PoStnina plačana v gotovini, Štev. 40. V Ljubljani, dne 29. septembra 1932. Posameznaitev. Din 1m» Leto XV. |Upravništvo „Oomovine" v Ljubljani, Knaflova ulioa 5 uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 St»tu-" - Izhaja vsak Četrtek Narotnlnt n tazemitro: ietrtletao g M«, polletno It Dh, celoletno S« Dia; u l«V lemstro raiea Amerlkei četrtletno lt Dla, polletno 24 Dlg, celoletno M Dla? Ameriki leti* I dolar. -Račaa poStne kraallalce, podražalee t Ljabljanl, it 10.711^ Važna izjava ministra za kmetijstvo o vprašanju razdolžitve kmetov Kmalu bo potekel rok sedaj veljavnega začasnega zakona o zaščiti kmetov. Poleg blagodejnih posledic, ki jih je imel ta zakon glede zaščite kmetov, pa so se pri izvajanju zakona pojavile tudi prav neugodne posledice. Medtem ko je zakon na eni strani preprečil prisilno prodajo zadolženih kmečkih posestev in s tem propadanje kmečkega gospodarstva, je na drugi strani zelo neugodno vplival na kreditne razmere v državi. V težaven položaj so prišli posebno trgovci in obrtniki na deželi, ker so kmetje, sklicuje se na določbe zakona, ustavili plačila svojih dolgov na račun dobavljenih potrebščin. Pa tudi mnogi denarni zavodi so prišli v stiske. Ni čudno, da se zato vsepovsod opaža veliko zanimanje za to, kako se bo to vprašanje reševalo dalje. Ob priliki sprejetja sedaj veljavnega zakona o zaščiti kmetov je bilo izrecno na-glašeno, da bo ta zakon samo začasen in veljaven le šest mesecev. Med tem časom naj bi se vprašanje razdolžitve kmetov podrobno proučilo in se zbrali točni podatki o višini kmečkih dolgov. Po vsej državi se je vršilo že nešteto posvetovanj in zborovanj, na katerih se je razpravljalo o tem vprašanju. S stališč, ki so jih zavzele stanovske organizacije poedinih panog našega gospodarstva, se dasta izločiti dve glavni točki: 1.) Najti se mora način, kako pomagati kmetu, da ne propade zaradi dolgov, in 2.) zakon o zaščiti kmetov se v sedanji obliki ne more več podaljšati. S tem pa se pojavlja vprašanje, kako naj se reši ta reč. Predlogi, ki prihajajo z raznih strani, so tako različni, da je hudo najti neko srednjo, za vso državo primerno rešitev, saj so tudi gospodarske prilike v pogledu kmetijstva v posameznih pokrajinah zelo različne, vrhu tega pa so tudi kreditni odnošaji docela različni. Z velikim zanimanjem je zaradi tega vsa javnost sprejela izjave, ki jih je podal minister za kmetijstvo g. Juraj Demetrovič na banketu Udru-ženja jugoslovenskih agronomov, ki so imeli zbor v Beogradu. G. minister se je v svojem nagovoru dotaknil tudi vprašanja razdolžitve kmetov in napovedal, da se bo reševanje tega vprašanja gibalo v okviru naslednjih temeljnih načel: 1.) Kratkoročna posojila naj bi se izpremenila v dolgoročna, ki bi se odplačevala v manjših obrokih v daljši dobi. S tem bi bilo pomagano že veliki večini kmetov, ki jih tarejo baš kratkoročna posojila, ki jih sedaj zaradi nazadovanja cen kmetijskih pridelkov ne morejo odplačevati tako, kakor šo si zamislili takrat, ko so najeli posojila. t. - 2.) Primerno naj bi se znižala obrestna mera. Vprašanje obrestne mere je sploh eno poglavitnih.-vprašanj našega narodnega gospodarstva. Seveda se bo moralo-vprašanje znižanja obrestne mere reševati Splošno, ne samo ža kmetijska, nego tudi za vsa ostala posojila. 3.) Prezadolženim kmetom, to je onim, katerih dolg presega 60 odstotkov vrednosti njihovega celotnega premoženja, naj bi se omogočila poravnava na tak način, kakor velia to za trgo- vino, obrt in industrijo. Tako bi se najpravičneje doseglo znižanje kmečkih dolgov in se rešilo vprašanje prezadolženosti. Po podatkih, ki so do sedaj na razpolago, bo takih primerov le malo. Podatki namreč kažejo, da naš kmet v splošnem ni prezadolžen. 4.) Izvedla naj bi se organizacija kmetijskih! zbornic, ki ne bi smele biti izrazito stanovske organizacije, marveč predvsem orodje za pravilno zastopstvo koristi našega kmetijstva. Ta izjava o vprašanju kmečkih dolgov kaže^ da se odločevalni činitelji vneto bavijo s tem vprašanjem. Vsekakor bo to eno izmed prvih in glavnih vprašanj, ki se bo z njim bavilo narodno predstavništvo na svojem jesenskem zasedanju, ki se bo pričelo v začetku prihodnjega meseca. Kakšno je današnje v dravski Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru nam je poslalo: Naš kmet rad dela in če gre po sreči, tudi poje. Svojo zemljo obdeluje z veseljem, seje v nadi na obilno žetev in prodaja pridelke, da zadošča z izkupičkom vsakdanjim potrebam, predvsem, da plačuje javne dajatve, ki niso majhne. Kmet vinogradnik je bil nekdaj vesel človek, po vinorodnih krajih je odmevala njegova pesem od hriba do hriba. Danes sicer vinogradnik pridno dela in drži v redu svoj vinograd kakor prej, toda ne poje več. Pesem, ki jo še slišimo po vinorodnih krajih, ni pesem vinogradnika, kajti on že davno več ne poje, nego hodi zamišljen okrog. Poje le še njegov viničar, ki se zanaša, da se bo preživil, četudi slabo, na stroške gospodarja vinogradnika. Toda tudi viničar-jeva pesem ponehava. Kakor gospodarju, tako je tudi viničarju vzela letošnja dolgotrajna suša vse poljske pridelke. Kako bosta v vinorodnih krajih čez zimo preživila gospodar in viničar sebe, svoje in živino, ne vemo. še obupnejše so razmere v krajih, kjer je poškodovala toča poljske pridelke, vinograde in sadovnjake. Sena je bilo malo, otave skoro nič, zanašali smo se na bogato jesensko pašo, ki je zdaj tudi ni zaradi suše. Vino, sadje in živina so pa edini vir dohodkov v naših vinorodnih krajih. Zaradi pomanjkanja krme in kupcev se je med poletjem ogromno število živine poklalo doma ter po malenkostni ceni razprodalo in razdalo med sosede. Koristi od tega ni imel nihče, ker ni bilo dotoka denarja od zunaj. Posledice zmanjšanega števila živine bomo občutili prihodnja leta. Sadje je po nekaterih vinorodnih krajih obilno obrodilo, dasi je sicer tudi trpelo po suši; vendar bi se še kaj dobilo zanje, če cene ne bi bile tako strašno nizke, da se prevoz sadja iz krajev, oddaljenih od prometnih točk, skoro ne izplača. Edini up za našega kmeta vinogradnika so njegove z grozdjem lepo obložene vinske gorice. Stanje vinogradov sicer ni povsod zadovoljivo, nastavek v splošnem ni bil tako obilen kakor lani, a tudi suša in toča sta ponekod napravila škodo. Manjši pridelek in sušna letina pa sta v prid kakovosti letošnjega vinskega pridelka. Novi trošarinski predpisi so pripomogli, da so se cene vinu v gostilnah znižale in da se je poraba vina povečala. Tudi zaradi odprave državne in banovinske trošarine izza 20. aprila 1932. je poraba vina v splošnem porasla. Vinske zaloge so letos vsekakor maniše od lanskih v tem času. stanje vinogradništva banovini Toda kaj čujemo? Da bosta letos vinski mošt in vino zelo poceni. Govori se o cenah, ki ne bi krile niti polovice stroškov, ki jih je vinogradnik imel z obdelovanjem vinograda. V tem pa je njegov propad, če ne krije niti pridelovalnih stroškov. Glede na male vinske zaloge starega vina in v pričakovanju izvrstne kakovosti letošnjega vinskega pridelka cene letošnjemu vinskemu moštu, odnosno vinu, ne smejo biti nižje od lanskih. Prav nasprotno, cene morajo biti višje. Mnogo se letos proda grozdja, kar je vsekakor hvalevredno in za vinogradnike prodajalce grozdja koristno, ker pridejo takoj do denarja. S prodajo grozdja bo pa tudi znatno olajšan vinski trg, kar je spet proti nizkim cenam za mošt in vino. Iz navedenih izvajanj, ki dovolj jasno kažejo današnji položaj našega vinskega gospodarstva, razvidimo, da nimamo pričakovati ničesar dobrega. Če bomo složni, si utegnemo vsaj deloma pomagati sami. Pomoč je v nas samih v tem, da kolikor mogoče dobro vnovčimo naš vinski pridelek. Predvsem bi morali biti vinogradniki složni in organizirani v Vinarskem društvu, ki edino ščiti koristi našega vinogradništva. Glede na ta dejstva se priporoča naslednje: 1.) Prodajajmo namizno grozdje za zobanje v kar največjem obsegu. To je mogoče posebno v bližini mest in trgov. 2.) S trgatvijo čakajmo do skrajne možnosti, da grozdje popolnoma dozori in da bo kakovost vinskega pridelka čim boljša. 3.) Ako je morda zaradi slabega vremena močno nastopila gniloba, podbirajmo gnilo in odpadlo grozdje. 4.) Vinski mošt po preteku 24 ur razsluzimo, to je pretočimo, da čisteje pokipi in ostane zdrav. 5.) Trgajmo in stiskajmo po možnosti vsake vrsto zase, kajti za sortna vina dosežemo vedno boljše cene. - t 6.) Vsem vinogradnikom brez izjeme, ki so primorani vinski mošt prodajati od stiskalnice, svetujemo, naj ga ne prodajajo ceneje od 4 Din za liter iz mešanih vrst, za. sortirano blago in boljšo kakovost pa naj zahtevajo primerno višjo ceno. Za nižje cene se pač ne bo pehal noben vinogradnik. • . . i 7.) Vsak vinogradnik bodi član Vinarskega društva. 91i si že član Vodnikove družbe? K vprašanju kmečke razdolžitve G. Janez B a t i g iz Poljan nad Škofjo Loko nam je o tem vprašanju ponovno pisal naslednje: Že dva meseca se pretresajo kmečki dolgovi po časopisju. Industrija, o kateri bi mislili, da ima denar, se je oglasila, da ne more ničesar prispevati, češ, da je še bolj obubožana kakor kmetje sami. Nekateri priporočajo delno inflacijo, kar bi udarilo steber države — varčevalce. 'Zagovorniki takih predlogov se seveda ne ozirajo na to, na kak način in kako je živel varčevalec, da si je pridobil to, kar naj bi zdaj pustil drugim. Nadalje se priporoča, naj država prevzame eno polovico, drugo pa naj odplačujejo kmetje 80 let po 4 % z obrestmi vred. Recimo: upnik ima pri kmetu ali v hranilnici vse svoje imetje v znesku 50.000 Din in bo prejemal letno po 1200 Din. Vprašanje je, kako bo preživljal. sebe ; in družino in kje bo jemal za druge nujne izdatke. Država pa tudi ne ve, kako bi plačevala. Nasprotno si pa bo dolžnik, ki si je izposodil teh 50.000 Din, če jih je vtaknil v travnik ali njivo, z lahkoto pridobil letno 5000 Din za seno, deteljo in 'krompir na tisti njivi. Taka rešitev bi bila enostranska in krivična. Nekateri se sklicujejo, da bi vse to bolje podprli, na svetopisemske čase, češ, da so tudi tedaj dolgove odpuščali. Toda danes so drugi časi. Ne pada več mana z neba in se tudi iz dveh ne d& narediti 5000 hlebov, nego se mora vse kupiti za denar. Trezen človek mora reči, da v inflaciji ni prava rešitev kmečke razdolžitve. Kmetje sami morajo odklanjati tako pomoč. . Da so kmetje zadolženi in potrebni pomoči, o tem menda nihče ne dvomi. Da pa jih je precej med kmeti, kr šo bolj ali manj po lastni krivdi zašli v dolgove, je tudi res. Vendar bi se to dalo uravnati na način, ki bi bil vsestransko pravičen. Razpiše naj se prisilno posojilo, vračljivo v 20 do 80 letih, na denar pri zasebnikih in v denarnih zavodih in na nepremičnine brez vknjiženih dolgov, ki naj se ocenijo po sedanji vrednosti donosa. To mora zadostovati. Če bo pa kak ostanek, ga naj prevzame država. Da ne bi bil kdo na listi prijavljenih dolžnikov deležen premajhnega ali prevelikega kredita, o tem naj .bi odločali posebni odbori kmetov, katerim so • znane .dobre in slabe lastnosti njihovih okoli- čanov. Na ta način, mislim, bi se dalo rešiti to vprašanje. Še nekaj o vzrokih, ki naj bi bili krivi kmečkih dolgov in delno tudi sedanje splošne krize. Mnogo se govori o obrestih po 10, 15, 20 in celo 100 odstotkov. Kdor je plačeval tako visoke obresti, ni rabil denarja za kmetijstvo, marveč je špekuliral z denarjem in kot tak nima ničesar opraviti pri kmečkih dolgovih. Za kmečke potrebe se je denar vedno lahko dobil doma pri sosedih in domači hranilnici po 4 do 8 odstotkov. Denarja seveda kmetje tudi niso nosili v Švico. To bi morda veljalo za peščico onih, ki imajo tam znance in prijatelje. Predvsem so zvlekli tjakaj precej denarja meščanski ljudje, Nekateri se pritožujejo, da mnogi denarni zavodi zdaj pregrdo ravnajo s svojimi dolžniki, ki jim ne vračajo posojenega denarja in ne morejo in večkrat tudi nočejo plačevati obresti. Toda kje naj sicer dobijo denarni zavodi denar, da ga dajejo tisočem vložnikov po 50 do 100 in morda 200 Din na štirinajst dni, da imajo vložniki vsaj za sol in moko. če bi vložniki teh vsotie ne dobivali, bi bila beda še večja. Ako ti zmanjka žeb-ljev, boš preiskal vse kote in če žebljev ne boš našel, boš šel tja, kjer si jih že zabil, četudi jih boš s težavo izdiral. S tem, kar sem napisal, sem mislil le dobro za obe strank Nisem za to, da bi se delala komu krivica, kakor bi se, če bi se želje nekaterih uveljavile z zakonom. * * * Iz okolice Škofje Loke smo prejeli naslednji dopis: Huda je beseda zadolžitev za tistega, ki se mora zadolžiti zaradi nesreče in neprilik v gospodarstvu. To velja za vestnega gospodarja, a mnogo je tudi takih, ki jim ne dela zadolžitev nikakih skrbi in preglavic, kako in kdaj bodo dolg poravnali. Kakor v vseh stanovih, tako so tudi med kmečkim ljudstvom dvojni zadolženci: Nekaj je takih, ki so zabredli v dolgove zaradi slabega gospodarjenja in raznih špekulacij, ki so vse prej kakor pa v zvezi s kmetijstvom. Vzemimo tiste ljudi ob mejah, ki so se vrgli na tihotapstvo. Vsi ti so doma zanemarili obdelovanje zemlje in se po večini udali lahkomiselnemu življenju, ne da bi mislili, da bo enkrat konec tega. Ko so se tiho- tapstvo nehalo, so začeli lezti v dolgove in vedno večje stiske in zdaj zabavljajo na vse. So pa drugi, ki so prišli v dolgove zaradi nesreč in pa zaradi gospodarskih neprilik, ker ne morejo spraviti v denar svojih pridelkov. Seveda se težave kmetov ravnajo po krajih in pridelkih. V bližini mest in industrijskih krajih se stiska ne pozna toliko, kakor v oddaljenih krajih, kjer imajo predaleč do trga. Huje je zopet v krajih, kjer so ljudje živeli po veliki večini od gozdarstva in lesa. Posebno se to pozna tam, koder se je les izvažal v Italijo. Hudo občutijo krizo tudi kmetje, ki jim je glavni dohodek živinoreja, ker ne morejo spraviti v denar ne živine ne mlečnih izdelkov. Na drugi strani je pa med kmeti dosti takih, ki niso zadolženi in imajo denar. To so varčni in skrbni gospodarji ter se ne pečajo z drugim kakor s kmetijstvom. V nekem kraju so uradno dognali, da znašajo vloge prihrankov za dober milijon dinarjev več kakor dolgovi. V tem pa ni vštet denar, shranjen doma, ki gre tudi v sto-* tisočake. Seveda, niso morda vsi1 kraji tako srečni. Toda pripomniti je treba, da kraj, katerega mislim, ni bil nikdar prvak v bogastvu. Nekateri ljudje, tudi na deželi, so se prva leta po vojni precej razvadili in se tako rekoč igrali z denarjem, ki ga zdaj tako nedostaja. Da poženejo kmeta davki v dolgove, se redkokdaj primeri. Najhujši so dolgovi, ki so nastali zaradi špekulacij. Da so težave še večje, je vzrok tudi v tem, ker mnogi denar, ki ga imajo, tišče doma. S tem zadržujejo denarni promet in razna res potrebna dela, ki bi dala kruha in zaslužka najpotrebnejšim. Prvi pogoj, da se bodo težave začele omiljevati, je, da se vsi odločno vrnemo k skromnosti, delu in varčnosti. Ceniti moramo začeti vsako paro in varovati se moramo vsakih nepotrebnih izdatkov. Tako vedno dela in bo delal vsak skrbni gospodar, pa naj ga tarejo še take skrbi. Dolgov se bo počasi otresel, če bo še država priskočila na pomoč s primernimi ukrepi, a zapravljivee bo ostal tam, kjer je, pa naj mu navalijo kupe zlata. Naposled se seveda tudi pri nas dobe pijavke, ki izrabljajo današnje hudo kmetovo kakor obrtnikovo stanje in ki tirajo ljudi brez usmiljenja v pogubo. Tem oderuhom pa je stopiti odločno na prste. Pri zakonu za pomoč kmetu je treba vse te okolnosti uvaževati in se ne prenagliti, da se ne bo delala nikomur krivica. Čudil se je: cTako? Vidite, taki so! Tudi jaz ljubim Rotijo,- pa se je niti dotekniti ne upam! Dajte jo meni! Ne bo ji napačno! Stanovanje nama boste pa kar vi prepustili, kajne ?> Bila je zadovoljna. Omenila je hčeri. cPustimo to! Sama ostanem!* je ugovarjala Rotija. «In otrok, ki se bo rodil? Ali naj tava brez očeta?* jo je zavrnila mati. «Da, da, otrok!* je zaječala mladenka. «Mo-rala se bom žrtvovati zaradi njega!* Premišljala je. Pred njo je zanihalo življenje bednih nezakoncev. Ljudje jih zaničujejo. Porodila se je borba. Ze zdaj, preden se je dete rodilo, ji je nalagalo materinstvo hude žrtve. Nekaj časa se je upirala, trpela. Martin je samo zijal vanjo, čakal. Pogosteje je prihajal in molčal. Jeranka ga je vprašala vpričo hčere: «Kako misliš zaradi Rotije?* «AIi hočeš iti z menoj pred oltar. Rad te bom imel. Zal besede ne boš slišala od mene!* je grozničavo muiedoval, r1 Premerila ga je z očmi: «Ne želim si moža! Hočem očeta svojemu otroku! Če mu boš dober, je med nama domenjeno .. .* «Veš, da bo, kakor ti želiš! Zakolnem se ti, da mu bom kakor pravi oče!* Dogovorili so se zaradi poroke. Custav Strniša: Greh in pokora Res je nastavil skopca Štefanu na poti ob grmovju. Fant se je ujel za nogo. Komaj je pri-feepal domov. Martin je nemirno mežikal v dekle. Bil je radoveden, kaj bo odvrnila. Užalil jo je. Pokazala mu je hrbet. i » Jeranki se je pa prikupil. Krohotala se je, ko je omenil lisjaka na dveh nogah. » Zalarjevi se niso brigali za Rotijo. Štefana ni bilo več blizu. V mesečnih nočeh je slonela na oknu, jokala. Mlečna sinjava ji je poljubljala grenke solze spor znanja. Jeranka se je sama napotila k Zalarjevim. Sklenila je zahtevati odločilno besedo. Stari se ni zmenil zanjo. Ko jo je zagledal, se je zarežal. Sin je oba plašno motril. Bil je pač šibek znata] brez močne volje. Jeranka je postala pri vratih, pripravljena Jia vse. Starec je zakašljal. Nahrulil jo je: «Kakor divja mačka si me napadla vpričo frse vasi! Opravila nisi ničesar! Moj fant ne pozna več tvoje dekline, če dobi otroka, boste že skrbeli zanj! če ne marate ali ne morete, ga prinesite k nam! Se bo oče pobrigal! Opravila si!» ■cZalar, to je tvoje maslo! Pregovoril si slabiča! Seveda, če bi se fant oženil proti tvoji volji, bi tudi ti nalašč rogovilil v zakonski jarem, moto-vilo staro! Zdrav si, čvrst, a tvoje srce je gnilo! Sama gadja zalega se je.zaplodila v njem!* Dedec se je pognal proti njej. Kakor urna podlasica je švignila starka skozi vrata in od-brzela domov. 1 i <■ • «Bog nas tepe za naše grehe!* je tolažila hčerko, prestopivša domači prag. Posvetovali sta se, kaj storiti. Hči se je bala sramote, mati še bolj: «Vzemi Martina! Zateleban je vate! Privadila se mu boš! Zadovoljna boš.' «Martin je hinavec. Ko ga opazujem, si tudi često mislim, da ni pri pameti. Tako čudno in zlobno gleda!* «To so prazne niarnje. Dober fant je. Denar ima. Če dolarji podpro hišo, lahko prikupimo zemlje. Te nam manjka! Še bi se gnala, čeprav sem stara, da bi se pozemljačila! Ne zmoremo! Zato obdelujemo, kar imamo! Če se pa samo ponuja kakor pri Martinu, zgrabimo z obema rokama! Za poroko se ne mudi! Preden bomo kupovali, se že sprijateljiš z njim. Jaz mu vse povem. Če te ima rad, te bo vzel!* Hči je molčala. * Martin je še dalje zahajal v hišo. Mati je bila z njim prijazna. Rotiji ni šlo. Srce ni dopustilo. Jeranka mu je razodela domačo skrivnost. Politični pregled Kakor znano je bila pred dnevi zaključena konferenca v Stresi, ki naj bi pripravila načrt in sestavila predloge za gospodarsko obnovo srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav. Izid konference je tak, da kmetijske države niso z njo ničesar pridobile in so jo zapuščale z dokaj deljenimi občutki. Glede na nade, ki so se stavile na konferenco, je dal minister za trgovino in industrijo, gosp. Ivan Mohorič, novinarjem daljšo izjavo, iz katere povzemamo, da je izid konference splošno razočaral. Ko je navedel neke podrobnosti, je g. minister dejal naposled: Vprašanje gospodarske obnove južnovzhodne Evrope na konferenci v Stresi ni niti od daleč rešeno. Ni sicer izključeno, da bo nadaljnje prizadevanje kmetijskih držav rodilo povoljnejše uspehe, toda konferenca v Str«si je znova pokazala, da se od mednarodnih konferenc v tem pogledu ne sme mnogo pričakovati. Mi bomo sprejeli vsako olajšavo, ki nam bo po-nudena, toda pravilno in uspešno rešitev bodo morale poiskati kmetijske države same. V iskanju te rešitve se bo morala pa mojem mnenju gibati vsa bodoča akcija držav, združenih v kmetijskem bloku. Zahteva Nemčije po enakopravnosti glede oborožitve je naletela po vsem svetu na hud odpor. Zlasti francoski ministrski predsednik Herriot je v daljšem, ostrem govoru zavrnil nemško zahtevo, za kar je žel v Franciji vsestransko odo-bravnje, med tem ko je zavladalo v Nemčiji močno ogorčenje. Za bodoče volitve se pripravlj-v Nemčiji enotna zveza vladnih strank pod imenom Hindenburgove fronte, ki naj oslabi po eni strani vpliv hitlerjevcev, ki so že v mnoeem popustili, po drugi pa vpliv centruma. Te dni se je sestalo v ženevi k seji Društvo narodov, da prouči mandžurski spor po pregledu tjakaj poslane komisije. Poročilo je bilo pa zaradi zamotanih razmer na Daljnem vzhodu odgodeno do srede novembra. Zaradi razprtij v enotni državni stranki na Madžarskem je podal ministrski predsednik grof KaroIyi odstavko. Velika doza .. . zdaj Din« 6.— Velik zavitek . . zdaj Din« 4.50 •j? Mali zavitek ... zdaj Din; 2.50 w Cene nižje — kakovost kakor do~Sfcdajt ČISTI VSE NE DELA NIKOLI BRAZGOTIN Vladna večina želi močne roke tako proti opoziciji kakor tudi proti nezadovoljnežem v lastni stranki. Kot bodoči mož se imenuje soglasno grof Bethlen. Na češkoslovaškem je nastala možnost uradniške vlade, če bo morala sedanja vlada zaradi znižanja uradniških plač odstopiti. V Bolgariji so v glavnem mestu Sofiji zmagali pri občinskih volitvah komunisti. Za širšo državo nima ta izid nikakršnega pomena, vendar pa namerava vlada razpustiti komunistično stranko. Z Grčijo smo sklenili trgovinski sporazum, ki je že stopil v veljavo. Zalar in Štefan sta bila na polju. Po cesti je zaropotal visoko naložen voz, okrašen z zastavicami. «Balo peljejo! Čegavo?» je vprašal oče. «Rotijino!» je iztrgal iz sebe sin. Voz na cesti se je počasi premikal. Svetla oprava je praznično čepela na njem. Mladeniča je prevzela otožnost. Res se je ženil okoli, vendar Rotije ni pozabil. Njegove misli so begale za vozom: Z zastavicami okrašena bala se pelje po cesti. Visoko na njej leži njegovo srce, trudno, strto! Kaplje se cede iz njega, krvave kaplje bolečine. Voz se divje guglje, stresa, da srce prej izkrvavi, utihne... Voz je v zelenju. Ne, ne peljejo bale! Same bele krste so! Koliko jih je! V vsaki počiva njegov spomin, njegova ljubezen! Godec ne svira vesele polke! To je mrzla, temna pogrebna pesem! Njegovo srečo pokopavajo. Starec je opazil sinovo zamišljenost: cSiten postajaš! Kmalu se boš tudi ti poročil! Priženil boš ljubezen, bogastvo! Verjemi menib «Ne verjamem!* CČeprav ne verjameš, vendar si dolžan, da se poročiš z bogato, samo da pomnožiš našo posest! Gospodarji smo! Vsi zemljaki smo pa tudi sužnji svoje zemlje! Vedno več je moramo pridobiti! Mi režemo kruh tisočerim! Če bi ne bili spoštovali zemlje, se zanjo ne žrtvovali, bi nam ne vračala našega truda! Tudi sam sem se žrtvoval! Moj oče je bil bajtar. Oženil sem se s tvojo materjo, posestnico. Bila je petnajst let starejša od mene. Petindvajsetletnik sem poročil« štiri-desetletnico. Ko smo se peljali čez polje, je donela harmonika. Med vriskanjem svatov in med glasovi harmonike sem vendar čul tudi pesem grude. Pela mi je, me proslavljala, ker sem se ji posvetil... Tvoje matere nisem ljubil. Dekletu, ki sem ga rad imel, se nisem nikoli razodel. Življenje mi je dalo samo očetovsko ljubezen. Pa še eno, silno, mogočno ljubav do domače grude.» Pri cerkvici so počili topiči. Štefanu je pa počilo nekaj v notranjosti. Bled in molčeč je stopal poleg očeta. Zaropotal je koleselj. Čez polje se je peljala nevesta k poroki. «K cerkvi pojdem in vse razderemb je prešinilo fanta. Pa je oče nadaljeval: ^Ljubezni dekleta nisem poznal, ne srečne zakonske ljubavi! Zena in jaz sva samo delala. Delo je rodilo zadoščenje, mir in srečo! Zalarji smo obsojeni, da gospodarimo, da smo veliki, močni! Srca ne smemo poslušati! Srce poraja čute, ki so sama mehkužnostb Svatje so se vračali. Zapela je harmonika. Razposajeni zvoki so se razleteli čez njive. Spet je zaropotal koleselj. Nevesta se je peljala z drugim. Še enkrat jo je videl Štefan v daljavi. Prepozno! Svate je pozdravil Jeranov dom. Rotija je bleda sedla za domačo mizo poleg veselega ženina. i Zakon. Rotija ni od zakona ničesar pričakovala. Vdala se je usodi. ^ «Otroka! Otroka!> je kričalo njeno srce. V svojem materinstvu je bila prepričana, da ji dete prinese najsvetlejše žarke ljubezni. Ži-* vela bo zanj! Mora ga osrečiti! Martin je ostal čudak. Vedno je letal okoli, se hahljal. Spoznala je, da je res neodkritosrčen. Včasih ga ni bilo vso noč domov. Ko se je vrnil, ni bil pijan, le truden, bled. Tresoč se je lezel v posteljo. Če ga je vprašala, kje je hodil, kaj delal, jo je ošinil s svojimi vročičnimi očmi. Odgovoril ni. ^Skrivnosti ima pred menojb se je razodela materi. «Hude morajo biti! Ko premišljujem o tem, mi je strašno! Ne vem zakaj. Tajna groza me muči! Kar morilca sumim v njem. Ponoči bi najrajši pobegnila pred njim. Skrila bi se! Na srečo me pusti v miru. Truden in izčrpan pade na ležiščem «Unesel se bo. Nočni ptiček je. Po krčmah' hodi. Res ne pije preveč, a doma ne mara bitib: «Ni res! Vaški krčmar mi je priznal, da ni Martina skoro nikoli v gostilno. Zato mi je še večja uganka.> «No, potem pa postopa po polju. Saj veš, da rad kolovrati okoli. To vendar ni nič hudegab Okrajna kmetijska razstava v Kranju V Kranju bo od 22. do 24. oktobra okrajna kmetijska razstava, ki bo obsegala poljedelstvo, povrtninstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, planšar-etvo in kmetijsko-nadaljevalno šolstvo. Prireditev bo večjega obsega in ima namen, pokazati vse vrste kmetijskih proizvodov kakor tudi orodje, stroje in druge priprave domačega izvora s smotrom, da se kmetijska proizvodnja izboljša. Za najboljše razstavljene predmete bo razdeljenih okrog 300 nagrad «- obliki najboljšega kmetijskega orodja v vrednosti 15.000 Din. K nagradam sta prispevala kmetijsko ministrstvo 10.000 Din in sreski kmetijski odbor 5000 Din. Razstavo organizira sresko načelstvo s pomočjo razstavnega odbora s petimi odseki. Ob priliki razstave bo dolga vrsta strokovnih predavanj. Razstava je velikega gospodarskega pomena zlasti glede na vladajočo krizo. Vabijo se vsi za-nimanci v kranjskem srezu, naj razstavijo primerne predmete in s tem pomagajo pokazati, kaj kranjski srez premore in proizvaja. Zani-manci naj se nemudno lotijo dela, proučijo naj razstavni program, ki je na razpolago pri županstvih, kmetijskih in sadjarskih podružnicah in pri šolskih vodstvih, ter se po njenm ravnajo. Dolžnost vseh podeželskih činiteljev je, da pomagajo kmetovalcem z nasveti in lastnim delom. Razstava perutnine v Mariboru Od 5. do 7. novembra bo pod pokroviteljstvom župana in mestnega načelnika g. dr. Li-polda Franja v okviru drugih prireditev v Mariboru na verandi pivovarne «Uniona* razstava kokoši štajerske pasme, in sicer rjavih, belih, grahastih in sulmodolskih, nadalje rac, gosi in puranov. Razstava bo imela tudi oddelek za predmete, ki se uporabljajo pri praktični reji, kakor krmila, kontrolna gnezda, napajalnike, umetne koklje, valilne aparate, tehtnice za jajca in drugo. Razstavo priredi Selekcijska zadruga za rejo perutnine v Mariboru. Zadruga vabi vse rejce navedenih živali kakor tudi trgovce, obrtnike in tovarnarje, naj se s svojimi živalmi, odnosno izdelki udeleže razstave. Prijavne pole naj se zahtevajo takoj od zadruge, Slomškov trg št. 11/1, kamor se je obrniti tudi za morebitna druga pojasnila. Razstave se morejo udeležiti, kar se posebej poudarja, tudi kmetski rejci, ki ne vodijo nikake kontrole. Za najboljše živali so določene nagrade po 100 do 500 Din. Ob času razstave se priredi v nedeljo 6. novembra tudi perutninarski tečaj. Predavalo se bo o najvažnejših vprašanjih praktičnega perutninarstva. Udeležbo je prijaviti po dopisnici na označeni naslov. Sadna razstava v Zireh V nedeljo 9. oktobra priredi tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva krajevno sadno razstavo. Uredil in vodil jo bo sreski ekonom g. Pečovnik, ki bo imel ob 8. uri primerno predavanje. Ako ne bo zadržan, se razstave udeleži tudi višji sadjarski nadzornik g. Humek, ki bo tudi predaval. Vse občinstvo, osobito sadjarji, se vabijo, naj pri razstavi sodelujejo in razstavijo lepo, rodovitno, dobro in trpežno sadje, da bomo videli, kaj vse pridelujemo. Gg. strokovnjaka nam bosta razložila, kako se posamezne sorte imenujejo, ali vsaj, v kateri razred spadajo. Le s skupnim delom bo možno odbirati in razmnoževati take vrste, ki so za naše razmere z gospodarskega stališča najboljše in najpri-kladnejše. Želeti je, da se vsi sadjarji oklenejo podružnice, ki je krepko razvila svoje delovanje in hoče pokazati, da je tudi naš kraj sposoben za umno sadjarstvo, ki je najlepša panoga kmetijstva. Ako bomo smotrno delali, se bo tudi od nas v dogledni dobi lahko izvažalo sadje, med tem ko ga zdaj niti za lastno potrebo ne pridelamo. Prav v tej stroki smo zelo potrebni pouka in skupnega delovanja, ker le združeni lahko napredujemo in si skupno nabavljamo potrebščine, kakor škropilnice, snovi za pokončavanje škodljivcev, orodje in drugo. Skupen nastop nam bo tudi omogočil prodajo sadja, uvedbo boljših sort, izdelovanje sadnih pijač in drugo. Sejmi 3. oktobra: Konjice, Kranj, Kostanjevica na Dolenjskem, Dol pri Hrastniku, Litija, Novo mesto, Ormož, Jesenice na Gorenjskem; 4. oktobra: Žalec, Turnišče, Metlika, Jurklošterj 5. oktobra: Tržišče (Sv. Trojica), Sv. Lenart pri Mariboru, Hodoš; 6. oktobra: Pišece; 7. oktobra: Zgornja Kungota, 8. oktobra: Tržič, Begunje (Cerknica), Rakičan.; Kranjska gora. Pristopajte h Vodnikovi družbi! Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na živinskem sejmu v Ptuju so bilo cene: kravam 2-75 Din, telicam 2 do 3-50 Din, volom 2 do 3-60 Din, bikom 2 do 2-75 Din za kilogram žive teže. Konji so se prodajali po 250 do 2800 Din. HMELJ. Zadnji teden je ostalo povpraševanje po hmelju v Savinjski dolini zmerno. Cene so se gibale med 16 in 18 Din. Le najboljše blago je dosegla tu in tam 19 do 20 Din. Ta torek pa je kupčija spet oživela in se je plačeval hmelj po 17 do 19 Din za kilogram, med tem ko so za lepše blago že zaman nudili 20 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 ameriški dolar za okrog 57 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1365-41 do 1376-21 Din; 100 italijanskih lir za 294-40 do 296-80 Din; 1 ameriški dolar za 57-30 do 57-58 Din; 100 francoskih frankov za 225-17 do 226-29 Din; 100 češkoslovaških kron za 170-12 do 170-98 Din. Vojna škoda se je trgovala po 180 Din, investicijsko posojilo pa po 49 Din. GORENJI LOGATEC. Sokol priredi na rožen-vensko nedeljo — 2. oktobra — po popoldanski službi božji pred svojim domom, odnosno ob slabem vremenu v domu, veliko javno tombolo z izbranimi dobitki (prašič, vreča moke itd.) Ker bo ta dan v Gorenjem Logatcu tudi žegnanje, je pričakovati obilne udeležbe. Pridite torej na krofe in tombolo! Bližal se je dan poroda. Rotija je drhtela, mislila je samo na dete. Tako si ga je želela. Ze vnaprej se je bala zanje. Cuvstvo materinstva je vse v njej prevpilo. Pozabila je ves svet. Martin se je zvečer odpravljal z doma kakor običajno. Videl se ji je žalosten, potrt. Glasno gai je zaprosila: «Ne hodi po samem! Prosim te! Lahko naletiš na požigalca. Divji človek mora biti! Ze nekaj let strahuje okolico. Pravijo, da pomagaš povsod gasiti, kjer zaneti ogenj njegova zlobna roka. Pa prehladil se boš! Ubogaj me! Ostani doma, da se ti res kaj ne pripeti!* Tolažil jo je: f«Moram iti! Moram! Ali ne vidiš, kako se ponavljajo požari? Danes v naši vasi, jutri v sosednji. Onega zlodeja baš iščem, požigalca! Enkrat bom že naletel nanj! Potem gorje mu! Koliko naših domov je že upepelil! Tedaj bo zanetil poslednji požar! Hi, hi, hi! Da, poslednji!* Odšel je. Zjutraj, bila je nedelja, se je Jeranka vrnila od zgodnje maše. Povedala je noviio, da je požigalec zažgal Zalarjev skedenj, ki je pogorel do tal. leat po Dru.B.raunlichu. On odpravi pola* goma in zanesljivo zobni kamen in ne pusti, da bi se napravil nov... zobe pa ohrani močne in.zdrave! VtALODO/Vf t Proti zobnemu kamnu valstva. Nujna potreba je dovedla društvo do tega, da je začelo misliti na svoj dom. S skromnimi sredstvi, dobro voljo in požrtvovanjem smo začeli letos v avgustu graditi sokolski hram. Načrte je blagohotno preskrbel sreski načelnik gospod dr. Vidmar. Stavbni odbor pod neumornim vodstvom bratov Ivana Korošca in Avgusta Dijaka s Koprivnika jih je uresničil. Prvo nedeljo v oktobru, to je 9., bo dom otvorjen. Ze danes vabimo vse prijatelje, naj posetijo to redko prireditev in naj tako podpro društvo, ki je tega vredno in potrebno. MALA NEDELJA. Tukajšnje prostovoljno ga-* silno društvo priredi v nedeljo, 2. oktobra, ,v go-> stilni tovariša Kosija trgatev grozdja. Za različno zabavo, kakor občinski zapor, šaljivo pošto itd., je preskrbljeno! Novost za naš kraj pa bodo brhke viničarke, ki bodo še posebej na izviren način skrbele za zabavo in gasilsko . blagajno. Takoj po večernicah se položi prav tam temeljni kamen za novi gasilski dom. Odbor prosi vsa okoliška društva in vse cenjeno občinstvo, naj obiščejo prireditev in tako podpro društvo. Milka Adamičeva: Zločinka Lojza je čutila, da bi morala nekaj reči, nekaj, kar bi ga dvignilo in razvedrilo. Zal ji je postalo krepkega mladeniča. Toda Renc se je bil že izgubil med drevjem in doli ob živi meji se je oglasilo ukanje, podobno rjovenju ranjene živali. Lojza je vedela, da tako joka fant. Počasi se je okrenila proti hiši. Renc pa je taval po polju in deževne kaplje so se mešale z znojem, ki mu je lepil lase nad čelom. Naslednji dan so praznovali zaroko. Ko pa je bila Lojza na oklicih, je odhajal Renc z-nekaterimi fanti iz vasi v nemške rudnike. Mati Gra-fovka je obžalovala njegov odhod in mu ponujala dvojno plačo, če ostane, vendar ga ni bilo mogoče preprositi. Lojzo je bolela Renčeva trma. Morda bi se bilo še vedno zgodilo drugače, če bi bil ostal, ali fant je vztrajal in komaj pogledal dobrote, ki so mu jih bili naložili za popotnico. Poroko so praznovali zelo šumno. Zenice so pri cerkvi opazile, da se je nevesta spotaknila, česar niso smatrale za dobro znamenje. Kljub temu pa se je začelo kmalu po poroki govoriti, da je mladi par srečen. Lojza je ponosno sedala ob zimskih nedel jskih jutrih v nove sani, v katerih sta se vozila v pičlo uro oddaljeni trg k maši. Zavita v kožuhovinasto jopo je sedela ob možu. ki ie vodil konja. Bil je ljubezniv z njo in upala je, da bo sčasom premagala oni občutek plahosti, ki jo vedno obide, kadar se mož drzno zazre v njene oči. Sicer ne vedno, toda v kakih trenutkih je bil njegov sivi pogled tako trdo mrzel, da jo je spreletelo po vsem životu. Ni vedela čemu, toda nehote se ji je v takih trenutkih vrinila v misli podoba Renca, ki jo je gledala skozi daljo mehko in otožno. Lojza ni bila po naravi nikoli sentimentalna, vendar je po poroki začutila v srcu neko vrzel, ki je ni mogla z ničemer izpolniti. Da bi možu o tem go-vorilaj se ji ni zdelo pametno. Sicer pa je bil Paduba stalno zaposlen. Za kmetijstvo se sicer ni brigal dosti in je prepuščal domače posle po večini Lojzi, zelo pa so ga zanimali krasni Gra-fovi gozdovi, ki so pomenili zanj denar. Pomladi je privedel delavce in pričelo se je sekanje, da je odmevalo daleč dol na belo cesto. «Kaka škoda,» so zmajevali ljudje, «da Lojza dopušča kaj takega.) Toda Lojza ni bila več o *.a odločna Lojza, odkar je postala žena Padube. Ko ji je mož omenil, da bo posekal gozd, je sicer ugovarjala, ali prepričal jo je, da je dobro tako, in ko je še malo oporekala, ji je kratkomalo zabrusil, da tega ne razume. . G. Svera je sprejel za zastopnika sedanji senator, g. Ivan Hribar, nekdanji ravnatelj «Slavije> v, Ljubljani. Ni mu vcepil samo volje do zavarovalnega dela, temveč ga je tudi navdušil za narodno osvobojenje, saj je bil v tistih časih vsakdo, ki se je zavaroval pri «Slaviji> in ki je delal za domačo zavarovalnico, proti Avstriji, protidržavni element in je moral kot tak okusiti mnoge neprijetnosti. Z žilavo borbenostjo in nacionalno zavednostjo je vztrajal na tem mestu in delal naš jubilant. Njegovo delo je obrodilo obilo uspehov, na katere je slavljenec lahko ponosen in v katerih vidi povračilo za ves svoj trud. Pridružujemo se tudi mi želji mnogih, da bi mu moža in gospodarja. Če sem poročil deklo, zato Še nisem sam hlapec.> «Deklo?> je planila kvišku Lojza, a tisti hip jo je bolečina v križu potisnila nazaj na posteljo. Zastrmela je topo v strop, kakor bi hotela tam uganiti, kaj je pripravilo Padubo do te sirovo-sti. Dve solzi sta se ji potočili iz lepih oči. Takrat se je prvič pokesala, zakaj ni poslušala Renca ... Slišala je še, kako je Paduba oddirjal s kolesljem, nato jo je obšla slabost in padla je v nezavest. Mati se je v zli slutnji napotila proti domu in našla hčerko v skrajno kritičnem položaju. Lojza, ki je bila že Četrti mesec v blagoslovljenem stanju, je dobila splav in' že se je tudi razvedelo po vasi, da mlada Padubovka umira. Lojzino življenje je viselo v resnici na nitki. Šele tretji dan je mogel povedati poklicani zdravnik, da je kriza prestana ir. da more upati na okrevanje. Padubi je bilo. žal sirovega nastopa. Čutil je, da ni ravnfcl z ženo, I akor bi moral, zato se ji je izkušal približati. Lojza mu je odgovarjala in se mu bledo nasmihala. Mož pa je opazil, da se je nekaj prelomilo v njenem pogledu, in zaman je iskal toplih žarkov, ki so bili obsevali vse njeno obličje, kadar je bila prej govorila z njim. Nazadnje ga je to ujezilo, odšel je v gozd in začel izbirati nova drevesa za žago. Ves izmučen se je okoli poldne sesedel na deblo, ki je ležalo krsj poti. Kaj ga je napotilo, da je poročil to ženo, katere vendar ni nikoli ljubil. Da, če ne bi imela teh krasnih gozdov, potem se ne bi nikoli dal speljati v to past, kajti starka mu je nastavila past, to je gotovo. Hotela je za hčer boljšega moža, kakor ga imajo druga vaška dekleta, vzela mu je prostost, navezala ga je na kmetico, ki mu bo v breme vse življenje. Spomnil se je svoje bedne otroške dobe: staršev ni poznal, nezakonska mati ga je prepustila sorodnikom. Ni imel po naravi blagega značaja, zato so ga večkrat pretepali. Moral je stradati, če ni ubogal. Te kazni so se mu zdele okrutne in že kot deček je na tihem koval maščevanje. Stric ga je dal izučiti v lesni stroki in mu za začetek podaril nekoliko denarja. Ker je lesna kupčija takrat cvetela, si je kmalu toliko opomogel, da je začel samostojno trgovati. Obetal si je lepo bodočnost, postal lakomen na denar in se v tej lakomnosti poročil na kmete. Sementu sebi se je zasmilil... Ko je prispel domov, je bil razdražene volje. Brcnil je psa, ki se mu je pridobrikal naproti, in se napotil v svojo sobo. Obleke] je športno obleko, napisal več položnic ter se odpeljal v trg. To je bilo tudi njegovo najljubše opravilo: voziti se v trg. Kadar je takole udobno sedel v svojem koleslju, ko je zavijal oblak prahu vse, kar je hitelo mimo njega, takrat si je prižgal cigareto, se predal svojim mislim in zdaj pa zdaj z bičem ošvrknil konjiča. Mnogo načrtov se je razbilo v njegovi glavi, mnogo jih je zavrgel, še preden jih je preizkusil. Glavno, česar si je vedno želel, je zdaj imel. Bil je imovit, polovica Lojzinega posestva je njegovega, a po Lojzini smrti mu pripade še druga polovica. Ob strani mu stoji zvesta pomoč v osebi Avgusta Dijaka. Po poklicu je kovač, ki poleg posla za vsakdanji kruh sodeluje v raznih organizacijah. Kot tajnik Sokola ima vedno polne roke dela, ki ga vestno in s hvalevredno požrtvovalnostjo vrši. Pri gradnji doma je napravil nešteto potov in opravil mnoge posle za skromno plačilo z geslom: «Za društvo se mora nekaj narediti !> Naj bodo obema te vrstice v zadoščenje in priznanje in izpodbudo za nadaljnje delo. Njima in zavednemu članstvu vsi prijatelji Sokola in sploh Koprivnika obljubljamo, da jih bomo po-setili 9. oktobra, ko bodo otvorili Sokolski dom na Koprivniku. ŽE DRUGIČ MU JE ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE. Polenšak, septembra. Dne 16. t. m. zjutraj okoli 4. ure je pričelo goreti pri posestniku Turšaku. Ko so domačini ogenj opazili, je bil del hleva v plamenih. Ker ni bilo zaradi suše vode, je poslopje zgorelo popolnoma. S težavo so obvarovali hišo in sosednje zgradbe. Živino so pravočasno rešili iz hleva. Kako je ogenj nastal, ni znano. Gospodarsko poslopje je bilo novo, ker je tudi staro poslopje zgorelo pred letom dni. LETINA IN DRUGE ZADEVE POLJANSKE DOLINE. Poljane nad Škofjo Loko, septembra. Konec je dolgotrajne suše in nastopilo je deževno vreme. Suša pri nas ni napravila tako hude škode, dasi je sicer ovirala rast jesenskih pridelkov, ki pa se bodo delno že še opomogli. Ako se ozremo nazaj na letino, moramo priznati, da je kljub pomanjkanju dežja povoljna, zlasti po dolini, po hribih je seveda slabša. Sena se je še precej nakosilo, otave malo manj. Pšenica in ječmen sta bila slabša, oves pa se je skoro povsod dobro obnesel. Prav tako fižol, samo da je drobnejši, a vendar dobro blago. Koruza je dobra. Krompirja je precej, čeprav je ponekod droban, vendar je zdrav. Hribovski prebivalci so navadno vsako leto ob suši tožili o pomanjkanju vode, posebno za živino, ki so jo morali goniti ponekod uro in še več hoda v dolino napajat. O tem letos ni bilo slišati. Napravili so si prostorne kapnice in vodne.reservoarje in tako lahko kolikor toliko vztrajajo vse leto kljub suši. Suša jih seveda še vsako .leto bolj ali manj nadleguje, a imajo marsikatero ugodnost, ki je v dolini ni. Po hribih obrode žlahtne hruške in jabolka, orehi in kostanj. Edino krme se ne nakosi toliko kakor v dolini. Drugače so pa gorski kmetje bolj zadovoljni s svojo usodo kakor dolinski. Sedaj je v dolini doba cerkvenih žegnanj, ko se navadno kaj boljšega prinese na mizo. Predvsem slovi naš bob, ki mu drugod pravijo krof. Pred cerkve pri podružnicah navadno prineso ženice kar cele koše tega peciva. Seveda ne manjka tam tudi lecta v raznh oblikah s prijaznimi zaljubljenimi napisi. V prejšnjih časih so imeli fantje navado, da so hodili na žegnanja k drugim cerkvam. Konec takih žegnanj je bil, da so se fantje sirovo stepli med seboj. Danes tega ni več, vsaj ne pri nas. Od drugod se pa še slišijo žalostne zgodbe o fantovskih pobojih na cerkvenih slavnostih. Tu in tam se tudi čuje, da je zmanjkalo na njivah krompirja, koruze in fižola in v sadovnjakih sadja. Preveč pa teh grdih tatvin menda ne bo. Prav sedaj se pri nas končuje ličkanje koruze, ki se navadno vrši ob večerih po hišah ali v prostornih hlevih, kjer ne manjka smeha, zaljubljenih pogledov in tudi zehanja ne. Pride seveda na ličkanje vsa mladina iz domače in sosednjih vasi. Ker se to že dogaja leto za letom, se je že izpremenila ta navada v pravcat narodni praznik s plesom na prostem, posebno če poseže še harmonika vmes. Zraven pa se poje in vriskaj da odmeva od vseh strani, V zadnjem času smo dobili novega g. kaplana, ki je dober cerkveni govornik. Upamo, da bomo z njim živeli v najlepši slogi. Letoviščarji so nas že vsi zapustili. Sodimos da je nanje napravila naša dolina dober vtisk. Gotovo so bili zadovoljni z lepotami, ki jih ima dolina v izobilju. Predvsem jim je bila všeč naša bistra Sora. Upamo, da se bodo prihodnje leto zopet vrnili — ne sami, nego še z novimi gosti« POSLANEC SPINDLER V PLANINSKEM SVETU; ŠMARSKEGA SREZA. Šmarje pri Jelšah, septembra. Pretekli teden je narodni poslanec g. Sp:'ndler| obhodil nekatere občine v severnem delu šmar-skega sreza, v žetalski in stoprški župniji, ki jih! je kruto udarila suša. Poslanec g. Spindler je obiskal številne župane in se dogovoril z njimi glede nekaterih podrobnosti za prehranjevalno' akcijo, ki se bo uvedla v srezu. V petek in soboto pa je bil g. narodni poslanec v Št. Vidu pri Planini, Planinski vasi, Lokah, Dobju, Presečnem in drugod, ki so bili meseca avgusta hudo prizadeti po toči in se je škoda v 13 prizadetih občinah cenila uradno na več kakor dva milijona dinarjev. Tudi tu je prebivalstvo v veliki bedi. V Planinski vasi in v Presečnem je uničene nad 80 odstotkov letine. Akcija za prehrano naroda in živine preko zime se bo naravno morala raztegniti tudi na ta okoliš. V nedeljo 25-1, m. je imel g. Spindler v lepem planinskem Št. Vidu pred cerkvijo zjutraj po maši javno ljudsko zborovanje, na katerem je pod predsedstvom župana g. Jazbinška razpravljal o vseh perečih gospodarskih vprašanjih, O preteklem in bodočem delu narodne skupščine, o splošnem položaju v državi in o drugem. Po i zborovanju so se pri g. Kovaču vršila še razna posvetovanja in se je ustanovila tudi krajevna organizacija JRKD pod vodstvom uglednih ta-mošnjih mož. Popoldne v nedeljo je zboroval narodni poslanec g. Spindler v prijaznih Pečicah visoko nad Podsredo. Zborovanje se je vršilo pod okriljem tamošnje organizacije JRKD in pod vodstvom njenega predsednika g. Černoša pod milim nebom pred šolo ter se je udeležilo zbora prav tako kakor v Št. Vidu mnogo nad 100 oseb' obojega spola. „ PARNA ŽAGA ŽRTEV PLAMENOV. T r s t e n i k nad Sušakom, sept. Pred dnevi, bilo je na nedeljo ponoči, je nastal ogenj v parni žagi g. Medvediča v Trste-niku in upepelil poslopje do tal. Zgradba je bila kakih 300 metrov od italijanske meje v gozdu. Lastnik je storil vse, da je bila kljub hudim gospodarskim težavam žaga vedno v obratu, čeprav je po nizki ceni prodajal les. Zaposleni delavci, ki smo tako imeli svoj kruh, smo bili gospodu Medvediču prav hvaležni. Ker je bil požar na nedeljo, so bili vsi delavci, razen šestih, odsotni. Prisotne delavce, ki so spali, je zbudilo prasketanje ognja. Hitro so ustali in začeli gasiti. Na pomoč so kmalu prihiteli naši graničarji, nato gospodar s sorodniki in delavci in naposled izza meje italijanski fi« nančni stražniki in drugi. S požrtvovalnim gašenjem so vsi skupaj omejili ogenj, da se ni razširil še na ostale zgradbe. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. f! PREKMURSKI GLASNIK Smrtna žrtev neprevidnega ravnanja t orožjem. V Mali Polani se je zgodila nesreča, ki je pietresla vso vas. Devetnajstletni Bedrnjakov, fant se je nedavno vrnil iz Francije, kjer je de« lal. Naslednjega jutra se je spravil brat k nje« govi suknji in začel iskati po žepih. Iz enegat žepa je potegnil revolver, da si g? ogleda. Kef, ni znal ravnati z orožjem, mu je fant vzel revol« ver iz rok. Hotel je spraviti naboje ven. Pri tem je imel cev obrnjeno proti trebuhu. Revolver pa se je nenadno sprožil. Fant je zakričal in omahnil. Domači so takoj poklicali zdravnika, ki ga je odpeljal v murskcsoboško bolnišnico, kjer so vse poskusili, da bi rešili mlado življenje. Vse prizadevanje pa je ostalo brezuspešno. Zaradi velike izgube krvi iu hudih poškodb je mlado življenje ugasnilo. V bolnišnici so ugotovili, da je strel predrl žilo odvodnico in se zaril v hrbtenico. Za umrlecem ne žalujejo le domači, marveč vsa okolica. Končal je tri gimnazijske razrede, pozneje pa je moral ostati doma. Domače razmere so ga prisilile, da je šel v Francijo za zaslužkom. Ves vesel se je vrnil, a že prvi dan ga je zadela popisana nesreča. Huda nesreča na paši. V Rakičanu je pasla krave 651etna posestnikova žena Ana Bencakova. Nenadno pa je neka žival zbesnela, se zagnala proti ženi in ji zabodla roge v prsi. Nevarno ranjeno ponesrečenko so prepeljali v mursko-soboško bolnišnico, kjer bo zdravljenje bolnice spričo njene starosti precej težavno. rujte izdajalca, vsem znanega vinskega bratca, ki posebno dobro govori, kadar alkohol kar gleda iz njega. Ta možak bi bil pripravljen nas Slovence prodati avstrijskim baronom za pol litra vinca. KDOR LJUBI DOMOVINO, JE NE PRODA ZA JUDEŽEVE SREBRNIKE. Hamborn am Rhein, septembra. ' Oglasiti se moramo tudi zavedni in domoljubni Slovenci iz Hamborna, da nas ne boste kar vseh povprek metali v en koš. Nas je še dosti, ki ljubimo svojo domovino in nimamo Opravka z ljudmi, ki so bili okrcani v «Domo-•vinb. V nedeljo 25. t. m. je bil zbor obeh naših društev sv. Barbare. Zbora se je udeležil tudi g. Goričar. Prišli so pa tudi nepovabljeni izdajalci našega naroda, tako zvani allosterreichisch-Interešsengemeinschaftlerji, ki so s seboj privlekli Avstrijce, Madžare in bogve koga še. Posrečilo se jim je naše zborovanje razbiti. Najbolj je s pestmi grozil tisti Madžar, ki nima z našo rečjo sploh ničesar opraviti. Ko je govoril g. Goričar, da ne bo Jugoslavija izgubila niti pedi zem.je, čeprav se vsi izdajalci vpišejo v Interessengemeinscbaft, katere besede smo s ploskanjem pozdravili, so izdajalci začeli rogoviliti in zabranili g. Goričarju nadaljevanje govora. Zahtevali so od njega, naj jim govori nemški. Ali so morda v nekaj tednih pozabili slovenščino? Nedavno so od g. konzula zahtevali, naj jim govori slovenski, sedaj pa so že napredovali do nemščine. Izdajalci, ki sta jim čast in rodna gruda samo Sredstvo za Judeževe srebrnike, so tudi prav kratke pameti, ker bi sicer ne brbljali o neki zlati avstrijski bodočnosti. Ali nismo mi vsi prav v času stare Avstrije morali odriniti v tujino s trebuhom za kruhom? Ali na| niso avstrijski Nemci svoječasno psovali z najgršimi priimki? Ako imaš v sebi srce in ponos, ne boš nikdar niti v sanjah zatajil svoje grude. Ako pa jo zatajiš, nisi vreden niti pljunka v obraz. Z nemškimi agenti smo prišli v naših mladih letih v Nemčijo, za katero smo žrtvovali vso našo mlado moč. Delali in garali smo 20, 25, 30 in še več let in pokvarili smo si svoje zdravje, in to vse za bogastvo Nemčije. Naši delodajalci so nam 'vedno priznavali našo pridnost, a zdaj, ko bi že j V nekaj letih imeli svojo rento, nam grozijo nemška oblastva z izgonom. Ali ni Nemčija, za katero smo izrabili svoje moči, po vsej pravici dolžna ob času te brezposelnosti skrbeti za nas? V tolikih letih smo si vendar zaslužili ta pičli kruh, ki ga sedaj jemo. f Rojaki, poskrbimo, da pridejo naša društva sv. Barbare zopet v red. Postavimo si na čelo može, ki bodo naši mili domovini zvesti. Ne zaničuj svoje domovine, ako ni z vsem tako založena kakor morebiti kakšna druga država. Ali smeš svojo lastno mater zaničevati, ako je morda revna? Predvsem pa ne poslušajte tistega angleškega patra, ki je za tistim Rojsom podžigal prepir v .naših društvih. Prav tako se va- H koncu prosimo naše zastopnike na konzulatu v Diisseldorfu kakor tudi našo vlado in naše gg. poslance v domovini, naj nas obvarujejo izgona. SMRT ROJAKA V BELGIJSKEM RUDNIKU. Marcinelle-Charleroi, septembra. Še ne 26 let star nas je zapustil dragi prijatelj Štefan Jager iz Zibike pri Šmarju. Šel je za srečo v tujino, Belgijo, ali usoda je hotela drugače. Bil je med tovariši splošno priljubljen in kot izvrsten pevec dobro sprejet vedno in povsod, kamor je prišel. Zapušča mlado ženo, ki se je z njo poročil šele pred nekaj meseci. Spravljal je hudo prislužene prihranke, da bi se čimprej vrnil v svojo drago domovino. Toda Bog je hotel drugače. Ponesrečil se je 13. septembra v tukajšnjem rudniku. Počivaj mirno v tuji gomili! kinu za pričo. Pomočnik tamošnjega šerifa, ki je vodil preiskavo, pa si je msnda že sam napravil sodbo o zagonetnem zločinu. Da bi se izkazal z velikim uspehom, je Viranta takoj, ko se. je pojavil, kratko in malo napravil za obtoženca. Viranta so zaprli in hoteli z mučenjem od njega izsiliti priznanje, da je sam sodeloval pri umoru. Mučili so ga tako dolgo, da je nesrečni rojak podlegel ranam zaradi sirovega mučenja. Šerif in njegov pomočnik sta obtožena umori. ARGENTINSKO PISMO. Buenos Aires, avgusta. Redki so naši glasovi iz Argentine. Pa boste morda mislili, da molčimo, ker živimo v preveliki bedi ali pa v preobilnem blagostanju. Seveda, obojega je tukaj na kupe. Prvega je še več in deležni smo ga največ tujci, posebno oni, ki so brez poznanstva ali pa nezmožni tega jezika. Tisoči obupujejo nad svojim življenjem, tisoči kolnejo svojo usodo brez stanovanja pod milim nebom in brez sredstev, ker ne dobe niti najmanjših podpor. Mnogi se morejo obleči skoro le še tako, kakor se je oblačil Adam v raju. So pa tudi taki, ki še imajo Ameriko. Blagor jim! Nam, ki še delamo, stalno manjšajo mezde. Naj bo to v opomin vsem, ki še vedno žele priti v čarobne kraje banan in pomaranč. Rojaki doma pač ne veste, kaj se pravi, imeti dom. Razumemo, da so tudi v stari domovini križi in težave, toda z bedo, ki je tukaj, se vse vaše težave ne dado primerjati. Tu imamo v avgustu zimsko dobo, ki je bila zelo deževna. Kakor ste gotovo že čitali, so v Argentini nedavno razni ognjeniki bljuvali lavo in pepel. Pepel je padal celo nad Buenos Aire-som. Slovenci smo tu razmetani po raznih krajih. Da pa ne pozabimo svojih običajev, imamo svoja narodna društva. Bratske pozdrave vsem znancem in čitateljem «Domovine», tebi cDomovina*, ki redno prihajaš k nam, pa želijo obilo uspehov: Mihael Gerjevič (Artiče), Jurij in Milka Kodelova (Videm pri Krškem) in Karlo Kocjan (Straža). Slovenec umorjen v ameriški ječi. Poročila o mučenju v ameriških ječah niso bajke, temveč žalostna resnica. Največkrat mučijo po ječah delavce, zlasti take, ki so osumljeni soudeležbe izgredov med mezdnimi spori. Med preiskavo, ki se poslužuje sirovih mučilnih sredstev, pripravijo vsakega osumljenca do tega, če prej ne umre, da prizna vse, kar se od njega zahteva. Žrtev takega sirovega postopanja je postal tudi rudar Martin Virant, ki se je preiskovalnim ob-lastvom sam prijavil kot priča v neki zagonetni zadevi. Blizu kraja Tazewella je bil pred tedni izvršen skrivnosten zločin. Nekega Luisa Nelana so neznani zločinci privezali na železniške tračnice in ga pustili tam, da ga je povozil prvi vlak. Umorjenec je bil sumljiv človek. Nihče ni vedel, od česa je živel. Delal je samo med mezdnimi spori pri raznih podjetjih kot stavkokaz, sicer pa služil raznim detektivskim uradom za ogleduha. S takimi svojimi deli si je seveda nakopal mnogo sovražnikov in eni od teh so se naposled maščevali. Virant je Nelf.na poznal, Ker je domneval, da ve, kdo se je nad njim znesel, se je sam javil preiskovalnim oblastvom v Pe- Za kuhinjo Melonore rezine. Na deski umesi testo: 14 dek moke, deset dek sirovega masla, dva rumenjaka, dve žlici smetane, žlico kisa, noževo konico pecilnega praška, pet dek zmletih mandeljnov ali orehov, pet dek sladkorja in eno stolčeno žbico. Umešeno testo postavi za pol ure počivat. Eno uro prej, preden začneš testo mesiti, pa pripravi melono, ki jo olupi, ji odstrani seme in jo prav drobno sesekljaj. Sesekljano posuj s sladkorjem in polij s tremi žlicami ruma ali kakega drugega likerja. Nato dobro premešaj in pusti do uporabe, da se melona napoji sladkorja in likerja. Testo tenko razvaljaj, in sicer še enkrat večji list kakor pa je velika pekača. Pekačo namazi in položi testo nanjo tako, da visi na obeh straneh enako čez njo. Potem namaži po testu še poljubno mezgo in potresi s pripravljeno melono. (Melonov sok pa pusti za kremo.) S testom, kt visi čez pekačo, zagrni nato melono in speci. Pečeno in še toplo zreži v poljubne rezine in jih posuj s sladkorjem. Ce nimaš melone, vzameš lahko tudi drugo sadje, ki ga prav tako pripraviš. Sadjev sok pa porabi za sadno kremo. Sadna krema. Deni v lonec četrt litra sadje-vega soka, pet rumenjakov in dvanajst dek sladkorja. Lonec postavi v krop in kremo žvrkljaj, da postane gosta. Potem jo odstavi im mešaj dalje, da se popolnoma shladi. Hladno napolni v čaše. Povrh daj žlico ali dve sladke stolčene smetane in postavi na hladno za pol ure. Ocvrta zelenjava. V lončku zmešaj testo iz četrt litra mleka, moke, enega rumenjaka, snaga enega beljaka in malo soli. Testo naj bo tekoče kakor za palačinke. Zelenjavo (cvetačo, ohrovt, zeleno itd.) skuhaj v slanem kropu napol, jo odcedi, olupi in zreži na plošče, nato pa jih pomakaj v testo in na masti ocvri. Daš lahko tudi kot predjed na mizo. Praktični nasveti Kako si pripravimo kit za počene železne plošče pri štedilnikih. Del presejanega rjavega kamna zmešano z vodenim steklom in ugne-temo, da postane prožno kot kit. Ta kit se strdi kot železo, če z njim zamažemo razpoke. Raznobarvne ploščice ob štedilnikih, ki sčasoma popokajo ali se okrušijo, zamažemo, ozii roma popravimo tudi z neke vrste kitom, katerega si pripravimo iz stolčene krede in beljaka. To zmes prevlečemo s primerno barvo, ki jo dobimo v drogeriji v malih zavitkih. Potem pa zamažemo s takim kitom okrušene ploščice. ! Kako uporabimo koristno pepel. Iz bukovega pepela si lahko naredimo lug, s katerim operetno zelo umazano perilo. S fino presejanim premogovim pepelom in z vlažno krpo z lahkoto osnažimo železne predmete, da se svetijo; odstranimo pa z njim tudi rjo. Mastne madeže spravimo iz ročnih usnjenih torbic z jelenjo soljo, raztopljeno v vroči vodi. Platneno krpo pomočimo v raztopino in lahno drgnemo po madežu, da se pojavi veliko pene. Potem obrišemo^ da se posuši. Priporočljivo pa je, podložiti pivnik, da se preostala maščoba vanj uleze. Žimo peremo z vročo vodo, oziroma milnico, in jo tudi spiramo z vročo vodo. Mrzle vode ne smemo uporabljati, ker izgubi žima sicer proz«* nost in kodravost. Posušimo jo nato na solncti. Kaj je obsedenost Znani francoski zdravnik /.a duševne bolezni dr. Logre se peča tudi s tako zvano obsedenostjo in pravi, da navadni ljudje kaj radi zamenjavajo pojem delirija s pojmom obsedenosti. De-lirični človek smatra vse svoje bolestne predstave za resničnost, obsedeni človek pa se svojega bolestnega stanja do gotove meje zaveda, toda obsedenost obstaja baš v tem, da zavrača krivdo za svoje bolestno stanje na druge: sovražniki so ga izmučili s svojimi zahrtnimi naklepi. Obsedeni ljudje se ne le zavedajo svojega stanja, temveč ga lahko tudi presojajo in skoro vedno napenjajo vse sile, da bi ga premagali. Bolestna je baš neuspešnost tega cesto nadčloveškega napora. Tako zvane obsedence lahko spoznamo prav pogosto že v otroških letih. To so boječi otroci, ki jih je takoj groza, če ostanejo sami ali v temi, plahi otroci, pretirano sramežljivi, zlasti kar se tiče nagote, otroci, ki kažejo nerazumljiv odpor do nekaterih ljudi, ali pa otroci z nravnostnimi nedostatki. To bolestno pretirano krepost vidimo lahko zlasti pred birmo. Otroka je strah, da je pozabil pri spovedi ta ali oni greh, da se pri prvem obhajilu ni postil, ker je pri čiščenju zob nehote požrl nekaj zobne paste. £ Pri odraslih so drobne obsedenosti izredno pogost pojav. Če ostane to v gotovih mejah, ni to nič prav posebnega. Nikomur tudi ne pride na misel, smatrati za neprisodnega človeka, ki ne more premagati izkušnjave, da bi ne brcnil s hodnika kamenčka ali pa ne preštel ljudi v prostoru, kamor je stopil. Če pa doseže to stanje tako stopnjo, da človek, recimo, ne more prečitati besede, ne da bi preštel njene zloge, gre za resnejše stanje. Dr. togre omenja stražnika, ki je odgovoril na vsako vprašanje z 78 črkami in ki je bil nekega lepega dne ves srečen, ker je bil «od-krib način, kako se da sestaviti na poljubno vprašanje odgovor, obsegajoč določeno število zlogov. Nesreča je pa hotela, da ga je prijela istočasno s tem važnim «odkritjem» huda živčna bolezen, da so ga morali poslati v bolnišnico. Druga, tudi močno razširjena vrsta obsedenosti so posebne vrste muke: človeka muči, recimo, potreba, da hoče točno vedeti za dneve kakih dogodkov. Vsak trenotek mu šine v glavo ime te ali one zgodovinske bitke in nima miru, dokler točno ne ugotovi dneva, kdaj se je vršila. Dr. Logre je poznal uglednega višjega uradnika, ki se ni izprehajal drugače kakor z žepno izdajo naučnega leksikona, v katerem je neprestano obračal liste. Toda obsedenost je naraščala, vprašanja, ki si jih je stavil, so se nanašala na vedno brezpomembnejše podrobnosti, obsegala so vedno nove panoge in kmalu žepna izdaja leksikona ni več zadoščala. Ker pa mož velikega leksikona ni mogel nositi s seboj, si pozneje sploh ni več upal z doma. Huda obsedenost je dalje, recimo, strah pred steklimi psi, ki se zlasti rad pojavi pri že ogri-zenih ljudeh ali pri takih, ki so bili priče ogri-jenja drugega človeka. Ta strah ima lahko zle posledice. Človek se ne boji samo psov, nego tudi njihovih gospodarjev, pa tudi ljudi brez psov, ki občujejo z gospodarji psov. Groza pred steklino je pa le posebna oblika strahu pred oku-ženjem sploh. So čudaki, ki bi za vse na svetu ne podali golih rok in ne rabili žlic, vilic in nožev, ne da bi jih obrisali. Dobe se prismojenci, ki se tako boje okuženja, da opalijo po povratku z iz-prehoda podplate, da bi ne onesnažili tal v sobi. Dobe se obsedenci, ki se ne boje zunanje nevarnosti, temveč samega sebe. Tu sem spada groza pred prekoračenjem velikih prostorov, mostov in podobnega. V nekem msstu je bil med vojno človek, ki bi ga za vse na svfetu ne spravili čez most. Pravil je, da ga je obsedla ta groza v vojaških letih. Odšel je z dekletom na izprehod in vrniti sta se hotela čez most. Počutil se je dobro, nakrat je pa obstal in ostrmel. Zdelo se mu je, da ne bo prišel čez most. Čim bolj se je bližal mostu, tem močnejša je bila ta negotovost, srce mu je vedno močneje utripalo, kolena so se mu šibila, pot ga je oblival in tik pred mostom se je zgrudil na tla. Čudno je pa, da tak človek svojo obsedenost zelo lahko premaga, če dobi le najmanjše zagotovilo, da ne bo prepuščen samemu sebi. V omenjenem primeru je bil strah uničen z vozom. Peš dotičnik ni mogel čez most, s tramvajem, z vozom ali z avtomobilom je pa šlo. Često zadostuje takemu človeku že spremstvo še tako slabotnega bitja, recimo otročička, da se več ne boji. Zelo pogoste so naslednje vrste obsedenosti: Mislite si duhovnika, ki daruje mašo, pa se mora istočasno boriti s hudo izkušnjavo, da ne bi glasno zaklel. Ali pa vzemimo očeta, ki obeduje z rodbino in se krčevito drži naslonjala svojega stola, samo da bi premagal izkušnjavo, vzeti nož in vilice ter zabosti otroka, ki ga najbolj ljubi. Te nepremagljive obsedenosti, ki zahtevajo od človeka najhujši duševni boj, so k sreči nepremagljive le kot čuvstvo; v dejanjih se skoro nikoli ne izražajo. Tu prav za prav ne gre več za pravo obsedenost, temveč bolj za morebitno iz-j kušnjavo, za enega znakov začasne duševne po- j trtosti. V to vrsto spada tudi kleptomanija (bo- j lestna želja, da ukradeš kak predmet). Po dr, Lo-' grejevem mnenju obstaja kleptomanija le kot bolestna želja, ki pa je premagljiva. V resnici se pa taka tatvina ne izvrši. X Draga monštranca. V Bogoti (Kolumbija) so razstavili 225 let staro zlato monštranco, ki ima vdelanih nad 2000 draguljev in ki jo cenijo kot eno najlepših južnoameriških umetnin na 12 milijonov frankov. Monštranca je bila nekoč last jezuitov. X Največji zvon na svetu je menda oni, ki visi v starem templu v bližini japonskega mesta Osake. Zvon je visok 8 m, širok 17 m, tehta pa 140.000 kg. Drugi največji zvon na svetu je v Kremlju v Moskvi. Visok je 5 m, širok pa 18 m. Njegova teža znaša 120.000 kg. Tretji največji zvon na svetu pa ima stolnica v nemškem mestu Kolnu. Visok je 3-25 m, širok 3-50 m, a težak 26.250 kg. X Zažigal je in gasil. V Hornu v Avstriji je bil aretiran bogat posestnik Josip Mailet, član vaškega gasilnega društva. Pri zaslišanju je odkrito priznal, da je trikrat zažgal, in sicer prvič, ko se je nekoč vračal pijan iz krčme domov in se mu je še zahotelo prijateljske družbe. Ker je vedel, da ga žena ne bo več pustila ven, je zažgal neko hišo, nato pa odhitel domov, se naglo preoblekel v gasilski kroj in pomagal pri gašenju. Glavni namen požiga je bilo sledeče popivanje. Drugič je zažgal zato, da je mogel pri požaru preizkusiti novo motorno brizgalno. Za tretji požar pa se Mailet niti ne spominja pravega vzroka. X Celo mesto je kupil. Ameriško mesto Williamsbourg je last najstarejšega sina najbogatejšega moža na svetu Johna Rockefellerja. Pred leti je namreč John Rockefeller kupil to mesto z vsemi zemljišči, hišami, cerkvami in šolami vred za pet milijonov dolarjev. Javna poslopja je dal popraviti, tako da ima zdaj mesto čisto drugačno lice, kakor ga je imelo prvotno. Williamsbourg ima staro zgodovino. Pred proglasitvijo neodvisnosti Združenih ameriških držav je bilo glavno mesto 13 angleških kolonij v Ameriki. Ko so si Združene države priborile neodvisnost in stopile kot samostojne države na pozorišče svetovne zgodovine, je Wil-liamsbourg zelo mnogo izgubil na svojem političnem in gospodarskem pomenu. Da ne bi bilo mladega Rockefellerja, bi bilo mesto sploh propadlo. Gospodar mesta je obnovil vse važnejše zgradbe v mestu in plačal za obnovo še več denarja. kakor ga je dal prej za mesto. SI nabavite obleko, pišite trgovskemu domu Stermecki po nove vzorce. S tem si boste prihranili mnogo denarja ter boste dobro in moderno oblečeni. Sukno, kamgarn, ševjot in dubli meter po 40, 48, 60 Din in finejše. TRGOVSKI DOM STERMECKI CELJE št. 97 Vzorci In bogato ilustrirani cenik zastonj! Rodbinska sreča. • j Meso bi rad videl. Berač: «Ze teden dni nisem videl mesa.» Gospa (služkinji): Urša, pokažite no temij možu telečji zrezek...> A11 se hočete svojega REVMATIZMA, ppotina, ishiasa, bolečin v križu rešiti na neškodljiv način? Revmatizem je strahovita, povsod razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne bogatinom ne revežem in si izbiri* žrtve po kočah in po palačah. Način, kako se bolezen pojavlja, je različen in prepogosto se pripeti, da so bolezen, ki so ji prej pripisovali drug vzrok, izcimi kesneje za revmatize m. Bolečine v sklepih in udih, otekli deli udov, skažene roke in noge, trganje, zbadanje po raznih delih telesa, seveda pa tudi oslabelost oči so pogosto posledica revmatičnih bolečin in protina. Kakor so različne oblike teh bolezni, tako so tudi različna sredstva in zdravila proti njim. Večina teh sredstev ne more ozdraviti bolezni, v najboljšem primeru komaj za nekaj časa bolečine ublaži. — Kar mi tukaj priporočamo, je zdravilno, preprosto domače pitno zdravljenje, ki je pomagalo že mnogim trpečim. Naš zdravilni način je odličen in hitro pomore tudi v primerih, ko je bolečina že zastarela in kronična. Da pridobimo Se več pristašev, smo se odločili, vsakomur, ki nam piše, poslati brezplačno poučno knjižico. , Kdor torej trpi in bi se rad znebil bolečin, piši takoj na: Poštno zbirališče: AUGUST MARZKE, Berlin-Wilmersdorf, Bruchsalerstr. B, Abt. 286. X Gladovanje med živalmi. Glad, ki zlasti v naših Časih pogosto tare ljudi, poseže tu pa tam tudi v kraljestvo živali. Zveri imajo zelo hudo življenje, kajti hrano si pridobivajo z velikim trudom. Včasih se omeje v prehrani tako, da so zadovoljne tudi 9 hrano, ki jim nikakor ne ustreza. Levi in tigri morajo često žreti miši, da si vsaj delno potolažijo hudo lakoto. Ce ni drugače, žro tudi drevesno skorjo in gosenice. Seveda v takih primerih ni mogoče misliti, da bi se do sitega nažrle. Nekatere živali imajo lastnosti previdnih ljudi in si pravočasno preskrbe ialoge, ki jih skrbno čuvajo za slabe čase. Tu sem spadajo v prvi vrsti glodavci. Veverica in hrček imata svoji skladišči vedno dobro zaloteni. Tudi nekatere ptice si pripravljajo zaloge hrane. Druge živali pa nosijo svoje zaloge kar na sebi v obliki masti, ki se z njo hranijo v slabih časih. Nekatere vrste opic spravljajo zaloge hrane v ustne mošnjičke. Zimsko in poletno spanje nekaterih živali je pa najboljše sredstvo proti lakoti. Tem živalim je narava posebno naklonjena. Toda samo redke živali prespe vso zimo ali vse poletje. Nekatere puščavske živali pa prespe po potrebi tudi več let. Po cela leta leže nepremično in človek bi mislil, da so mrtve. Polž, ki so ga smatrali za mrtvega in ga zato pred leti podarili naravoslovnemu muzeju v South Kensingtonu, se je kar nakrat prebudil. Uradniki muzeja so bili seveda zelo presenečeni, ko so nekega dne opazili njegov kotiček prazen in so po dolgem iskanju našli polža na nasprotnem koncu steklene omare živega. Nekatere žabe in dvoživke se zarijejo globoko v zemljo, če pritisne huda vročina ali suša. Angleški naravoslovec Buckland je proučeval odpornost želve, ki po potrebi kar otrpne, in ugotovil je, da lahko živi želva brez hrane tudi celo leto. Buckland trdi, da se nekatere živali sicer zarijejo v zemljo in nepremično obleže, vendar pa morajo imeti z zunanjim svetom nekakšno zvezo. Nekatere žuželke se v svoji neprevidnosti zarijejo v počivališča dvoživk, ki jih seveda s slastjo po-hrustajo. Dozdevno smrtno spanje, ki ga vidimo pri ličinkah, tudi ni nič drugega, nego dolgo trajajoči post. Neke vrste kobilica leži nepremično celih sedem let. Tudi nekatere kače so prave mojstrice v gladovanju. X Ljudožrstvo je verski obred. Komaj 24 ur «račne poti od Berlina, Pariza in Prage žive še edaj ljudožrci, ki jih ni mogoče iztrebiti. V mislih imamo ljudožrsko strast v afriških krajih Liberije, kjer vladajo še neznosne razmere, kjer je suženjstvo še zelo razširjeno in kjer primeri Ijudo-žrstva niso redki. Francoski raziskovalec Perri-gault je potoval po Liberiji in se na lastne oči prepričal, da bo ljudožrstvo tam zelo težko iztrebiti, ker sloni na stari verski podlagi. Prizadevanje francoskih kolonijalnih oblastev, iztrebiti te strahotne običaje, je skoro zaman. Ljudožrcem ne gre toliko za uživanje človeškega mesa, kolikor za verski obred pri ubijanju ljudi in pripravljanju njihovih zemskih ostankov za jed. Ubijanje človeka in uživanje človeškega mesa sta del verskih obredov. Te stare verske navade čuvajo in vcepljajo ljudem zlasti svečeniki. Zato izkušajo kolonijalna oblastva priti v stik predvesm z rano-celniki in svečeniki, da bi jih prepričala, da je ljudožrstvo gnusen običaj, ki ga je treba opustiti. Toda to se jim le redko posreči: Nekatera divja plemena izbirajo za žrtve pri verskih obredih najrajši mlada dekleta, če pa teh ni, se zadovolje svečeniki tudi z dečki in mladeniči. Eno pleme se pa razlikuje od drugih s tem, da uživa samo trupelca otrok, ki so umrli naravne smrti. To je pleme Senusov, katero pišilja k drugim plemenom svoje trgovinske zastopnike, da kupujejo hudo bolne otroke, na katere potem pleme čaka, da pomro. Tudi to čakanje spada med verske obrede in je združeno s posebnimi obredi, ki z njimi otroke opozarja, da se jim bliža smrt. Listnica uredništva Čemšenik. Glede prvega se obrnite na g. narodnega poslanca. — Glede drugega: Ako ni solastnik, lastnica zanj ni odgovorna. Grabe pri Središču. Preveč osebno, javite oblast vom I Sr. Bolfenk na Kogu. Sporočilo porok in takih reči, ki bi koga užalile, ako se izkažejo za netočne, objavljamo le, ako so dopisi potrjeni od kake organizacije (z žigom in podpisi). Virštanj. Obrnite se v tem pogledu na bližnjo organizacijo JRKD, da vas o vprašanju pouči, odnosno obvesti, kam se vam je treba obrniti v vaši zadevi. Zgornja Polskava. Ne vemo, kaj hočete z dopisom, ki jc brez prave vsebine. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Oglašujte v Domovini V gostilni. Gost: «Gospod gostilničar, ta pečenka je trda kakor podplat, nož je sploh ne prereže.» Gostilničar: «Saj si lahko takoj pomagate. Nabrusite nož ob pečenko, p:, bo šlo ...» On in ona. Ona vzame s seboj štiri velike kovčege in deset škatel za klobuke, a vse mora nositi on. Ves prepoten pride na kolodvor in vzdihne: «0, zakaj nisva vzela s seboj še klavirja!* «Nikar se ne norčuj, prosim*, reče ona. «Prav nič se ne šalim. Na klavirju sem namreč pozabil vozne listke ...* Samo trenutek. Aron: «Cuj, Izak, kaj pomeni .zate pet let?* Izak: «Pet let je zame trenutek.> Aron: «A 500 Din?» Izak: «500 Din? To je zame 5 par.* Aron: «Čuj, Izak, posodi mi 5 par.» Izak: «Prav rad, Aron, samo počakati moraš trenutek...» Močan glas. A: Praviš, da se je kar stena upognila, če si zapel? Kaj je pa rekel k temu tvoj gospodar?* B: «Nič! Šel sem kar lepo v drugo sobo in zapel pesem znova, pa se je stena poravnala ...» Očetov ponos. A: «Vaš sinček je vrgel za menoj kamen.* B: «Ali vas je zadel?» A: «K sreči ne.» B: «Potem se pa motite, zakaj to ni bil moj sin.* Uspešna operacija. A; «Ali je bila operacija tvojega stric« uspešna?* ' • B: «Seveda. Stric je sicer umrl, toda zdravnik je ugotovil pravi vzrok njegove bolezni...» dobi v teh hudih časih vsakdo še najlaže, ako si sam doma uredi pletilnico. Vsakomur dajemo tekoče delo s tem, da mu odjemljemo storjene pletenine, mu dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za Pletenje, kar dokazujejo mnoga za------- hvaina pisma. Ako hočete delati in za- služiti, se obrnite, prosim, zaupno za gratisprospekte na tvrdko J. Kalil, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2, oddelek 5 Najnovejše dvokolo s motorčkom l'/t K. S— dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igral in posamezni deli najceneje. Ceniki frank«, .TRIBUNA" F. B. L, tovarna dvokoles is otroških vozičkor Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. MALI OGLASI Vsakovrstne sode, kadi in slično dobavljam najceneje kakor tudi jih zamenjavam za vino ali zeljnate glave. Izvršujem vsa dela, ki spadajo v mojo stroko. Jože Homan, sodar, Pod-pulferca št. 6, pošta Škofja Loka. 299 Brezobrestna posojila za odkup dolga, nakup in zidavo, podeljuje »Kreditna zadruga>, Ljubljana, poštni predal 307. Sprejema zastopnike. 274 Visokopritlična hiša (pri kolodvoru) s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo kakor tudi štiri parcele se prodajo. Prodajalčev naslov pove uprava «Domovine». 298 Kurje oči odstranite brez bolečin takoj s csoljo sv. Antona», katera pomaga tudi pri revmatizmu, znojenju nog in raznih boleznih v nogah. Cena zavitku 12 Din. Naročila sprejema: A. H. Klančnik, Mojstrana. (Sprejemajo se preprodajalci) 259 Muzika, dopisovalna glasbena šola, se otvori 25. oktobra. Interesenti, zahtevajte prospekt! (Priložite znamko za odgovor!) — Muzika, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 7/III. 295 Vajenec za mesarski obrt na deželi se sprejme proti celotni oskrbi pri mojstru. Ponudbe sprejema pod «Oskrba» uprava «Do-movine». 294 Izjava. S tem izjavljam, da so žaljivke, ki sem jih govoril o Lešniku Vinku in Mejheničevi Milki, neresnične. Lešnik Franc s. r.,' 296 posestnik pri Sv. Miklavžu št. 30 (pošta Hoče pri Mariboru). Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašen« je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino; Sestava živalskega telesa, zdravila, kladkl, masiranj, ] drgnjenje, o način«] kako se žival prisilil da je mirna, o dvH ganju padlih ali bol-j nih živali, o ranah ter kaj je storiti vj raznih slučajih nagle obolesti, kol pri poškodovanji rogov,poškodbi ko pita in zakovanjti pri pri&u med£ parki j i, opeklini^ streli, zlomu kostfc zvitju, izčlenjenjui izpadu porodnici in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, z» prtju, koliki, nap« njanju goved ii ovac, pri tujih pred metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, n« varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanj« s popkom, mrzlici, omedlevicl, kužnih boleznih itd Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo.1 Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36'50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica it. 3