16. redna seja Občinskega sveta Laško je bila v sredo, 8. aprila. Svetniki so obravnavali Zaključni račun proračuna Občine Laško za leto 2008. Obravnavali so tudi letna poročila javnih zavodov za leto 2008, gospodarski načrt JP Komunala Laško za leto 2009 in letno poročilo za leto 2008. Svetniki so razpravljali o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Laško, v prvi obravnavi so odločali o Odloku o preoblikovanju Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško. Obravnavali so tudi Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Laško ter razpravljali o spremembi cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu za leto 2009. Na dnevnem redu sta bili dve poročili, in sicer končno poročilo o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter poročilo o izvajanju politike zaposlovanja brezposelnih oseb za leto 2008 in program zaposlovanja brezposelnih oseb za leto 2009. Svetniki so imenovali člane v nadzorni svet Javnega nepremičninskega sklada, v svet zavoda Zdravstvenega doma Laško ter v svet zavoda Centra za socialno delo Laško, saj je potekel mandat dosedanjim članom. Predvidena sta še dva izvzema zemljišč iz statusa javnega dobra. Tretja razvojna os/Občinski svet traja najmanj 30 dni. Naslednja faza je potrditev najustreznejše variante, v kateri mora DRSC zagotoviti dopolnitev študije in v njej smiselno upoštevati pripombe, priporočila, mnenja in stališča okoljske konference, lokalnih skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, ter obrazložiti način upoštevanja ter razloge za neupoštevanje. Dopolnjeno študijo mora potrditi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, ter o tem izdati sklep, nakar o variantni rešitvi odloči Vlada RS. O odločitvi se obvesti javnost v dnevnem časopisu. Sledi faza izdelave predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje, kjer v postopku javne razgrnitve in javne obravnave najprej minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje ter osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah, ki traja najmanj 30 dni. MOP z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, na svetovnem spletu ter na krajevno običajen način, najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve obvesti javnost o dejstvu, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, predložil zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, ter o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, kjer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo poročila o vplivih na okolje ter o načinu dajanja mnenj in pripomb. MOP v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v zadevnih občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev. MOP v sodelovanju z zadevnimi občinami v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov, nato pa v sodelovanju z MzP DRSC, ministrstvom za promet in načrtovalcem prouči pripombe in predloge. Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja. Minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani zadevne občine. Sledi dopolnitev predloga državnega lokacijskega načrta, pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja. Zadnja faza je sprejem državnega lokacijskega načrta, ki ga sprejme Vlada RS z uredbo, ki jo objavi v Uradnem listu. Sprejeti državni lokacijski načrt je eden od predpogojev pridobitve gradbenega dovoljenja, ki je potreben za začetek izgradnje tretje razvojne osi. Vir: www.mop.gov Maja Bukovec Iz svetniških skupin Namesto ankete iz svetniških skupin bomo v prihodnjih številkah objavljali kratke predstavitve svetniških skupin Občinskega sveta Laško. Kot prva je svojo predstavitev pripravila Mlada moč Občine Laško. Svetniško skupino MMOL v Občinskem svetu Občine Laško sestavljajo trije člani: Andrej Medved, Matej Špec in Klemen Grešak, za katere je to prvi mandat v našem občinskem svetu. Svetniška skupina Mlada moč Občine Laško zastopa in podpira vse predloge, ki so po našem mnenju koristni za vsesplošni razvoj Občine Laško. Po nastopu mandata smo se tako zavzeli za prenovo OŠ Primoža Trubarja in igrišča pri njej; prav tako podpiramo vsa prizadevanja občinske uprave in župana pri pridobivanju državnih sredstev za izgradnjo novega objekta POŠ Šentrupert ter izgradnjo novega prizidka pri OŠ Rimske Toplice. Veseli nas dejstvo, da smo v tem mandatu dobili nov vrtec v Debru in dolgo pričakovano zdravstveno postajo v Rimskih Toplicah. Prav tako je Občina Laško v tem mandatu rekonstruirala ali na novo uredila precej občinskih cest, pri čemer je postavila tudi pregledni sistem investicij na tem področju. Nadalje smo priča pospešeni izgradnji občinskih vodovodov in kanalizacije, ki so osnova za nadaljnji razvoj Laškega in drugih krajev. Pričakujemo, da se bodo v kratkem uresničile še nekatere občinske investicije, predvidene v proračunu in načrtu razvojnih programov. Zavedamo se, da je marsikatera investicija odvisna od pridobljenih evropskih in državnih sredstev, zato upamo, da bo občinska uprava uspešno kandidirala na razpisih in da bodo projekti dobro pripravljeni. Ugotavljamo tudi, da je Občina Laško v tem mandatu že pridobila precejšnja izvenproračunska sredstva, zaradi česar bomo takšno politiko župana in občinske uprave še naprej podpirali. Po našem mnenju je to recept za razvoj, ki se ga drži vsa razvita Evropa, in ne vidimo razlogov, da se ga ne bi držali tudi v naši občini. Končni cilji naše občine bi morali biti vsakemu gostu prijazna občina, prijetno bivalno okolje za vse generacije naših Maja Bukovec občanov in čim večja stopnja energetske neodvisnosti. Po mnenju MMOL-a smo skupaj z drugimi svetniki in tudi sami pripomogli k hitrejšemu reševanju problemov v naši občini, nekateri problemi ostajajo in prej ali slej se bo treba soočiti tudi z njimi. Odprto ostaja vprašanje glede ureditve razmerij v zvezi s čistilno napravo in čiščenjem odpadnih voda v Laškem in Rimskih Toplicah, številnimi cestami in njihovim vzdrževanjem, intenzivnostjo državnih investicij v naši občini ter stalnimi potrebami po investicijah v zdravstvu, kulturi, šolstvu in športu, posledično pa ostaja problem stroškov vzdrževanja in upravljanja objektov. Svetniki MMOL Svojo življenjsko pot je sklenil FRANC TRATNIK, svetnik v Občinskem svetu Laško. Svojcem, prijateljem in znancem ob zgubi izrekamo iskreno sožalje. Župan, občinska uprava in svetniki Občine Laško Krajevne skupnosti KS Rečica Ob koncu leta 2008 smo pripravili skupni sestanek vseh predsednikov društev, ki delujejo na našem območju. Teh je 10 in predstavljajo glavnino družabnega, humanitarnega in športnega dogajanja. To so: Krajevna organizacija Rdečega križa Rečica, Društvo upokojencev Rečica, PGD Rečica, KUD Lipa Rečica, Zveza borcev NOV Rečica, Lovska družina Rečica, Planinsko društvo Rečica, Društvo gojiteljev malih živali, Strelsko društvo Dušana Poženela Rečica in Športno društvo Rečica. Med temeljito in zelo aktivno razpravo med vsemi udeleženci smo slišali določene zanimivosti, prisluhnili pobudam in željam ter se seznanili z nalogami, ki so jih posamezni člani opravili v okviru društev. Eno od številčnejših društev je KORK Rečica, ki šteje preko 400 članov. Lani so praznovali 60 let delovanja, za kar so prejeli zlati grb KS Rečica in jubilejno 11 Iz krajevnih skupnosti listino Občine Laško. V jesensko-spomladanskem času organizirajo redno telovadbo v Sindikalnem domu (nanjo ste vabljeni v čim večjem številu), pripravijo krvodajalsko akcijo (v letu 2008 je bilo preko 60 darovalcev) in organizirajo razna predavanja, pomoč krajanom in druge aktivnosti, ki pomenijo drobec dobrega za posameznika. Lovska družina Rečica šteje 44 članov, ima 4000 ha veliko lovišče in pripravlja projekt ureditve muzeja na prostem na Šmohorju. Člani oskrbujejo dve lovski koči in skrbijo za 30 ha kmetijskih zemljišč. Povprečna starost članov Društva upokojencev Rečica je precej visoka - 70 let. Njihove aktivnosti potekajo vso leto, najbolj aktivni pa so septembra, ko sodelujejo na tednu upokojencev. Športno društvo Rečica je pripravilo kar nekaj odmevnih športnih prireditev, in sicer turnirje v odbojki na mivki, šahu, kartanju in malem nogometu. Njihovi veliki želji pa sta ureditev oziroma obnova asfaltnega igrišča v Hudi Jami in izgradnja lesenega nadstreška pri igrišču. Strelska družina Dušana Poženela je predstavila svoje uspešno delovanje in naloge, ki jih čakajo v prihodnje: želijo urediti fasado objekta in pripravljajo tehnično rešitev, s katero bi poskrbeli, da bi bilo njihovo streljanje za okoliške krajane tišje in nemoteče. KUD Lipa Rečica sedaj deluje v novih prostorih in s tem v boljših razmerah. Vljudno pa vabijo medse nove člane, ki jih pričakujejo vsak petek ob 20. uri v Sindikalnem domu. Člani PGD Rečica so v letu 2008 med drugim pomagali pri varovanju premoženja in prispevali k zagotavljanju požarne varnosti. Med avgustovskim neurjem in po njem so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur in pomagali posameznikom zmanjšati škodo, ki je nastala zaradi neurja. V letu 2009 bodo izvedli obnovo pomožnih objektov in tako zaključili ciklus obnove prostorov. Planinsko društvo Laško ima v upravljanju kočo na Šmohorju in zavetišče na Zavratih. Za objekt na Zavratih trenutno pridobivajo ustrezna dovoljenja, potrebna za izpolnjevanje določil novega Zakona o gozdovih. KS Rečica bo v letošnjem letu na osnovi skupnega dogovora postavila novo oglasno hiško pri Sindikalnem domu, ki bo namenjena vsem društvom. V začetku pomladi pa je KS Rečica izvedla letno akcijo čiščenja okolja, ki so se je udeležili predstavniki Planinskega društva Laško in Gasilskega društva Rečica. Očistili smo zavetišče na Zavratih, planinski dom na Šmohorju, planinsko pot od Debra do Šmohorja in pobrali odpadke ob javnih poteh. Očistili smo tudi igrišče v Zgornji Rečici in oprali parkirišče pri Sindikalnem domu v Hudi Jami. Aktivno smo sodelovali pri pridobivanju zemljišč za sanacijo plazu Oštir in obnovo javne poti Maček-Lovska koča Govce. Vsem lastnikom se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. S pomočjo Občine Laško so se pričele aktivnosti za izgradnjo javnega vodovoda Zgornja Rečica, ki bo v prihodnje oskrboval prebivalce od stanovanjske hiše Stanka Mačka do stanovanjske hiše Antona Očka v Spodnji Rečici. V pripravi je idejni projekt, ki ga bomo po končanju del predstavili širši javnosti. Na osnovi večletnih želja krajanov Rečice smo pridobili pozitivno mnenje lastnikov zemljišč za odkup, ki jih potrebujemo za izgradnjo mrliške vežice pri pokopališču Rečica. Trenutno potekata cenitev zemljišč in njihov odkup. Naročnik del je Občina Laško. V kratkem lahko pričakujemo začetek sanacije plazu Podrenovca in Oštir, ki jo je odobrilo in finančno podprlo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Krajevna skupnost si prizadeva pridobiti tudi projekt obnove dela javne poti Govce. 22. april - dan Zemlje Krajani KS Rečica in člani Civilne iniciative za izboljšanje kakovosti življenja iz Rečice so na zadnjem zboru krajanov izrazili željo oziroma nujnost po izvedbi pregleda kakovosti življenja na območju Spodnje Rečice, kjer je obremenjenost okolja največja. Na osnovi tega je Občina Laško pri Zavodu za zdravstveno varstvo Celje naročila projekt, ki zajema indikativne meritve prašnih delcev, manjših od 10 um (inhalabilni prah PM 10), in organskih snovi v zraku, da bi pridobila osnovne informacije o stopnji onesnaženosti zraka, ki bodo podlaga za oblikovanje predlogov za nadaljnje delo. Vzorčenje prašnih delcev iz zraka in organskih onesnaževal se je izvedlo na lokaciji v Spodnji Rečici, kjer se je merilo 24-urno povprečje količine snovi v zraku. Meritve so potekale od 25. septembra do 2. decembra 2008. V času meritev (meritve so se izvajale 15 dni) delcev PM 10 v zraku je bila količina prahu presežena dvakrat in je presegala 24-urno mejno vrednost (50 ug/m3) za približno 10 %. Meritve organskih onesnaževal pa so pokazale preko 25 različnih onesnaževalcev, med katerimi je bilo deset nemetanskih ogljikovodikov, ki so predhodniki ozona. Prav tako je Zavod za zdravstveno varstvo Celje izvajal meritve hrupa v okolju na lokaciji v Spodnji Rečici. Analiza je pokazala, da je obremenjenost s hrupom v mejnih vrednostih oziroma je prekoračena za majhen odstotek v večernem času. Povzamemo lahko, da smo prišli do prvih ugotovitev, v kakšnem okolju živimo, te pa bodo smernice za nadaljnje delo. Zaradi premajhne časovne pokritosti namreč rezultatov ne moremo primerjati z letno mejno vrednostjo. Pred nami je 22. april, dan zemlje. V krajevni skupnosti bomo skupaj s krajani iskali rešitve, ki bodo pripomogle, da bomo živeli v okolju, ki si ga zaslužimo mi in predvsem narava. Poudariti pa moramo še enkrat, da meritve niso pokazatelj tistih, ki onesnažujejo okolje, ampak so pokazatelj stanja, ki nam narekuje, da bomo strnili moči tako tisti, ki so povzročitelji, kot tisti, ki tukaj živimo. Za pomoč pa se iskreno zahvaljujemo Občini Laško, ki je omogočila izvedbo meritev. Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl ODKRITJE POSMRTNIH OSTANKOV V BARBARINEM ROVU V torek, 3. marca, so v Barbarinem rovu v Hudi Jami, ki je del nekdanjega rudnika Laško, odkrili večje število trupel, ki naj bi pripadali različnim vojaškim formacijam iz časa druge svetovne vojne. Odkritje posmrtnih ostankov je rezultat večmesečnega dela. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je že v začetku februarja 2008 pri Rudniku Trbovlje Hrastnik naročilo in tudi dobilo elaborat o možnostih za odprtje Barbarinega rova, ki je bil 380 metrov od vhoda zaprt z zidano pregrado. Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je potem v programu za leto 2008, ki ga je v začetku maja 2008 potrdila tudi vlada, zadolžila ministrstvo, naj izvede vse potrebno za raziskavo Barbarinega rova. V projektu odkrivanja so tako sodelovali sektor za vojna grobišča pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kriminalisti iz policijske uprave iz Celja in zgodovinar dr. Mitja Ferenc. Samo tehnično izvedbo izkopa pa so opravili rudarski delavci iz družbe Rudnik Trbovlje Hrastnik. Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je bila ustanovljena 10. novembra 2005, med njene naloge pa med drugim spadajo spremljanje evidentiranja večjih grobišč ter števila in območij večjih pobojev med in po II. svetovni vojni ter dajanje mnenj o vprašanjih, ki se nanašajo na obstoječa in na novo odkrita grobišča ter grobove množičnih pobojev. Predsednik komisije je direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman. Hkrati poteka tudi policijska akcija z imenom Sprava pod vodstvom Pavleta Jamnika. Z njo kriminalistična policija zbira podatke o zločinih, ki so se zgodili na tleh Republike Slovenije v času neposredno po koncu druge svetovne vojne. Dr. Mitja Ferenc pa je širši javnosti poznan kot profesor na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in hkrati tudi vodja projekta evidentiranja prikritih grobišč. Od leta 2002 je po enotni metodologiji opravil evidentiranje približno 590 domnevnih prikritih grobišč po vsej Sloveniji. Na 140 lokacijah je bilo izvedeno tudi sondiranje, pri približno polovici od njih pa se je izkazalo, da je lokacija pravilna. Eden od teh je bil tudi Barbarin rov. Cilji odkrivanja grobišč so evidentiranje in vzdrževanje evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji ter priprava in vzdrževanje seznama prikritih grobišč, ki zadostujejo merilom za vključitev v register vojnih grobišč, kar zahteva Zakon o vojnih grobiščih. Barbarin rov je bil že dalj časa lokacija na seznamu vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, sama dela pa so se tam pričela julija 2008 z namenom, da se ugotovi, ali se tam dejansko nahaja grobišče. Po opravljenem izkopu in delu kriminalistov v samem rovu je naslednja stopnja delo sodnih izvedencev z Inštituta za sodno medicino. Najdeni posmrtni ostanki žrtev bodo po zaključenih vseh preiskavah po besedah Marka Štrovsa z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve preneseni v novo zgrajeno kostnico na Teharjah pri Celju. Miha Mirt 12 ■ ■ Iz krajevnih skupnosti KS Zidani Most V zadnjem biltenu novic iz Zidanega Mosta ni bilo, kar pa ne pomeni, da se ni nič dogajalo. Je pa ostal v spominu stavek, ki ga je zapisal Tomaž Novak v prispevku o bankomatu: da obnova Doma svobode, investicije v cestno infrastrukturo in oskrba s pitno vodo nosijo jasno sporočilo, da se Zidanomoščanom obetajo boljši časi. Bomo "občinarje" držali za besedo. Zelo smo bili veseli otvoritve prenovljenega kritičnega odseka ceste Pod skalco 13. februarja. O tem, da je to za državo pomemben dosežek, govori tudi navzočnost ministra za promet Patricka Vlačiča, predstavnikov izvajalcev ter seveda župana Občine Laško in poslanca Matjaža Hana. Bonbonček k prireditvi ob otvoritvi pa so dodali otroci šole Zidani Most s svojim domiselnim programom. Ministru in vsem navzočim so neposredno dali vedeti, da potrebujejo še nadaljevanje obnove ceste skozi kraj, predvsem pa pločnik. Bomo videli, ali so otroške želje uresničljive in kdaj. (Mimogrede: v Novem tedniku v sestavku ob otvoritvi o programu otrok ne duha ne sluha). Za nami je tudi čas občnih zborov. Vsa društva so na njih pregledala svoje delo in zastavila nove cilje za prihodnje leto. Odmevni so bili zbori članov splavarjev, gasilcev, Pevskega zbora Spev, smučarskega kluba, društva upokojencev. O zboru članov strelskega društva, športnega društva in kulturnega društva pa kaj več v naslednji številki. Zelo prisrčno je bilo na prireditvi Veselo v pomlad, ki jo posvečamo vsem ženam, materam, dekletom. Predstavili so se otroci vrtca, šole, Glasbene šole Radeče, Pevski zbor Spev in mladi folkloristi iz Radeč, posebej pa je vse presenetil krajan Janez Krivec, ki je zapel tri prelepe pesmi. Povezovalka Anja je povezovala z besedami literatov KUD-a Svoboda. Namesto razstave ročnih del, ki bo odslej vsako drugo leto, smo pripravili presenečenje: krajanke so se izkazale s prikazom dobrot iz domače kuhinje, pridružili pa so se tudi učenci in njihove učiteljice. Kako imenitna je bila po ogledu pokušina vseh izdelkov, ni treba posebej poudarjati. Tudi proslava v počastitev kulturnega praznika je bila zelo odmevna. Člani KUD-a so pripravili predstavitev zbirke pesmi Vse, kar imam avtorice Zlate Strel. Prireditev sta popestrila orkester mladih glasbenikov iz Hrastnika in Pevski zbor Spev. Pesmi so brali člani KUD-a Svoboda, razgovor pa je vodila ga. Marija Lipovšek Schuler. Dokaz za to, da se znajo zabavati tudi najmlajši krajani, je bila polna dvorana čudovitih mask na prireditvi Otroška maškarada v organizaciji KUD-a Svoboda. In kaj pričakujemo, da se bo dogajalo v prihodnje? Ureditev naselja Vila, izboljšava oskrbe z vodo, ureditev ceste v Briše, čistilna akcija ... Več bomo izvedeli na zboru krajanov. Tudi dokončna ureditev Doma svobode se bo nadaljevala, zavese na odru, nova okna v sejni sobi, ureditev knjižnice. Žal pa so se nekaterim razbohotile negativne misli, ko so kar čez palec ocenjevali barvni spekter v dvorani Doma svobode. Pa saj smo navajeni, da so "nergači" vedno in povsod. Največkrat pa so to tisti, ki malo ali nič ne prispevajo k razvoju kraja. Ko bo dvorana popolnoma urejena, upam, da bo tudi tem negativcem všeč, večini bo. Naj bo dovolj. V prihodnji številki pa tudi o tem, kdaj bomo v Zidanem Mostu praznovali krajevni praznik. Zlata Strel Foto: Matej Hohkraut BIIB1B1B1B1B1B1B1B1B1BE1B1E1B1E1B1E1B1E1B1E1B1E1B1E1B1E1B1E1B1E1B1E1B1E1B1E1BE V SPOMIN JOŽEFU HORVATU 23. marca je k večnemu počitku odšel častni dekan Jožef Horvat. Rojen je bil leta 1942 v Mali Polani, v duhovnika pa je bil posvečen 29. junija 1968. Potem ko je bil le dobro leto kaplan v župniji Sv. Jakob v Slovenskih goricah, je ves čas služboval v Laškem, 1. avgusta letos bi bilo 40 let. Do leta 1977 je bil kaplan, v letih 1977-1983 je postal nadžupnik, leto prej je postal dekan dekanije Laško in to službo je opravljal do leta 2006. Več let je tudi soupravljal župniji sv. Lenart nad Laškim in sv. Jedrt. To so suhoparni podatki, ki jih ponujata cerkveni letopis ter spomin njegovih najbližjih sodelavcev in prijateljev. Bil je eden tistih ljudi, ki ni želel prijateljevati z množicami in biti všečen za vsako ceno. Kdor ga je vzel takšnega, kot je bil, in se ga ni bal, mu je pustil precej blizu, do drugih pa je bil zadržan. Med vrsticami je pozornemu poslušalcu vedno rad povedal, da je tu priseljenec in da to okolje, čeprav daje vtis, da ni tako, prišlekov nima najrajši. Zanimivo, veliko Laščanov si je mislilo, da ga dobro pozna, pa o njem niso vedeli skoraj ničesar. Bil je in ostal čista uganka. Uganke je gotovo imel rad - ni maral ljudi, ki niso znali povezovati podatkov, ki so bili površni in ki jim je bilo treba vse servirati na pladnju. Le ena podrobnost, ki to potrjuje. Na spominsko tablo na zunanjščini cerkve v Kuretnem je, po tem, ko so cerkev obnovili, pristavil: »ob 25-letnici laškega župnika« - to pa je bilo tudi edino, kar je ob tej svoji obletnici postoril za praznovanje svojega osebnega jubileja. No, tabla, postavljena v letu 1993, nosi latinski napis ... »Kogar bo zanimalo, kaj tabla sporoča in kdo je bil župnik, ki je takrat praznoval petindvajsetletnico mašništva, se bo že pozanimal,« je spravljivo povedal nekaj dni pred smrtjo, ko je bil to vprašan. O sebi je želel razkriti čim manj in vedno se je postavljal v ozadje. Pozornemu opazovalcu pa vendarle ni ušlo, da globoko v sebi skriva nekaj reči, ki so se mu, kot vsakemu od nas -zgodile, a vendar jih ne moreš skriti, čeprav si neznansko prizadevaš in ti ostanejo kot packe, s katerimi si zaznamovan vse življenje. V gospodarskih rečeh je bil izjemen in brez para. Znal je motivirati natanko tiste ljudi, ki jih je najbolj potreboval, bodisi za denar bodisi za karkoli drugega. Ko je prišel v Laško, je bila nadžupnija v zelo klavrnem stanju, zapustil pa jo je povsem drugačno, svežo in pristojnih institucij niso mleli dovolj hitro, jih je pospešil, kaj naredil prej, preden so ti zmleli, in spretno zagladil. Vedel je pač, da čas ni na njegovi strani in da mora imeti hiter tempo. No, kakšen poklicni stavbar z velikim čutom za stavbno dediščino vsake njegove poteze ne bi podpisal, a tako je, kdor dela, tudi greši, kdor dela veliko, naredi tudi kakšno napako več. Kakorkoli: vse cerkve v okolici Laškega so zdaj v takšnem stanju, da lahko nekaj desetletij kljubujejo zobu časa. In to je bilo očitno njegovo poslanstvo. Tudi ko je govoril o duhovnih rečeh, so se mu v ospredju pririnile vedno gospodarske reči. Tisti, ki so ga dobro poznali, pravijo, da je imel rad fotografijo in da je njegova zbirka diapozitivov zelo bogata. Rad da je prebiral tudi filozofska besedila. Sicer pa se je zelo rad pogovoril z vsakim, ki ga je srečal na ulici in ki ga je bil voljan poslušati. Morda je ljudem sporočal prav to, da je za dialog med ljudmi treba biti predvsem dober poslušalec; prav dobri, strpni poslušalci pa so dandanes prava redkost. Morda nas je pokojni Horvat poskušal naučiti prav tega. Boža Herek _II B1B1B1BIB1BHB 13 Upravna enota Laško NIŽJE LETNE DAJATVE ZA UPORABO VOZIL V CESTNEM PROMETU 19. novembra 2008 sta se pričeli uporabljati določbi o znižani letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (1) za starodobna vozila in (2) za osebno vozilo, ki je v lasti družine s štirimi ali več otroki. Za vozilo s statusom starodobnega vozila se plača nižja letna dajatev v višini 20 % letne dajatve. Za eno vozilo v lasti družine s štirimi in več otroki se plača nižja letna dajatev v višini 50 % letne dajatve za osebna vozila, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz 70. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06-UPB2 in 10/08). Vsi lastniki ali uporabniki zgoraj navedenih vozil, ki so letno dajatev vplačali po 25. juniju 2008, lahko od 19. novembra 2008 z vlogo uveljavljajo vračilo sorazmernega deleža letne dajatve neposredno pri upravni enoti ali pooblaščeni organizaciji za registracijo vozil. Zdenka Robida OSEBE, KI NIMAJO VELJAVNEGA OSEBNEGA DOKUMENTA Pri pregledu naših evidenc smo ugotovili, da nekateri občani nimate nobenega veljavnega osebnega dokumenta, opremljenega s fotografijo, ki bi ga izdal državni organ. Zaradi tega lahko naletite na težave pri urejanju zadev, ko je treba dokazati identiteto (npr. na banki, pošti, sodišču, pri drugih državnih organih). Predlagamo vam, da si uredite osebno izkaznico, do katere imate pravico in je v primeru, da polnoletna oseba nima drugega veljavnega osebnega dokumenta, tudi obvezna. Vlogo za izdajo osebne izkaznice lahko vložite na kateri koli upravni enoti. Vlogi morate priložiti fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 cm (ki ne sme biti starejša od šestih mesecev) in staro osebno izkaznico oziroma drug identifikacijski dokument. Cena osebne izkaznice je 16,70 EUR. Izdelano osebno izkaznico boste prejeli po pošti ali jo prevzeli osebno na upravni enoti oziroma krajevnem uradu, odvisno od vaše odločitve. mag. Karmen Aleš UPRAVNA STORITEV E-VEM Sistem Vse na enem mestu (v nadaljevanju VEM) je celota postopkov in informacijskih rešitev, ki zagotavlja, da samostojni podjetniki ali družbeniki gospodarskih družb na enem mestu uredijo vse formalnosti za pridobitev statusa samostojnega podjetnika posameznika ali za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo. Upravna enota Laško je le ena od preko 100 vstopnih točk VEM, ki trenutno delujejo v Sloveniji. Na točki VEM opravljamo naslednje storitve za samostojne podjetnike: registracija samostojnega podjetnika (vpis v poslovni register); prijava sprememb podjetnika v poslovni register; izbris podjetnika iz poslovnega registra; prijava v davčni register; oddaja zahtevka za izdajo Upravna enota/Kmetijstvo in podeželje identifikacijske številke za DDV; prijava podatkov podjetnika v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje; prijava podatkov o obveznem zdravstvenem zavarovanju otrok podjetnika do 18. leta starosti ... Poleg storitev za samostojne podjetnike VEM točka nudi tudi storitve za gospodarske družbe: registracija enostavne enoosebne ali večosebne družbe z omejeno odgovornostjo (vpis v sodni in poslovni register); prijava enostavnih sprememb v poslovni oziroma sodni register; prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register), oddaja zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV; prijava prostega delovnega mesta; prijava delavca v obvezna socialna zavarovanja; prijava družbenika v obvezna socialna zavarovanja; sprememba in odjava podatkov o zavarovancih v obveznih socialnih zavarovanjih; prijava družinskih članov v obvezno zdravstveno zavarovanje ipd. Večino navedenih storitev je mogoče opraviti zgolj na podlagi osebnega dokumenta in davčne številke, le pri nekaterih postopkih je treba predložiti določene priloge. Z uvedbo sistema VEM je država poskušala narediti postopke vpisov v ustrezne registre za samostojne podjetnike in gospodarske družbe bolj dostopne in državljanom prijazne. Z nadgradnjo sistema, ki poteka ravno v prvi polovici leta 2009, pa bodo omogočene še nekatere nove storitve, ki bodo še povečale uporabnost storitev VEM. In na koncu še najpomembnejše: vse storitve, ki jih nudijo točke VEM, so brezplačne. Cvetka Podlesnik Društvo Raznolikost podeželja Prvi trije meseci letošnjega leta so bili zelo pestri. V štirih projektih je bilo izvedenih precej aktivnosti, spletna stran društva je zaživela in je dobro obiskana, objavili smo 2. poziv za nabor projektnih predlogov za leto 2010 in izvedli 2. zbor članov, oddali pa smo tudi vlogo na MKGP za potrditev Letnega izvedbenega načrta za leto 2009. Projekt Kraške jame na območju občin Laško, Štore, Celje in Vojnik (Mojca Hribernik) Vsi dobro poznamo kraška območja južne in jugozahodne Slovenije. Manj poznan pa je osameli kras na območju občin Laško, Store, Vojnik in Celje. V letu 2009 bomo raziskovali in skušali najti čim več kraških jam, ki jih bomo raziskali, opisali, izmerili. Dokumentirali bomo divja odlagališča odpadkov v jamah, saj ogrožajo trajnostni razvoj ter zdravo in kakovostno življenje posameznika. Odpadki v kraških jamah predstavljajo grožnjo virom pitne vode. Vzpostavili bomo kataster divjih odlagališč odpadkov v jamah. Poseben poudarek bomo dali jamam na vodovarstvenih območjih, na območjih Nature 2000 ter na zavarovanih območjih narave. V drugi polovici leta bomo organizirali strokovne ekskurzije za domačine, na katerih bomo udeležence seznanili s kraškimi pojavi v okolici njihovih domov. Domačine bomo osveščali o pomenu varstva narave in pitne vode. Nameni in cilji našega projekta so domačine spodbuditi k aktivnemu sodelovanju pri varovanju narave in okolja in jih seznaniti z nastankom kraških jam in krasa kot celote, pretakanjem kraških jam, varovanjem biodiverzitete in habitatov ter pomenom pitne vode. Naš cilj je tudi vzpostavitev geografskega informacijskega sistema o jamah. Vse domačine vabimo, da nam posredujejo podatke o kraških jamah na speleos.siga@gmail.com ali na 031/530 701. Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju Dejavnost kmetij in drugih ponudnikov, ki bodo sprejemali otroke iz vrtcev, šol, pa tudi odraslo populacijo, bo imela zelo široko poslanstvo. Na kmetiji, v naravi je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje učenje doživljajsko. Odnos do narave, pridelave hrane, vpogled v življenje in delo na kmetiji, seznanjanje bodočih potrošnikov s pridelavo hrane, odnos do zemlje in še marsikaj bodo malčki in malo večji spoznavali na podeželju. Tema tretje delavnice je bila uspešno komuniciranje. Udeleženci so spoznavali računalnik in komuniciranje prek e-pošte ter komuniciranje po telefonu, s pošto in osebnim kontaktom. Na četrti delavnici so se udeleženci najprej seznanili, na kaj naj bodo pozorni pri ureditvi prostorov in okolice, da bi preprečili morebitne nezgode, kako naj označijo nevarna mesta oziroma preprečijo dostop do njih. V nadaljevanju sta bili predstavljeni dve možni obliki priglasitve dopolnilne dejavnosti. Seznanili so se tudi z možnimi načini vodenja poslovnih knjig, na koncu pa so jim bili predstavljeni tudi možni viri sofinanciranja naložb v opravljanje dopolnilne dejavnosti. 14 Kmetijstvo in podeželje Spoznajmo čebelarsko dediščino (Jože Blagotinšek) Marca smo v dvorani Thermane, d. d., Laško, pripravili predavanje o medovitih rastlinah, ki ga je zelo strokovno izvedel dr. Janko Rode. Obiskovalci so prišli jz vseh štirih občin. Stekli so pogovori s Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje (Vrtnarsko šolo Celje) o oblikovanju vrta medovitih rastlin, ki bo dopolnil že tako bogato ponudbo parka ob Thermani, d. d., Laško. Zanj je zadolžen strokovnjak na tem področju Trajče Nikolovski. V pripravi so besedila za tematske table, ki bodo obiskovalca popeljale v za mnoge neznani svet čebelarstva in rastlinstva. Zamisel in oblikovanje sta delo Marine Bezgovšek s STIK-a Laško, v projekt pa sta vključena tudi ČD Celje in ČD Vojnik. ČD Vojnik bo junija za osnovnošolce pripravilo delavnico na temo čebelarstva, ČD Celje pa namerava aprila čebelarstvo predstaviti otrokom Vrtca Štore. Tudi laški čebelarji nameravamo svojo dejavnost predstaviti naši šolarjem že v aprilu. V torek, 21. aprila, pa že pripravljamo delavnico na temo čebelarskega turizma, ki jo bo vodil strokovnjak s tega področja in svetovni popotnik Franc Šivic. Vabljeni! 2. javni poziv društva za nabor projektnih predlogov za leto 2010 Predmet javnega poziva je pridobiti in izbrati projektne predloge za leto 2009, ki bodo upravičeni do nepovratnih sredstev ukrepov 4. osi PRP RS 2007-2013 po pristopu Leader ter sredstev Društva Raznolikost podeželja in bodo v skladu z razvojnimi cilji Lokalne razvojne strategije občin Celje, Laško, Štore, Vojnik 2007-2013. Upravičenci do nepovratnih sredstev po tem razpisu so pravne in fizične osebe. Rok za oddajo vlog: petek, 8. maj, do 13. ure. Dodatne informacije in razpisna dokumentacija: na sedežu Društva Raznolikost podeželja, Trnoveljska cesta 2, Celje, po telefonu 490 75 86 ali na spletni strani http://www.raznolikost-podezelja.si pod rubriko Razpisi. 2. zbor članov društva Sredi marca je bil drugi zbor članov društva. Društvo je v letu 2008 realiziralo vse zastavljene aktivnosti. Potrjena so bila vsa poročila in sprejeta program dela in finančni načrt za leto 2009. MKGP je za izvajanje projektov za leto 2009 odobrilo 113.802,99 EUR, občine bodo prispevale 10.912,98 EUR, ostalo pa prijavitelji projektov. Izvedene so bile volitve v organe društva. Novi člani upravnega odbora so: Urša Dorn, Zavod Celeia Celje; Edina Memic, Občina Laško; Jani Jurkošek, Občina Štore, in Irma Blazinšek, Občina Vojnik, iz javnega sektorja ter ^ Mirjana Zapušek, Društvo kmetic Celje, Štore; Emil Kačičnik, Turistično društvo Štore; Katja Kovačič, Turistično društvo Vojnik; Andreja Križnik, Turistično društvo Laško in Nina Skale, TRC Celje, d. o. o., iz zasebnega sektorja. Predsednik društva je Jani Jurkošek. Člani nadzornega odbora pa so: Mojca Skale, Občina Vojnik; Sandra Barachini, Občina Laško, in Leonida Cmok, ŠKD Rudar Pečovje. Potrjena sta bila tudi članarina za leto 2009 in manjša dopolnitev statuta. Člani društva so potrdili tudi dopolnitev razvojne vizije območja. Predsednik Jurkošek je zaključil zbor s pripombo, da večja udeležba in pester pogovor po predstavitvi projektov v izvajanju in projektov za leto 2009 pomenita, da so dogajanja v letu 2008 pritegnila zanimanje, še več pa ga bo, ko bodo vidni prvi rezultati projektov. Po poteh dediščine - Nepozabna doživetja (Tanja Čajavec) Po poteh dediščine območja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik je lahko nepozabna dogodivščina za vse, ki radi raziskujete naravo in njene bisere. Poti, ki jih je možno prehoditi z nahrbtnikom, prevoziti s kolesom ali z avtomobilom ter preleteti z jadralnim padalom, zmajem, balonom ali ultralahkim letalom, vodijo čez travnate poljane, gozdove, jezera ter seveda tudi po modernejših prometnih poteh in nad njimi. Tako lahko izbirate med mrežo kolesarskih poti, poti med vinogradi, gozdnih in turističnih poti. Skratka, kamor koli se podate, vedno lahko kaj zanimivega vidite, spoznate in doživite. Naj omenimo še raznoliko gostinsko ponudbo okoliških kmetov in pridelovalcev domače hrane in izdelkov, ki prepričajo še tako zahteven okus. Vse obstoječe poti bomo na Zavodu PORTA B Celje v sklopu projekta Po poteh dediščine do konca leta 2010 nadgradili s primernimi označbami, jim dali vsebino, jih povezali v zgodbo ter prilagodili različnim prevoznim sredstvom. Obstoječim potem bomo dodali še nove ter tako gostom in ljubiteljem narave ponudili nepozabna učna doživetja. Vabimo vas, da z nami sodelujete in nas obvestite v primeru, da: IMATE OBSTOJEČO POT in bi jo želeli vključiti v celovito ponudbo, jo nadgraditi, označiti ...; IMATE IDEJO, pa še nimate trasirane poti; potrebujete sredstva za obnovo poti; postavitev klopi, informativnih tabel, varnostnih ograj ali bi želeli urediti dostopno parkirišče ... ali pa se udeležite OKROGLE MIZE, na kateri bomo uradno odprli e-bazo poti območja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Okrogla miza bo v Muzeju Laško 22. aprila, ob 15. uri. Za vse informacije o projektu smo vam na voljo: ZAVOD PORTA B, Tanja Čajavec, tel: 03 492 63 34 in 041 33 15 34 ter na www.portab.si Rez visokodebelnih sadnih dreves Pri oživitveni in osvetlitveni rezi odstranimo poškodovane in suhe veje ter veje, ki so se preveč povesile zaradi preobilnega pridelka v preteklem letu. Travniški sadovnjaki s svojimi visokimi krošnjami dreves ustvarjajo značilno podobo naših podeželskih naselij in predstavljajo pravo zakladnico avtohtonih in starejših sort sadja. Pomembno je, da njihovi oskrbi namenimo čim več pozornosti, saj se lahko s tem izognemo izmenični rodnosti, podaljšamo rodnost dreves in izboljšamo kakovost plodov. Več kot štirideset kmetov se je hladnega marčevskega dopoldneva zbralo na prikazu rezi visokodebelnih dreves, ki je potekal na kmetiji Razboršek na Strmci. Lastniki travniških sadovnjakov so želeli preveriti, dopolniti ali pa na novo spoznati skrivnosti uspešne rezi. Strokovnjak Jani Gačnik, univ. dipl. ing. agr., je poleg osnovnih zakonitosti predstavil tudi vzgojno rez pri mladem drevesu in precepljanje dreves ter podal številne praktične napotke pri oskrbi travniških sadovnjakov. Prikaz je organizirala Izpostava kmetijske svetovalne službe Laško, da bi lastnike čim bolj spodbudili k negovanju travniških sadovnjakov in pridelavi kakovostnega »Veliko zaslug za širjenje sadovnjakov v preteklosti so imeli kmetje, ki so znali cepiti, saj so iskali divjake v naravi in nanje cepili različne sorte iz okolice,« je ob prikazu cepljenja povedal Gačnik. sadja. Izobraževanje s tega področja se bo nadaljevalo jeseni, ko je v okviru projekta Od pridelka do izdelka predviden tečaj predelave sadja. Jožica Krašovec 15 Kultura Priznanja ob slovenskem kulturnem prazniku 6. februarja smo skupaj z Občino Laško in JSKD OI Laško v Kulturnem centru Laško pripravili proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V kulturnem programu so sodelovali Trobilni kvartet Laške pihalne godbe, Benjamin Govže na klavirju, Max trio (Franjo Maček, klarinet, Kristian Kolman, viola, Nina Mole, klavir) in Dejan Kušar. Slavnostni govornik je bil Dušan Šarotar. Ob tej priložnosti so bila podeljena občinska priznanja Antona Aškerca, ki jih vsako leto podeli Občinski svet Laško za izjemne dosežke na področju kulturne dejavnosti. Priznanje Antona Aškerca so prejeli glasbenik, skladatelj in mentor Brane Klavžar (za življenjsko delo na področju kulture), odličen in predan pevec Peter Vodišek (za življenjsko delo na področju ljubiteljske pevske kulture) in ena mlajših organiziranih ljubiteljskih skupin v Laškem Likovna sekcija Laško (za izjemno aktivno ter kvalitetno delovanje članov sekcije). Podeljeno je bilo tudi priznanje zlati možnar, ki ga podeljuje Etno odbor Jureta Krašovca Možnar pri Zvezi kulturnih društev Občine Laško za izjemne dosežke na področju etnografske dejavnosti skozi daljše časovno obdobje. Dobitnica zlatega možnarja za leto 2008 je Jožica Škorja. Alenka Škorjanc, STIK O letošnjih Aškerčevih nagrajencih so bile do zdaj znane le uradne obrazložitve, te pa so za ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati za svojo ljubiteljsko dejavnost, kulturo, veliko časa, odločno premalo. Nekateri, kot vemo, na svojem področju vztrajno in pridno delajo že vrsto. Da bi jih predstavili čim bolj plastično in celovito, smo vsem postavili enaka vprašanja, ki nazorno kažejo njihov odnos do ljubiteljske kulture in kulturnega ustvarjanja. Vaš komentar k Aškerčevi nagradi Nevenka Fantinatto, Likovno društvo Laško: »Bili smo zelo presenečeni in veseli, nagrada pa je plod skupnega dela vseh članov Likovnega društva Laško, ki se trudimo in ustvarjamo za svojo dušo in Laško: »Zadnja prebrana knjiga je bila Bela masajka. Prebiram tudi poezijo Zlate Strel, ki je ravnokar izšla, z naslovom Vse, kar imam in so zelo lepe pesmi; priporočam jih vsakomur, da jih prebere. Prebiram pa tudi pravljice: Rdečo kapico, Sneguljčico in druge, ker se družim z vnukinjo in mi to pride prav.« Brane Klavžar: »Zadnja knjiga, ki sem jo prebral, je bila Godec pred peklom. Slučajno sem poznal osebo, po kateri je bila knjiga napisana, in avtorja Ivana Sivca, ki mi jo je poklonil, zaradi obojega sem jo prebral z velikim veseljem. Veliko pa dogodke, ki potekajo v našem kraju.« Brane Klavžar: »Prvi trenutek se nisem zavedal pomena te nagrade, zdaj, ko je to malo za menoj, pa moram reči, da je to od mnogih nagrad, ki sem jih v življenju dobil, moja najljubša. Veliko jih je bilo. Človek seveda ne dela za nagrade, če se to zgodi, pa je zelo lep občutek, da je tisto, kar počneš, všeč tudi drugim. Sam delam najprej zase, za svojo dušo, če pa to občutijo še strokovni krogi ali pa poslušalci, je to pika na i.« Peter Vodišek: »To nagrado sem sprejel z velikim veseljem in se zahvaljujem vsem tistim, ki so me zanjo predlagali in potem to tudi potrdili. Predvsem vodstvu našega moškega pevskega zbora, ki so me za nagrado predlagali, in tudi občinskemu odboru in svetu, ki sta ta predlog sprejela.« Vaša zadnja knjiga, ki ste jo prebrali ali vaša najljubša knjiga Nevenka Fantinatto, Likovno društvo preberem pesniških zbirk, saj je moje pesniško udejstvovanje povezano z lepo besedo, lepimi verzi. Zdaj imam v obdelavi zelo zajetno pesniško zbirko Neže Maurer; zdi se mi me, da stavek, kako ga nekdo oblikuje in določene izbrane besede, ki jih nekdo zna izbrati in povezati v besedne zveze, zelo bogatijo. Če je stavek lepo formuliran - sam ga ne znam napisati - ga znam kot glasbenik občutiti.« Peter Vodišek: »Moja najljubša knjiga je še vedno Pod svobodnim soncem, iz nje sem se veliko naučil in vzbudila mi je narodno zavest; predvsem stavek 'mi Sloveni nismo na prodaj nikdar'.« Vaša najljubša skladba Nevenka Fantinatto, Likovno društvo Laško: »Moja najljubša skladba je pesem skupine Pepel in kri Dan ljubezni, zelo ljuba mi je tudi pesem A. Šifrerja Za prijatelje, drugače pa imam rada več zvrsti glasbe, od rocka do popa, domače, narodnozabavne glasbe, Beatlese in še nekatere; tudi klasična glasba mi včasih prinese lepo razpoloženje.« Brane Klavžar: »Težko vprašanje. Predvsem imam rad lepo petje, imamo odlične zbore, kot je denimo Slovenski oktet, ki je bil vseskozi vzor lepega petja tako za navadne poslušalce kot tudi za tiste bolj izbirčne. Iz tega izhaja tudi kvartet Do, ki je tudi pojem lepega petja; tudi ljudsko petje je lahko tehnično dovršeno, predvsem imam rad to, ker je to bilo del okolja, kjer sem odraščal. Sicer imam rad skladbe oziroma teme, ki se nanašajo na preteklost in na čase, ki so bili lepi in ne zlagani, tudi ljudje so bili bolj iskreni. Predvsem gre za nostalgične teme, rad se vračam v svojo rano mladost, ki sem jo preživel pri stari mami.« Peter Vodišek: »Moja najljubša pesem ni iz zborovskega petja, pač pa ljudska (ponarodela) pesem, ki jo je prinesel moj prijatelj Franc Reberšak, nastati pa je morala konec druge svetovne vojne (Celo noč stražijo nam kasarne vhod/pojdi spat ljubica, pridi drugikrat/jaz bi že k teb' prišel, pa bojim se straž/pridi jutri punčka zlata/ko odpro se glavna vrata/šla boš z nami na marš). Pesem zna, kot jaz vem, zelo malo ljudi, morda sva midva z mojim prijateljem še edina, je pa zelo lepa, otožna in polna čustev.« Vaša stvaritev, na katero ste še posebej ponosni Nevenka Fantinatto, Likovno društvo Laško: »Zelo sem ponosna na vsa dela, ki jih ustvarimo v našem društvu, in ta dela razstavljamo ob različnih priložnostih v našem kraju, v Rimskih Toplicah, Celju in širše po Sloveniji. Pripravljamo projekt v letu astronomije in Charlesa Darwina in na to temo bomo prijavili tudi projekte, za katere upamo, da bomo dobili določen denar, da bomo lahko naše zamisli uresničili. To nameravamo narediti v Širju, s predavanji in strokovnim izobraževanjem, rdeča nit pa bo seveda slikanje - izdelki, nastali tam, pa bi potem potovali po Sloveniji.« Brane Klavžar: »Stvaritev? Jaz delam veliko, ker je taka potreba, veliko imam tudi prijateljev, ki me za te stvari nagovorijo - ob vsaki stvaritvi, ki jo narediš, pa si z njo zadovoljen, ko jo slišiš prvič, si vesel in ponosen. Torej, vsaka stvar, ki jo naredim, mora biti najprej všeč meni, če je tako, potem jo dam iz rok.« Peter Vodišek: »Tu ne morem, da ne bi omenil Kraškove Erike, ki je ljubiteljica ljudskih pesmi, ona je tista gonilna sila in zelo radi jo poslušamo, kadar se pogovarjamo o našem ustvarjanju. Ona je organizirala, da smo v Tolminu s skupino Martini nastopali na državni ravni.« Kultura in turizem Misel o položaju ljubiteljske kulture, kjer delujete, v našem kraju Nevenka Fantinatto, Likovno društvo Laško: »Ljubiteljska kultura smo ljudje, vsi tisti, ki to delamo s srcem. Želim, da bi tako v našem lepem mestu ostalo še naprej.« Brane Klavžar: »Ko sem se jaz začel ukvarjati z glasbo, tega nisem začel, da bi postal ustvarjalec, pač pa zato, ker mi je bilo to všeč, ker sem to delal za svojo dušo in tako delam še danes. Imam to srečo, da mi je to prineslo veliko uspeha in da to, kar počnem, ni všeč le meni, pač pa tudi drugim. Seveda vsem ustvarjalcem to ne uspe na tak način. Kljub temu pa tudi kaj takega ne pade samo z neba, nečemu se je vendarle treba odreči in trdo delati. Če bi skušal opredeliti svoje ustvarjanje, bi lahko rekel, da mi je bilo dano, da sem izkoristil tisto, s čimer sem se rodil, in to, da sem začutil lepo besedo. Z našim ansamblom smo bili v vrhu tistih, ki imajo lepa besedila. Če je dobra skladba, pa ima slabo besedilo, je celoten izdelek slab. Če pa je kombinacija prava, so utišani tudi tisti najbolj zahtevni poslušalci oziroma kritiki, zadovoljni pa so tudi poslušalci, ki jim je to večinoma namenjeno.« Peter Vodišek: »Vsi čutimo, da gre slovenska pesem v pozabo, predvsem ljudsko petje. Pred časom smo ustanovili zbor, da bi oživljal in oživel ljudsko petje, stvar je zašla nekoliko na stranski tir. Trdno upam, da bomo še kdaj začeli, morda z drugačnimi ljudmi, da se ne bomo samo prepirali, in v tem upanju sem prvi pripravljen spet začeti kaj takega, če bom le dočakal in če mi bo le pustilo zdravje.« Etno odbor Jureta Krašovca Možnar je nagrado zlati možnar letos podelil že dvajsetič^ Letošnja nagrajenka Jožica Škorja je zaznamovala številne prireditve tega odbora kot voditeljica in tudi kot nastopajoča. Je zanimiva sogovornica, ki se ne brani odgovarjati na vprašanja. Vaš komentar k nagradi zlati možnar »Ko sem izvedela, da sem letošnja dobitnica možnarja, je bilo to zame veliko presenečenje. Od članov odbora ni prišla nikakršna novica do mojih ušes, tako da je bilo presenečenje popolno. In v tistem času do podelitve sem razmišljala, s čim nekaj sem si pa jaz to nagrado zaslužila, ker toliko tega pa vendarle ni bilo. Gotovo so še drugi, ki so veliko več naredili, sem razmišljala, in bi bili veliko bolj primerni za dobitnika ali dobitnico. Ampak potem, ko stojiš na odru in poslušaš, kaj vse se je nabralo v teh letih, ugotoviš, da je tega kar nekaj, in da sem morda vendarle primerna za dobitnico, tako da je bilo veselje veliko. Tudi ganjena sem bila, ker sem se ob tem spomnila vseh tistih, ki so pripomogli, da sem do te nagrade sploh prišla. Na prvem mestu Tanci, s katerimi sem začela, potem pa Jure Krašovec in Irena Mulej, s katerima smo ogromno sodelovali, in sta me pripeljala na pot tega, da sem kot posameznica, kot voditeljica pripomogla k ohranjanju starih ljudskih šeg in delovnih opravil. Na tem mestu: hvala vsem, ki ste pripomogli, da sem nagrado dobila, ker je to tudi vaša nagrada.« Vaša zadnja knjiga, ki ste jo prebrali ali vaša najljubša knjiga Oh, to je pa težko vprašanje. Mogoče ravno zato, ker sem knjižničarka, pa tudi zato, ker sem s tem 'tvoja najljubša' imela zmeraj težave, ker je tega zmeraj bilo veliko in sem se zelo težko odločila za eno samo. Mogoče, če bi me vprašali nekaj časa nazaj, bi rekla Mali princ, naštela bi tudi Alkimista, Ob reki Piedri sem sedela in se jokala (obe deli Paula Coelha, op. a.), zelo rada imam kriminalke - Da Vincijevo šifro sem prebrala takoj, ko je izšla. Zelo rada prebiram tudi članke Varje Kališnik v Poletu in zelo težko sem pričakovala njeno knjigo Svetlo modra. Ker pa časa za branje zajetnejših knjig že kar primanjkuje, je pri roki vedno kakšna poezija Neže Maurer, čeprav sem jih začela brati zelo pozno, so pa zato toliko bolj sedle v srce. Knjige, ki jih imam najrajši, so tudi vedno pri meni doma, da so pri roki, če se mi zahoče njihove družbe.« Vaša najljubša skladba »Tudi moj glasbeni okus je zelo širok, ljudske pesmi imam gotovo zelo rada, če sva že pri ohranjanju starih šeg in delovnih navad, čeprav te poslušam prek radia ali CD-ja zelo redko, kadar pa so v živo, pa jim res rada prisluhnem in tudi pojem jih zelo rada. Zelo všeč so mi stare ljudske popevke, imam celotno zbirko CD-jev, kakor so se vrtele. Všeč mi je tudi kaj proti jazzu (Santana in kaj podobnega); je pa odvisno od razpoloženja. Žal, prepogosto samo radio.« Misel o ohranjanju šeg in običajev in o položaju ljubiteljske kulture v našem kraju »Mislim, da smo tule v Laškem, glede na to, da je kraj majhen, lahko kar ponosni na ljubiteljsko kulturo, ker se mi zdi, da se zelo veliko ljudi s čim ukvarja. Morda marsikdo za koga sploh ne ve, da se s čim ukvarja. Zdi se mi, da je pevcev pri nas ogromno, sta tudi dve folklorni skupini, pa še zametke mlajših imamo. Upam, da bo to živelo še naprej; želim si pa tudi, da bi več ljudi to prišlo gledat. Obiskovalci, ki pridejo gledat te prireditve, so sicer stalni in teh smo seveda neznansko veseli. Ker pa se toliko ljudi s čim ukvarja, bi bili še toliko bolj veseli, če bi to, kar tam nastopajoči pokažejo, videlo še več ljudi. Nastopajoči to počno res vse ljubiteljsko, to je treba poudariti, čeprav je ta naš čas tako naravnan, da nihče nič več ne naredi zastonj. Ti ljudje pa to delajo zaradi sebe in tega, kar nosijo v svojem srcu, in to jih tudi povezuje, da se družijo med seboj. To je prijetna oblika druženja. Vesela sem, da vedno pridejo še s čim novim na plan in da bodo pri tem še dolgo, dolgo vztrajali.« Vaša stvaritev, na katero ste še posebej ponosni »Mislim, da bo tole moje udejstvovanje malo počivalo, bo postavljeno začasno na stranski tir, ampak tam proti jeseni se pa na kakem prikazu spet vidimo. Sicer so meni vse stvari ljube, ne bi ničesar izpostavljala; od manjših do večjih, morda tisti, ki pridejo kaj gledat ali poslušat, presojajo drugače in se jim zdi kaj celo bolj pomembno; zdaj z možnarjem sem obudila spomin na to, kaj vse se je že zgodilo. No, morda pa vendarle nekaj, kar mi je bilo zelo pri srcu in za kar bi si želela, da bi se še zgodilo, ker je bilo takrat, ko se je dogajalo, zelo lepo - govorim zelo naokrog - gre pa za staro, daljšo različico kmečke ohceti, ki jo je postavil Jure Krašovec. On je bil tako zanimiv, rekel je, jaz sem postavil temelje, ampak vsakokrat, ko smo šli nastopat, je bila ohcet drugačna. To je bilo res nekaj posebnega. Morda bi se tisti ljudje, ki so sodelovali že takrat, pa še novi, zbrali in to izvedli. Tista ohcet je bila v primerjavi s to, ki jo je mogoče videti na Pivu in cvetju, nekaj posebnega. Pa bi morda Jožica takrat nastopila v vlogi... prave neveste? To pa ne bi (smeh) ... se mi zdi, da sem zraven že toliko časa, da bi si težko dopovedala, da je to, kar se dogaja, res. Nikoli se pa ne ve, nikoli ne reci nikoli. Boža Herek STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Redni občni zbor Turističnega društva Laško Člani Turističnega društva Laško so se v ponedeljek, 23. marca, sestali v Hotelu Hum na rednem letnem občnem zboru. Delovno predsedstvo in člani so po dvournem občnem zboru sprejeli Delovno poročilo Turističnega društva Laško za leto 2008, Finančno poročilo Turističnega društva Laško za leto 2008, Poročilo nadzornega odbora in Program dela Turističnega društva Laško za leto 2009. Delovno poročilo, ki ga je podala predsednica Turističnega društva Laško Andreja Križnik, je bilo obširno in bogato. Prav takšen je bil tudi Program dela Turističnega društva Laško za leto 2009. Glavna in najobširnejša naloga Turističnega društva Laško še vedno ostaja organizacija prireditve Pivo in cvetje, ki bo letos od 9. do 12. julija 2009. Turistično društvo Laško aktivno sodeluje tudi s STIK-om - Centrom za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško. Turistično društvo Laško vabi k vpisu nove člane V Laškem že 120 let ohranjamo tradicijo turističnega društva. S svojim delovanjem 17 se trudimo vsako leto pridobiti čim več članov, ki zaupajo v naše delo. Članstvo pri društvu je prostovoljno, obveznost je le plačilo simbolične letne članarine. V znak zaupanja našim članom nudimo posebne ugodnosti: 10- do 20-odstotni popust v Thermani, d. d., Laško, pri uporabi bazena, savne, fitnesa, solarija, masaži in drugih wellness storitvah ter pri mesečnih in letnih vstopnicah; 10 % popust pri nakupu spominkov in oglasnega materiala Pivovarne Laško v TIC-u; 5 % popust pri razvijanju fotografij v Foto ateljeju Jolanda Sojč, s. p., Laško; 10 % popust pri nakupu ure tenisa v Penzionu Vita park Laško. Članstvo pri Turističnem društvu Laško sklenete v TIC-u Laško, kjer ob plačilu članarine (6 EUR) prejmete člansko izkaznico, s katero lahko koristite zgoraj navedene ugodnosti. Naj ostane Laško - mesto piva, cvetja in zdravja - v ponos občanom in veselje vsem, ki prihajajo v goste. Andreja Križnik, Turistično društvo Laško 11. pustni karneval STIK, Turistično društvo Laško in Občina Laško so v nedeljo, 22. februarja, izpeljali že 11. pustni karneval po ulicah Laškega. Pustna povorka se je pričela ob 15. uri izpred Pivovarne Laško in pot nadaljevala po mestnih ulicah do Aškerčevega trga, kjer je potekala predstavitev mask z zaključkom ob pustnem rajanju, pijači in jedači. V pustni povorki je bilo moč videti 18 skupinskih mask, ki so prikazovale aktualne teme doma in v tujini, etnografske ipd. V karnevalu so sodelovali člani različnih kulturnih društev Občine Laško, otroci iz vrtca, nekatera podjetja, krajani in krajanke Občine Laško. Nepogrešljivi v pustni Kultura in turizem povorki so laški godbeniki in kurenti, ki jih za ta čas posebej povabimo v Laško. Pustni karneval si je ogledalo približno 1.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo prav veliko maškar. Vsaka maska je dobila brezplačen pustni krof. Organizatorji prireditve izrekamo zahvalo vsem sodelujočim v pustni povorki in jih vabimo k sodelovanju tudi v prihodnje. Foto: Gregor Katič TIC Laško Delovanje TlC-a v občini je izrednega pomena, tako za prebivalce Občine Laško kot tudi za obiskovalce, ki prihajajo v naš kraj. Iz leta v leto se število dnevnih obiskovalcev v TIC-u močno povečuje, prav tako pa se širi tudi dejavnosti TIC-a. Poleg dejavnosti, kot so dajanje informacij, prodaja vstopnic, priprava izletov in organizacija vodenj po mestu in okolici, priprava projektov, sodelovanje na sejmih, priprava vodnikov in prospektov ter še veliko več, vam nudimo še nekatere storitve, ki vam jih želimo predstaviti. Izposoja ali nakup koles Na razpolago imamo pet koles, od tega dve treking kolesi (moško in žensko), dve gorski kolesi (moško in žensko) ter otroško gorsko kolo. Ob izposoji kolesa so v ceno vključeni tudi izposoja čelade in ključavnice ter otroški sedež z nosilnostjo 22 kilogramov. Nakup pohodnih palic in palic za nordijsko hojo V TlC-u vam nudimo nakup kakovostnih palic proizvajalca ITALB. Palice za nordijsko hojo so eno- ali dvodelne in se razlikujejo po višini in sestavi. Vse palice imajo konico iz karbidne trdnine, ki je zelo vzdržljiva, za nordijsko hojo pa je priložen tudi poseben gumijast nastavek. Prodaja spominkov in oglasnega materiala Pivovarne Laško Upoštevali smo zahteve današnjega časa, jih združili z dolgoletnimi izkušnjami s prodajo spominkov ter pripravili bogato izbiro spominkov, povezanih s tematiko Laškega, Slovenije, Pivovarne Laško, in domačih izdelkov blagovne znamke podeželja (med, zeliščni čaji, zeliščna sol ...) Izbor spominkov vam omogoča, da z njimi razveselite svoje prijatelje in znance ali pa sestavite zanimivo poslovno darilo. Prodaja turističnih aranžmajev V TIC-u najdete Turistično agencijo Komptur, d. o. o., Celje, ki poleg svojih nudi tudi potovanja in letovanja drugih turističnih organizatorjev, kot so Kompas, Galileo 3000, Sonček, Magic Life, Gullet, Tentours, Neckermann, Intelekta, Atlas Airtours, Adriatica, Odklop.com, Kondor Maribor, Potepuh ... Po naročilu vam pripravimo izlete za skupine, rezerviramo letalske vozovnice, organiziramo obisk sejmov, razstav, kulturnih prireditev, maturantske in zaključne izlete, medcelinska potovanja ... STIK, Alenka Škorjanc Sodelovanje na turistični borzi v Milanu Od 19. do 22. februarja je v Milanu potekala poslovna borza, imenovana BIT Milano (Borza Internationale del Turismo), največja poslovna borza na italijanskem tržišču, ki obsega 60.000 m2 razstavnih prostorov. Letos se je tam predstavilo več kot 5.000 razstavljavcev iz 130 držav. Predstavile so se nacionalne turistične organizacije, regionalna turistična združenja, turistična podjetja, tour operatorji, hoteli in transportna podjetja. V sodelovanju s Thermano, d. d., ki je bila letos osrednji predstavnik ponudbe slovenskega turizma, smo obiskovalcem borze in poslovnim partnerjem predstavili turistično ponudbo Laškega z okolico ter predstavili tradicijo in posebnosti Laškega. V animacijskem programu so sodelovali laški godbeniki z mažoretami, obiskovalci pa so z veseljem degustirali kozarček laškega piva. Zaradi celotne ponudbe, animacije in drugih aktivnosti smo dosegli izredno velik odziv obiskovalcev. Veliko jih Laško že pozna, nekateri poznajo podjetje Thermana, nekateri pivo oziroma prireditev Pivo in cvetje, za katero so pokazali veliko zanimanja. Italijanski gostje Slovenijo največkrat navajajo kot najbolj privlačno turistično destinacijo. Svoje počitnice in vikende preživljajo v termah in wellness centrih, kjer se radi razvajajo. Željni so zabave, zanimivih doživetij, spoznavanja tradicije in kulture, veliko pozornosti pa namenijo tudi dobri hrani. Zaradi raznolike in celovite ponudbe je Laško z okolico za njih izredno zanimiva destinacija. STIK v sodelovanju s Thermano, d. d. 1. glasbeni pohod v nedeljo, 26. aprila. Zbirno mesto pohodnikov bo med 9. in 11. uro v Lahomnem pri domačiji Bobek. Startnina znaša 5 EUR. Pohodniki bodo krenili z zbirnega mesta proti Tevčam do dežele palčkov, pot nadaljevali do cerkve sv. Petra (možen ogled), nato do Drenovega hriba (482 m) in do zaselka Padež in kmetije Slapšak, kjer se bo pohod s pogostitvijo tudi zaključil. Na kmetiji bo možen ogled jame (ostanek nekdanjega rudnika), kjer so v času Marije Terezije kopali svinec (t. i. padeški galenit). Pohod ni zahteven in bo trajal cca. 2,5 uri. Info: 041 743 790 Organizator: Glasbeno društvo Navihanke 18 Muzej Laško Leto košarke v Laškem Prva četrtina Leta košarke v Laškem je za nami. Rezultat je ugoden za domačine in klub, ki praznuje svojo 40. obletnico obstoja. V organizaciji STIK-a, Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, so v Muzeju Laško svoj prostor našle tri odmevne košarkarske prireditve. Februarja, med zaključnim turnirjem Pokala Spar, je bila v muzeju novinarska konferenca, na kateri so sodelovali trenerji ekip, ki so se uvrstile v zaključne borbe za pokalno lovoriko. Po ogledu razstave v pritličnih prostorih Muzeja Laško so trenerji, klubski funkcionarji in novinarji v sproščenem vzdušju nadaljevali popoldansko športno-muzejsko druženje. Istega dne zvečer je bilo svečano odprtje razstave v počastitev 40. obletnice Košarkarskega kluba Zlatorog Laško. Levji delež pri zbiranju eksponatov, razstavljenih v laškem muzeju, je imel Srečko Lesjak, ki iz svojega bogatega arhiva zgodovine kluba ni potegnil le množice orumenelih fotografij, temveč tudi prve klubske drese, športne copate, klubske izkaznice, trenirke ... Svoj delež so pristavili tudi navijači, tako da si obiskovalci razstave lahko ogledajo tudi znameniti navijaški boben in bogato evidenco tekem z zanimivimi pripisi, ki so jih zvesti navijači vestno zapisovali v svoj dnevnik obiskov domačih in gostujočih tekem. Razstavo zaključuje pregled uspehov košarkarskih veteranov. Nekdanji košarkarji, bivši in sedanji klubski funkcionarji ter številni ljubitelji laške košarke, ki so se udeležili odprtja razstave, so zgodovino kluba od prvega koša pa do naslova pokalnih prvakov podoživljali ob slikovitem otvoritvenem govoru predsednika upravnega odbora KK Zlatorog Milka Škoberneta. Razstava je bila odprta do 7. aprila. Ponovno bo obiskovalcem postavljena na ogled od 1. julija pa vse do konca Leta košarke v Laškem, ki bo decembra. Konec marca se je v Muzeju Laško pričela serija debatnih večerov, s katerimi bomo popestrili dogajanje v Letu košarke. Gost prvega muzejskega košarkarskega večera je bil legendarni slovenski in svetovni košarkar, dobitnik najžlahtnejših odličij na svetovnih in evropskih prvenstvih ter olimpijskih igrah in najboljši igralec svetovnega prvenstva leta 1967 Ivo Daneu. Izredno zanimiv sogovornik, član Fibine Hiše slavnih, je na šaljiv in hudomušen način razkril razloge, ki so ga pripeljali v košarkarske vode, nanizal nekaj zanimivih anekdot iz svoje bogate košarkarske kariere in kritično razmišljal o razliki med nekdanjo in današnjo igro pod koši. Z moderatorjem večera Željkom Zuletom sta se dotaknila tudi njegove poslovne in politične kariere ter družinskega življenja. Ivo Daneu se je na večeru v Muzeju Laško predstavil takšen, kot je v resnici. Velik, načelen, skromen človek in pravi športnik po duši in srcu. Tomaž Majcen, kustos Muzeja Laško Ob otvoritvi razstave 40 let košarke v Laškem v Muzeju Laško V Laškem za košarko živimo Včasih se zdi, kot da zgodovina šepeta pripovedke. Ki so sestavljene iz čisto drobnih dogodkov, majhnih stvari in velikih uspehov. Iz silnega veselja in neizbežnih razočaranj. Ker življenje ni ravna črta, ker ima vzpone in svoje padce. Ljudje imamo v svojem srcu prostor, kjer hranimo svoje najlepše spomine. Takšne, ki nam vedno znova prikličejo nasmeh na usta. Takšne, ki so danes zabeleženi na panojih Muzeja Laško, v njegovih vitrinah, na tam izobešenih fotografijah in skriti v drobnih porah razstavljenih predmetov, medaljah in pokalih. V letu, ko je človek prvič stopil na luno, ko je prvič poletel Boeing 747, imenovan Jumbo jet, ko se je zgodil Woodstock, ko je začelo nastajati Bijelo dugme, je bil dne 29. maja 1969 na sedežu Medobčinske košarkarske zveze Žalec registriran ^Košarkarski klub Laško. Trener Gorazd Šetina, pomočnik Janko Deželak, vodja ekipe Jože Krašovec, registrirani igralci pa Štefan Grosar, Peter Kačič, Cveto Brod, Božo Pavlovič, Radovan Sernec, Lado Sterle, Matjaž Jurič, Marjan Babič, Melhior Babnik, Lado Jurkovšek, Peter Podbevšek, Gorazd Šetina in Janko Deželak. Drese je prispevala Zveza socialistične mladine, prevoze na tekme pa Gorazd Šetina z lastnim in Štefan Grosar z očetovim avtomobilom. Tako se je uradno začelo. Košarka pa se je v Laškem igrala že tudi prej. Konec petdesetih je študent Boris Šinigoj ml. od profesorja telovadbe na Gimnaziji v Celju Slavka Kokota dobil načrte konstrukcije koša in jih prinesel Janezu Križniku. Ta jih je prerisal, uskladil s trenutnimi možnostmi in v separacjskih delavnicah je iz cevi in železja nastal prvi koš. Koš z obročem iz ploščatega železa. Tega so postavili ob separacjo v Spodnji Rečici, v leš zarisali raketo in košarka v Laškem je začela svojo pot v Evroligo. Že res da Boris Šinigoj, Janez Križnik, Branko Pipal, Stane Trbovc, Jure Križnik ter Dolfe in Jože Rancinger tega niso vedeli, a temelj, dober temelj je bil položen. In ko so zaradi vztrajanja teh fantov vgradili koš še nad vrata takratne dvorane Partizan, poti nazaj ni bilo več. Košarkarska žoga je hitro okužila še nekaj zanesenjakov, in ko je pod koše pripeljala Gorazda Šetino in Janka Deželaka, je bilo jasno, da iluzija postaja resničnost. Že v letih 1961/63 so Laščani v okviru celjske podzveze nastopali na medobčinskem prvenstvu in se z zgodovinsko zmago nad Konjičani 21 : 20 uvrstil v finalni del tekmovanja. Potem se je počasi izoblikoval prvi nosilni rod laških košarkarjev, ki se je še vozil v Rimske Toplice, kjer je bilo edino pravo igrišče, in počasi, pa vendarle uresničil svojo prvo veliko željo -pred osnovno šolo v Laškem so zgradili prvo pravo igrišče v Laškem. Pod okriljem TVD Partizan so registrirali košarkarsko sekcijo in se vključili v tekmovalni sistem. Predsednik sekcije je postal Janez Križnik In tako je bilo do 29. maja 1969. Po uradni registraciji je klub redno sodeloval v ligaškem tekmovanju, sodeloval na nekaterih turnirjih, tudi mednarodnih, izredno zanimanje pa je bilo za vsakoletne revjalne tekme v okviru Piva in cvetja, kjer so nastopale tudi takšne legende, kot je Ivo Daneu. Leta 1972 se je klub preimenoval v KK Zlatorog Laško, kar je pomenilo začetek dolgoletnega sponzorstva in sodelovanja s Pivovarno Laško. Prvi pomembnejši uspehi na republiški ravni so prišli, razumljivo, pri mlajših selekcijah, saj je klub vseskozi načrtno in še posebej skrbel za vzgojo mlajših rodov igralcev, ki so pozneje dolga leta tvorili jedro članske ekipe. Sredi sedemdesetih so začetniki košarke počasi prepustili mesto mlajšim, ostali pa zvesti klubu, košarki in vsak po svoje prispevali k razvoju kluba. Razmere za delo kluba so se namreč z otvoritvijo nove telovadnice ob osnovni šoli, ki je bila slovesno odprta s tekmo proti Olimpji, korenito spremenile, pa tudi delovne obveznosti so terjale svoje. Do leta 1977 je klub igral v medobčinski ligi, tega leta pa se je prebil v II. slovensko ligo. Osnovni cilj, preboj v I. slovensko ligo, pa je zaradi nekaj smole in sprememb tekmovalnega sistema kar nekaj let ostal neuresničen. Leta 1979 so si Gorazd Šetina, Miro Firm in Bojan Košak skupaj domislili potezo, ki se je tako njim kot košarki v Laškem in mestu bogato obrestovala. Pregovorili so namreč Jožeta Sadarja, da je postal predsednik kluba. Z njim na čelu in Pivovarno Laško v ozadju je namreč v nadaljevanju klub dosegel takšne uspehe, da je v tistem trenutku že samo misel na kaj takšnega pomenila napotnico za psihiatrijo. Jože Sadar je bil kot človek, kot domačin, kot bivši igralec dober poznavalec razmer in je točno vedel, v katero smer se klub lahko realno usmeri. Kot naslednik prejšnjih predsednikov: Janeza Križnika, Jožeta Krašovca in Rudija Pasariča je skupaj z ožjim vodstvom kluba osmislil želje, jih uskladili z možnostmi in počasi ter vztrajno gradili temelje za naskok na višje cilje. 19 Kultura in turizem Druga slovenska liga je za nekaj časa postala stalnica, toda Laščani nikoli nismo nehali misliti na svoj končni cilj - prvo ligo. Sprehajali smo se pod vrhom druge lige, včasih ostali brez kančka sreče, a nikoli zahtevali uspeha za vsako ceno. Tudi dvorana je zaradi majhnosti prostora za gledalce počasi postajala problem. Ob 20-letnici kluba je klub 1990. leta od takratnega župana prejel občinsko priznanje „2. julij" za dosežke na športnem področju. Politične spremembe, osamosvajanje Slovenije in odraz navedenega tudi v športu je nam Laščanom vlilo novo upanje in obudilo želje po višjem rangu tekmovanja. Leta 1991 je veselje pokvaril slabši količnik, 1992 pa v Radgoni koš tik pred koncem, s polovice igrišča. Ob 25-letnici se je klub preimenoval v KK Pivovarna Laško, kar je bil jasen signal, da promocijska ekipa ugledne pivovarne želi in mora najti mesto med najboljšimi v državi. Pa spet ni šlo. In leta 1994 tudi ne, ker se je spet spremenil ligaški sistem. Nepopisnemu razočaranju je sledil še en udarec, dvorana po odločitvi Košarkarske zveze Slovenije ni več zadostovala minimalnim standardom. Ekipa je naslednje leto igrala v Hrastniku, v Laškem pa je padla še ena zgodovinska odločitev -nova dvorana. Kljub okrepitvam ekipe je tudi tega leta zadani cilj ostal nedosežen. Uprava je presodila, da je vrag odnesel šalo in v Laško pripeljala Digla. Matjaža Tovornika -Digla. Dvorana je rasla kot goba po dežju, je zapisal Stane Trbovc, Digl pa je igral in dajal koše. Na svoj rojštni dan, 3. januarja 1996, je proti Kopru nasul slovenski rekord 82 točk. Po zamenjavi trenerja, v Laško je prišel Andrej Žagar, je Laščanom po dolgih letih dela, truda, razočaranj in neprespanih noči spomladi 1996 vendarle uspelo. Slovenija je dobila novega člana prve lige - Pivovarno Laško. Čeprav smo slutili in upali, da lahko naredimo še nekaj več, nihče od nas ni vedel, da se začenja zlato obdobje laške košarke, da se lahko zapišemo na košarkarski zemljevid Evrope. Prišel je Aleš Pipan, prišel je Mileta Lisica, prišla sta Goran Jurak in Sašo Dončič. Državno prvenstvo smo končali na tretjem mestu in za nagrado že naslednjo sezono hočeš nočeš zakorakali v evropski pokal. Spet okrepitev z Miljanom Goljovičem, Ervinom Dragšičem, Sanijem Bečirovičem ter ponovno tretje mesto v državnem prvenstvu. V Novem mestu so nam pokal v pokalnem tekmovanju dobesedno iz rok potegnili igralci Olimpije, a moralni zmagovalci smo bili vendarle mi. A morala ne prinaša pokalov. Tudi v Evropi nismo razočarali. Naslednje leto smo bili v prvenstvu in pokalu le za Olimpjo, po nepozabnih tekmah s francoskim Choletom prišli v četrtfinale pokala Saporta in po skupnem porazu z grškim Arisom tam tudi ostali. V točkovni sklad Slovenije za članstvo v Evroligi smo prinesli 12 točk, največ to leto, in se vanjo uvrstili, poleg Olimpije, kar sami. Majhno Laško, ki ima manj prebivalcev, kot imajo velika moštva sedežev v svojih dvoranah, je bilo košarkarska senzacija Evrope št. 1. Najmanjše mesto v zgodovini najvišjih evropskih tekmovanj je dobilo svojega evroligaša. Za nameček so tega leta tudi kadeti postali državni prvaki. Kar so kasneje ponovili še dvakrat. Naslednjo sezono je dvorana pokala po šivih. Dve zmagi v Evroligi, izjemne predstave v domačem prvenstvu, Olimpija je bila v treh tekmah trikrat na kolenih. A s poškodbami Lisice, Hafnarja in Nachbarja je bilo sanj o prvaku konec. Tudi v domači dvorani veliki met z osvojitvijo pokala proti Olimpji žal ni uspel. Klub pa je ob svoji 30-letnici prejel zlati občinski grb, lepo in pomembno priznanje, ki je iz rok takratnega župana romalo v roke najbolj zaslužnega - Jožeta Sadarja. V letu 2001 je dolgoletnega predsednika Jožeta Sadarja nasledil Boško Šrot. Sledila so burna leta z zamenjavo trenerjev, pomladitvijo ekipe, igranjem v Jadranski ligi in evropskih pokalih. Vedno in povsod je KK Pivovarna Laško dostojno in ponosno zastopala tako barve Laškega kot velikih in malih sponzorjev, ki so s svojimi vložki omogočili razvoj kluba na raven, na kateri je in na kateri bo tudi ostal. In pri tem nikoli nismo zanemarili dela z mladimi, ki vseskozi dosegajo pričakovane in zavidljive rezultate ter državne naslove. Prihodnost je pač zapisana mladim in v klubu to dobro vemo. Leto 2004 je prineslo največji uspeh kluba na državni ravni, ko smo v Mariboru v finalu pokala premagali Olimp jo in s tem osvojili prvo, a prepričan sem, da ne tudi zadnjo lovoriko. V letu 2006 je predsedniški položaj prevzel Miro Firm, izkušeni košarkaški maček, dolgoletni predsednik Jože Sadar je postal prvi častni član kluba, klub pa se je še četrtič v svoji zgodovini preimenoval, tokrat nazaj v KK Zlatorog, ime, ki ga je nosil že v obdobju 1972-1994. Za nami je dvanajst prvoligaških sezon. Vedno smo bili v vrhu lestvice, le enkrat brez nastopa v končnici. Za nami je devet sezon v evropskih pokalih. Za nami so tri finala državnega prvenstva in šest final pokala. Za nami je 40 košarkaških let. Imamo veterane, ki so prvaki sveta. Postali smo zrel, uspešen in stabilen košarkarski kolektiv. In kot je zapisal predsednik Miro Firm, bogata preteklost kluba se na vsakem koraku prepleta s sedanjostjo in prihodnostjo. Ko je vsak košarkarski večer v Treh lilijah nov delček v mozaiku ponosnega štiridesetletnika, ki ga že od prvih korakov dalje soustvarjate prav vsi, tako vi, bivši in sedanji igralci ter strokovno vodstvo kluba kot tudi vi, prijatelji, navijači in drugi spremljevalci kluba. In prav vam je razstava, ki je na vpogled v Muzeju Laško, tudi namenjena. Da skupaj pogledamo, kako smo rasli, kako smo soustvarjali našo zgodovino in na čem gradimo prihodnost. V Laškem nikoli nismo živeli od košarke - v Laškem za košarko živimo. Zdi se, kot da so cele generacije šle skozi naš klub. In na to smo ponosni. Kajti trenutki, ki smo jih preživeli ob košarkarski žogi, ustvarjajo dragocene, neizbrisne spomine. V njih boste našli orumenele liste zapisnikov, dokumentov, zbledele slike vas in vaših znancev ter zaprašene in zloščene pokale. In drese s številko 9 še ene laške legende, Ečota. V vsem tem boste našli sebe. Ker košarkarska žoga je vse in zmore vse. Ko se ustavi v kotu, so vse čarovnije samo še skromne obrti. Drage Laščanke, dragi Laščani, spoštovani gosti Laškega, prisrčno vabljeni v Muzej Laško, naj vam skromen izsek naše klubske zgodovine, prikazane na razstavi ob 40. obletnici košarke v Laškem, podari veliko užitkov. Takšen je bil tudi naš namen. Milko Škoberne, predsednik Upravnega odbora KK Zlatorog Laško POMLAD JE DOBRO PREBUDILA LJUBITELJSKE KULTURNIKE Tudi letos je spomladanski čas zelo napolnjen s prireditvami, na katerih se predstavljajo skupine v različnih dejavnostih. Najprej so se predstavili mladi plesalci na območnem srečanju plesnih skupin z naslovom Zavrtimo se. Ta revija je letos praznovala že 25 let od prve organizirane plesne revije in ravno toliko skupin se je ta dan v dveh koncertih zvrstilo na odru kulturnega centra. Vedno aktivna gospa Zlata Strel, glavna pobudnica plesnih revij, se je na koncu zahvalila vsem mentoricam in seveda tudi staršem z željo, da bi tudi v prihodnje spodbujali mlade plesalce pri njihovem plesnem ustvarjanju. Tudi strokovna spremljevalka je bila navdušena nad nabito polno dvorano in prijetnim vzdušjem, ki so ga ustvarili tako gledalci v dvorani kot tudi plesalci na odru. Območnega srečanja odraslih folklornih skupin Kje so tiste stezice, se je udeležilo šest skupin. Poleg domačih dveh so se predstavile še folklorne skupine iz Radeč, Zreč, Šentjurja in Skomarja. Območnega srečanja otroških folklornih skupin z naslovom Se igramo, pojemo in tudi zaplešemo se je udeležilo 12 otroških skupin. Vsekakor je treba pohvaliti mentorice skupin, saj s pripravo skupin ohranjajo pri otrocih veliko že Kultura in turizem skoraj pozabljenih igric, izštevank in tudi pesmic. Tudi pri folklornih skupinicah je bilo treba pripraviti dva nastopa, saj je dvorana pretesna za starše, ki jo vedno napolnijo do zadnjega sedeža. Že po izkušnjah iz prejšnjih let je območna revija otoških in mladinskih pevskih zborov z naslovom Pozdrav pomladi najštevilčnejša po številu nastopajočih. V dveh koncertih je na odru kulturnega centra pelo preko 430 mladih pevcev. Zelo aktivno prvo aprilsko soboto so imeli pevci ljudskih pesmi, saj so pod vodstvom gospe Adriane Gaberščik obudili marsikatero že skoraj pozabljeno staro pesem. Delavnice z naslovom Ljudska pesem - troglasno petje se je udeležilo Dvajseto Jurjevanje v Laškem Jurjevanje je star slovenski ljudski običaj, ki ga je v drugi polovici 19. stoletja opisal že Ignacij Orožen in je imel v tistem času dolgo tradicijo tudi v Laškem. Ponovno smo ga pri nas obudili pred dvajsetimi leti, ko so učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško pod vodstvom učiteljev in v sodelovanju z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar pripravili prvo Jurjevanje. Zeleni Jurij je glasnik pomladi, zelenja in nove rasti. Odganja zimo in v deželo kliče pomlad. Vsako leto je v Jurija oblečen fant višje postave, dovolj močan, da nosi koš, odet v bršljan in bukovino. V spremstvu pastiric s cvetjem v košaricah in venčkih na glavah ter glasnih pastircev, ki trobijo na rogove in piščali, hodi po laških ulicah. Med potjo se sprevod z Jurijem večkrat ustavi, pastirci in pastirice pa ob spremljavi harmonike pojejo pomladne pesmi. S pesmijo Zelenga Jurja vodimo prosijo za jajca in »špeh« ter druge darove. Za darove se Jurij zahvali tako, da enkrat, dvakrat ali trikrat poskoči. Število poskokov je odvisno od velikosti darov. Posebnost je tudi cvrtnjak, jed iz stepenih jajc in »špeha«. Otroci, ki spremljajo Jurija, si na Jurjevo cvrtnjak privoščijo za malico. Sprevod se vsako leto zaključi na šolskem igrišču, kjer izberemo tri najdaljše in najglasnejše preko dvajset pevcev in prav njim gre zahvala, da se te pesmi ohranjajo in pojejo še danes. Bralci biltena ste vabljeni na: - Območno revijo odraslih pevskih zborov, ki bo v Domu svobode Zidani Most 20. aprila, ob 19. uri, v Kulturnem centru Laško pa 23. aprila ob 19.30; - odprtje razstave ljubiteljskih likovnikov, ki bo v Kulturnem centru Laško 21. maja, ob 18. uri. Ivan Medved, koordinator območne izpostave Laško Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p. rogove iz naravnega materiala. Pastirci in pastirice pa zaplešejo še nekaj rajalnih iger in ljudskih plesov. Učenci in učiteljice OŠ Laško in PŠ Debro v sodelovanju z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar tudi letos pripravljamo veselo Jurjevanje kot pozdrav prihodu pomladi. V petek, 24. aprila, torej na jurjevo, ste zato dopoldan vabljeni na laške ulice. Skupaj z vami se bomo potrudili priklicati pomlad in vam poskušali pričarati verovanja naših prednikov. Irena Plevnik in Marica Trupej Foto: Vlado Marot Prijavite se za Ohcet po stari šegi Odbor 45. turistične prireditve Pivo in cvetje pri Turističnem društvu Laško in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar tudi letos pripravljata Ohcet po stari šegi. Da bi to lahko uresničili, tudi tokrat potrebujemo čisto pravi par, letos že 41. po vrsti, ki bi se želel poročiti na tej ohceti. Ker imajo prednost pri izboru tisti pari, ki so iz domačih logov, torej laške občine, in so še brez podmladka, vas vabimo, da ste pozorni na razpis, ki bo objavljen v naslednjih dneh. Sicer pa že velja tudi tole povabilo, da vsi, ki smo vas tokrat »požgečkali« in bi želeli biti letošnji izbrani par, do 5. maja oddate prijavnico na posebnem obrazcu. Dobite ga na Turističnem društvu Laško, lahko pa vam ga pošljejo tudi po pošti, če jih prej pokličete. Poročiti se na takšen način je svojevrstno doživetje. K temu pripomorejo tudi številni, ki primaknejo k »larmi za nevesto«. Organizatorji smo jim hvaležni, obdarovani par prav tako, zato smo prepričani, da bo tako tudi letos. Naj bo ohcet tista prava in domača, zato dekleta in fantje, korajža velja. Tretjič gremo po Anzekovih poteh Po dveh uspelih pohodih Po Anzekovih poteh (zamisel zanj je nastala pri družini Sikovšek z Ojstrega), smo se v Etno odboru Jureta Krašovca Možnar odločili, da pohod podkrepimo in organizatorjem pomagamo, da bi bil še boljši in množičnejši. Namen je večplasten. Najprej je vsekakor namenjen obujanju spominov na čase in pot, ki jo je Ivan Ulaga, bolj znan kot Vrhovski Anzek, prehodil vsakokrat, ko je šel k laški godbi na vaje, pred njim pa že njegova ded Jože in oče Janez. Vsekakor pa gre tudi za prijetno druženje in rekreacijo. Vrhovski Anzek, žlahtni ljudski godec s Svetine, kot ga je označil Jure Krašovec v svoji knjigi, se je zapisal tudi v srca številnih Laščanov, zato ste vsi dosedanji pohodniki, godbeniki in vsi, ki želite skupaj z nami preživeti nekaj lepih in prijetnih uric, vabljeni, da se nam pridružite. Na pohod gremo 9. maja, saj so lanski pohodniki sklenili, da naj bo odslej pohod vsako prvo soboto v maju, če ta ni praznična, sicer pa naslednja, kot bo tokratna. Skupaj se bomo zbrali primerno obuti pri Sikovškovih na Ojstrem ob 8. uri zjutraj, od tam jo bomo »mahnili« čez doline in hribe proti Velkemu Vrhu do Anzekove rojstne hiše in naprej do Svetine ter seveda nazaj do Ojstrega, kjer bomo pohod zaključili. Zaželene so predhodne prijave pri Alenki Škorjanc na Stiku Laško na številki 03 733 89 30. Vlado Marot Foto: Cvetka Sikovšek Galerija za Likovno društvo Laško Proslava ob kulturnem prazniku 6. februarja je za naše likovno društvo poseben pomnik, ki si ga bomo z radostjo v srcu za vedno zapomnili. Veseli nas, da sta bila naše delo in trud opažena in nagrajena z Aškerčevim priznanjem, na katerega smo zelo ponosni. V tem obdobju našega delovanja smo organizirali in postavili več kot 100 skupinskih razstav ter sodelovali na različnih ex-temporih v domačem in drugih krajih po Sloveniji. Dela naših likovnikov so bila večkrat nagrajena na različnih prireditvah, kar nam potrjuje, da smo si pravilno zastavili našo ustvarjalno pot. Z ozirom na to, da se nam poraja veliko idej, ki bi naše lepo mesto popestrile z dogajanji na področju ljubiteljske kulture, sta nam župan Franc Zdolšek in Dimitrij Gril z Oddelka za družbene dejavnosti Občine Laško odobrila uporabo prostora v stari osnovni šoli. S prostovoljnim delom bomo prostor primerno Pomladanski koncert Laik© pihalni^ilgSzl gos ti bo v petek, 8. maja, ob 19. uri, na gradu Tabor Laško. Laška pihalna godba se bo predstavila z repertoarjem zabavne in filmske glasbe. V primeru dežja bo koncert v Kulturnem centru Laško. Vstop prost. Organizator: Laška pihalna godba, Pivovarna Laško, STIK Etno odbor Jureta Krašovca Možnar ■■■■■■■■■ Kultura in turizem uredili in s pomočjo g. Medveda tudi osvetlili. Galerija, kot smo prostor poimenovali, bo večnamenska, otvoritev pa predvidevamo maja. Nanjo vas že sedaj prijazno vabimo. Ob tej priložnosti bi se iskreno zahvalila za vso podporo in pomoč vodji JSKD g. Medvedu, Občini Laško, STIK-u Laško, Hiši generacij in vsem članom društva, ki s svojim delom pripomorejo k našem uspehu. Predsednica Likovnega društva Laško Nevenka Fantinatto MI VAS MAMO RAD', smo zapisali na plakat. Veliko truda, znanja in dobre volje smo dodali, z namenom -da bi vsi jih prepoznali. Če nam je uspelo, boste sami presodili, mi pa vas bomo naslednje leto z novo idejo ponovno razveselili. Člani Likovnega društva Laško Moški pevski zbor Laško pripravlja letni koncert Po lanskoletnem slavnostnem koncertu ob 80-letnici delovanja zbora in vseh pozitivnih kritikah, ki smo jih bili deležni, pevci še z večjim elanom nadaljujemo svoje poslanstvo in se pripravljamo na nove nastope. Veseli smo, da so se nam pridružili tudi trije novi pevci in seveda upamo, da bo v naše vrste prišel še kdo. Letošnji letni koncert bomo imeli 22. maja, tako kot vedno, v Kulturnem centru Laško. Tudi letos smo v goste povabili dve pevski skupini, in sicer Moški pevski zbor Papirničar iz Jagnjenice in vokalno skupino Vodomke. Prepričani smo, da nam bo uspelo pripraviti lep večer, zato vse ljubitelje lepe slovenske pesmi že sedaj vabimo na koncert. Jože Rajh Čt Kloštrski večer V petek, 20. marca, je bil zadnji kloštrski večer v drugi sezoni. Glavno nit večera je pletla dr. Branislava Belovic, ki je spregovorila na temo Preživeti pomeni spoštovati sebe in okolje. Več časa je namenila temi o zdravi prehrani, saj je strokovnjakinja tudi na tem področju. Poslušalce je opozorila na pasti vsakdanjega prehranjevanja. Večer je popestrila tudi domačinka Alenka Kandolf, ki je pripravila razstavo svojih likovnih del. Prostor je dobesedno zaživel z njenimi upodobitvami kartuzije, krajine in ob predstavljenih tihožitjih. Tudi glasbeni gost je bil domačin Kristijan Nemec, ki je obiskovalce ogrel z igranjem na frajtonarico. Večer pa smo, kljub temu, da je bilo govora o zdravi prehrani, zaključili s klepetom ob Maričinih dobrotah. Darja in Magda Clausura de Savac (lat. zapora, tesen, soteska). Tako se je včasih imenoval današnji Zidani Most. Savam (reka) pa sta se imenovali reki Savinja in Sava. To je bilo pod cesarjem Vaspazijanom (79 p. n. št.). Ime Zidani Most je dobil mnogo pozneje, in sicer ne po mostovih, ki stojijo danes, ampak po mostu, narejenem l. 290 n. št., ki je stal čez reko Savo nasproti današnje železniške postaje. To nam dokazuje najdba novcev v ruševinah stebra mostu, ki se je leta 1834 prikazal izpod gladine ob veliki suši. Stoletja sta bili Sava in Savinja plovni in veliko si jih je služilo kruh tako, da so splavarili in prevažali tovor po njih. Najdaljše vožnje so bile zabeležene od Ljubnega do zahodnoromunskega mesta Celafat. Zadnje vožnje pa so se opravljale pred drugo svetovno vojno. Zaradi potrebe po energiji so leta 1991 v Vrhovem zajezili Savo in s tem naredili 8 km dolgo umetno jezero. Izkoristili smo ga splavarji, saj lahko s ponujenim programom vsaj malo prikažemo stara dela in opravila, stare šege in navade. Sestavili smo splav (flos), ki je samo deloma podoben tistim, na katerih so včasih splavarili skozi naše kraje. Na njem zelo radi pokažemo, kako je bilo in kaj vse so doživeli. Najtežje je bilo zelencu (bil je prvič na vožnji), saj je bil kriv za čisto vse. Moramo ga krstiti v splavarja, da se ne bi naredila nesreča. Humoristično obarvanemu krstu se od srca nasmeje prav vsak. Seveda nagradijo. V kotličku Vam pripravimo odličen splavarski golaž, kuhan po 500 let starem receptu. Zalili ga boste lahko s pristnim dolenjskim vinom. Društvo SPLAVAR že nekaj let odlično sodeluje z drugimi društvi. Smo v upravnem odboru Zveze kulturnih društev Občine Laško v Etno odboru Jureta Krašovca Možnar. Pod njihovim okriljem smo že nekajkrat nastopili na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem. Splavarji so veseljaki in radi zaplešejo in zapojejo, zato je zmeraj prisotna harmonika. Pozabite na vsakdanje skrbi in se pustite razvajati savinjsko-savskim splavarjem! Dobre volje imajo na pretek in z veseljem jo bodo delili z Vami. S povabilom na splav (flos) boste povsem varno zapluli po Savinji in Savi, ki sta zajezeni pri Hidroelektrarni Vrhovo. ga splavari Kakor včasih imamo tudi danes splavarji točno razdeljena dela: KERMANIŠ - glavni na rajži, skrbi za red in varno plovbo; PREDNJEK - splavar, ki vesla spredaj; ZADNJEK - splavar, ki vesla zadaj. Sestavil: Beno Kolander Spletna stran društva SPLAVAR http://splav-zmost.pajek.net/ 22 Knjižnica Laško Nova postavitev gradiv v laški knj'ižnici Morda ste se v zadnjih dneh malce zmedli v knjižnici, ko ste stopili k policam, kamor običajno zahajate po literaturo določene stroke ali leposlovja, in ste ugotovili, da se tam nahaja povsem drugačno gradivo. Opazili pa ste tudi, da so knjige na policah manj natrpane kot prej in da je iskanje nekoliko lažje in prijetnejše. Vsem stojalom v sobah z leposlovjem v nadstropju in z mladinsko literaturo v pritličju smo dodali po eno polico. S tem so se dosedanja postavitvena razmerja porušila in skoraj celotno knjižnico smo morali postaviti na novo. Knjige s področja vzgoje smo celo prestavili z oddelka za strokovno literaturo, kjer je bila stiska največja, v pritličje na oddelek za otroke in mladino. Tako bo sedaj ta literatura bližje staršem, ki pridejo v knjižnico skupaj z otroki. Sicer smo si prizadevali, da smo v postavitvi ohranili kar največjo mero logičnosti. Dokler se ne boste navadili na novo postavitev, bodite pozorni na napise na vrhu stojal, seveda pa vam bomo pri orientiranju radi pomagali tudi knjižničarji. Ocenjujemo, da bo nova postavitev zdržala vsaj dve do tri leta, potem pa bomo prisiljeni še večji delež gradiv umakniti iz prostega pristopa v skladišča. Upamo, da jih bomo do takrat tudi dobili, in upamo, da bodo še kdaj boljši časi in z njimi tudi dodatni oz. večji prostori za knjižnično dejavnost. Prireditev ob zaključku reševanja vseslovenskega Megakviza za naše učence 2. aprila 1805 se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen; na obletnico njegovega rojstva obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke in kot marsikje po Sloveniji in svetu tudi v Knjižnici Laško. In kako naj bi praznovali, če ne z otroki - mladimi bralci?! Praznovanje smo združili z zaključkom vseslovenskega knjižnično-muzejskega Megakviza za osnovnošolce, ki ga rešujejo otroci v vseh splošnih in šolskih knjižnicah od oktobra do konca marca. V sodelovanju z osnovnimi šolami Primoža Trubarja v Laškem, Antona Aškerca v Rimskih Toplicah ter Marjana Nemca v Radečah in njihovimi učenci smo v laški knjižnici zbrali 660 rešitev. Reševalci so spozna(va)li znamenite Slovence in njihove spominske hiše: brate Ipavec, Hermana Potočnika Noordunga, Luizo Pesjak, Lili Novy, Otona Župančiča in Stanislava Škrabca. Otroci bodo z rešitvami kviza proti koncu maja sodelovali v finalnem žrebanju (v oddaji Enajsta šola), na lokalni ravni pa smo jih nagradili in se jim zahvalili z gostovanjem družinskega gledališča Kolenc. Predstava Cesarjeva nova oblačila je navdušila poln kulturni center peto-, šesto- in sedmošolcev, toliko bolj pa se jimje nasmihalo ob žrebu knjižnih in drugih nagrad ter pic v piceriji Špica. 23. april - svetovni dan knjige V tem času vsako leto praznujemo tudi slovenske dneve knjige. Ob tej priložnosti v knjižnici ponavadi gostimo znanega slovenskega literarnega ustvarjalca. Letos smo k nam povabili Andreja Rozmana Rozo, pesnika, dramatika, režiserja in igralca, dobitnika številnih pomembnih nagrad, tudi Ježkove, in človeka, ki nas zna razvedriti. Na večeru bo recitiral svoje, predvsem satirične pesmi, ki so do zdaj izšle v štirih zbirkah. Z njim se bomo tudi pogovarjali o pomenu branja, o literaturi in kulturi nasploh. Knjižnica v Rimskih Toplicah je od aprila dalje odprta ob ponedeljkih od 12. do 16. ure, sicer pa nespremenjeno ob sredah med 11. in 14. uro in ob petkih med 15. in 18. uro. Lepo vabljeni na zanimiv večer v Knjižnico Laško v torek, 21. aprila, ob 19. uri. Računalniško izobraževanje v knjižnici V računalniški učilnici v naši knjižnici organiziramo izobraževalni tečaj Moje prvo srečanje z računalnikom, kjer spoznamo računalnik ter osnove okolja Windows, elektronske pošte in interneta. Vabimo vas, da se odločite za naše računalniško izobraževanje in se prijavite, lahko tudi za nadaljevalni tečaj, kjer bomo več pozornosti namenili uporabniškim programom in delu z elektronskimi viri. Oba tečaja trajata štirikrat po dve uri, izvedeta pa se po dogovoru z udeleženci, ko se nabere dovolj kandidatov in se izoblikujeta skupini. Za vse dodatne informacije vprašajte v knjižnici ali na tel. št. 734 43 04. Literarni natečaj slovenskih splošnih knjižnic Sekcija splošnih knjižnic pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije tudi letos pripravlja literarni natečaj, h kateremu vabi vse obiskovalce splošnih knjižnic. Vabilu se pridružuje tudi naša knjižnica. Na lanskem natečaju Knjižnica - moj tretji prostor je bila naša knjižnica med aktivnejšimi, saj ste naši člani prispevali dvanajst zgodb, štiri od njih so bile tudi javno prebrane na prireditvi ob dnevu splošnih knjižnic v Knjižnici Laško. Pisci so dobili priznanja in nagrade z najboljšimi zgodbami, objavljenimi v knjigi. Naslov letošnjega natečaja je dokaj nenavaden - Kako diši moja knjižnica. Lepo ste vabljeni k sodelovanju. Sprostite svojo domišljijo in pišite o vonju otroških spominov, ki vzklijejo ob obisku knjižnice, o vonju povsem novih ali pa starih knjig, o vonju knjižne zgodbe, morda ljubezni, ki se je spletla v knjižnici, ali o čem drugem. Prosimo vas, da zgodbe prinašate v knjižnico, kjer vam bomo z veseljem pomagali z idejami, nasveti ter vsakršnimi informacijami, ki jih boste potrebovali. Natečaj traja do 15. septembra. Prireditve v naši knjižnici do naslednjega biltena Mesec april, znan po muhastem vremenu, je nadvse primeren, da nekaj pozornosti namenimo tematiki, ki postaja v svetovnem merilu vedno pomembnejša. To so podnebne spremembe, ki nastajajo zaradi onesnaženosti okolja. O njih nam bo v četrtek, 16. aprila, predaval Boris Muževič. Ob svetovnem in slovenskih dnevih knjige pa bomo gostili pesnika Andreja Rozmana Rozo. Maj bomo začeli s predstavitvijo knjige pesmi Zlate Strel z naslovom Vse, kar imam. 13. maja bomo zaključili z bralno značko predšolskih otrok, in sicer s predstavo Ples v zabojniku v izvedbi Gledališke skupine iz Radeč pod vodstvom Saše Plevel. Za sredino meseca načrtujemo prireditev, ki smo jo poimenovali Naše poti. Marina Bezgovšek in Dean Muhovec iz Stika bosta predstavila turistične tematske poti v Laškem in okolici ter njihove promocijske materiale. K sodelovanju vabimo tudi vse druge, ki veste za lepe kotičke naših krajev in ste jih ujeli v fotografski objektiv. Skupaj z vašo pomočjo bomo v knjižnici pripravili razstavo z enakim naslovom in idejami za sprehode v naravo. 28. maja pa bomo večer posvetili pokojnemu gospodu nadžupniku in častnemu dekanu Jožetu Horvatu, njegovem bivanju med nami in izjemno velikemu delu, ki ga je opravil na področju varstva naše sakralne dediščine. Prof. Anka Aškerc, upokojena ravnateljica Zavoda za spomeniško varstvo, nam bo spregovorila o prizadevanjih in uspehih gospoda Horvata pri vzdrževanju in adaptacijah cerkva ter pri restavriranju umetnin v njihovih notranjostih. Junijski predpočitniški čas, ko se naše misli že malce sprostijo, ponavadi namenimo potopisom. V začetku meseca nam bo domačinka Andreja Vidali predstavila svojo pot po Ekvadorju in otočju Galapagos. Vaši knjižničarji 23 Literarni kotiček Teža časa Breza Teža časa vse odnaša, odnaša spomine, odnaša radost in bolečine. Teža časa odnaša vsakdanjost, teža časa odnaša realnost. Vsakaka sekunda, minuta, ura ..., to je čas, ki teče in nič ne reče. Pride čas pomladi, pride čas, ko se vse prebudi. Čas pomladi prve cvetice na plano budi, čas pomladi ljudi iz zimske turobe budi. Teža časa hitro odnese pomlad in že je tu poletje in z njim novo cvetje. Vsi veselimo časa se dopusta, takrat počivamo vse do konca avgusta. Teža časa hitro odnese poletje, prinese pa jesen, meglo in jesensko cvetje. V jeseni pridelke pobirat hitimo, da lažje zimski čas preživimo. Teža časa hitro odnese jesen, prinese pa zimo in z njo sneg, ki se ga vsi veselimo. Misel je neutrudna, ne počiva - uživa; veliko zahteva, se prehiteva, zvezd se dotika, povsod se potika; vsak kotiček obide, v srce mi pride in nikamor več noče, tu ostati hoče, čeprav bi jo včasih poslala drugam; je trmasta, mila - rada jo imam. Cvetka Berginc Kot bela nevesta na hribu stojiš, bela breza, tvoje lubje v belini žlahti. Pravkar pognano zeleno listje veter z vejami upogiba sem ter tja. Okrog tebe ena sama planjava, s pomladnim cvetjem okrašena. Pod brezo klopca še stoji, sameva, nikogar več ni. Na klopci so včasih zaljubljeni parčki sedeli. A sledi so ostale vsepovsod, na klopci in na brezi. Popisana klopca z verzi in znaki ljubezi, to so neizbrisani spomini sreče. A sedaj samevaš uboga breza, le jaz še včasih pridem k tebi. Pridem in ti povem kaj me teži, ker ti si prijateljica, ki me molče bodri. Štefanija Belej Pesem Tako teža časa nič ne vpraša, ampak čas teče leta in leta in leta ... Dokler pod težo časa ne obležimo in se za vedno od njega poslovimo. Štefanija Belej Ti si morje, ki bučiš v meni. Si kot urok in vodiš misli moje. Ti si veter in besede v tebi so kot nežen piš, ki božajo ušesa. Pesem moja - ti si jaz. Si ogledalo moje, ki zrcali moj izraz. Hermina Palčnik o I o c o £ Večna melodija Po strmi cesti mimo hiš se povzpnem v hrib. Včasih pa grem kar povprek! Pred menoj je vas, preprosta, a očarljivo lepa, potisnjena v breg. V daljavi mesto, mogočno, trdno, kjer se oklepa vsak svojega upa, a ne sliši se lastnih želja od prevelikega hrupa. Vinogradi, pšenična polja in zelena reka, na nebu ptičice svobodne in sonce, ki pripeka. Misel mi hiti po svoji poti, oko počiva med zelenjem vedno z istim hrepenenjem, v samoti niti mi nihče ne zmoti. Milijone strun ubira »misli prst«, prekrasno mi zvenijo; vse je ujeto v večno melodijo. Cvetka Berginc Odšel si - že te več ni Sence padajo z neba, sence ujete v temo noči, tišina - čutim samoto, odšel si - že te več ni. Temna noč, tvoja postava počasi izginja v temi, vonj po tebi ostaja, odšel si - že te več ni. Odmev korakov - hrup motorja, popolna tišina v temi, še čutim tvoj dih ob sebi, odšel si - že te več ni. Te že pogrešam, še ena, v tančico samote ovita, tistih noči, še prideš - vem, odšel si - že te več ni. Štefanija Belej 24 Potopis Potovanje okoli Jadranskega morja 2/3 Odlomki iz koiesarjevega dnevnika Lansko poletje sem se brez kakršnega koli resnega razmišljanja in priprav odločil, da bom del dopusta prekolesaril. Takole do morja tam nekje pri Zadru s kolesom, potem teden dni poležavanja na plaži in potapljanja na Kornatih, na koncu pa z avtomobilom domov. Dober načrt. Na srečo pa tako ohlapen, da se je moje dopustnikovanje sprevrglo v popotovanje. V pretekli številki Laškega biltena smo skupaj »prikolesarili« do Murterja. Jaz z obujanjem spominov, vi s prebiranjem. Nato smo se predali dopustniškemu uživanju. Takrat še nisem bil čisto prepričan, kam me bo pot vodila po enotedenskem poležavanju na plaži ob kristalno čistem morju enega od kornatskih otokov. A življenje je šlo svojo pot in sprejel sem rojstnodnevno odločitev ... Grem naprej. Pred vami je tako drugo nadaljevanje odlomkov iz popotniškega dnevnika, v katerem je shranjena kopica pripetljajev, dogodivščin, razmišljanj in srečanj, ki sem jih doživel na tritedenskem kolesarjenju. Nič ni popravljeno, nič dodano, samo tu pa tam kaj izpuščeno . Dan 8 Nadaljevanje vožnje proti Splitu je bilo v zadnjih kilometrih rahlo samomorilsko. Jadranska magistrala se kar naenkrat spremeni v štiripasovno obvoznico, po kateri domorodci divjajo kot po avtocesti. Krepko preko 130 km/h. Med njimi pa jaz na biciklu sopihajoče vrtim pedala in se trudim, da hitrost ne pade pod 30 km/h. Alternative ni. Bil sem prav srečen, ko mi je po nekaj kilometrih uspelo najti izvoz na stransko cestico in potem skozi industrijski del mesta »prigoniti« v Split. No, po mestu sem nato naredil še dobrih 15 kilometrov. Ogledal sem si Meštrovicevo galerijo. Možakar je bil res neverjeten. Nekaj kipov je naravnost fantastičnih. Najbolj se mi je v spomin vtisnil portret Joba. Ta je . uf, uf. Potem sem se spustil do Dioklecijanove palače in se malo sprehodil po rivi. Privoščil sem si kosilo. No ja, ali pa večerjo. Kakor koli, redni dnevni obrok hrane in seveda pivo. In potem še eno. Glede piva moram v prihodnje malo paziti, če se bom moral po njem s kolesom še kam peljati. Iz Splita se mi namreč ni ljubilo več nikamor. Pred mano pa je bilo še eno divjanje po obvoznici proti kampu, dobrih 25 kilometrov naprej ob obali. Jop, danes je bil rekord poti, 103 kilometre sem prevozil. Zdaj sem se »zakampiral« in počasi grem spat. Aja, prvi padec na poti. Upam, da tudi edini in zadnji. Pa ne s kolesom. Peš v kampu. Spotaknil sem se ob kabel za elektriko, ki je napeljan do nekega šotora, in me je pošteno »zbrisalo«. Mislim, da ni bilo zaradi piva, to se je menda ja že razkadilo . Dan 11 . In naprej oziroma nazaj iz Bosne in Hercegovine na Hrvaško. Na meji je bilo rahlo zabavno. Hrvaški policist je pričakoval, da mu pokažem potni list. In sem mu ga, kaj pa drugega. Ves čas je zelo grdo gledal. Potem je sledilo vprašanje, kam grem. Povedal sem mu, da nameravam do Dubrovnika, potem pa še sam ne vem točno, kam in kako naprej. Strogo je s pogledom pomigal proti torbam na prtljažniku mojega kolesa in vprašal, če imam kaj za prijaviti. Hej, že sem hotel reči, da imam plazma televizor z diagonalo ekrana sto pet centimetrov, pa sem si raje premislil. Policist me je namreč še vedno zelo grdo gledal. Kljub nenehnim vzponom je pot kar gladko tekla, potem pa se je kar naenkrat od tam nekje, kjer je zadnje kolo, zaslišalo paf, paf, paf ... Ko sem ga »prečekiral« s pogledom, sem opazil, da prav pošteno opleta. »Shit«, spet je šla »šprikla«. Ustavil sem se, da bi preveril situacijo. Vse je OK. "Šprikle" so cele. Mogoče je le kakšna popustila in je zato kolo malo zvilo. Če jo bom pravilno zategnil, mogoče lahko rešim situacijo. In sem šel naprej. Zadnje kolo je sicer opletalo sem ter tja, se drgnilo ob zavore, drugače pa je kar nekako šlo. Odločil sem se, da se ob prvi primerni priložnosti ustavim in popravim okvaro. Pred mano je bil dolg in strm spust. Letelo je kot raketa ... paf, paf, paf ... V dolini me je pričakal majhen kamp. Ustavil sem se. Če se ne bo dalo popraviti, lahko v končni fazi tu tudi prespim. Torej sem se ustavil, »razpakiral« prtljažnik, obrnil bicikel na glavo in previdno s strahom zavrtel zadnje kolo. Na njem je bila bula. Taka fina, velika. Guma je bila precej preglodana in malo je manjkalo, da bi ven pokukala zračnica. Ja, potem bi imel klasični, ali pa ne ravno klasični »gumidefekt«. In kaj zdaj? S takšno gumo ne morem naprej, ker do Dubrovnika ne bo vzdržala. V recepciji kampa mi je prijazna gospa povedala, da do Dubrovnika ni nobene trgovine, kjer bi lahko kupil novo gumo, je pa dobrih deset kilometrov nazaj proti severu vulkanizer, ki bi mi mogoče lahko pomagal. Telefonirala mu je in preverila, če je v delavnici. Zopet sreča. Možakar me čaka. Odmontiral sem gumo in šel štopat. V slabih petih minutah mi je ustavil kombi in odbrzela (dobesedno) sva proti vulkanizerski delavnici. Čeprav je bilo sprva vse skupaj videti zelo optimistično, sem se po pogovoru z mehanikom vrnil na realna tla. V končni fazi z mojo gumo ni naredil nič. In bilo mu je tudi čisto vseeno. Predlagal je le, naj nekaj podložim med zračnico in gumo. OK, to sem vedel tudi sam. Dal mi je kos stare avtomobilske zračnice. No, malo je le pomagal. In spet sem štopal. In štopal. In štopal ... Dobro uro mi ni nihče ustavil. Ko sem počasi že obupoval, se je v bližini mene ustavil tovornjak za pobiranje smeti. Dva delavca sta skočila iz njega in pričela prazniti smetiščne kontejnerje, ki so bili ob cesti. Jaz pa sem skočil k njima in ju vprašal, če se peljeta proti Dubrovniku. Na kratko sem razložil svojo situacijo. In smo se odpeljali. Vsakih nekaj kilometrov smo se ustavili, pobrali smeti in tako počasi prilezli do kampa, kjer me je čakal bicikel. Podložil sem nesramno luknjo. Prestavil zadnjo gumo na sprednje kolo, sprednjo pa na zadnje ter se počasi odpeljal naprej. Upal sem, da bo vzdržalo do Dubrovnika. In je ... Dan 15 ... Včeraj zvečer sem v baru pred hotelom spil eno fanto, tako da je bila ura že pozna in je Bruno (nočni čuvaj, ki zna par besed angleško) moj bicikel spravil v bar pred »šank«. Mislim, da je tako bolj varno, čeprav je popoldanski receptor zagotavljal, da je bicikel varen tudi pred hotelom. OK, Bruno ga je spravil notri in obljubil, da ga bom zjutraj lahko brez problemov dobil že ob 7. uri. Treba bo zgodaj odpotovati, saj je pred mano dolga pot in ne bi rad večine prevozil v največji vročini. No, še dve besedi o albanski promenadi v Shkodri. Moški v glavnem sedijo pred barčki in bifeji ter opazujejo, kdo gre mimo, pijejo kavo in občasno komentirajo mimoidoče. Dekleta se sprehajajo sem in tja v skupinicah po dve ali tri. »Opicanjene«. In res hodijo sem ter tja. Dve skupini sem si namenoma zapomnil in potem čakal, če bodo res še enkrat prišle mimo z druge strani. In so. Ja, tudi jaz sem se usedel pred majhen bife in opazoval. Pa so me domorodci čudno gledali in so verjetno takoj vedeli, da nisem »njihov«. Nisem pil kave, nisem kadil in bil sem sam. Trije »kiksi«. Zjutraj sem res že ob 7. uri zbudil Bruna, ki je spal na improvizirani postelji pod stopnicami. Pred tem sem potreboval dobrih pet minut, da sem njegovo skrivališče sploh našel. Seveda Bruno ni imel ključa. V hotelu sva bila zaklenjena. Poklical je šefa, ki je obljubil, da pride čez deset minut. Medtem sva se z Brunom »pogovarjala«. On v albanščini, jaz v slovenščini, tu in tam kakšna angleška ali italijanska beseda in veliko smejanja ter klatenja z rokami. Šef je res prišel, tako kot je obljubil, in moje današnje kolesarjenje se je lahko pričelo. Pred mano je bilo okoli 130 kilometrov. Albanija me je razočarala. Nobene idile več. Cesta od Shkodre proti Tirani je vsaj do Lezhe čisto na novo asfaltirana, široka in gladka kot steklo. Nobene romantike z razrito cesto, ki sem jo imel v spominu. Prepustil sem se vrtenju pedal . Tomaž Majcen Humanitarna dejavnost Območno združenje Rdečega križa Laško POMOČI BO LE ZA OBČANE V NAJVEČJI STISKI Medtem ko smo pred nekaj leti imeli za upravičence do pomoči postavljen nekoliko višji kriterij, smo in bomo sedaj morali stisniti tudi pri nas. Tistih, ki imajo vedno manj, je čedalje več, zato tistih, ki imajo malo več, ne bo mogoče oskrbovati. Ko smo konec decembra lani pri Območnem združenju RK Laško na skupščini sprejemali Pravilnik o dodeljevanju humanitarne pomoči za naše območje, je to pomenilo neke vrste pripravo na hude čase, ko bomo tudi v naši organizaciji morali še bolj globoko pogledati v oči slehernemu prosilcu in presoditi njegovo resnično stisko. Pakete s hrano in pralnim praškom iz različnih virov, intervencijske zaloge hrane EU, oblačila, obutev, posteljnino ali drugo pomoč lahko pri RK prejmejo le tisti občani, ki so do nje upravičeni in so izkoristili možnosti sistemskega zagotavljanja pomoči oziroma so zaradi minimalne prekoračitve cenzusa izpadli iz njega. Občan, ki se obrne po pomoč na Rdeči križ, izpolni prošnjo oz. vlogo za pomoč. Vezano na Pravilnik o dodeljevanju humanitarne pomoči sedanja vloga zahteva od prosilcev še nekaj dodatnih podatkov o gmotnem stanju posameznika oziroma družine, ki jih je mogoče tudi Letno preložimo na našem sedežu več kot 100 ton hrane, oblačil, opreme itd. Samo lani smo prejeli več kot 12 tisoč litrov mleka. preveriti. Izpolnjeno vlogo nato pregleda Center za socialno delo Laško in poda svoje mnenje. Vloga se nato posreduje še krajevno pristojni organizaciji Rdečega križa na terenu, ki so ustanovljene tudi s tem namenom, da med drugim Območnemu združenju RK pomagajo pri reševanju vlog in seveda seznanjanjem z vsem tistim, česar prosilec v vlogi ni navedel po resnici oz. sploh ni navedel. Šele tako opremljena vloga je prepuščena realizaciji na našem sedežu. Do pomoči so upravičeni le tisti, za katere sta oba organa izdala pozitivno mnenje. Zelo neokusno bi bilo, da bi se kdo v današnjem času brez sramu želel okoristiti na račun tistih, ki so praktično na robu preživetja. V zadnjem času vse pogosteje prinašajo vloge tudi takšni občani, ki so se v preteklih letih pošteno zadolžili, danes pa jim krediti bremenijo njihovo eksistenco in mesečni dohodek. Žal je v teh primerih težko, ker so vzroki za nastalo situacijo tukaj povsem drugačni, velikokrat brezbrižni, lahkomiselni. Ko smo nekoliko bolj na glas omenili tovrstne težave nekaterih, drugi za to niso pokazali razumevanja in povedali so nam, da se mora človek ves čas pokrivati s tako veliko odejo, kakršno ima, in če postane prekratka, začne zebsti v noge. To pa pomeni, da tudi RK ne more biti rešitelj zanje. Po drugi strani pa je tudi žalostno, da več kot 80 odstotkov prosilcev ni članov organizacije RK, pa čeprav je več kot 5.300 občanov, ki so člani naše organizacije. BREZ DODATNE POMOČI NE BOMO ZMOGLI Kakor se po eni strani veča število upravičencev do pomoči, tako po drugi strani iščemo dodatne možnosti, da bi s pomočjo drugih, ki to zmorejo, zbrali nekaj več. Ker donacij praktično ni in tudi ne dovolj sredstev, lahko le v res najnujnejših primerih komu poravnamo tudi kakšno nujno položnico za plačilo elektrike pred izklopom, ogrevanje, stanarino, pa še to po pravilniku do največ 150 EUR. V Sloveniji smo že mnogokrat dokazali, da znamo deliti z ljudmi, ki imajo manj. Zato v okviru letošnje akcije Rdečega križa Slovenije, katere slogan je »Lepo je deliti«, zbiramo sredstva za dodatne prehranske pakete. Prepričani smo, da bomo skupaj z vami tudi letos uspešni. Zato vas vabimo, da po najboljših močeh podprete akcijo »Lepo je deliti« in namenite vašo solidarnost ljudem v stiski. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN 02 na TRR: 03100-1111112208, sklic 11-989916 ali pa pošljete SMS s ključno besedo »SKUPAJ« na 1919. Vnaprej hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. Vaš prispevek k skupni akciji bo tudi nam omogočil priti do večjega števila paketov. Več informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj. EKIPE PRVE POMOČI OS BODO PREDSTAVILE SVOJE ZNANJE Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško se skupaj z mentoricami iz šol laške in radeške občine že vneto pripravljamo na 2. območno tekmovanje ekip prve pomoči osnovnih šol, ki bo v soboto, 18. aprila. Letošnje tekmovanje bo na Osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Vsaj pet ekip s po šestimi člani in rezervami se bo tudi tokrat pomerilo v teoretičnem znanju prve pomoči, cestnoprometnih predpisih in Rdečem križu v obliki testov in praktične oskrbe poškodovancev. Zaključek tekmovanja in razglasitev rezultatov bo ob 11.30. Najboljša ekipa se bo udeležila regijskega tekmovanja, ki bo v soboto, 25. aprila, v Celju. Ker je tekmovanje javno, ste vljudno Zadnji posveti z ocenjevalno komisijo pred lansko razglasitvijo rezultatov. vabljeni k ogledu in spremljanju spretnosti ter znanja mladih tekmovalcev. OBVESTILO GLEDE ZA ODDAJANJA OBLAČIL V zadnjem času smo bili priča kar nekaj pomanjkljivostim v zvezi z oddajanjem oblačil in drugih artiklov, ki jih namenjate nam z namenom, da jih v vašem imenu podarimo drugim. V kar nekaj primerih se je zgodilo, da ste nam občani oddali oblačila v tako slabem stanju, da smo jih morali uničiti. Tako slabih stvari ne moremo oddati naprej, niti jih ni dobro postaviti v skladišče, kaj šele v police, ker so praktično neuporabne, neprijetne in škodljive za drugo blago. V zvezi s tem vam želimo sporočiti dvoje, in sicer, da povpraševanje po oblačilih zaenkrat ni večje od običajnega, vi pa tudi skrbite, da nas tekoče zalagate s temi artikli. Morda bi izpostavili le posteljnino, kakšne trenirke, kavbojke, športne copate. Da pa to obvestilo ne bo izzvenelo tako temno, moramo posebej poudariti, da nas v večini primerov razveselite, ko prinesete stvari vzorno urejene. Da bi bilo tudi pri drugih tako, imamo na skladišču že nekaj let napisano, da oblačila in posteljnino, ki je oprana, zlikana in zložena, sprejemamo v času uradnih ur, raztrganih, zmečkanih, umazanih in od moljev pojedenih stvari pa žal ne moremo dajati naprej in jih zato tudi ne moremo sprejeti. Ker pa nas nekateri sprašujete, če morajo biti artikli kemično čiščeni, vas moramo potolažiti, da tega pri nas nismo doslej nikoli in nikdar od nikogar zahtevali. Izvor omenjene informacije nam torej ni znan. Prosimo vas, da ne prinašate večje količine oblačil kot običajno. Hvala! KAM IN KDAJ PO INFORMACIJE? Kljub temu, da smo vas pred časom v eni od številk Laškega biltena že seznanili z dosegljivostjo, nas pogosto kličete in sprašujete po uradnih urah. Zato vas znova obveščamo, da so uradne ure na našem sedežu, na Aškerčevem trgu 4 b, v Laškem ob ponedeljkih od 8.00 do 14.30, ob sredah od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 15.45 ter ob petkih od 8.00 do 12.30. Telefonska številka je 734 34 60, številka faksa je 734 34 61, mobilnega telefona v delovnem času pa 041 736 166. Elektronski naslov je: rdeci.kriz.lasko@siol.net. Za informacije in pomoč v vašem kraju pa so vam v prvi vrsti na voljo tudi vsi predsedniki krajevnih organizacij RK. V Jurkloštru Ivan Klavžar, v Laškem Mirko Štuhec, v Marija Gradcu Marija Zupanc, v Rečici Marija Šmauc, v Rimskih Toplicah Marjana Šantej, v Sedražu Damjan Knez, v Šentrupertu Vinko Knafelc in na Vrhu Marija Krajnc. Hkrati vas obveščamo, da v Rečici deluje Postaja RK v Sindikalnem domu vsak prvi ponedeljek od 8. do 9. ure, v Rimskih Toplicah pa vsak prvi torek v mesecu od 16. do 17. ure v prostorih krajevne skupnosti, ko je čas za svetovanje in pomoč. Humanitarna dejavnost OBISKI NAŠIH SLAVLJENCEV V LETOŠNJEM LETU SE NADALJUJEJO Februarja in marca so svoj jubilej, 90. rojstni dan, praznovale štiri naše občanke, in sicer Stanislava Rezec iz Trobnega Dola, Amalija Fantinatto iz Rimskih Toplic, Jožefa Ozvaldič iz Laškega in Marija Trop iz Laškega. Imeli pa smo še dve gospe z visokim življenjskim jubilejem, in sicer Pavlo Erjavec, ki je tudi najstarejša Laščanka in je 4. marca praznovala 99. rojstni dan, ter Emo Adam iz Zidanega Mosta, ki je prestopila prag - 100 let življenja. Vsem smo želeli nameniti pozornost in jih obiskati, vendar se nam nikakor ni izšlo pri obisku ge. Amalije Fantinatto. Na njen rojstni dan, ko smo se dogovorili za obisk pri njej, jo je zdravje tako izdalo, da je morala v bolnico, ob tednu prav tako, vse do 30. marca, ko se je od vseh nas za vedno poslovila. Le upokojenci iz Rimskih Toplic so ji še uspeli voščiti. Tako se nam dobre želje in namen niso izšli. Napisana voščilnica, namenjena posebej njej, je ostala na moji mizi. Med drugim smo se ji želeli zahvaliti za njeno bogato delo, trud in ljubezen, kar vse je namenila najprej možu, ki ga je mnogo prehitro izgubila, svojim petim otrokom in nenazadnje tudi svojemu dolgoletnemu prostovoljnemu delu v odboru Krajevne organizacije RK Rimske Toplice. Presenetilo nas je tudi sporočilo, da je teden dni po rojstnem dnevu in našem obisku pri njej omagala Jožefa Ozvaldič. Čeprav jo je bolezen pošteno utrudila, si vendarle nismo mislili, da bo to tudi zadnje slovo. Svojcem obeh slavljenk izrekamo iskreno sožalje. In sedaj še k našim slavljenkam, pri katerih je praznovanje potekalo v prijetnem in veselem vzdušju, saj pomeni dočakati 90, 99 ali 100 let za vse pravi praznik in je zato prav, da se temu primerno tudi proslavi. Najprej smo se podali v Trobni Dol, k slavljenki Stanislavi Rezec, po domače Žoharjevi Slavki. Le kdo v Šentrupertu in daleč naokoli ne pozna Slavice, ene od Šmerčevih deklet, od katerih sta ostali le še s sestro Antonijo. Zbralo se nas je zagotovo več kot za velik pod. Saj ni nič čudnega, ko pa so Slavici številni želeli voščiti in ji povedati, da smo veseli, ker je za njo bogata zapuščina njenega ustvarjanja na področju kulturnega življenja v tem kraju in drugod. Namreč, kar nekaj iger se je rodilo pod njenim budnim režiserskim očesom, veliko pesmi je bilo zapetih ob kolovratih, v družbi pevk ljudskih pesmi iz Trobnega Dola, katerih članica je bila kar nekaj let. Prav zato so ji za njen rojstni dan prišli »ofirati« pevke in pevci domačega kulturnega društva, ki so ji zapeli nekaj znanih, njej ljubih pesmi, da jim je z veseljem pomagala. Vseskozi je bila dobrovoljna, pa čeprav je v njeno življenje večkrat posegla kruta usoda, saj je denimo izgubila moža, sina Ivana in hčerko Slavico. Ostala ji je le še hčerka Mira z družino, ki živi v Nemčiji, seveda pa ji veliko pomenijo Ivanovi vnuki, ki so ji najbližje skupaj z družinami. Skupaj pa ima sicer 5 vnukov in 6 pravnukov. Za njen 90. rojstni dan so ji prišli voščit tudi župan naše občine Franc Zdolšek, pa predsednik Krajevne skupnosti Šentrupert Ivan Gračner, predsednik in predstavniki društva upokojencev in ZZB NOB Šentrupert Jože Marot, Vinko Zeme in Leopold Kobilica, Rdečega križa Šentrupert, podpredsednica Marija Zeme ter seveda iz Območnega združenja RK Laško. Pavla Erjavec iz Laškega, ena od 17 Šuhelnovih otrok, ki je dolga leta živela v kaplaniji laške župnije, potem nekaj let v domu upokojencev, od lani pa živi v Domu starejših Zdravilišča Laško, je 4. marca dopolnila 99 let in je sedaj najstarejša Laščanka. Kljub nekoliko slabšemu zdravja, bi rekli letom primerno, nam je uspelo z njo pokramljati o tem in onem. Pozornost je mimogrede posvetila tudi županovim lepo urejenim čevljem, na račun česar smo se kar nekaj časa prijetno smejali. Gospa Pavla je tudi najstarejša prostovoljka rK v laški občini, saj je bila do svojega 95. leta članica Odbora RK v Laškem. Pavla je bila zelo družabna, zato še sedaj kdaj pa kdaj rada zaide na kakšno prireditev v domu. Čas ji bogatijo obiski sinov Pepija in Marjana, njenih vnukinj in vnukov, ter seveda pravnukov. Vstopnico za njenih 100 let življenja smo ji prinesli župan Franc Zdolšek, Mirko Štuhec, predsednik RK Laško, Marija Verk v imenu društva upokojencev, voščili pa smo ji tudi iz Območnega združenja RK Laško. V domu ob Savinji v Celju že 16 let živi Ema Adam iz Zidanega Mosta, ki je 8. marca praznovala 100 let življenja in je sedaj naša druga najstarejša občanka. V veliki družbi sorodnikov in vodstva Doma ob Savinji smo ji voščili tudi Laščani na čelu z županom Francem Zdolškom, pa predsednik Krajevne skupnosti Zidani Most Dejan Matek, predsednica in predstavniki Društva upokojencev Zidani Most, Zlata Strel, njen soprog Miro, Pavla Preskar, ki jo je kot takratna socialna delavka doma sprejela v dom, Helena Terzič in seveda iz Območnega združenja RK Laško. Ema se kljub tako visokemu jubileju še kar dobro drži in tudi po videzu ji ne bi prisodili toliko let. Še vedno z zanimanjem prisluhne, kaj je novega v Zidanem Mostu. Tudi v njeno življenje se je vpletla usoda, saj je pred 28 leti izgubila svojega življenjskega sopotnika, izgubila je tudi oba, še mlada sinova. Z njo sta ostali snahi, dva vnuka, trije pravnuki in pravnukinja, ki jo radi obiskujejo. K njej prihajajo tudi znanci iz domačega kraja, saj so hvaležni njej in njenemu pokojnemu možu, ki je bil ugleden krajan. Bil je šef železniške postaje v Zidanem Mostu, pa predsednik godbe, planincev in še marsikje se je aktivno udejstvoval. Njena velika ljubezen pa so bila ročna dela. Tudi tokrat nismo mogli mimo, da ji ne bi omenili, kako smo se pred 9 leti, ko smo ji v širšem sestavu prišli čestitat, pošalili na račun njenega priimka in imena. Takrat sem ji namreč v šali omenil, da je po eni strani škoda, ker ni Eva, in da bi to še lepše zvenelo, ko že ima ravno takšen priimek. Pa se je hitro znašla in nam povedala, da je o tem verjetno mož razmišljal, preden se je odločil zanjo in ker Eve ni bilo, je moral pri eni črki popustiti in biti zadovoljen kar z Emo. In zopet smo se smejali. Sicer pa nas Ema še vedno preseneti s kakšno modro mislijo, včasih začinjeno tudi s humorjem. Le čas si je treba vzeti. In še zadnja slavljenka, ki smo jo obiskali v lepem in prijaznem dnevu na njen 90. rojstni dan v t. i. vili Karoli v Laškem, ki stoji nasproti železniške postaje. Tam živi, gospodari in skrbi zase Marija Trop, ki ji tudi ne bi pripisali toliko let. Marijo poznajo številni Laščani in je edina hčerka laške babice, ki je menda na svet spravila največ otrok. Čeprav je 60 let preživela v Ivanjkovcih pri Ormožu, kjer je med drugim mlade poučevala gospodinjstvo in spretnosti kuhanja, se je pred petimi leti vrnila v rodno Laško, med Laščane. Ima edinega sina Igorja in tradicija o skromnosti glede števila otrok se nadaljuje, saj ima le eno vnukinjo in eno pravnukinjo, ki ji sedaj skupaj s sinom lepšajo trenutke. V Laškem pa ima še edino teto Ljudmilo Jelovšek, s katero kdaj pa kdaj poklepetata, ko pride v Laško. Moža, ki je bil pred II. svetovno vojno celo lastnik Hotela Savinja v Laškem, je izgubila že pred 23 leti. Sicer pa je bila Marija aktivna v različnih društvih in organizacijah, o čemer pričajo številna priznanja, obešena v njenem dnevnem prostoru, ki jih je prejela za njeno delo. Tudi zato smo ji čestitali in se ji zahvalili župan Franc Zdolšek, predsednik KS Laško Martin Kokotec, predsednik RK Laško Mirko Štuhec, predsednica Društva upokojencev Laško Karla Pal in moja malenkost. Ob prijetnem klepetu smo lahko ugotovili, da je Marija še polna energije in volje, ki jo vsak drugi dan razdaja tudi za obisk Laščanke, ki je še starejša od nje, ge. Olge Dergan v Domu starejših v Laškem. Da bi le bilo še dolgo tako. Vlado Marot 27 Hiša generacij Zbor članov Društva invalidov Laško 14. marca je imelo Društvo invalidov Laško vsakoletni zbor članov v Gostišču Bezgovšek. Pregledali smo delovanje društva v preteklem letu in plan za leto 2009. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1973, kar pomeni, da smo lansko leto praznovali 35 let. Obletnico smo obeležili s kratko proslavo, na kateri smo posameznim članom podelili priznanja. Konec leta 2008 smo imeli okrog 675 rednih članov. Društvo ima status društva v javnem interesu in temelji na petih programih: skrb za neodvisno življenje težkih invalidov; pravna, osebna in socialna pomoč ter informiranje; pomoč invalidom pri ohranjanju zdravja po težkih operativnih posegih ali ob nastanku invalidnosti; ohranjanje psihičnih sposobnosti invalidov z rekreacijo in športom; integriranje invalidov v kulturno in družbeno življenje. Da smo čim bolje uresničili zadane cilje, smo bili aktivni na več področjih. Organizirali smo srečanje in raznovrstne ekskurzije, obiskovali smo invalide v domovih za ostarele in doma, bili smo prisotni ob raznih obletnicah naših članov, rojstnih dnevih, pa tudi ob težkih socialnih razmerah. Lani je naša najstarejša članica praznovala 101. rojstni dan, žal pa se je od nas lani tudi poslovila. Sofinancirali smo uporabo objektov ZDIS v termalnih zdraviliščih in ob morju, za ohranjanje zdravja in fizične kondicije smo kot običajno sofinancirali karte za kopanje v zdraviliških bazenih - lani smo tako sofinancirali 900 kart. Povrnili smo tudi stroške za nabavo baterij za slušne aparate. Sodelovali smo v raznih delavnicah za usposabljanje delovnih invalidov, skrbeli za ohranjanje fizičnih aktivnosti invalidov s ciljem ohraniti telesno kondicijo in s tem zdravje. Na različnih športnih področjih se je čez celo leto udejstvovalo veliko naših članov. Spodbujali smo ustvarjalne delavnice: sodelovali smo na razstavi ročnih del Zveze delovnih invalidov Slovenije v Slovenj Gradcu, imeli pa smo tudi samostojno razstavo ročnih del na prireditvi Pivo in cvetje. Organizirali smo ribolov za Pokal preminulih članov invalidov -organizirali smo ribolov na Marofu in ribolov ob tednu upokojencev in invalidov. Pripravili smo tudi tekmovanje strelcev, na katerim smo se pomerili z Društvom invalidov Radlje ob Dravi. V letu 2008 smo sodelovali s sosednjimi društvi, društvom upokojencev, Hišo generacij, Rdečim križem, občino in osnovno šolo. Da smo vse to uresničili, je bilo potrebnega ogromno truda in finančnih sredstev. V delo je bilo skupno vključenih 33 prostovoljcev, ki so opravili preko 2.600 ur prostovoljnega dela in prevozili preko 6.000 km. Leto 2008 smo uspešno zaključili. V letu 2009 načrtujemo, da bomo uresničili vse, kar smo dosegli v preteklem letu. Ker pa nastopa čas recesije, bomo morali dati večji poudarek socialnim programom, da pomagamo ljudem, ki so pomoči potrebni, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebni pomoči sočloveka. Predsednik DI Laško Miha Lončar Obnovitvena dela V Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu so marca zaključili rekonstrukcijo drugega nadstropja servisno-nastanitvenega objekta. Gre za nadaljevanje rekonstrukcije objekta: I. faza je obsegala ureditev ter opremo nove pralnice in kotlovnice ter ureditev nove večnamenske dvorane, zaključena pa je bila leta 2007; v II. fazi je bilo obnovljeno I. nadstropje z bivalnimi kapacitetami, zaključeno je bilo v letu 2008. Pri III. fazi pa je šlo za negovalni oddelek s 24 ležišči. Investicija je obsegala rekonstrukcijo vseh prostorov v nadstropju, in sicer osmih bivalnih sob s sanitarijami, oddelčne jedilnice, skupne kopalnice in servisnih prostorov. V celoti je bila zamenjana vodovodna in elektro napeljava, zamenjano je bilo stavbno pohištvo in nabavljena nova oprema. S tem so bistveno izboljšali bivalni standard za nepomične stanovalce na tem oddelku. Vrednost investicije je znašala 310.000 evrov, dela pa je v pogodbenem roku treh mesecev izvedlo podjetje Remont, obrtno gradbeno podjetje, d. d., iz Celja. Robert Potočnik Center starejših - Hiša generacij Laško Razstava ročnih del Tavžentrož iz Rimskih Toplic Med 27. in 30. marcem so članice krožka ročnih del Tavžentrože pripravile razstavo ročnih del, ki so nastala v enem letu. Razstavo so obiskali ljubitelji ročnega dela iz vse Slovenije, kar je dalo Tavžentrožam nov zagon pri pripravi nove razstave čez leto dni. Ob letošnji razstavi pa nekaj mojih misli ob spremljanju njihovega dela. Pred šestimi leti so sedle skupaj štiri entuziastke, željne ustvarjalnega druženja. In kot s pomočjo kvasa raste kruh v peharju, tako je rasla in se širila skupina ročnih del z željo po druženju in osvajanju novih znanj. Danes šteje skupina Tavžentrože trinajst parov ustvarjalnih rok. Trinajst različnih svetov se vsako sredo sreča pri Drakslerju, pri Purgu in to srečanje raznolikosti je temelj za toliko različnih sadov, ki jih rodijo ta številna srečanja. A na videz velika raznolikost ima skupno vez -to so roke, to malo orodje človeškega telesa, ki dela tako velika dela: roke lahko izrujejo drevo ali z nežnostjo posadijo drobno seme v rodovitno zemljo; roke se lahko stisnejo v pest in zadajo bolečino, lahko pa se razprejo v topel objem; lahko pa naše roke primejo pletilko, kvačko, klekelj, šivanko, papir ali blago in z drobnimi gibi, ki pripomorejo k mišljenju in razvoju finomotori-čnih mišic, ustvarijo izdelek, ki je unikaten, predvsem pa prepojen z veliko truda in ljubezni. Drage Tavžent-rože, že vaše ime v sebi skriva veliko tisočico, ki zgovorno opisuje vaše sadove, ki se pokažejo v vsem svojem sijaju na razstavah, kakršna je tudi letošnja, ki ste jo pripravile za vse krajane Rimskih Toplic in predvsem za vse ljubitelje ročnega dela. Ne preostane mi drugega, kot da vam čestitam in vam še sama osebno preberem misel, ki sem jo zapisala na vašem vabilu: Sreča je skrivnost, je čudež, je lepota. Tisoč imen in tisoč podob ima na svetu. A srečen ni tisti, ki bi imel prav vse, temveč človek, ki odkrije veliko lepega v najbolj drobnih stvareh. Bodite vztrajne pri svojem delu in raznolikost 13 svetov naj vam bo spodbuda in ne prepreka pri doseganju občutka sreče. Naš poklon slovenski kulturi Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja smo v Centru starejših - Hiši generacij pripravili kulturno prireditev in odprli razstavo klekljanih in kvačkanih izdelkov. Ti so nastali v enem letu v naši klekljarski skupini Kitice, ki se družijo vsak torek in četrtek med 7. in 9. uro. Razstavo si je v enem tednu ogledalo mnogo ljudi od blizu in daleč. Vsem je bilo skupno, da so izdelke pridnih rok občudovali, pri Hiša generacij/Vzgoja in izobraževanje nekaterih pa se je to občudovanje tudi prevesilo v zavist, ki je pri Slovencih že vrsto let udomačena. Boleče je le to, da se zavist potem rada izrazi v žaljivih besedah, ki prizadenejo nežno ustvarjalno dušo. Kitice so ljubiteljice klekljane čipke in kot take jih je Združenje slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi čipke, sprejelo medse. 24 navdušenih gospa tako pridno suka kleklje in občuduje vzorec bele niti, ki sledi papircu na buli, da se ne ozirajo na certifikat mojstrice klekljanja, ki bi ga lahko dobile, če bi se u deležile šolanja klekljanja v Idriji. Skupina Kitice jim namreč ne nudi formalne (papirnate) izobra zbe, ampak j im nudi tisto ramo, na katero se lahko naslonijo, ko mislijo, da opore in smisla v življenju ne bodo več našle. V skupini osvajajo znanja, za katera jim je marsikdo dejal, da so prestare, da bi jih osvojile, ali pa da so premalo sposobne. Z malo dobrohotne besede njihove mentorice Marjete Dremel, ki je prav tako ljubiteljica klekljane čipke in ki zaradi svoje prostovoljske narave nesebično razdaja svoje znanje, pa zmorejo »pričarati« bele čipke, na katere so lahko upravičeno ponosne. Misel pravi: »V večeru tihem pridna roka nežno gladko nit prepleta, čudovite vzorce spleta, polne sanj in domišljije, kot da nit življenja vije. Dobre želje združi v zvezdo, srečo v sonce oblikuje, nato po robu bele čipke cvetove upanja nasuje.« Ponosni smo, da lahko na Centru za socialno delo Laško, katerega program je prav Center starejših - Hiša generacij Laško, nudimo dom pridnim rokam, polnim domišljije in ustvarjalne energije ter s tem pripomoremo, da jim posije sonce sreče na nebu vsakdana in zacveti cvetje upanja na poti življenja, ki ni vedno posuta s cvetjem. In tako dobiva naša Hiša generacij smisel -nekomu postaja DOM; prostor, kjer človek najde mir, toplino in odobravanje, da je tak, kakršen je, najboljši zase in za ljudi, ki ga obdajajo, in da še tako malo truda obrodi veliko sadov - naložb za človeka vredno življenje. Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti Vrtec Laško Novo igralo v Vrtcu Laško V Vrtcu Laško - Enoti Laško smo z nakupom igrala posodobili naše igrišče, ki je dostopno in namenjeno uporabi tudi otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Z zbiranjem papirja, novoletnim bazarjem in donatorji smo zbrali 8.300 evrov. V imenu otrok se zahvaljujem vsem staršem za sodelovanje na poti k cilju, vsem zaposlenim pri organizaciji bazarja in donatorjem za finančno pomoč. Ti so: Aina - Vesenjak, d. o. o., Laško; Banka Celje; Janez Benedek, Laško; Epeticum, d. o. o., Laško; Fragmat Tim, d. d., Laško; Komptur, d. o. o., Celje; KS Laško; Lekarna Cizej, Laško; Daniel Medved, s. p., Laško; Monter, Celje; Optika Barbara, Barbara Cajhen, s. p., Laško; Paron, d. o. o., Laško; Pivovarna Laško, d. d., Laško; Pizzerija Špica, Jože Sadar s. p., Laško; Seca plast, d. o. o., Laško; Miran Verdel, s. p., Laško; Zavarovalnica Triglav, d. d., in Zdravilišče Laško. Pom. ravnateljice Elizabeta Pfeifer Pripni svoje življenje V letošnjem šolskem letu je naša skupina otrok (oddelek Veverice) iz Vrtca Laško -Enota Laško sodelovala v projektu Pasavček, katerega nosilec je Direkcija Republike Slovenije za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Skupen cilj projekta je bil razvijati varno vedenje otrok in staršev v prometu. Zastavili smo si še naslednja cilja: pravilna in dosledna uporaba varnostnih pasov (VP) ter pravilna in dosledna uporaba otroških varnostnih sedežev (OVS). Današnji svet ni prilagojen otrokom in zato so oni najšibkejši člen v prometu. Vsi si želimo manj nesreč, zato je treba začeti z učenjem varnega vedenja že v zgodnjem otroštvu. Odrasli smo otrokom za zgled, zato je vloga odraslega tako velikega pomena. Sodelovanje s starši je eden od osnovnih načinov dela in izrednega pomena v vrtcu, saj smo le z usklajenim delovanjem tako staršev kot vzgojiteljic v vrtcu lahko uspešni na vseh področjih otrokovega razvoja. Enako velja tudi za prometno varnost otrok. V skupini smo se na splošno seznanili s tem, kaj je varno v prometu, s prometnimi sredstvi in upoštevanjem pravil v prometu. Na sprehodu smo preizkusili hojo v koloni ob robu cestišča oz. po pločniku. Prav tako smo sistematično spremljali promet, od hitrosti avtomobilov do pripenjanja z varnostnimi pasovi v avtomobilih. Ugotavljali smo, da mimo strnjene kolone otrok vozniki in voznice premalokrat zmanjšajo hitrost, kljub temu, da se otroci v prometu upoštevajo kot nepredvidljivi udeleženci. Opazili smo veliko voznikov in sopotnikov, ki še vedno ne uporabljajo varnostnih pasov. V skupini so otroci spoznali zgodbice na temo prometa: Nesreča lahko počiva ali pa tudi ne. Ob tem je stekel pogovor na temo varnosti v prometu in otroci so spoznali vlogo OVS pri zagotavljanju večje prometne varnosti. Na to temo smo izvajali različne dejavnosti. Seznanili so se z likom pasavca, barvali figuro pasavček in risali na temo Varnostni pas - pripni svoje življenje. Izdelali smo plakat o projektu, ki so ga otroci dopolnjevali s svojimi izdelki. Obiskal nas je tudi policist, otroci so se seznanili s poklicem in njegovo vlogo v prometu. Vsak otrok je dobil svoj kartonček, na katerega smo z žigi beležili njihovo pripetost v OVS. Pripravili smo skupno srečanje s starši in policistom. Starši so bili seznanjeni z zakonskimi določbami glede prometne varnosti otrok, nato so se lahko vključili v delavnico z demo sedeži, kjer je lahko vsak pravilno pripel svojega otroka. Starši so na začetku projekta rešili vprašalnik, enak vprašalnik pa bodo reševali na koncu projekta, kar nam bo služilo pri ocenitvi našega dela. Otroci so svoja znanja predstavili na prometnem kvizu, na katerem so sodelovali vsi oddelki starejših skupin. Otroci iz skupine Veverice Zvonka Kovač in Mojca Nedeljkovič Skupaj smo preživeli prijetno popoldne Otroci iz skupine Ptički so najmlajši v Vrtcu Laško. Stari so od 1 do 2 leti. Marec je še posebej namenjen staršem in tudi mi smo se odločili, da jih povabimo na urico skupnega druženja. Skupaj smo se igrali igre s prsti in zaplesali, mamice pa smo razveselili z deklamacijo Meljem kavico. Za otroke sva imeli pripravljeno tudi presenečenje. V škatli, v kateri so bile različne fotografije, so poiskali tri svoje - 29 Vzgoja in izobraževanje VPIS V VRTEC Vrtec Laško vabi k vpisu v vrtec za šolsko leto 2009/2010 (od 1. 9. 2009 dalje) vse otroke od 11. meseca starosti. Izbirate lahko med naslednjima programoma: • dnevni program (6-9 ur) • poldnevni program (4-6 ur, od 7. do 13. ure) V Enoti Laško organiziramo tudi popoldansko varstvo od 12. do 20. ure. Prijave sprejemamo v vseh enotah Vrtca Laško do 30. 4. 2009: Laško - Cesta na Svetino 2 a, Debro - Poženelova 24, Rimske Toplice - Cankarjeva ul. 14, Zidani Most - Zidani Most 14, Sedraž - Sedraž 21, Jurklošter - Jurklošter 23, tel.: 03 734 30 10 tel.: 03 734 30 70 tel.: 03 573 61 97 tel.: 03 568 38 06 tel.: 03 734 32 54 tel.: 03 573 51 77 Otroka vpišete v vrtec tako, da izpolnite ustrezen obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Vrtca Laško. O vpisu oz. sprejemu otrok v vrtec boste starši obveščeni na prvih roditeljskih sestankih v začetku junija. Prosimo, da upoštevate rok prijave, ker bomo naknadne vpise upoštevali le v primeru nezasedenosti oddelkov. ZA LAŽJI VPOGLED V ŽIVLJENJE V VRTCU ORGANIZIRAMO V TEDNIH: 6. 4.-10. 4. 2009 (Jurklošter, Sedraž, Zidani Most) 20. 4.-24. 4. 2009 (Rimske Toplice, Laško, Debro) DNEVE ODPRTIH VRAT od 9. do 12. ure. fotografirali sva jih ob različnih priložnostih, med drugim tudi za pusta. Sledila je delavnica, v kateri so starši skupaj z otroki z različnimi likovnimi materiali ustvarili cvetočo pomlad, izdelke pa sva pozneje razstavili. Vzdušje je bilo sproščeno in prijetno, skupaj s starši in otroki sva uživali tudi midve. Zahvaljujeva se vsem, ki so se nam to popoldne pridružili. Otroci iz skupine Ptički, Slavica in Sonja Vrtec Rimske Toplice Hoja v hribe Na izlete v hribe hodimo v okolico Rimskih Toplic in tako spoznavamo domači kraj z različnih strani. Pri tem se spoznavamo z osnovami pravega planinca, poleg tega pa se navajamo na vztrajnost in vzdržljivost pri hoji. Na izlete hodimo ob sobotah. Otroci so stari od 4 do 6 let in pridejo skupaj s starši. Vsak otrok, ki hodi v hribe, ikiii dobi v vrtcu planinsko knjižico Ringa raja, kamor se vpisujejo izleti, otrok pa poleg vsakega vpisa nariše risbo. Otroke in starše vabimo na izlete prek plakatov s točnim krajem izleta, uro odhoda in vrnitve. Hribi so imeniten poligon gibalnih dejavnosti, pri tem smo v naravi, na svežem zraku in z ljudmi, ki so nam blizu. Vse to pa so pomembne stvari v našem življenju, saj vplivajo na našo osebnost, zdravje, počutje, vrednote, odnose in kulturo. Na izletih se veliko pogovarjamo, smejemo, spoznavamo in opazujemo naravo ter ji tudi prisluhnemo. Otroke privlačijo drobne zanimivosti, kot so: kamen, votlina, rože, živali ... Te zanimivosti se jim vtisnejo v spomin in domišljija zaživi. Na primernih krajih si privoščimo počitek, izpraznimo nahrbtnike in napolnimo želodčke. Polni energije se vedno vračamo v želji, da se kmalu ponovno dobimo. Ivanka in Mateja Stari časi Ponedeljek, 23. marca. Za otroke Vrtca Ostržek je bil to poseben dan. V vrtec je skrivnostno stopila pomlad. Otroci so jo pozdravili tako, da so se zbrali in nestrpno pričakovali, kaj se bo zgodilo. Prav vsi so bili zbrani in zelo so bili presenečeni, ko so ob glasbi stopile v igralnico članice skupine Stari časi. Oblečene so bile v nam nevsakdanje obleke in igrale na domača glasbila. Na otroških obrazih se je zarisal 30 nasmeh in oči otrok so se nagajivo zaiskrile. Radovednost je bila zelo velika. Skupina je zaigrala otroške narodne pesmice, ki jih otroci poznajo. Milka, Marija, Ljubica, Fanika in Jožica so skupaj z otroki prepevale in igrale na glasbila. Otroci so spoznavali glasbila in igrali nanje. Vzdušje je bilo veselo in sproščeno, kar je razvidno tudi iz fotografije. Kdo so Stari časi? To je glasbena skupina, ki šteje pet članic, ki so se julija lani odločile, da bodo v roke vzele stara, domača glasbila in nanje tudi zaigrale in tako obudile spomine na stare čase. Zato so si tudi nadele ime Stari časi. Prihajajo iz Rimskih Toplic in se trudijo, da bi oživile stare slovenske melodije in jih približale mlajšim generacijam. Tudi za oblačila so poskrbele. Oblekle so se v boljšo kmečko nošo, ki so jo našle na fotografijah, starih med 150 in 200 let. Pravijo, da bi rade obudile tudi »ofiranje«, star slovenski običaj. To je praznovanje godov. Na predvečer patrona se je obiskalo slavljenca, ki je godoval, in se »ofiralo«. To je bila priložnost, da so se ljudje veselili in družili. Torej, če si želite, da vam »ofirajo«, jih povabite, ne bo vam žal. Zelo rade se družijo, so vesele narave in se na povabilo z veseljem odzovejo. Otroci in strokovne delavke Vrtca Ostržek se jim zahvaljujemo, da so se nam pridružile in z igranjem in petjem polepšale prihod pomladi. Skupno druženje nas je obogatilo, dobili smo nove izkušnje in znanja. Preživeli smo lep dan. Naj vam zaupamo: še jih bomo povabili. Ups, pasji kakci! V 21. stoletju je pes dobil posebno vlogo v življenju lastnika, ki si ga je izbral za sobivanje. Za mnoge je sopotnik, ki jih vodi v naravo, jim pomaga premagovati vsakodnevne težave, je poslušalec in je živo bitje, za katerega so pripravljeni skrbeti. Mnogi za svojega štirinožnega prijatelja na široko odprejo denarnico, ko mu kupijo primerno hrano, oblačila, pasjo kozmetiko in skrbijo za njegovo pasje zdravje. Večina lastnikov psov za svojega pasjega prijatelja skrbi odgovorno. Torej, če ima nekdo psa, naj sprejme odgovornost, ki jo ta prinaša. Pobiranje pasjih kakcev (v Slovarju slovenskega knjižnega jezika še najdemo druge besede) ni nič manjša odgovornost od hranjenja, vodenja na sprehode itd. Ta prispevek je namenjen lastnikom psov, ki jih vodijo na sprehode po pločnikih, parkih, zelenicah in pozabljajo na pobiranje pasjih »drekcev, kakcev, iztrebkov . «. Zanimivo je opazovati, ko pes opravlja »naravno potrebo« na pločniku oziroma ob robu pločnika. Gospodar gleda v nebo ali pa zelo zavzeto opazuje okolico in se ozira okrog, kot da bi mu bilo nerodno, da opazuje svojega ljubljenca pri tej intimni zadevi. Ko pes opravi potrebo, veselo nadaljujeta pot. Pasji kakec pa ostane na pločniku, na zelenici pred vrtcem, šolo itd. In tu se pojavi velika raziskovalna priložnost za otroke in strokovne delavke Vrtca Ostržek Rimske Toplice. Otroci lahko v naravnem okolju prepoznavajo pasje pasme po velikosti kakcev, priložnost imajo tudi za stopnjevanje kupčkov. Strokovne delavke pa lahko preverjamo kvaliteto vonja, ko čistimo obutev otroka, ki je stopil na pasji Vzgoja in izobraževanje kakec. Verjemite, da se jezimo na neodgovorne lastnike psov, ki so pozabili, da pes ni kriv, da je opravil svojo potrebo, ampak je gospodar tisti, ki je dolžan pospraviti, počistiti za njim, in teh je kar nekaj. Povedati pa je treba, da v kraju srečujemo tudi lastnike psov, ki se z njimi redno sprehajajo z vrečko v roki ter redno in vestno za njimi pobirajo njihove kakce. Otroci in strokovne delavke Vrtca Ostržek Rimske Toplice se na sprehodu po bližnji okolici med seboj opozarjamo: »Ups, pazi, pasji kakci!« in smo se tovrstnega raziskovanja naveličali. Želimo si, da bi se med seboj opozarjali: »Poglej marjetica, vijolica, trobentica ...« Jelka Kapun org. vodja DE Rimske Toplice OŠ Primoža Trubarja Laško Košarkarska ekipa v polfinalu Šolske košarkarske lige Košarkarska ekipa naše šole izjemno uspešno nadaljuje tekmovanje v Šolski košarkarski ligi. Kako so igrali v predtekmovanju, je bilo obširneje napisano že v prejšnji številki Laškega biltena. Takrat se je opis končal z napovedjo tekem osmine finala z OŠ Livada iz Velenja. Tekmi smo odigrali v ponedeljek, 2. februarja, in sredo, 4. februarja. Najprej smo igrali v Velenju, kjer smo uspeli zmagati z rezultatom 79 : 40. Že na tej tekmi se je pokazala precejšnja premoč naše ekipe, čez dva dni pa je bila v Treh lilijah še povratna tekma. Tokrat smo vanjo vstopili v vlogi favorita. In kot takšni smo jo tudi uspeli izpeljati do konca in zmagati še z večjo razliko kot v Velenju, z rezultatom 86 : 22. Tako smo se uspešno prebili do četrtfinala^ kjer nas je, tako kot lansko leto, čakala OŠ Šmarje pri Jelšah. Prvo tekmo smo odigrali 25. februarja v Šmarju pri Jelšah. Končala se je z izjemno obetavnim izidom za našo ekipo - 64 : 60. Tako smo lahko bili res optimistični pred tekmo doma. Tekma je imela dva zelo različna dela. Naš precej slab prvi polčas, ki smo ga izgubljali za 16 točk, in odličen drugi polčas. V prvi četrtini je domačim dekletom uspevalo praktično vse. Izjemno so zadevala, našim pa žoga nikakor ni hotela skozi obroč, tako da je bila na koncu razlika 21 točk (24 : 3) za domače. Fantje so sicer dobro začeli zmanjševati razliko in jo do polovice četrtine zmanjšali za polovico, potem pa so nekako obstali, tako da je bila na koncu polčasa že omenjena razlika. Drugi polčas pa so že dekleta odigrala bistveno drugače. Dosegla so osem točk, domačinke so manj uspešno zadevale in razlika se je povečala samo za sedem točk. Fantje so to razliko izjemno hitro zmanjševali, na koncu pa prešli celo v vodstvo. Tekma se je končala z našo zmago. Dekleta in fantje so res dali vse od sebe, se odlično borili in pokazali veliko znanja. Uspešno so jih spodbujale tudi naše navijačice. Seveda pa smo bili zmage silno veseli tudi trenerji in mentorji. Povratno tekmo doma smo odigrali v petek, 6. marca. Odigrali smo jo odlično, kar nam je prineslo zmago z rezultatom 80 : 43 in uvrstitev v polfinale med štiri najboljše ekipe letošnjega leta. V prvi četrtini so dekleta igrala malce prepočasi in izgubila preveč žog v napadu, tako da so gostje uspele doseči malce večjo razliko (7 : 19). Fantje pa so silovito napadli. Z izjemno agresivno in borbeno obrambo ter hitro igro v napadu so povsem onemogočili goste. Četrtino so uspeli dobiti z rezultatom 33 : 0. Po prvem polčasu smo imeli tako že izdatno prednost (40 : 19). Tretjo četrtino so tudi dekleta pričela precej bolj sproščeno. Obramba je sicer že v prvi četrtini delovala dobro, potem pa se ji je pridružil še uspešen napad in dekleta so uspela prednost zvišati na 25 točk (55 : 30). Zadnja četrtina je bila samo še formalnost, ki pa so jo z nekaj lepimi akcijami izkoristili tudi igralci, ki ponavadi igrajo manj časa. Na tej tekmi je še posebej treba pohvaliti navijače, ki so se zbrali v velikem številu in športno navijali. V polfinalu nam je žreb dodelil OŠ Žiri. Prvo tekmo smo odigrali v sredo, 18. marca, v domači dvorani Tri lilije. Končali smo jo z zelo obetavnim rezultatom 72 : 49 (7 : 14; 31 : 6; 11 : 17; 23 : 12). Razlika je bila sicer kar precejšnja, a je ekipa OŠ Žiri dovolj kvalitetna, da nam ni zagotavljala mirne poti na gostovanje v Žiri. Dekleta so tekmo pričela s precej napakami v napadu in z dobro igro v obrambi, tako da se tudi gostje niso uspele razigrati. Malce večjo prednost so dobile v zadnjih dveh minutah. Fantje so drugo četrtino začeli silovito, hitro zmanjšali zaostanek in nato večali prednost. Spet je odlično delovala obramba, v napadu pa smo s hitro in gibljivo igro ter uspešnimi meti zaključevali uspešne akcije. V tretji četrtini so dekleta uspešneje igrala tudi v napadu, zato se prednost fantov ni bistveno znižala. Zadnjo četrtino so fantje na trenutke odigrali odlično, vmes pa jim je očitno malce padala zbranost, tako da so dobili nekaj nepotrebnih točk. Prednost so vseeno uspeli povečati na lepih 23 točk. Tokrat so se zopet izkazali navijači, ki so tekmo obiskali v precejšnem številu, ter navijaška skupina, ki je ves čas bodrila igralce in prikazala lepe točke med odmori. Povratna tekma polfinala je bila 31. marca. Za ta dan lahko rečemo, da je bil na OŠ Žiri laški dan. Naša ekipa se je z zmago 90 : 72 (10 : 23; 29 : 11; 16 : 24; 35 : 14) uvrstila v finale ŠKL. Dekleta so igrala zelo dobro obrambo, s katero so uspela onemogočati hitre zaključke in lahko doseganje košev domačink. V napadu je bila razpoložena predvsem Lavra Vodišek, ki je uspela doseči 20 točk. Zaostanek pred fantovskima četrtinama je bil tako relativno majhen in zelo motivirani fantje so prednost izničili in povedli že po prvem polčasu. V zadnji četrtini, pred katero je bila prednost domačinov le 3 točke, pa so zelo hitro povsem dominirali in na koncu slavili za celih 18 točk prednosti in veselje ob uvrstitvi v finale se je lahko začelo. Našo ekipo v Žireh so sestavljali: Denis Vodišek, Lavra Vodišek, Matic Maček, Andraž Vorina, Luka Krajšek, Miha Ožek, Katarina Videc, Dominik Sojč, Tomaž Knapič, Matic Kovač, Damjan Zupanc,Tjaša Teršek, Pia Polak, Kristina Camloh, Tjaša Dermota, Marko Vasiljevič, Valentina Zajtl, Nataša Savič in Petra Dermota. Trenerji ekipe so: Silvo Brumec, Aleš Antaver in Simon Zdolšek. Koordinator je bil Albin Simonič. Zelo dobro se je odrezala tudi naša navijaška skupina pod mentorstvom Majde Marguč, ki je prikazala lepe točke med odmori in ves čas spodbujala naše igralce. Čaka nas še velika finalna prireditev, ki bo 23. aprila v dvorani Tivoli v Ljubljani. Ob uspešnem igranju v ŠKL pa si vsekakor omembo zasluži tudi šolska ekipa starejših učencev, ki se je uspela uvrstiti v polfinale šolskega državnega tekmovanja (t. i. pionirskega festivala) med osem najboljših ekip. Na poti do finalnega turnirja najboljše četverice jih je ustavila ekipa OŠ Venclja Perka iz Domžal. Ekipa starejših učencev se je na državno tekmovanje uvrstila z osvojitvijo 3. mesta na področnem tekmovanju. V četrtfinalu je zmagala na turnirju v Majšperku. Nato smo organizirali polfinalni turnir v Laškem v dvorani Tri lilije in spet uspeli osvojiti prvo mesto pred OŠ Brežice in II. OŠ Murska Sobota. Tako smo se uvrstili v drugi del polfinala in žreb nam je dodelil že omenjeno OŠ Venclja Perka. V tem delu se odigra tekma doma in v gosteh. Prvo tekmo smo odigrali v torek, 10. marca, doma v dvorani Tri lilije. Tekmo smo odigrali zelo dobro in jo dobili z rezultatom 57 : 49 (20 : 12; 13 : 18; 24 : 19). Povratno tekmo smo odigrali 12. marca v Domžalah. Tekma je bila zelo trda, z agresivnimi obrambami, v napadu pa je bilo vse preveč zgrešenih metov, kar nas je na koncu tudi privedlo do poraza z rezultatom 62 : 44 (24 : 9; 20 : 16; 18 : 19). Tako smo izgubili s preveliko razliko in se poslovili od tekmovanja. Za našo ekipo so igrali: Matic Maček, Denis Vodišek, Marko Vasiljevič, Andraž Vorina, Luka Krajšek, Miha Ožek, Tomaž Knapič, Gregor Brečko, Damjan Zupanc, Matic Kovač in Dominik Sojč. Z ekipo smo se trudili trener Silvo Brumec in mentorja Albin Simonič in Jože Zupan. Albin Simonič 31 OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Zavrteli smo se Smrkci, Divji ples, Pomlad prežene zimo, Vremenska napoved, Zrcalna podoba in Igram se besede so plesne koreografije, s katerimi so se 11. marca učenci predstavili na Območnem plesnem srečanju Zavrtimo se, ki je bilo v Kulturnem centru Laško. Prav vse koreografije so nastale iz ustvarjalnih idej plesnih nadobudnežev, ki obiskujejo plesno-ustvarjalne krožke in plesne izbirne predmete. Plesna revija je tudi letos pomenila prijetno doživetje in nam dala nov ustvarjalni zagon. Zatorej vabljeni, da se nam 25. maja pridružite na prireditvi Plesni vrtiljak, ko bodo v telovadnici šole zaplesali vsi učenci, ki plesno ustvarjajo. Plesno-ustvarjalni krožek 3: Vremenska napoved »Meni se je zdel nastop zelo uspešen. Všeč mi je bilo, da smo ples sestavili sami. Nisem si mislila, da bomo dobili tako lepe obleke. Pred nastopom sem imela tremo, ampak na srečo je šlo vse kot po maslu. Zdelo se mi je, da smo prišli na oder in takoj odšli. Ta nastop mi bo za vedno ostal v spominu.« (Katja Cajzek) Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p. Izbirni predmet ples: Igram se besede Učenke so ustvarjale na poezijo Ane Porenta na pesem z istoimenskim naslovom in so, kakor prikazuje tudi fotografija, svoj ples zaključile z zapisom besede »KONC«. Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p. Oddelek podaljšanega bivanja na PŠ Zidani Most: Wild dance Učenci so zaplesali na energično skladbo Ruslane. Pri nastanku koreografije so aktivno sodelovali s svojimi predlogi, pri čemer so nadvse uživali. Foto: Karmen Brečko Vzgoja in izobraževanje Plesna skupina PŠ Sedraž: Pomlad prežene zimo Učenci PŠ Sedraž so prikazali aktualno pomladno tematiko - odhod zime in prihod novega, toplejšega letnega časa. S svojo koreografijo so pričarali nekaj sonca tudi v dvorani. Foto: Karmen Brečko Vse mentorice smo mnenja, da je ples pomemben del otroškega razvoja, ne samo gibalnega, ampak tudi duševnega, saj ob plesu otroci postanejo ustvarjalni, sproščeni, pa tudi razigrani. Zakaj se torej ne bi vrteli še naprej? Mentorice: Jasna Koritnik, Maja Lapornik in Špela Medved I I PŠ zidaniIMOST^^I Projekt Pasavček Na Podružnični šoli Zidani Most smo se letos vključili v projekt Pasavček, ki ga že nekaj let organizira DRSC - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Cilj projekta je povečati osveščenost in informiranost splošne javnosti, še posebej otrok med 4. in 12. letom ter njihovih staršev o pravilni in dosledni uporabi otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo z avtomobilom. Pripravili smo program dela in vanj vključili otroke, starše, policista in se povezali tudi z Občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tako smo pridobili precej slikovnega in praktičnega gradiva, ki smo ga uporabili pri našem projektu. Otroci so bili veseli žiga Pasavčka, ki so ga dobivali na kartončku za redno pripenjanje z varnostnim pasom tudi na najkrajših vožnjah. Še posebej pa so se razveselili kresničke in tatujev z likom pasavčka. Veliko smo se pogovarjali o prometni varnosti in še posebej o pomenu pripetosti z varnostnim pasom in uporabi ustreznega otroškega varnostnega sedeža. Otroci so iskali informacije o pomenu besede pasavec in našli več različnih pomenov (žival, bolezen, projekt). Na spletu in v knjigah so spoznavali žival pasavca. Poslušali in brali so različne prometne zgodbe in pesmi. Sami so pisali zgodbe o pasavčku in jih povezali z drugimi pravljičnimi junaki. Oblikovali so pasavčka kopitljačka, si izrezali obešanko pasavčka za v avto in svojo sobo, naredili lepljenko velikega pasavčka, ki krasi našo avlo, risali na temo pasavčka, naredili histogram, si ogledali naše in tuje spote, ki opozarjajo otroke na pomen pripetosti, in zbirali časopisne prispevke o prometnih nesrečah. Skupaj s starši so se udeležili demonstracije otroških varnostnih sedežev, kjer so lahko starši praktično preizkusili pravilno pritrjevanje sedeža v avtomobilu in pravilno pripenjanje otroka v otroški varnostni sedež. Mnoge informacije o projektu, ustreznih otroških sedežih, predvsem pa o pomenu pravilnega in doslednega pripenjanja pa so starši pridobili tudi na roditeljskem sestanku, ki se ga je udeležil tudi policist Bojan Šipek. Učenci in starši so med projektom pridobili mnogo pomembnih informacij, znanj, zgledov in spretnosti. Mirica Štaut Piki Jakob sreča Pasavčka Piki Jakob je na polici med igračami srečal Pasavčka. Mislil je, da je pošast. Približal se je in ga pozdravil. Kmalu sta postala prijatelja. Igrala sta šah, človek ne jezi se in vse mogoče igre. Kmalu je Pasavček moral domov. Piki Jakob je šel z njim. Doma je spoznal mamo Pasavko ter njegove bratce in sestrice. Postali so dobri prijatelji. Piki Jakob je zdaj vsak dan hodil na obisk k Pasavčku. Gašper Mekše, 3. raz. Piki Jakob in Pasavček Nekega zimskega dne je v smeteh ležal medvedek. Bil je čisto poseben medvedek. Ime mu je bilo Piki Jakob. Otresel je prah s sebe in šel je na pot. Nekje v bližini je slišal petje. »Tralalalala.« Bil je njegov prijatelj Pasavček. »O, živjo Pasavček! Kam pa kam?« ga je vprašal Piki. »O, Piki, pridi, greva k meni domov.« Pasavček ga je povabil v hišo. Tam je spoznal mamo Pasavko, očeta Pasavčka ter bratce in sestrice. Odločili so se, da bodo šli na izlet. Odpeljali so se z avtom. Piki ni vedel, kaj je to varnostni pas. Pasavček mu je razložil, kako in zakaj se mora v avtu pripeti. Piki se je naučil, se pripel in odpeljali so se na izlet. Tihana Radulovič, 3. raz. Piki Jakob in Pasavček iščeta zaklad Nekega dne je Piki Jakob šel na sprehod. Na poti je srečal čudno žival - pasavca. Piki ga je vprašal po imenu. Predstavila sta se drug drugemu. Pasavček ga je vprašal, če gre z njim iskat zaklad. Piki Jakob je seveda z veseljem odšel. Nista dolgo hodila. Na poti ju je ustavil velik medved in ju vprašal, kaj počneta tukaj. »Zaklad greva iskat,« je odgovoril Piki. »Če hočeta po tej poti, mi morata najprej prinesti med,« je dejal medved. Odpravila sta se v gozd in zagledala velik panj medu. Pasavček je splezal na drevo in prinesel med. Medvedje bil zadovoljen in lahko sta šla naprej. Čez nekaj časa sta zagledala lačnega zajca. Pasavček mu je ponudil veliko korenčkov. Zajček mu je v zahvalo dal avto. Sedla sta, a Piki Jakob se ni pripel. Pasavček ga je poučil, da se mora v avtomobilu vedno pripeti z varnostnim pasom. Pasavček je zdaj ugotovil, da sta zaklad že našla. Zaklad je to, da sta se pripela! Tina Šmerc, 3. raz. Vzgoja in izobraževanje Kulturni praznik in obisk Knjižnice Laško Februarja skušamo otrokom približati slovenski kulturni praznik ter pesmi in življenje našega največjega pesnika. V vrtcu in šoli Zidani Most smo otrokom predstavili Franceta Prešerna v sliki in besedi. Ogledali smo si njegov portret, ki so ga starejši otroci iz vrtca takoj prepoznali. Pogovorili smo se o delu pesnika in si ogledali njegove Poezije. Šolarji so z ogljem naslikali Prešernove portrete in jih razstavili na kulturni prireditvi v Domu svobode v Zidanem Mostu. Vsi - otroci iz vrtca in šolarji smo si skupaj ogledali projekcijo Povodnega moža, recitirali in peli ter tako obeležili slovenski kulturni praznik. Želeli pa smo si še obiska kakšne kulturne ustanove v naši okolici. Tako smo na pobudo gospe Mare Hohkraut, knjižničarke v izposojevalnici v Zidanem Mostu, obiskali knjižnico v Laškem. Sprejeli sta nas prijazni knjižničarki, ki sta nas popeljali na ogled posameznih oddelkov. Otroci so takoj ugotovili, da je tu veliko več knjig kot v knjižnici v Zidanem Mostu. Razdelili so se v dve skupini in poslušali pravljico Lev v knjižnici, reševali uganke in se pogovarjali o ravnanju s knjigami ter vedenju v knjižnici. Všeč jim je bilo brskanje po knjigah, prelistavanje slikanic in krajše branje. Zanimale so jih tudi risanke, filmi na DVD-jih in seveda igrače. Neradi smo se poslovili, saj je ostalo še toliko neprelistanih knjig. Zahvalili smo se za prijaznost in sklenili, da se bomo takšnim vabilom še odzvali. Na poti v vrtec in šolo so otroci pripovedovali o svojih doživetjih in čudovitih knjigah, ki v sebi skrivajo toliko lepot in skrivnosti. Nekatere šolarje je obisk tako prevzel, da so popoldne skupaj s starši morali obiskati knjižnico in se včlaniti vanjo. Bili so navdušeni. Posebno doživetje pa je bilo tudi druženje otrok iz vrtca in šole. Nadaljevali smo naslednji dan in skupaj napisali in narisali svoje vtise ter jih razstavili na plakatu. Vzgojiteljice in učiteljice vrtca in šole Zidani Most PŠ JURKLOŠTER Marca praznujemo V soboto, 28. marca, sta telovadnico spet napolnila otroški vrišč in smeh. Prišli so starši, stari starši, sorodniki, krajani in si z navdušenjem ogledali prireditev, namenjeno obeležitvi vseh marčevskih praznikov: dneva žena, materinskega dneva, dneva mučenikov in dneva očetov. Pri pripravi programa smo moči združile vse generacije. V pozdrav je zapel moški pevski zbor, vse navzoče pa je pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Lesičar. S pesmicami in plesi so se ob spremljavi Nika Čubra predstavili otroci iz vrtca. Program so uspešno oblikovali tudi učenci, ki so se predstavili po oddelkih. Zapeli so tudi člani otroškega pevskega zbora Mavrica. Za konec pa so zaplesali še člani otroške folklorne skupine, ki so se na tej prireditvi prvič pokazali v popolnoma novih oblačilih, s harmoniko pa jih je spremljal Kristijan Nemec. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo družin oziroma mamic v telovadnici. Po končani prireditvi je bil možen tudi ogled razstave v kartuziji, kjer je razstavljala domačinka Alenka Kandolf. Naše druženje pa smo zaključili v sosednjih prostorih, kjer je kulturno društvo skupaj s krajevno skupnostjo pripravilo pogostitev in zabavo za vse prijavljene. Ob tej priložnosti se je zopet izkazalo, da Jurklošter nujno potrebuje večjo dvorano, v kateri bi bilo možno izvesti takšno druženje v enem prostoru. Zahvala Kulturno društvo Jurklošter se zahvaljuje vsem, ki ste pomagali pripraviti in izvesti prireditev Marca praznujemo. Hvala otrokom iz vrtca z mentoricama Mileno in Renato ter harmonikarjem Nikom. Hvala moškemu pevskemu zboru, da se je odzval vabilu. Hvala otroškemu pevskemu zboru Mavrica in učiteljici Estri. Posebna zahvala naj velja tudi učencem osnovne šole za pripravo programa in pomoč pri ureditvi telovadnice v prireditveni prostor ter potem pri pospravljanju. Hvala delavkam šole, učiteljicam Mileni, Darji in Moniki ter Ireni in Zlatki za vso pomoč. Hvala Mitju in Saši za vodenje prireditve in Kristijanu za igranje harmonike. Hvala ansamblu Fantje s pod Lisce za obogatitev družabnega dela večera. Hvala pa tudi krajevni skupnosti, ki nam nudi materialno pomoč in prostore. Hvala tudi vsem članom društva, ki ste na kakršen koli način pomagali pri pripravljanju in pospravljanju prostorov ter pri organizaciji prireditve. Zahvala pa velja tudi vsem obiskovalcem, saj ste s svojim obiskom dokazali, da delamo prav in da si takšnih druženj želite. Predsednica KD Jurklošter Magdalena Stopinšek ^^^HpšISEDRAŽ I I Plesna revija v Laškem Učenci na Podružnični šoli Sedraž zelo radi plešemo, zato smo skoraj vsi vključeni tudi v plesni krožek, ki ga v okviru interesnih dejavnosti z nami vsak teden izvaja učiteljica Maja. V naši skupni urici se sprostimo, plesno izražamo, poslušamo glasbo, ki jo izberemo sami ali učiteljica, in nanjo seveda tudi zaplešemo. V letošnjem šolskem letu smo se predstavili že večkrat, najbolj pa smo se trudili izpiliti svoje plesno znanje za nastop na 25. reviji plesnih skupin. Predstavili smo se s plesno točko Pomlad prežene zimo, kjer smo se najprej poigrali s plesom snežakov, ki so se skozi glasbo »stopili«, namesto njih pa so na plan pokukale cvetlice, ki so skozi ples predstavile pomlad. Vsi učenci smo bili med nastopom sproščeni in nasmejani, saj smo bili prepričani, da smo z veselim nastopom zopet polepšali sredino popoldne naših mamic in očkov, ki so nas budno spremljali in nam ploskali v dvorani. Maja Lapornik Sedražek V oktobru je izšla prva številka šolskega časopisa na Podružnični šoli Sedraž. Izbrali smo ime Sedražek, saj smo tu doma. Naš časopis je še malček, pravzaprav je v plenicah. Vsak začetek je težak in mnogo se moramo še naučiti. Trajalo je kar dva meseca, da je "shodil", in na to smo zelo ponosni! To je res NAŠ časopis. Vanj zapisujemo pomembne dogodke in prireditve na šoli in v kraju. Dokumentiramo tudi naše prigode in male, zabavne, a poučne nezgode. Zamislili smo si mesečnik. Hitro smo ugotovili, da novinarski poklic pomeni veliko dela in časa, ki ga temu z veseljem namenimo. Veseli bomo, če bomo v tem šolskem letu pripravili vsaj štiri številke. Ste opazili čebelo na prvi strani? Seveda ste jo. Na naši šoli smo vsi pridni kot čebele in pridno nabiramo znanje, izkušnje, sklepamo prijateljstva. Ugotavljamo, da imamo kot vsak resen časopis tudi mi tiskarskega škrata. V vsak izvod skrije kakšno napako, mi pa se potem igramo detektive in jo (po izidu seveda) tudi najdemo. Trenutno pripravljamo 3. številko. Za pomoč pri nastajanju tega časopisa se zahvaljujemo ravnateljici gospe Manici Skok, ker spodbuja našo ustvarjalnost. Drugim delavcem šole pa se zahvaljujemo, ker nam priskrbijo papir, črnilo, nam prisluhnejo, počistijo prostor, ponudijo čaj; pa tudi staršem, ki nas včasih počakajo ali pa pripeljejo zgodaj na novinarski krožek. Veliko veselja pri branju našega malčka vam želimo novinarji Sedražka Podružnična glasbena šola Laško Plesno ustvarjamo Učenci plesnega oddelka Podružnične glasbene šole Laško so tudi letos zaplesali na Območnem srečanju plesnih skupin Zavrtimo se, ki je bilo 11. marca v Kulturnem centru Laško. Z vsebinsko zasnovanimi plesnimi koreografijami se je na srečanju predstavilo sedem skupin - tri 33 Vzgoja in izobraževanje skupine plesne pripravnice in štiri skupine učencev sodobnega plesa. Vse plesne koreografije so nastale preko ustvarjalnega procesa, torej idej, ki so jih mladi plesalci razvili med plesnim raziskovanjem na Plesna pripravnica 1: Pomladni šopek izbrano tematiko. Letos mineva že peto šolsko leto, odkar v oddelku razvijamo sodobni ples. Izobraževanje poteka po programu, ki je predviden za plesni pouk v glasbenih šolah. Program je kvalitetno zasnovan in predvideva sistematično vodenje otrok preko plesne pripravnice vse do šestega razreda sodobnega plesa. Razvijanje plesno ustvarjalne dejavnosti Sodobni ples 4. in 5. razred: Od kod prihajamo? Kam gremo? vpliva na izgradnjo pozitivne samopodobe, omogoča večjo motorično spretnost, spodbuja sproščanje čustvenih napetosti ter posamezniku nudi priložnost kreativnega preživljanja prostega časa in vpetost v socialno skupino. Če je plesno šolanje strokovno zastavljeno in sledi širšim potrebam posameznega učenca, lahko zanj pomeni zelo dobro popotnico za življenje, lahko bi rekli, da ne gre zgolj za ples, ampak za vsestransko razvijanje osebnosti posameznika. Vsako leto z učenci pripravimo tematsko zasnovano zaključno produkcijo. Letos ustvarjamo na temo cirkusa in če vas zanima, kako nam gre, ste vabljeni, da se nam 16. maja ob 17. uri pridružite v Kulturnem centru Laško. Mentorica plesnega oddelka Špela Medved Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p. V PGŠ Laško žanjemo sadove že spomladi Vsako leto potekajo številna tekmovanja, na katerih se učenci glasbenih šol pomerijo s svojimi vrstniki v znanju in spretnostih na svojih inštrumentih. PGŠ Laško je tako tudi letos sodelovala na tekmovanju mladih glasbenikov, Mednarodnem tekmovanju za veliko nagrado Avsenik v Begunjah in na Mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu. Ponosni smo, saj so naši učenci dosegli zavidljive rezultate in s svojim uspehom na tekmovanjih potrdili, da v PGŠ Laško poučujejo učitelji, ki so s svojim znanjem konkurenčni tako doma kot tudi zunaj slovenskih meja. Že v 2. polovici januarja je potekalo tekmovanje za veliko nagrado Avsenik v Begunjah, kjer je Peter Podkoritnik z diatonično harmoniko pod mentorstvom Borisa Razborška znova dokazal svojo virtuoznost in osvojil zlato priznanje. V drugi polovici februarja so se učenci PGŠ Laško udeležili tekmovanja mladih glasbenikov, na katerem sta Mateja Ulaga na violini pod mentorstvom Maje Glavač in Hana Lavrinc na violi pod mentorstvom Kristiana Kolmana osvojili zlato priznanje. Luka Šalamon pa je na kitari z mentorjem Matjažem Piavcem dosegel srebrno priznanje. Mateja Ulaga in Hana Lavrinc sta se pozneje udeležili še državnega tekmovanja mladih glasbenikov, kjer je Hana Lavrinc zopet požela zlato. Poleg tekmovanj v Sloveniji pa so se naši učenci udeležili tudi tekmovanja Davorina Jenka v Beogradu, kjer so pod okriljem svojih mentorjev dosegli zavidljive rezultate. Tako je Jernej Maček na trobenti pod mentorstvom Marka Razborška v Beogradu požel zlato priznanje in dosegel vseh možnih 100 točk. Tekmovanja se je udeležila tudi Špela Šrgan, ki je na klarinetu pod mentorstvom Primoža Razborška osvojila zlato priznanje, Uroš Ulaga pa pod mentorstvom Rudolfa Kocmana z rogom srebrno priznanje. Vsem učencem pa tudi učiteljem in korepetitorjem za dosežene rezultate iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspeha v prihodnje. S tem pa še vedno ni konec tekmovanj za letos, saj se bodo naši učenci prav kmalu spet pomerili na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Puli in na tekmovanju v Murski Soboti. V tem času pa se v PGŠ Laško nismo ukvarjali le s tekmovanji, temveč smo imeli kar nekaj zelo uspešnih nastopov. V primerjavi s prejšnjimi leti smo se letos odločili za nastope s tematiko. 17. marca smo priredili nastop z naslovom Družina poje, pleše in igra. Tu smo dali možnost tudi staršem in drugim sorodnikom naših učencev, da svoje glasbeno oz. pevsko znanje pokažejo na odru. Nastop je izzvenel izredno dobro in starši so ga odlično sprejeli. Ob zaključku nastopa je vsaka družina v dar prejela spominsko sliko z nastopa, da se ga bodo še dolgo spominjali. Vpisi v glasbeno šolo bodo od 4. do 15. maja. Namestnica vodje PGŠ Laško Tatjana Brinovec 150 let šolstva v Rimskih Toplicah November 1859 in november 2009 sta dve letnici, ki na prvi pogled nimata nič skupnega. Ravnateljica OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Manica Skok pa je ugotovila, da imata letnici skupni imenovalec - šolstvo v Rimskih Toplicah, namreč. Natanko pred 150 leti se je v Bogilčevi hiši na Ogečah začelo izobraževanje otrok s prvo enorazrednico. Prvo šolo je v Rimskih Toplicah ustanovil kurat Martin Godina, ki je začel poučevati 4. novembra 1859 v najeti sobi. Ker mu je bilo na Ogeče predaleč, so župljani obokali klet nasproti župnišča in na oboku zgradili učno sobo. Zaradi bolezni in prevelikega števila otrok je kurat Godina kmalu zaprosil za pomoč. 31. oktobra 1863 je bil z dekretom imenovan podučitelj Jožef Kokalj, ki je po sprejemu novega šolskega zakona v letu 1869 postal redni učitelj. Učitelja so hvalili zlasti zaradi uspehov v nemščini. To je bilo všeč zdraviliški gospodi, ko so ob zaključku šolskega leta prirejali šolske veselice na Potuškovem travniku. V šestdesetih letih 19. stoletja je šolo obiskovalo več kot 100 otrok, med njimi pesnik balad in romanc Anton Aškerc. Učna soba je postala premajhna. Šmarješki krajni šolski svet si je za gradnjo nove šole pri Štajerski hranilnici izposloval 2.550 goldinarjev posojila. Delež sta primaknila tudi Gustav Uhlich in dr. Langer, solastnik toplic, ki je izročil knjižico Celjske hranilnice s 3.000 goldinarji z zahtevo, naj se na višji stopnji vedno poučuje nemščina. V jeseni 1887 se je pričel pouk v novi dvorazredni šoli v Šmarjeti. Svoj pečat je takratni šoli dal Franc Pečar, ki je poskrbel za nabavo učil in šolskega gradiva. Dečke je vzgajal v dobre poljedelce, sadjarje in vinogradnike, deklice pa učil gojenja zelenjave in cvetja. 2. maja 1914 je nadučiteljsko mesto prevzel Karel Korošec z Reke nad Trbovljami. Svoje nasprotovanje do dogodkov in avstrijske vladavine je izrazil tako, da je v šolskem letu 1916-1917 šolsko kroniko začel pisati v slovenskem in ne več v nemškem jeziku. Po prvi svetovni vojni je šola postala trirazredna. Pod vodstvom Draga Majerja so učenci pripravljali igre, proslave, Miklavžev večer in sodelovali s sokolskim društvom. Delo je prekinila druga svetovna vojna. 1944 je bila šolska stavba požgana, zato je po končani vojni pouk potekal v Završnikovi hiši in na Novi pošti do 1952, ko je bilo poslopje šole v celoti obnovljeno. Z reformo osnovnega šolstva 1958 je šola Mladi/Šport in rekreacija v Šmarjeti postala osemletna, kar je zopet pomenilo prostorsko stisko ter dvoizmenski pouk brez možnosti športne vzgoje, saj šola ni imela telovadnice niti igrišča. S samoprispevki krajanov je bila v jeseni 1972 zgrajena nova šola s telovadnico na Aškerčevi cesti. Kasneje sta bila urejena tudi okolica šole in asfaltirano igrišče. Z več kot 300 vpisanimi učenci kmalu ni več zagotavljala normalnih delovnih razmer. Nov prizidek, s katerim je bil zagotovljen enoizmenski pouk, je bil vseljiv septembra 1988. K sreči so ostali zapiski, tudi v cerkvenih listinah, ki nam omogočajo, da iz njih razberemo zgodovinska dejstva. Delavci in učenci šole smo se zaradi pomembnosti obletnice odločili, da izpeljemo projekt ob 150. obletnici šolstva v Rimskih Toplicah. Oblikovali smo projektno skupino in začrtali nekaj dejavnosti, ki jih bomo izpeljali do konca junija. Mladi raziskovalci bodo raziskovali povezanost šole in kraja, ugotavljali, kako se je učilo in poučevalo takrat, razpisali bomo literarni in likovni natečaj, se povezali s starši, krajani in širšim okoljem, izdelali bilten in še kaj se bo našlo. Vse narejeno bomo strnili v publikacijo, ki jo bomo izdali v novembru, ko bo zaključna prireditev. Naša želja je, da bi prireditev lahko začeli s postavitvijo temeljnega kamna za prizidek/ prepotrebno telovadnico. Za projektno skupino: Jasmina Oblak in Milena Suhodolčan USPOSABLJANJE PROSTOVOLJCEV V ŠMOCLU V sklopu projekta grajenja Mreže prostovoljstva v Laškem Šmocl organizira usposabljanje za prostovoljce in mentorje prostovoljcev. Cilji predavanj so usposobiti čim večje število novih prostovoljcev, jih vključiti v sistem permanentnega izobraževanja in pridobivanja življenjskih kompetenc s področja prostovoljstva ter obnoviti in poglobiti znanje pri že aktivnih prostovoljcih. Usposabljanje prostovoljcev postaja nuja, saj se lahko le primerno usposobljeni in pripravljeni prostovoljci soočijo z nepredvidljivimi situacijami, do katerih neizbežno prihaja pri delu z različnimi, pomoči potrebnimi posamezniki. To seveda ne izključuje ljubezni in skrbi do sočloveka kot nujnih dejavnikov za uspešno opravljanje prostovoljskega dela, ampak ju samo še poudarja. Izvajalec usposabljanja bo Slovenska filantropija s svojimi strokovnjaki s področja prostovoljstva. Usposabljanja načrtujemo maja in junija. Vsi zainteresirani lahko pridobijo nadaljnje informacije o poteku in načinu izobraževanja na spodnji telefonski številki, elektronskem naslovu oziroma osebno v Šmoclu. Ob tej priložnosti se še enkrat iskreno zahvaljujem organizacijam: Thermani, d. d., Domu starejših Laško, Medgeneracijskemu društvu za kakovostno starost, Območnemu združenju RK, Društvu upokojencev Laško, Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško, Društvu Sožitje Laško in CSD-ju Laško - Centru starejših - Hiši generacij Laško za sodelovanje v anketi. Vse posameznike, ki jih zanima prostovoljsko delo, obveščam, da so tako v Šmoclu kot v omenjenih organizacijah vedno dobrodošli. Upamo, da bo odziv prostovoljcev čim večji, ker se le ustrezno izobraženi in motivirani posamezniki lahko uspešno soočijo s priložnostmi in izzivi, ki nas čakajo v prihodnosti. Društvo Šmocl, tel.: 03 733 87 44, mobitel: 051 425 950, e-mail: tina@smocl.com. Tina Rataj, dipl. soc. del. Kegljaški klub Pivovarna Laško Preostala sta še dva meseca in sezona bo končana. Letošnja sezona, 16. po vrsti, je bila, kar se tiče tekmovanj na državni ravni, ena najbolj uspešnih. V borbenih igrah, kjer smo že peto leto zapored uvrščeni med tri najboljše, smo za leto 2009 osvojili naslov državnega podprvaka. Naslov najboljšega smo zgrešili samo za dva keglja. Naslov mladinskega državnega prvaka je osvojil član našega kluba David Pečnak. Uspeh je še toliko večji, ker je to menda prvi naslov v tej konkurenci za tekmovalca iz celjske kegljaške regije. Osvojili smo tudi tretje mesto v 2. slovenski kegljaški ligi. Do konca sezone imamo še nekaj tekmovanj na regijskih in občinskih ravneh. Pravo nasprotje uspehov na tekmovalnih področjih pa doživljamo pri zagotavljanju finančnih sredstev za delovanje kluba. Pod vprašanjem je že dokončanje sezone, na prihodnjo pa zaenkrat še ne gledamo optimistično. Ivan Zorko Kolesarski klub Laško Kolesarji smo imeli 13. marca zbor članov, na katerem smo analizirali delovanje kluba v letu 2008. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da smo delovali uspešno in se povezovali z večjimi akterji v turizmu in gospodarstvu v občini. Skupaj s Stikom in Občino Laško smo izpeljali kolesarjenje v času športno konjeniškega vikenda in z generalnim pokroviteljem Pivovarno Laško, d. d., organizirali 2. kolesarski vzpon na Šmohor. Zazrli smo se v leto 2009 in si zadali naloge, katerih glavnina je skupaj z drugimi zainteresiranimi v Laškem tudi v prihodnje soorganizirati dva kolesarska dogodka, in sicer junija in zadnji vikend v avgustu (vzpon na Šmohor.) Vsako soboto ob 9. uri se odpravimo izpred Supermarketa Tuš na rekreativno kolesarjenje po občini ali pa se udeležimo mnogoštevilnih kolesarjenj v Sloveniji ali sosednjih državah. Na letošnjem zboru članov se je klub preimenoval iz KK 0limp2004 Laško v Kolesarski klub Laško. Luka Picej Fotografski natečaj KLAK Laški akademski klub letos organizira 5. fotografski natečaj KLAK. Letošnji nosi naslov Brezdelje in fotografom v razmislek ponuja različne interpretacije te teme: Ali jim brezdelje pomeni biti brez dela, torej brezposeln? Ali je brezdelje luksuzna dobrina prezaposlenih? Ali nam brezdelje vzbuja slabo vest? Ali je izbran življenjski slog? Ali kaj drugega? Vabljeni na otvoritev, ki bo v petek, 17. aprila, ob 20. uri, v Muzeju Laško. Za popestritev večera bo poskrbel pevski zbor A si za pet. Razstava bo obiskovalcem postavljena na ogled do 8. maja. 2009. Letošnji KLAK praznuje že 5. obletnico. V njeno počastitev ponuja pogled na pretekle natečaje in tokrat poleg tekmovalne razpisuje tudi novo, netekmovalno kategorijo Mojstri sončnih zahodov. Ne glede na razpisano tematiko so se v preteklosti na natečaju namreč vsako leto pojavili tudi številni sončni zahodi. Ugotavljamo, da je motivika sončnih zahodov očitno zelo priljubljena, zato želimo vsem njihovim ljubiteljem ponuditi priložnost, da se izkažejo. Ob sončnih zahodih, koktajlih in Oktetu 9 bomo poležavali v soboto, 18. aprila, ob 20. uri, v Šmoclu. Nika Damjanovič Metuljmania 2009 Društvo za jadralno padalstvo Metulj Rimske Toplice od 24. do 26. aprila na Lisci organizira tekmovanje v preletih z jadralnim padalom. Tudi letos so pripravili raznolik spremljevalni program. Vabljeni! 35 mmm Društva Požar v Zidanem Mostu 18. marca ob 10.22 je bilo javljeno, da gori v Zidanem Mostu nad trgovino. Prva operativna enota PGD Zidani Most je kmalu ugotovila, da požaru, ki je zajel kar dobršen del hriba, zaradi močnega vetra sama ne bo kos, zato je aktivirala gasilsko enoto PGD Laško. Zaradi močnega vetra seje požar hitro širil. Aktivirala so se vsa društva v Gasilski zvezi Laško, ki so se odzvala z vso razpoložljivo opremo in gasilskimi vozili. Poleg PGD Zidani Most in PGD Laško so na požarišču sodelovali tudi: PGD Rimske Toplice, PGD Jurklošter, PGD Vrh nad Laškim, PGD Rečica, PGD Šentrupert in PGD Sedraž. Pod poveljstvom poveljnika GZ Laško Vekoslava Špilarja in poveljnika PGD Zidani Most Igorja Tovornika so se društva razdelila v ekipe in začela gasiti vsak svoje območje. Požar je v tem času zajel ves hrib, kar je približno 20 hektarjev. Zaradi izjemno strmega in nedostopnega terena je bilo gašenje izjemno nevarno in naporno. Glavni cevovod od cistern je bil sestavljen iz 36 cevi, vsaka pa je bila dolga 15 m. Do večera je bil požar lokaliziran, zato so se odgovorni odločili, da pošljejo gasilce na zaslužen počitek, saj bi bilo ponoči na takem terenu prenevarno gasiti. Približno 80 gasilcev se je odpravilo domov, PGD Zidani Most pa je z nekaj člani organiziralo gasilsko stražo čez noč. Naslednji dan ob 7.30 se je zbralo 60 gasilcev in se odpravilo v gozd. Pogasili so še preostala goreča jedra. Celotna akcija je trajala dva dneva, za PGD Zidani Most pa še nekaj dni po tem, saj se je kar naprej vnemalo - zdaj tukaj štor, zdaj tam drevo. Sreča v nesreči pa je bila, da se na tako zahtevnem terenu razen nekaj žuljev in manjših opeklin in odrgnin ni nikomur nič pripetilo. Ugotovili smo, da je požar najbrž zanetila električna iskra, saj preko tistega območja poteka daljnovod, zaradi močnega vetra pa naj bi se žice dotaknile. PGD Zidani Most se zahvaljuje vsem sodelujočim gasilcem, domačinom in posameznikom za njihovo pomoč pri gašenju požara. Beno Kolander, tajnik PGD Zidani Most Gasilci so opravili obračun svojega dela v letu 2008 Gasilska društva začetek vsakega leta porabijo za izdelavo obračuna opravljenega dela v preteklem letu. Tudi letos je bilo tako. Februarja in marca so potekali občni zbori po društvih, gasilska zveza pa je imela sejo skupščine kot najvišjega organa zveze v petek, 27. marca. Osnovna ugotovitev vseh sestankov je bila, da je bilo leto 2008 precej bolj mirno kot leto 2007, saj je bilo potrebnih precej manj intervencij (v letu 2007 60, v letu 2008 40), predvsem pa je bila narava do nas zelo prizanesljiva. Kljub velikim neurjem, ki jim je bila izpostavljena velika večina območij v Sloveniji, je bilo teh na območju naše občine relativno malo, pa še tista k sreči niso zahtevala posebno veliko intervencij. Program dela, ki smo ga v začetku leta sprejeli, smo v veliki meri tudi uresničili. Zaključili smo osnovni in nadaljevalni tečaj za gasilca in tako dobili 56 novih operativnih gasilcev in gasilk, tečaj za vodjo enote je uspešno zaključilo 14 kandidatov, na zdravniški pregled smo poslali 27 operativnih gasilcev, izboljšali smo vnos podatkov v programa VULKAN in SPIN, uspešni pa smo bili tudi pri nabavi opreme, saj smo v PGD Laško nabavili novo gasilsko vozilo GVC 24/50 in kombinirano vozilo za prevoz moštva, v PGD Rečica, PGD Sedraž in PGD Zidani Most so izboljšali vozni park z nabavo sicer rabljenih vozil, v PGD Rimske Toplice pa so nabavili priklopno vozilo. Nabavili pa smo tudi nekaj osebne zaščitne opreme (zaščitne obleke, škornji, čelade, podkape, pasovi) in nekaj gasilskih cevi. Aprila je PGD Zidani Most izvedel že tradicionalni kviz mladih, septembra je bilo izvedeno občinsko tekmovanje, na katerem je nastopilo 39 ekip, od tega 11 pionirskih, 5 mladinskih, 15 članskih, 5 ekip članic in 3 veteranske ekipe. Oktobra pa so bile izvedene tri sektorske vaje, na katerih so bile preizkušene intervencije ob različnih predpostavkah. Na vsaki od teh vaj je sodelovalo po več gasilskih enot. Za izvedbo načrtovanega programa dela je bilo na razpolago 89.610 evrov (85.000 evrov iz občinskega proračuna, 4.610 evrov iz Uprave za zaščito in reševanje) in 28.909 evrov iz požarnega sklada. Poleg tega je bilo za nabavo gasilskega vozila GVC 24/50 iz proračuna dodatno zagotovljenih 25.000 evrov. Za nabavo vozil je bilo precej denarja pridobljenega z donacijami gospodarskih družb in zasebnih podjetnikov ter občanov. Vsem donatorjem se za podporo in pomoč iskreno zahvaljujemo. Jože Rajh V Rečici pri Laškem podeljena priznanja ZVVS Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v letu 2008 svoje naloge iz načrta dela opravilo, kar je potrdil tudi zbor veteranov v petek, 27. februarja, v Rečici pri Laškem. Za izreden posluh in razumevanje v letih 2007 in 2008 (ob odkrivanju spominskih obeležij hraniteljem orožja Teritorialne obrambe Slovenije v letih 1990-1991 in odkritju osrednjih občinskih obeležij osamosvojitveni vojni za Slovenijo v Občini Radeče in Občini Laško) je Zveza veteranov vojne za Slovenijo podelila naslednja najvišja priznanja: zahvalno listino Zveze veteranov vojne za Slovenijo sta prejeli Občina Laško in Občina Radeče; zlati grb Zveze veteranov vojne za Slovenijo sta prejela župana Franc Zdolšek in Matjaž Han; bronaste plakete Zveze veteranov vojne za Slovenijo so prejeli člani OZVVS Laško: Ludvik Knap iz Radeč, Samo Lah iz Rimskih Toplic in Jožef Krajnc iz Laškega. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo pa je podelilo naslednja priznanja: zahvalo OZVVS Laško so prejeli Moški pevski zbor Laško, g. Marjan Salobir iz Marija Gradca in g. Luka Picej iz Laškega; zlati donator OZVVS Laško je postal g. Karel Vodišek iz Laškega. III. Memorial Štefana Šemrova Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v soboto, 28. marca, v Rečici pri Laškem izvedlo tekmovanje v streljanju s serijsko malokalibrsko pištolo na 25 m, poimenovano III. Memorial Štefana Šemrova. Tekmovanja se je udeležilo 21 ekip oziroma 64 posameznikov. Vseh udeležencev je bilo okoli 110. Po uvodnih nagovorih predsednika OZVVS Laško Draga Ožka in župana Franca Zdolška ter predstavitvi pravil se je tekmovanje začelo. Za zbrano populacijo (OZVVS, Združenje Sever, OZSČ in Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško) so rezultati izredno dobri, k čemur je pripomogla tudi odlična organizacija tekmovanja v izvedbi Strelske družine Dušana Poženela Rečica in njihovih prizadevnih članov. V ekipni konkurenci je z 280 krogi (od 300 možnih) slavila ekipa Društva XIV. divizije (Andrej Brunšek, Jože Plahuta in Niko Zorec), druga je bila ekipa OZVVS Laško I. z 276 krogi (Vinko Lavrinc, Zora Lavrinc in Damijan Sajovic), tretja je bila ekipa OZVVS Celje I. (Mojca Zdovc, Marjan Zdovc in Janez Štuhec) z 266 krogi. V posamični konkurenci so rezultati tesnejši: zmagal je Andrej Brunšek (Društvo XIV. divizije Laško) s 97 krogi, drugo mesto je osvojil Peter Tkalec (Združenje Sever Laško) s 95 krogi in več polnimi centri, tretje mesto pa si je priboril Nikolaj Zorec (Društvo XIV. divizije Laško) s 95 krogi. Konrad Zemljič 36 Razno/Oglas Razpis za mladinsko gasilsko športno tekmovanje Zidani Most PGD Zidani Most razpisuje 15. mladinsko gasilsko športno tekmovanje, ki bo 27. aprila ob 9. uri. Ob lepem vremenu bodo sodelujoči tekmovali na igrišču pri Osnovni šoli Zidani Most, v primeru slabega vremena pa v dvorani Doma svobode Zidani Most. Tekmovanje bo potekalo v dveh kategorijah: pionirji (7-11 let) in mladinci (12-16 let), vsaka skupina pa bo nastopala v štirih panogah. Vsako društvo lahko prijavi največ štiri ekipe, in sicer dve ekipi pionirjev (7-11 let) in dve ekipi mladincev (12-16 let). Ekipa - lahko je mešana (dečki in deklice) - ima tri člane. Pogoj za uvrstitev je sodelovanje v vseh panogah. Končni rezultat da seštevek doseženih točk v vsaki od panog. Če je rezultat izenačen, šteje več boljših uvrstitev. Vse ekipe dobijo priznanje za sodelovanje, prve tri ekipe pa dobijo pokal. Želimo vam veliko uspehov! Organizacijski odbor PGD Zidani Most Čistilna akcija 2009 16. marca se je za občane Občine Laško pričela vsakoletna čistilna akcija. Akcija poteka po ustaljenem urniku, ki je krajanom že dobro poznan, le da so zabojniki na izbranih lokacijah samo en dan in ne dva kot v preteklih letih. V večini primerov se namreč napolnijo že v dobri uri od postavitve. V letih, ko je bila čistilna akcija v povojih oz. se je začela uvajati, smo rešili predvsem problem črnih odlagališč. Trenutno se pojavlja tendenca zbiranja odpadne elektronske in električne opreme ter večjih kosovnih odpadkov, ki pa so v velikih primerih onesnaženi z drugimi odpadki oz. nečistočami, zato recikliranje ni mogoče. Če bo v prihodnosti zagotovljeno prevzemanje odpadkov na izvoru oz. neposredno pri prodajalcu in se bodo oblikovali zbirni centri na lokaciji vsake občine, se bodo pojavile bistveno manjše potrebe po odlaganju oz. odvozu kosovnih odpadkov. Odpadki, ki jih uvrščamo med kosovne odpadke, bodo v trenutku, ko bodo pripeljani na zbirni center ali nazaj trgovcu, pridobili status sekundarne surovine in jih bo mogoče v celoti predelati oz. reciklirati. Ugotavljamo, da je pri odlaganju kosovnih odpadkov potreben nadzor medobčinske redarske službe, saj v zabojnike, ki so namenjeni občanom, odlagajo tudi osebe, pri katerih so odpadki nastali kot posledica pridobitne dejavnosti. V sklopu čistilne akcije 2009 je naše podjetje v sodelovanju s podjetjem Simbio, d. o. o., iz Celja organiziralo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Potekala je na dvorišču našega podjetja v soboto, 28. marca, od 8. do 14. ure. V tem času nas je obiskalo 45 občanov, ki so oddali razne nevarne odpadke. Vsak občan, ki je prispeval svoj delež k ohranjanju narave, je bil nagrajen s simbolično nagrado. Ugotavljamo pa, da bo treba v prihodnje akcijo zbiranja nevarnih odpadkov pripraviti v t. i. mobilni izvedbi. Praksa je pokazala, da je količina zbranih nevarnih odpadkov veliko večja, če se zbirajo na lokalnih točkah oz. točkah, ki so bližje občanom, kot če se zbirajo samo na enem mestu. V zaključku bi rad apeliral na vse občane, ki so vključeni v sistem odvoza odpadkov, da lahko enkrat letno brezplačno oddajo odpadke (papir, plastika, steklo, les, biološki, kosovni odpadki in gradbene ruševine) na zbirni center odlagališča nenevarnih odpadkov Strensko. Odpadke lahko oddate na podlagi plačane zadnje položnice, količina odpadkov pa je enaka velikosti povprečne avtomobilske prikolice (1 m3). Andrej Ilijevec POLICIJA SVETUJE S spremembo letnega časa so naše ceste spet postale bolj nevarne, saj so povprečne hitrosti vožnje večje, s tem pa se je poslabšala tudi naša varnost v cestnem prometu. Na tem mestu bi radi opozorili na ravnanje v cestnem prometu vse tiste, ki boste svoja motorna kolesa in druga enosledna vozila iz garaž počasi spet preselili na ceste. Dejstvo je, da so vozniki enoslednih vozil med najbolj ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, zato je še kako pomembno, da spoštujejo cestnoprometne predpise. Pomembno je, da pred uporabo vozil v prometu preverite njihovo tehnično stanje, delovanje smernikov, luči in drugih naprav, ki jih potrebujete za varno vožnjo. Prav tako je pomembno, da na prvih vožnjah ne pretiravate s hitrostjo. Oprijem pnevmatik je slab, ceste so po zimi še hladne, na njih je še veliko peska, zato se v prvih dneh motoristične sezone zgodi veliko prometnih nesreč s hudimi posledicami. Tudi zato preverite stanje vaše zaščitne opreme (čelade, kombinezonov, rokavic ...), saj lahko le z uporabo te opreme v primeru prometne nesreče preprečite hujše posledice. Na PP Laško ugotavljamo, da še vedno veliko udeležencev v cestnem prometu vozi motorna vozila pod vplivom alkohola. Opozarjamo vas, da po Zakonu o varnosti cestnega prometa za vse voznike, ki jih policija zaloti, da vozijo pod vplivom alkohola, velja obvezna odreditev pridržanja na policijskih postajah, ki traja od 6 do 12 ur. Ukrep je bil sprejet predvsem zato, da vinjene voznike dejansko umaknemo z naših cest in s tem pripomoremo k večji varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu. Prav tako bi radi opozorili vse tiste, ki si boste za prvomajske praznike privoščili dopust, da, preden odidete od doma, poskrbite za samozaščitno ravnanje. Preverite, ali ste zaklenili vrata, zaprite okna in poskrbite, da vam bodo sosedje redno pobirali pošto. Vlomilci in drugi storilci kaznivih dejanj namreč niti med prazniki ne počivajo, zato poskrbite, da vas ob vrnitvi domov ne bo čakalo neprijetno presenečenje. Za Vašo varnost v cestnem prometu lahko najbolj poskrbite sami. Naj spoštovanje cestnoprometnih predpisov postane naša skupna vrednota, s katero bomo vsi skupaj pripomogli k večji varnosti v prometu. Policisti Policijske postaje Laško želimo vsem bralcem varno udeležbo v cestnem prometu in prijetne prvomajske praznike. Janez Kejžar, pomočnik komandirja Policijske postaje Laško Kovač Bojan s.p. Cesta v Debro 1 3270 LAŠKO e-pošta: nvtomehoniko.kovac@sbl. nef TEL: 03/734 26 61 FAX: 03/73426 60 GSM: 040 22 30 95 m ................. ■ ■ i m 'J* SERVIS VOZIL POPRAVILO VSEH MODELOV PRIPRAVA ZA TEHNIČNI PREGLED POPRAVILO IN ZAMENJAVA IZPUŠNEGA SISTEMA MONTAŽA IN POPRAVILO GUM 37 Napovednik A P R I L Sreda, 15. april - Kulturni center Laško: Zaključna mavrica polk in valčkov z ansambloma Veseli Begunjčani in Polka punce ter kraljem ^slovenskih zvonov Mišem Melanškom (ob 19.30) Četrtek, 16. april - Knjižnica Laško: Boris Muževič - Podnebne spremembe (predstavitev aktualne problematike) (ob 19. uri) - Center starejših - Hiša generacij: Rože iz nogavic (Marija Kamenšek) (od 9. do 11. ure) Petek, 17. april - Center starejših - Hiša generacij: Druženje s kamero (Boža in Bojan Herek) (od 9. do 11. ure) - Muzej Laško (LAK): Otvoritev fotografskega natečaja KLAK (ob 20. uri) Sobota, 18. april - Kulturni center Laško: Koncert Ženskega pevskega zbora Laško (ob 19.30) - ŠMOCL (LAK): Razstava fotografij z motivom sončnega zahoda (ob 20. uri) Ponedeljek, 20. april - Center starejših - Hiša generacij: Richelieu in vezenje (Anka Levičar) (od 9. do 11. ure) Torek, 21. april - Center starejših - Hiša generacij: Voščilnica Vodni slap (Petra Šuster) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Predavanje Teozofskega društva Slovenije Religije sveta (Breda Žagar) (ob 17. uri) - Kulturni center Laško: Letni koncert Glasbene šole Radeče (ob 18. uri) - Knjižnica Laško: Večer s pesnikom, pisateljem, igralcem in dramatikom Andrejem Rozmanom Rozo (ob slovenskem in svetovnem dnevu knjige) (ob 19. uri) Sreda, 22. april - Center starejših - Hiša generacij: Rože iz krep papirja (Marica Lesjak) (od 9. do 11. ure) Četrtek, 23. april - Kulturni center Laško: Območna revija pevskih zborov (ob 19.30) - Center starejših - Hiša generacij: Literarni krožek (Zlata Strel) (od 9. do 11. ure) Petek, 24. april - Laško: Jurjevanje (dopoldan) Sobota, 25. april - Gasilski dom Vrh nad Laškim: Proslava ob dnevu upora proti okupatorju (ob 11. uri) Torek, 28. april - Center starejših - Hiša generacij: Kvačkanje (Ana Tošič) in Makrame želvice (Valerija Trnik) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Družabni turnir v šahu (ob 17. uri) M A J Četrtek, 14. maj - Knjižnica Laško: Naše poti (v sodelovanju s Stikom in nekaterimi posamezniki) (ob 19. uri) Sobota, 16. maj - Kulturni center Laško: Letna plesna produkcija (ob 18. uri) Torek, 19. maj - Center starejših - Hiša generacij: Makrame želvice (Valerija Trnik) in Kvačkanje (Ana Tošič) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij (Vrtec Laško): Kulturna prireditev Rajajmo v pomladi (ob 17. uri) Sreda, 20. maj - Center starejših - Hiša generacij: Unicefova punčka (Petra Šuster) (od 9. do 11. ure) Četrtek, 21. maj - Center starejših - Hiša generacij: Rožice iz krep papirja (Marica Lesjak) (od 9. do 11. ure) - Kulturni center Laško: Odprtje razstave laških ljubiteljskih likovnikov (ob 18. uri) Petek, 22. maj - Center starejših - Hiša generacij: Druženje s kamero (Boža in Bojan Herek) (od 9. do 11. ure) - Kulturni center Laško: Letni koncert Moškega pevskega zbora Laško (ob 19.30) Ponedeljek, 25. maj - Center starejših - Hiša generacij: Richelieu (Anka Levičar) in Voščilnice (Marjeta Dremel) (od 9. do 11. ure) Torek, 26. maj - Center starejših - Hiša generacij: Servietna tehnika (Ana Tošič) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Družabni turnir v šahu (ob 17. uri) - Kulturni center Laško: Zaključni koncert učencev PGŠ Laško s podelitvijo priznanj zlata nota (ob 18. uri) Sreda, 27. maj - Center starejših - Hiša generacij: Rožice iz nogavic (Marija Kamenšek) (od 9. do 11. ure) Četrtek, 28. maj - Center starejših - Hiša generacij: Voščilnica - paket presenečenja (Petra Šuster) (od 9. do 11. ure) - Knjižnica Laško: Prof. Anka Aškerc - Prispevek g. nadžupnika Jožeta Horvata k ohranjanju sakralne dediščine Laškega in okolice (ob 19. uri) Petek, 29. maj - Center starejših - Hiša generacij: Literarni krožek (Zlata Strel) (od 9. do 11. ure) J U N I J Torek, 2. junij - Kulturni center Laško: Koncert absolventov Glasbene šole Radeče (ob 18. uri) Četrtek, 4. junij - Knjižnica Laško: Andreja Vidali - Ekvador in otočje Galapagos (potopisno predavanje) (ob 19. uri) Torek, 5. maj - Center starejših - Hiša generacij: Origami rožice (Marjeta Dremel) (od 9. do 11. ure) Četrtek, 7. maj - Knjižnica Laško: Predstavitev knjige pesmi Zlate Strel Vse, kar imam (ob 19. uri) Petek, 8. maj - Grad Tabor: Koncert Laške pihalne godbe (ob 19. uri) Sobota, 9. maj - Ojstro (družina Sikovšek in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar): Po Anzekovih poteh (ob 8. uri, prijave na 03 733 89 30) - Kulturni center Laško: Najlepša leta - 30 let delovanja KD Antona Tanca (ob 19.30) Ponedeljek, 11. maj - Center starejših - Hiša generacij: Oblikujmo fimo maso (Dragica Samec) (od 9. do 11. ure) Torek, 12. maj - Center starejših - Hiša generacij: Poslikava svile (Jožica Cajhen) in Kvačkane ogrlice (Pavla Kukovica) (od 9. do 11. ure) Sreda, 13. maj - Center starejših - Hiša generacij: Darilne šatulje (Klavdija Simler) (od 9. do 11. ure) - Knjižnica Laško: Predstava Ples v zabojniku Gledališke skupine Radeče (ob zaključku Predšolske bralne značke) (ob 10. uri) Ob torkih in četrtkih - Center starejših - Hiša generacij: Klekljanje (Marjeta Dremel) (od 7. do 9. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Nordijska hoja (Jožica Rajh) (od 15. do 16. ure) Ob četrtkih popoldan - Center starejših - Hiša generacij: Telovadba (ob 17.30, 18.30 in 19.45). Prvo in tretjo soboto v mesecu popoldan Center starejših - Hiša generacij: Druženje ob petju Občina Laško, KS Vrh nad Laškim, JSKD in Združenje borcev za vrednote NOB V A B IJ O na proslavo v počastitev dneva upora proti okupatorju, ki bo 25. aprila, ob 11. uri, v Gasilskem domu Vrh nad Laškim. o O s 3 Q o Q 3 38 Oglasno sporočilo ft HOTEL HUM LAŠKO HOTEL | RESTAVRACIJA | PIVNICA | PLESNI CENTER Nekdaj gostišče, danes hotel z bogato gostinsko ponudbo Na mestu, kjer stoji Hotel Hum, je nekdaj stala znana gostilna Pr^Henke, furmansko in splavarsko gostišče. Kasneje se je razširila in preimenovala v Gostišče Hum, ki se je ponašalo z letnim vrtom v senci mogočnih kostanjev. Gostišče je imelo pomembno mesto v življenju Laščanov. Med drugim je bila v Humu edina dvorana v mestu, kjer so potekali družabni dogodki. Zlasti znani so bili plesni večeri, ki so v Hum privabili goste iz Laškega in okolice. Kaj vse gostom nudijo danes, smo povprašali vodjo strežbe Branka Cepina. Hotel ima bogato zgodovino. Kakšna je današnja slika Hotela Hum? Hotel Hum se ponaša z dolgoletno tradicijo kot dobra gostinska in hotelska hiša, prav ta sloves pa se trudimo ohranjati in ga še nadgrajevati. Od leta 2007, ko je Thermana, d. d., hotel popolnoma prenovila, navdušuje z novo notranjo podobo - s svetlimi, udobnimi in elegantno urejenimi prostori ter bogato in prenovljeno kulinarično ponudbo, zato smo ga poimenovali mestni hotel z eleganco. Kdo so vaši gostje? K nam zahajajo predvsem gostje, ki radi uživajo ob okusno pripravljeni hrani, ki jo spremlja raznolika ponudba vin. V prijetnem ambientu restavracije pripravljamo plesne večere, poslovna srečanja, obletnice, poročna slavja in drugo. V baru in kavarni se srečujejo predvsem domačini, ki uživajo ob kavi in klepetu s prijatelji in znanci ter ljubitelji laškega piva. Večkrat smo že omenili in moram reči tudi poskusili vašo izjemno gostinsko ponudbo. Kaj vse nudite? V Hotelu Hum vsak dan pripravimo tri vrste zelo okusnih kosil. Gostje pa lahko seveda izbirajo tudi med jedmi z našega jedilnega lista. Za praznovanja, poroke, poslovne in svečane priložnosti imamo pripravljen izbor menujev za lažjo odločitev. Tudi na naše najmlajše nismo pozabili. Med tem, ko boste uživali ob kosilu ali večerji, se bodo otroci lahko igrali v igralnem kotičku. V vašem hotelu že tradicionalno prirejate tudi plesne večere. Plesne večere, ki so zelo dobro obiskani, prirejamo ob petkih oz. sobotah. Prav tako pa prirejamo tudi začetne in nadaljevalne plesne tečaje za vse, ki si želijo osvežiti že pozabljene korake ali začeti pri osnovah. Na voljo imate tudi nastanitvene kapacitete. Kakšno udobje lahko pričakuje gost v Hotelu Hum? V naših na novo urejenih sobah bo deležen prav posebnega udobja, ki ga na poti skozi mesto ali zgolj na dopustniškem bivanju zagotovo potrebuje. Na voljo je 28 sodobno opremljenih sob s TWC, sušilcem za lase, mini barom, telefonom, LCD TV, klimatsko napravo in brezžično internetno povezavo. Hotel Hum je, kot vemo, eden od treh hotelov Thermane, d. d. Ali so tudi gostje Hotela Hum deležni razvajanja v številnih bazenih in čudovitih savnah? Naši gostje, ki bivajo v hotelu, lahko uporabljajo bazene, fitnes in savne v Zdravilišču Laško in v Wellness Parku Laško. Bova za konec dodala še kakšno povabilo našim bralcem? V Hotelu Hum nam hrana in dobra družba pomenita, v užitek, kulturo in veselje. Vabljeni na kavo in slaščico, prigrizek, poslovno večerjo ali družinsko kosilo. Najbolje je, da se o naši ponudbi in kakovosti storitev prepričajte kar sami. Pričakujemo vas v Hotelu Hum. Informacije in rezervacije: Hotel Hum Laško: 03 7348 88 00, hum@thermana.si; www.thermana.si Intervju/Foto: P. B./Č. M. sl ... v Družbi dobrega počutja Thermana v Laškem Bazeni družbe Thermana za družinsko razvajanje DRUŽINSKE VSTOPNICE • 2 odrasli osebi + 1 otrok = 50% popust za otroka • 2 odrasli osebi + 2 otroka ali več = GRATIS za 1 otroka Info.: 03 7348 900 Wellness Spa Center za boljše počutje in zadovoljstvo 3- IN 5-DNEVNI DETOX • masaža • detox tretma iz morskega blata • razstrupljevalna nega telesa • solarij Info.: 03 423 20 40 Po sprostitvi na kosilo v hotel Hum CENOVNO UGODNA KOSILA • že od 8,00 € • dnevno tri vrste kosil Prinesite oglas in se ob kosilu osvežite z eno pijačo GRATIS! Info.: 03 734 88 00 y THERMANA info@thermana.si | www.thermana.si 1825 Pivo in cvetje skozi čas Oglasno sporočilo Tradicionalna prireditev Pivo in cvetje se je skozi razgibano zgodovino uspela pošteno zasidrati v naši zavesti. Nekateri komaj čakajo in štejejo dneve, nekateri pravijo: »Bomo že potrpeli.« Praznik pa je tukaj, vsako leto in ob istem času. Vsi se čutimo nekako povezane v skrbnem gostiteljstvu takrat, ko naš kraj širnemu svetu svojo podobo na ogled postavi. Bo kar držalo, da mnogi pridejo po zapeljivi sledi zlatorumene pijače z belo krono. Krepko napako pa bi storili, če bi izpostavili samo to, ko pa Pivo in cvetje ponuja toliko več. Koncerti, razstave, prikazi starih šeg in opravil, kmečka ohcet, parada, ognjemet in še in še. Pisano in raznoliko. Zanimivo in dobrovoljno. Za vsakogar nekaj. K temu pa pritiče seveda še vse ostalo: bučna glasba, stojnice s tekočimi in hitro nasitnimi zadevami in stojnice z robo, ki ni tako življenjskega pomena. Ampak pomembni so vzdušje, prijatelji, znanci, prijetna sprostitev v dobri družbi. V teh dneh se v Laško prostovoljno zgnete več kot sto tisoč ljudi in s hudomušnim pomežikom lahko ugotovimo, da organizacijski odbor le mora nekaj delati prav. Nemogoče je v nekaj potezah ubesediti duha naše prireditve. Morda je pred leti to še najbolje uspelo neznanemu piscu, ki je v kratkem sloganu ujel vse poglavitne sestavine poetičnega bistva: enostavnost, resnico in zdravo ekonomsko logiko. Leta 1992 se je namreč nekomu ob oblikovanju oglasnega materiala z velikimi črkami zapisalo: »Najbolje, če pridete vsak dan!« Začelo se je s cvetjem. Bolje zapisano, začelo se je s cvetlično razstavo, davnega leta 1963. Da pa ne bi ostalo samo pri tem, je pivovarna na isti dan pripravila dan odprtih vrat. Od tu pa do spočetja ideje potem ni bilo več daleč. Pomembno vlogo je pri tem nedvomno odigralo tudi dejstvo, da je bil predsednik hortikulturnega društva in takratni direktor pivovarne združen v eni osebi, gospodu Ivanu Vodovniku. Zamisel o prazniku piva in cvetja je bliskovito padla na plodna tla. Ker pa ta tla niso pripadala oblastnemu zeljniku, je prvotno obstajala nevarnost piskanja po ideološko političnih notah. Vendar so pobudniki vztrajali, naj bo praznik ljudski, vsebinsko vesel in zabaven in če je možno, tudi čim bolj turističen. Obveljala je njihova, nakar se je stotine pridnih rok meščanov in okoličanov zagrizlo v delo in priprave. Če nekoliko nostalgično posplošimo, bili so drugačni časi. Pivu in cvetju, kot ga poznamo danes, so utrli pot ljudje, ki so hoteli, da Laško zadiha in zaživi. Tisti, ki so znali in jim tudi delo ni bilo tuje. Koledar je pisal 1964-to leto, ko je krenilo zares. Nekakšen logistični red se je začrtal že na samem začetku - turistično društvo kot uradni organizator in laška pivovarna kot glavni sponzor. Mnoge prireditve so zaradi priljubljenosti potekale iz leta v leto, pa nato poniknile in se čez čas ponovno obudile. Redke so se ponovile prav vsako leto. Gmotne zmogljivosti niso bile rožnate in tehnika je bila bolj v smislu »naredi si sam«, pa vendar se je v prvih letih ponosno predstavilo marsikaj. Predvsem društva -olepševalno, hortikulturno, planinsko, avto-moto, ribiška družina, čebelarji, foto krožek, podjetja pa so predstavljala najnovejše dosežke s tekočega traku. Kot že zapisano, to so bili časi, ko ni bilo treba »teglnov« skrivati, zato pa se je železno ogrodje starega mostu šibilo pod cvetjem, zelenjem in smrečjem. V povorkah so še stopali rečiški »knapi« in otroci s travniškimi rožicami v košarah. Tudi prvih nekaj kmečkih ohceti ni šlo zares, z leti do odgrinjale samo častitljive obletnice ter dela evropsko priznanih umetnikov. Kmečke žene in dekleta zadružnice so pekle mamljive dobrote, tombole so bile in izginile in tudi kakšna miss je bila izvoljena v bleščečo noč in hitro pozabo. Vsakdan je potekal po načelu »zdrav duh v zdravem telesu« in posledično tudi športa nikakor ni manjkalo. Zogobrcarji in košarkarji so imeli posebej zvesto občinstvo, da ne omenjamo gimnastike, prikazov eksotičnih borilnih veščin in vselej dobro obiskanih šahovskih turnirjev. Navadili smo se že, da je zabaviščnih prostorov vedno več, medtem ko se število prazničnih dni spreminja, eno je vendarle gotovo bilo in vedno bo - nedeljska jutranja budnica naših vrlih godbenikov je za marsikoga mnogo prezgodaj. Zadnja leta se praznik pričenja s prav posebnim programom - dnevom laščanov. Tako vsakič znova v prijetnem okolju strnemo vrste, preden bodo širne množice od blizu in daleč pridrvele med nas. Laščani smo že preverjena, v dobrem in slabem utrjena ekipa. Desetletja danes pa je postal običaj, da gre za pravo poroko. Za umetniški vtis in smeh zbranih množic je kakšen »pob« vzorno pristavil lestev k oknu ter še kar dostojno zrecitiral ljubezensko izpoved in ženitno upanje. Do konca pa niso prepričali nobenega dekleta. In tako iz leta v leto. Ze zelo zgodaj so po gladini Savinje prikrmarili splavarji in spomnili na nekaj, kar za Laščane tedaj niti ni bilo tako daleč od spomina. Lovci so tekmovali v uničevanju glinastih golobov, gozdarji so se pomerjali v spretnostih, godba pa je promenadno veseljačila vsako leto z zabave željnimi obiskovalci. Ljudske igre so polnile trge in osrednje razstave so nam julijskega rompompoma so nam namenila nešteto enkratnih doživetij in priznanje obiskovalcev za odlično izvedbo. Kolikor nas je tistih, ki te kraje imenujemo za svoj dom, toliko je spominov. Še pomnite, kako smo bili do kože mokri, ko so pod šolskim igriščem z gasilskimi brizgalnami nabijali vodni nogomet? Še pomnite, kako se je planiška legenda Bogdan Norčič domislil dodatne igre, da je Laščanijada lahko dobila zmagovalca? Še pomnite leto, ko so točili Krpana, pivo, ki se je vleklo kot olje. V tistem obdobju je bilo deklarirano kot najmočnejše pivo na svetu, bilo pa je zvarjeno na visokih 30 % ekstrakta. Še pomnite, kako veličastno je zvenelo bobnanje in udrihanje naših domačih mladcev in mladenke iz skupine The Stroj na strehi stare pivovarniške sladarne? Še pomnite ... Velikokrat je bilo, zares in tukaj v podkrepitev pomaga samo zlogovanje -ne-po-zab-no. Nori dnevi pa so ponovno tik pred nami. Pivo in cvetje, petinštirideseto po vrsti. Turistično društvo je že podmazalo kolesje, organizacijski odbor je že zasnoval in določil program in naš glavni sponzor se je še enkrat izkazal ter prijazno razvezal mošnjiček. Dogajalo se bo, vreme tudi bo, pivo se bo točilo izključno zaradi nevarnosti dehidracije in ker se nekatere stvari nikoli ne spremenijo, pa tudi vplivati nanje ne moremo, bodo verjetno žetoni za električne avtomobilčke spet dražji kot leto poprej. Kakorkoli, zabava je naročena in vabilo velja. Pridite. Saj veste, najbolje kar vsak dan. Besedilo/Foto: A. M./Muzej Laško