rv** 1920 ZKB O 1908- Railiiiujeroo s&. www.z Kb J t Primorski TOREK, 13. JULIJA 2010 Št. 163 (19.870) leto LXVI. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € št- CENA V SLOVENIJI 1,00 € PREDSEDNIKI ITALIJE, SLOVENIJE IN HRVAŠKE DANES NA KONCERTU PRIJATELJSTVA Dobrodošli v Trstu Skupna izjava Napolitana, Türka in Josipoviča ob današnjem srečanju Noi Capi di Sta-to di Italia, Slovenia e Croazia abbiamo ac-colto con piacere e interesse l'invito del Maestro Muti a pre-senziare al Concerto dell'Amicizia che avrà luogo a Trieste il 13 luglio nella piazza dell'Unità d'Italia, consapevoli dell'alto messaggio di pace e fratellanza di cui e' portatrice l'iniziativa. In tale occasio-ne il Maestro Muti dirigerà l'Orchestra Giovanile Luigi Cherubini e l'Orchestra Giovanile Italiana arricchite dalla presenza di numerosi giovani musicisti provenienti dalle Accademie Musicali Universitarie di Lubiana e di Zagabria, oltre a coristi italiani, sloveni e croati. Prima del concerto, deporremo una corona di alloro alla Narodni Dom, orribilmente incendiata il 13 luglio 1920, e al monumento all'esodo dalle terre natali degli Istriani, Fiumani e Dal-mati, nel doveroso ricordo delle tragedie del passato e nel comune impegno a costruire insieme un futuro di libera e feconda coo-perazione tra i nostri paesi e i nostri popoli nell'Europa unita. Con la nostra presenza intendiamo testimoniare la ferma volontà di far prevalere quel che oggi ci unisce su quel che ci ha dolorosamente diviso in un tormentato periodo storico, segnato da guerre tra Stati ed etnie. Ormai, Italia, Slovenia e Croazia si incontrano nel contesto dell'Unione Europea, per sua natura portatrice di rispetto delle diversità e di spirito di convivenza tra popolazioni, culture e lingue che hanno già operosamente e lungamente convissuto per secoli. Di qui il nostro impegno a coltivare sempre il rispetto dei diritti di tutte le minoranze. In ciascuno dei nostri paesi, coltiviamo com'è giusto la memoria delle sofferenze vissute e delle vittime di cieche violenze, e siamo vicini al dolore dei sopravvissuti a quelle sanguinose vi-cende del passato. Il nostro sguardo è volto all'avvenire che con il decisivo apporto delle generazioni più giovani vogliamo e pos-siamo edificare in un'Europa sempre più rappresentativa delle sue molteplici tradizioni e sempre più saldamente integrata dinan-zi alle nuove sfide della globalizzazione. Predsedniki držav Hrvaške, Italije in Slovenije smo z veseljem sprejeli povabilo maestra Riccarda Mutija, da se udeležimo Koncerta prijateljstva, ki bo potekal na Trgu edinosti Italije v Trstu 13. julija. Zavedamo se, da nosi ta prireditev pomembno sporočilo o miru in sožitju. Na koncertu bo maestro Muti dirigiral Mladinskemu orkestru Luigi Cherubini in Italijanskemu mladinskemu orkestru. Koncert bodo popestrili številni mladi glasbeniki z Glasbenih akademij v Ljubljani in Zagrebu ter italijanski, slovenski in hrvaški zbori. Pred koncertom bomo položili lovorov venec v Narodnem domu, ki je bil grozljivo požgan 13. julija 1920 in pred spomenikom eksodusu Istranov, Rečanov in Dalma-tincev iz rodnih krajev, ter se oddolžili spominu na tragedije iz preteklosti, z našo zavezo, da skupaj gradimo prihodnost svobodnega in plodnega sodelovanja med našimi državami in med našimi narodi v združeni Evropi. Naša prisotnost naj priča o trdni zavezi, da tisto, kar nas danes združuje, prevlada nad tistim, kar nas je boleče delilo v burnem zgodovinskem obdobju, ki so ga zaznamovale vojne med državami in narodi. Danes se Hrvaška, Italija in Slovenija srečujejo v duhu Evropske unije, ki je v svojem bistvu glasnica spoštovanja raznolikosti in sožitja med narodi, kulturami in jeziki, ki sobi-vajo že stoletja. Obvezujemo se, da bomo v takšnem ozračju vedno negovali spoštovanje pravic vseh manjšin. V vsaki od naših držav upravičeno gojimo spomin na preživeto trpljenje in na žrtve slepega nasilja ter sočustvujemo z bolečino tistih, ki so preživeli te krvave dogodke iz preteklosti. Naš pogled je uprt v prihodnost, ki jo z odločilnim prispevkom mlajših generacij želimo in zmoremo graditi in jo lahko zgradimo v Evropi, ki jo vedno bolj predstavljajo njene raznolike tradicije in je vse bolj združena pred novimi izzivi globalizacije. Mi, Predsjedni-ci Hrvatske, Italije i Slovenije, odazvali smo se sa zadovoljstvom i zanimanjem pozivu Maestra Mu-tija na Koncert prijateljstva, koji če se održati 13. srpnja u Trstu na trgu Piazza Unita d'Italia, svjesni važnosti poruke mira i bratstva koju ša-lje ova inicijativa. Tom prigodom Maestro Muti dirigirat če Omladinskim orkestrom Luigi Cherubini i Talijan-skim omladinskim orkestrom, kojima če se pridružiti brojni mladi glazbenici sa sveučilišnih glazbenih akademija u Ljubljani i Zagrebu te zbor s talijanskim, slovenskim i hrvatskim pjevačima. Prije koncerta položit čemo lovorov vijenac na Narodni dom, spaljen do temelja 13. srpnja 1920, te na spomenik ma-sovnom iseljenju Istrana, Riječana i Dalmatinaca iz rodnih kra-jeva. Tim činom želimo odati dužno poštovanje tragedijama iz prošlosti, a u duhu zajedničkih napora na izgradnji budu-čnosti prožete slobodom i plodnom suradnjom izmedu naših zemalja i naših naroda u ujedinjenoj Europi. Našom nazočnošču želimo potvrditi čvrstu želju, da prevlada ono što nas danas ujedinjuje nad onim što nas je bolno dijelilo u teškom povijesnom razdoblju, obilježenom ratovima izmedu država i naroda. Danas se Hrvatska, Italija i Slovenija nalaze u kontekstu Europske unije, prirodne promicateljice poštovanja raznolikosti i duha suživota naroda, kultura, jezika, koji su uspješno živje-li zajedno stolječima. Upravo iz ove spoznaje proizlazi naše stalno zalaganje za poštovanje prava svih manjina. U svakoj od naših zemalja, sasvim opravdano, gajimo sje-čanje na proživljene patnje i patnje žrtava slijepog nasilja te suosječamo s boli onih koji su preživjeli te krvave dogadaje iz prošlosti. Naš pogled usmjeren je prema budučnosti, koju uz pre-sudni doprinos mladih pokoljenja, želimo i možemo izgraditi u jednoj Europi, koja sve više utjelovljuje brojne tradicije, a sve je povezanija u suočavanju s novim izazovima globalizacije. SUM*T sport rttnAïJtijnsirj Sïs IKLUWÜ Dunajsko cesto 31, OPČINC 040 213193 PREDSEDNIKI Počastitev v Narodnem domu ob 18.35 TRST- Predsedniki Hrvaške, Italije in Slovenije bodo danes kot znano na obisku v Trstu. Italijanski predsednik Napolitano bo ob 11.30 uradno odprl nov sedež znanstvenega inštituta SISSA na Trsteniku. Ivo Josipovic, Giorgio Napolitano in Danilo Türk bodo ob 18.35 položili venec na pročelje Narodnega doma ter se srečali s predsednikoma SKGZ in SSO. Ob 18.45 bodo položili venec pred spomenik ezulom na Trgu Liberta, ob 21.30 pa prisostvovali koncertu Poti prijateljstva na Velikem trgu. Na 2. in 3. strani Tržaški pokrajinski svet: vsi členi novega pravilnika pod streho Na 6. strani Na Goriškem vlagajo v varnost divjadi in voznikov Na 14. strani MIP: tri kazenske ovadbe zaradi stečaja Na 15. strani Roža Legiša - zadnja pot v Rižarno Na 7. strani 2 Torek, 13. julija 2010 TRIJE PREDSEDNIKI V TRSTU / PREDSEDNIKI V TRSTU - Dobrodošlica predsednikov SKGZ in SSO Pavšiča in Pahorja »Ob dobri volji za vse nas prostor miru in blagostanja« DIPIAZZA »Vsem iskrena Narodni dom za našo skupnost s simbolnega vidika kraj izjemnega zgodovinskega spomina hva la« TRST - Ob obisku predsednikov italijanske, slovenske in hrvaške države v Narodnem domu v Trstu, sta predsednika krovnih organizacij, SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Drago Štoka namenila visokim državnikom dobrodošlico z naslednjo vsebino: »Spoštovani predsedniki Republike Italije, Republike Slovenije in Republike Hrvaške, štejeva si v čast, da Vas lahko pozdraviva med Vašim obiskom v Trstu v Narodnem domu, kulturnem in univerzitetnem hramu, ki je za slovensko narodno skupnost v Italiji s simboličnega vidika kraj izjemnega zgodovinskega spomina. Tu smo leta 1904 dogradili Narodni dom. Po načrtu arhitekta Maksa Fabianija smo sredi Trsta postavili večnamensko poslopje, ki je bilo po konceptu med najsodobnejšimi v Evropi, središče kulturnega, prosvetnega in ekonomskega življenja Slovencev na Tržaškem. Pred natanko 90 leti se je nad njim v svojem nepopisnem sovraštvu Rudi Pavšič kroma Drago Štoka kroma znesla zločinska roka, ki je poslopje v celoti sežgala. Za Slovence se je pričelo najtemnejše poglavje naše zgodovine: s pregoni, z obsodbami na smrt in končno z vojno. Kot da so zublji Narodnega doma po dveh desetletjih zagoreli širom po Evropi. Demoni fašizma in nacionalizma so razdejali naš kontinent in povlekli v peklenski vrtinec tudi del ostalega sveta. Tudi zato, da bi se najtemnejša plat Evrope ne prikazala nikoli več, se je po vojni pričelo evropsko združevanje. Na našem prostoru so obveljale težke meje. Zmaga ni prinesla vsem enake sreče. Vendar se je ideja združene Evrope zlasti po letu 1990 začela hitreje udejanjati. Danes je tudi Slovenija njena polnopravna članica. Želimo si, da bi to čimprej postala tudi Hrvaška. Gospodje predsedniki, hvaležni smo Vam, da ste se ob Vašem srečanju v Trstu pripravljeni skupaj z nami vsemi spominjati dogodka, ki je Slovencem vzel to, kar nam je bilo najbolj pri srcu. Spomin ostaja, a naše oči so uprte v prihodnost. Za vse nas se ob dobri volji odpira nov in skupen prostor miru in blagostanja. Prijateljstvo med tremi državami je sestavni del tega prostora in naše skupne volje. V tem evropskem domu želimo živeti skupaj v prijateljstvu, sožitju, miru in brez sovraštva iz preteklosti, ki naj ga zaznamuje spoštovanje človekovih pravic za vsakega posameznika, ne glede na narodno, politično ali versko pripadnost. Prav tukaj, za vogalom Narodnega doma, se odpira morje in nad morjem sije sonce: naj sije enako za vse, ki smo danes zbrani na tej slovesnosti. LJUBLJANA - Okrogla miza zgodovinarjev o požigu Narodnega doma Obisk predsednikov v Narodnem domu velikega pomena, a še ne razrešuje vseh odprtih italijansko-slovenskih vprašanj LJUBLJANA - Požig Narodnega doma v Trstu je bil gesta zanikanja obstoja slovenskega naroda. V pripravah na obeležitev torkove 90-letnice tega dogodka je na obeh straneh meje moč opaziti določeno nelagodnost, odprta razprava o pomenu dogodka pa je zelo dobrodošla, so ugotavljali sogovorniki na včerajšnji okrogli mizi v Ljubljani, posvečeni obletnici požiga. Slovenci od leta 1945 zahtevamo od Italijanov povrnitev Narodnega doma, ki so ga uničili fašisti. Italijani so to obljubili z Londonskim memorandumom, pa tudi z Osimskimi sporazumi, a ga še vedno nimamo, je na okrogli mizi, ki jo je pripravila Liberalna akademija, poudaril zgodovinar Jože Pirjevec. V torek, prav na dan obletnice požiga, bodo Narodni dom obiskali predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške, Giorgio Napolitano, Danilo Türk in Ivo Josipovic. Dejstvo, da bo italijanski predsednik stopil v Narodni dom, je velikega pomena, a še ne razrešuje vseh odprtih italijansko-slovenskih vprašanj, je poudaril Pir-jevec. Trije predsedniki bodo namreč obiskali tudi obeležje italijanskim pregnancem iz Istre, Reke in Dalmacije, je opozoril Pirjevec, ki sicer ne zanika trpljenja in tragične usode beguncev, opozarja pa, da je besedilo na obeležju rezultat enostranske italijanske razlage zgodovine, tako glede števila izgnancev kot tudi razloga za njihov odhod. Po Pir-jevčevih besedah namreč niso bili izgnani, ampak so odšli na podlagi sklenjene mednarodne pogodbe. Strokovni svetnik Inštituta za narodnostna vprašanja Janez Stergar je opozoril, da požig Narodnega doma ni bil posamičen pojav, saj se je isti dan zgodil še požig številnih drugih objektov, kot so kavarne, tiskarne in pisarne. Dejanje so zagrešili pripadniki italijanske fašistične stranke, a so takratne italijanske oblasti pri dejanju pasivno in aktivno sodelovale, je dodal in izpostavil, da je požig Narodnega doma terjal tudi najmanj eno človeško žrtev. Zgodovinarka Viljenka Škorja-nec je kot eno od stalnic v italijan-sko-slovenskih odnosih navedla dejstvo, da mora Slovenija svojo sosedo stalno opozarjati na nespoštova-nje pogodbenih obveznosti glede zaščite slovenske manjšine na itali- Udeleženci včerajšnjega ljubljanskega srečanja o tržaškem Narodnem domu bobo janskih tleh. Po njenih besedah je problematično neenotno tolmačenje mednarodnopravnih pogodb s strani slovenskih pravnikov, ki gre v škodo slovenskega nacionalnega interesa, kar se je pokazalo tudi pred referendumom o uveljavitvi arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško. Izpostavila pa je še težnje k političnemu vplivanju na učni program pri predmetu zgodovina v slovenskem šolstvu. V razpravo se je vključil tudi poslanec stranke Zares Franco Juri, ki je izrazil zadovoljstvo, da se o teh dogodkih vse bolj odprto razpravlja pri nas, pa tudi v Italiji. Izpostavil je velik pomen obiska italijanskega predsednika v Narodnem domu, obenem pa je opozoril, da so krizni časi vedno nevarni za izbruh raznih nestrpnosti. Pri tem je spomnil na nedavne napade na ljubljanski lokal Cafe Open. S požigom Narodnega doma so bili tržaški Slovenci izločeni iz mesta in so to še danes, saj jih Trst ne sprejema kot enakopravne meščane, je ob zaključku poudaril Pirjevec. Vendar pa so Slovenci za Trst velikega pomena. Mesto bo moralo sprejeti svojo slovensko komponento, sicer ne bo moglo zaživeti kot kozmopolitsko mesto, kar je bilo nekoč, je še menil. Roberto Dipiazza Pisati in govoriti o zgodovinski dogajanjih je vedno tvegano, vendar sem prepričan, da bo današnji dan ostal zapisan v zgodovini Trsta kot eden najlepših dnevov. Ne samo za Trst in vse njegove narodne, jezikovne in verske komponente, temveč tudi za Slovenijo in Hrvaško, za Slovence in Hrvate. Dogajanja, ki jih bomo doživeli danes, niso prišla sama od sebe, temveč so sad dolgoletnih prizadevanj, naporov in truda vseh, ki verjamemo, da je prihodnost Trsta v prijateljstvu in sožitju. Začeli smo z majhnimi, a pomenljivimi koraki, ki so morda na videz nepomembni, če jih ocenjujemo kot celoto pa tvorijo mozaik, ki je v bistvu zrcalo Trsta. Kar zadeva mene kot župana, sem ponosen na svoje dvojezične besede v Rižarni in na prizadevanja, ki sem jih vložil v izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Tudi na tem področju nas čaka še veliko dela, pot, ki smo jo opravili skupaj, je bila včasih tudi strma, dosegli pa smo veliko. To, kar je bilo do včeraj nemogoče, je danes mogoče. Izkoristim priložnost, ki mi jo nudi Primorski dnevnik, da v imenu Trsta in vseh Tržačanov prijateljsko pozdravim predsednike Italije, Slovenije in Hrvaške. Voščim jim dobro počutje v našem mestu in se jim že vnaprej iskreno zahvaljujem za to, kar so in bodo še naredili za našo skupno prihodnost. Roberto Dipiazza, župan Trsta OBISK TREH PREDSEDNIKOV IN MUTIJEV KONCERT Na nabrežju in v središču mesta prometne omejitve in varnostni ukrepi TRST - Drevišnji koncert na Velikem trgu se bo začel ob 21.30, dostop na prizorišče pa bo za poslušalce možen med 19.15 in 21.uro. Občina obvešča, da bo dostop na trg možen le za poslušalce z vabilom, pred vhodom pa bodo morali vsi pokazati osebni dokument. Redarji ne bodo dovolili prenosa večjih torb, nahrbtnikov, pločevink in steklenic. Kdor nima vabil, bo lahko koncert v živo spremljal po radiu RAI. Ob priložnosti koncerta in obiska predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške bodo danes popolnoma zaprli za promet nabrežje med Trgom Tommaseo in Ul. Mer-cato Vecchio. Prepoved bo stopila v veljavo ob 14. uri in bo veljala do srede zgodaj zjutraj. Občina svetuje udeležencem večernega koncerta, naj avtomobile parkirajo v Silosu ob železniški postaji, na četrtem pristaniškem pomolu ter na podzemnem parkirišču pred sodiščem. Nabrežje bo zaprto za promet Na voljo bodo tudi običajna parkirišča na nabrežju. Okrog Prefekture in osrednjega mestnega trga bodo v torek ves dan veljali zelo strogi varnostni ukrepi. Uvedli bodo neke vrste »rdečo cono«, v kateri bo gibanje zelo omejeno. Javno prevozno pod- jetje bo spremenilo proge avtobusov številka 8, 9, 24 in 30. Po znanih podatkih bo tri predsednike varovalo okoli 300 italijanskih policistov, katerim se bodo pridružili varnostniki slovenskega in hrvaškega predsednika. Za red in za varnost v prometu bo skrbelo tudi okoli 150 tržaških mestnih redarjev. Predstavniki italijanske policije in varnostne službe Kvirinala so si včeraj popoldne ogledali prizorišče Narodnega doma in območje okrog glavne železniške postaje, ki so ju že sinoči diskretno zastražili. V Trstu pričakujejo veliko število novinarjev, fotografov in televizijskih snemalcev. Iz Rima bodo prišli časnikarji, ki navadno spremljajo vse Napolitanove obiske v državi in v tujini, precej novinarjev pričakujejo tudi iz Ljubljane in Zagreba. Pridružili se jim bodo seveda novinarji iz Trsta, Furlanije-Ju-lijske krajine, Istre in Primorske. / TRIJE PREDSEDNIKI V TRSTU Torek, 13. julija 2010 3 TRST - Pred večernim koncertom na Velikem trgu tudi vrsta institucionalnih dogodkov Poti prijateljstva sosedov se bodo danes srečale v Trstu Predsedniki Hrvaške, Italije in Slovenije bodo pod večer počastili Narodni dom in spomenik ezulom KONCERT - Mira Fabjan, Mirko Ferlan, Patrick Quaggiato in Nikolaj Pintar o prvih vtisih V mogočnem zboru mojstra Mutija sodelujejo tudi štirje mladi slovenski pevci TRST - Po diplomatskih naporih, usklajevanju in polemikah, so Poti prijateljstva naposled zmagale. Na Velikem trgu bodo nocoj, ob 21.30, zadonele hrvaška, italijanska in slovenska himna. Prisluhnili jim bodo številni Trža-čani, z njimi pa tudi hrvaški in slovenski sosedi. V prvi vrsti bodo sedeli osrednji protagonisti današnjega, po mnenju marsikoga, zgodovinskega dne: Ivo Josipovic, Giorgio Napolitano in Danilo Türk, predsedniki Hrvaške, Italije in Slovenije. Koncert Poti prijateljstva, v sklopu katerega bodo izvedli skladbe hrvaških, italijanskih in slovenskih avtorjev, bo dirigiral maestro Riccardo Muti, izvajali pa mladi glasbeniki vseh treh držav. Med njimi bodo tudi štirje mladi Slovenci iz Furlanije-Julijske krajine (pogovore z njimi objavljamo v sosednjem članku). Če bo glasba osrednja protago-nistka večernega sporeda (koncert bo 29. julija predvajala tudi prva televizijska mreža RAI), bo popoldansko dogajanje v znamenju zgodovinskega spomina (predsednik Napolitano pa bo v jutranjih urah prisostvoval tudi odprtju novega sedeža visoke šole SISSA na Trsteniku - direktni prenos ob 11.30 na spletni strani www.sissa.it). Predsedniki se bodo okrog 18. ure zbrali na prefekturi na Velikem trgu, od koder bodo krenili do Narodnega doma. Ravno danes mineva namreč natanko devetdeset let od požiga te nekdaj osrednje palače tržaških Slovencev. Prihod treh predsednikov je predviden ob 18.35: predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk bo položil venec k spominski tabli na pročelju Narodnega doma, v veži se bodo nato srečali s predsednikom Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Rudijem Pavši-čem in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Dragom Štoko. Vpisali se bodo tudi v Knjigo gostov. Okrog 18.45 se bodo trije predsedniki pripeljali pred spominsko ploščo na Piazza della Liberta (Trg svobode), ki spominja na odhod beguncev iz Istre, Reke in Dalmacije; venec bo položil italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Predsedniška karavana se bo nato vrnila na Veliki trg, kjer bodo Josi-povic, Napolitano in Türk imeli uradne pogovore in delovno večerjo, ob 21.30 pa se bodo kot rečeno udeležili Mutijevega koncerta Poti prijateljstva. »Celovita preteklost naj bo opomin za današnji čas« Današnji koncert, predvsem pa počastitev devetdesetletnice požiga Narodnega doma, je kot znano sprožila tudi nekaj polemik, veliko pa je tudi takih, ki pozdravlja skupno spravno gesto treh predsednikov. Pokrajinska predsednica Vsedržavnega združenja partizanov VZPI-ANPI Stanka Hrova-tin na primer ocenjuje, da je današnje srečanje »sad trezne in odgovorne drže predsednikov treh sosednjih držav, ki v združeni Evropi lahko le v miru in prijateljstvu gradijo svoj jutri. (... ) Celovita preteklost naj bo opomin za današnji čas. ANPI-VZPI prisrčno pozdravlja prihod visokih predstavnikov, ki ga je omogočila tudi glasba, ki ne pozna meja. Odpira se nova stran tržaške zgodovine, bodimo ji kos.« Da se danes v Trstu piše nova stran zgodovine, je prepričan tudi škof Giampaolo Crepaldi: stran, ki je bila polna konfliktov in grozot, naj zamenjajo strani sodelovanja, prijateljstva in razumevanja med tu živečimi narodi. Družbeno politično društvo Edinost pa napoveduje, da bo na vogalu med ulicama Filzi in Galati razgrnilo svoj transparent, s katerim želi opozoriti javnost, da Italija krši ustavo glede varstva slovenske manjšine. (pd) TRST - Tri državne himne in skladbe italijanskih, slovenskih in hrvaških avtorjev (Luigi Cherubini, Andrej Misson, Jakov Gotovac) bodo zazvenele kot sporočilo miru in sožitja v obmejnem prostoru na slovesnem koncertu, ki je v zadnjih mesecih zbudil toliko pozornosti, in to ne iz zgolj umetniškega vidika. Poti prijateljstva, ki jih promovira Ravenna Festival, bodo povezale tri sosedne narode danes pred Velikim trgom v Trstu, kjer bo združeni orkester in zbor mladih iz treh držav zaigral in zapel pod vodstvom Riccarda Mutija. Med predstavniki (skupaj okrog 350 nastopajočih) glasbenih akademij iz Ljubljane in Zagreba, tržaškega konservatorija Tartini, skupine La Stagione Armonica, Akademskega zbora France Prešeren iz Kranja in medpokrajinskega zbora Furlanije so tudi štirje mladi slovenski pevci (in zborovodje) iz Trsta in Gorice, ki v tem okviru nastopajo kot sedanji in nekdanji gojenci tržaškega konserva-torija. Mira Fabjan, Mirko Ferlan, Patrick Quaggiato in Nikolaj Pintar so v prejšnjih dneh vadili in včeraj tudi nastopili pod Mutijevim vodstvom v Ra-venni, zato smo pred nocojšnjim nastopom v Trstu lahko že zbrali njihove prve vtise o nevsakdanji izkušnji. MIRA FABJAN zborovodkinja in pevka Kakšno vlogo si imela pri projektu kot predstavnica konservatorija Tartini? V Akademskem zboru sem najprej pevka, v sklopu zborovodske šole v razredu profesorja Adriana Martinollija pa mi je bila poverjena naloga, da pripravim Requiem Luigija Cherubinija, ki je bil nato tudi del mojega izpitnega programa. Pod mentorstvom profesorja Walterja Lo Nigra in Adriana Marti-nollija je Akademski zbor konserva-torija Tartini naštudiral program koncerta. Katere so bile največje težave pri pripravljalnem delu? Večjih težav ni bilo. Mogoče je bilo samo časovno nekoliko naporno, kajti zadnji meseci pomenijo za študente izpitno obdobje. Zborovodska kariera ne ponuja pogosto tovrstnih izkušenj. Česa ne boš zlahka pozabila? Mislim, da ne bom nikoli pozabila vaj, ki smo jih imeli, in skupnega entuziazma. Osebno pa Zdravljice, ki smo jo vsi skupaj izvajali na vajah. In ne vem, kaj bo še na nastopih. Kaj pričakuješ od nastopa v Trstu, kaj pa moramo pričakovati kot poslušalci? Poleg Cherubinijevega Requie-ma, Missonove Libertas animi in Himne Slobodi Gotovaca, mislim, da bodo mogočno zazvenele in zadone-le vse tri himne. Poleg zgodovinskega dogodka bo tudi glasbeni užitek. Se je na vajah govorilo o namenu tega koncerta? Kako doživljate njegovo sporočilo mirnega sožitja med sosednjimi narodi? Glasbeniki so po naravi taki, da iščejo nove izkušnje in so željni novih spoznanj. O namenu koncerta se je govorilo, o problemih, o katerih so pisali razni časopisi, se je tudi debatiralo, bolj pogovorno med sopevci, Mojster Riccardo Muti med enim svojih številnih koncertov arhiv ampak brez vsakega trenja. V Akademskem zboru konservatorija Tartini pojejo namreč pevci od vsepovsod: iz Čileja, Nemčije, Švice, iz vse Italije, Hrvaške ... in tudi iz našega zamejstva. Multikulturnost bo lahko pripeljala do večje objektivnosti in do večje povezanosti, vsak v svoji originalnosti. Naj povem še to, da je na današnji (včerajšnji op. ur.) generalki v Ravenni, na kateri je bilo občinstvo, ki je bila mogoče pretežno italijansko, mojster Muti povedal, naj poslušalci stojijo med izvajanjem vseh treh hi- MIRKO FERLAN zborovodja in pevec Misliš, da si kot zborovodja v neposrednem stiku z delom dirigenta Riccarda Mutija odnesel kaj koristnih naukov? Od vsake izkušnje skušam odnesti nekaj, saj menim, da so koristne tako pozitivne kot negativne plati tovrstnih projektov. Tokrat sem bil na dirigenta še posebno pozoren, zanimala me je predvsem njegova strategija oziroma kako mu bo uspelo v enodnevni skupni vaji doseči zaželje-ne rezultate. Maestro je, glede na to, koga je imel pred seboj, izbral najboljšo varianto nasmeha in dobre volje. Tako je delo potekalo tekoče, sproščeno in brez večjih težav. Masovne izvedbe v heteroge-nih skupinah pretežno neprofesionalnih izvajalcev različnega izvora navadno zmanjšajo umetniško vrednost celote. Kako ste na skupnih vajah kljubovali tej nevarnosti? Pogostokrat se dogaja, da z amaterskimi glasbeniki dosežeš marsikaj, kar s profesionalci ne bi zmogel. Tako v zboru kot v orkestru, katerega sestavljajo pretežno mladi, je bilo čutiti veliko navdušenja in motivacije. Orke-straši (v glavnem študentje) so zelo pozorno sledili dirigentu in vsaki njegovi najmanjši niansi. Zbor je prišel na vajo dobro pripravljen, tako da ni bilo tipičnih težav, ki se porajajo v teh primerih (intonacija, tempo ...). Glede na vokalno zmogljivost zbora pa so organizatorji dobro premislili in rešili problem s številom pevcev: več kot dvesto nas je! PATRICK QUAGGIATO skladatelj in pevec Kot skladatelj si verjetno bolj pozoren tudi na detajle partitur. Kako bi nam opisal in morda ocenil program? Izbira skladb ni naključna. Glavni delež koncerta zavzema Cheru-binijev rekviem v C-molu; ostale skladbe so bile - poleg himne treh držav - izbrane po besedni vsebini, in sicer po besedi »svoboda«. Takih skladb ni na pretek, zato je izbira padla na skladbi Libertas animi slovenskega skladatelja Andreja Misso-na in Himna slobodi hrvaškega skladatelja Jakova Gotovaca. Vsi avtorji spadajo v okolje, ki ga obdaja Jadransko morje. Skladbe so si zelo različne, od klasičnega rekvijema, v katerem najdemo rigorozne oblike, kot je fuga, do Missonove improvizacije na Gallusov madrigal, ki črpa elemente iz renesančne glasbe s sodobnimi prijemi, v katerih izstopajo solistične točke trobil. Hrvaška skladba pa je bolj koralna - akordalno napisana, četudi orkestralna spremljava ni vedno taka. Kaj te je najbolj zanimalo in fa-sciniralo v skupni fazi te izkušnje? Dirigent Muti je imel idealne pogoje za delo: v orkestru igrajo izbrani, mladi izvajalci, zbor pa je že delal s posameznimi zborovodji, nato pa je maestro Balestracci skušal poenotiti vokalnost in interpretacijo vseh zborov. Tako je potem, ko je maestro Muti na skupni vaji dal vstop, že imel pred seboj dobro in pripravljeno ekipo, ki je bila potrebna le manjših dopolnil. Sinergija je za take, velike projekte zelo pomembna. Bilo je nekaj odgovornih oseb, ki so imele svoje naloge, eden je npr. skrbel za zbor, drugi za orkester, tretji za splošen vtis, za prihode in odhode pevcev, obleke itn. Kaj bi želel sporočiti s svojim nastopom in s sodelovanjem pri projektu Poti prijateljstva? Na tem projektu sem spoznal nekaj zanimivih ljudi, ki jih veže ista ljubezen - glasba. Glasbeniki tega projekta izhajajo iz različnih držav oziroma kultur in izmenjujejo različne glasbene ideje in izkušnje. Tako lahko primerjaš svoje razmišljanje z drugimi in lahko marsikaj od-neseš. NIKOLAJ PINTAR solopevec Za solo-pevca je nastopanje v dvestoč-lanski skupini izkušnja, ki ponuja drugačne spodbude. Kako si pristopil k projektu in kako ga doživljaš? Ko sem pobudo sprejel, si nisem predstavljal, da bo tako zanimivo, ker sem imel misli in moči osredotočene predvsem na moj diplomski izpit. Danes, po prvi vaji z dirigentom in orkestrom, pa sem vesel, da sem se udeležil. Mislim, da je izkušnja enkratna, poučna in bom od nje veliko odnesel. O tem koncertu se je veliko govorilo in pisalo predvsem zaradi njegove močne politične vrednosti. Katere pa so glasbene vsebine in etična sporočila, ki jih boste posredovali? Neverjetno je, kako glasba združuje ljudi. Svoboda je to, kar hočemo posredovati, večjo človeško solidarnost in pravičnost. Da pride do tega, pa mora prav vsak od nas sprejeti svoj del odgovornosti. Sicer je glasba jezik, ki te vrednote nosi v sebi, in tisti ki se z njo ukvarjamo, se preredko zavedamo njenih vsebin. Rossana Paliaga m PflOVIhElA POKRAJINA 4» * TRIESTE obvešča da je bil objavljen na spletni strani www.provincia.trieste.it javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev namenjenih pospeševanj u uporabe alternativnih virov energije preko namestitve fotovoltaičnih celic. Več informacij na telefonski številki 040 3798 498/463 4 Torek, 13. julija 2010 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Za prijateljske poti fgf so tudi v Istri Miro Kocjan Tik pred nami so dogodki, ki bodo dolgo ostali v spominu. Tako zavoljo dogodkov kot zaradi političnih in naravno človeških napotil. Mediji v Istri in na Kvarneru zvečine poudarjajo kar je te dni naglašeno v Furlani-ji Julijski krajini in v Italiji. Velekoncert, ki bo na glavnem tržaškem trgu z ene strani opozarja na žalostna zgodovinska obdobja, z druge pa na to, da bo treba živeti korenito drugače, v znamenju, kakor je domala uradno podčrtano, »prijateljskih poti«. Skratka to bo »koncert prijateljstva«. Časniki poročajo, da sta se italijanski in hrvaški predsednik dogovorila, da je napočil čas, ko je treba na nekdanje dogodke, ki so zadevali Slovenijo, Hrvaško in Italijo, gledati drugače. Žrtve teh tragedij so bile nedolžne osebe. Predsednika sta soglašala, da bo treba izhajati iz vidika bodočnosti združene Evrope. Mediji namenjajo pozornost tudi srečanju med slovenskim ministrom Boštjanom Žekšem in italijanskim podtajnikom za zunanje zadeve Alfredom Mantico, da so med drugim nedavne volitve Italijanske unije izpričale moč in demokracijo organizacije. Italijanska unija je tudi ob tej priložnosti pokazala, da jo odlikuje močna demokratična sila. Del pogovora ni bil za javnost, izvedelo pa se je, da bo morala skupnost le spoštovati, da je organizacija v Sloveniji urejena kot na Hrvaškem ter da bo treba v odnosih z oblastjo, pa tudi med seboj to spoštovati. Dejstvo je sicer, da so si vprašanja, ki zadevajo obe organizaciji podobna, kar mora seveda krepiti vzajemne odnose. Predstavnika Slovenije in Italije sta tudi pozdravila koncert, ki bo v sredo v Trstu. Slovenski minister je hkrati predlagal, naj bi italijanski vladni predsednik Berlusconi le sprejel na pogovor predstavnike slovenske manjšine, kot je slovenski vladni predsednik to že storil z italijansko. Velja pa tudi podčrtati, naj bi se manjšina ne ukvarjala le s svojimi problemi, marveč naj prispeva tudi širše, konkretno, da bi Slovenija in Italija skupaj z Grčijo spodbudili ustanovitev jadransko-jonske makroregije, ki bi vsebovala poleg Slovenije, Hrvaške in Italije tudi Črnogo-ro, Albanijo, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Na Hrvaškem že nekaj časa kroži glas, da nekatere etnične skupnosti ne nameravajo več podpirati vladno večino. Pokazalo pa se je, da te nevarnosti sploh ni. Med drugim je glas de-mantiral italijanski poslanec v hrvaškem parlamentu Furio Radin. Radin je poudaril, da zdajšnji čas že sam po sebi odpravlja to možnost, saj je sodelovanje vlade z manjšino in sploh manjšinami nesporno in dragoceno. To izhaja med drugim iz dodatkov ustavnega zakona o manjšinah, ki omogoča takoimenovani dodatni glas (namreč dvojnega) manjšinam, razen tega pa je vlada tudi sprejela predlog, da se takoimenovano vidno dvojezi-čnost povsem upošteva tudi na novi »Ypsilon cesti« v Istri. Zanimivo pa je še, da se je opredelil za nadaljnje so- delovanje z vlado tudi Andrija Hebrang, predstavnik demokratske skupnosti, ki je med drugim opozoril, da bi vlada v duhu stvarne demokracije morala biti deležna vsestranske podpore zlasti v času denimo recesije, ki jo doživljamo. Skratka etnične skupnosti ostanejo z večino tako, da vladi ne grozi nobena nevarnost. V Dubrovniku se je začela peta edicija »Croatia summit«, na kateri obravnavajo odnose med jugo-vzhod-no Evropo in Evropsko unijo. Zlasti pomemben je stik med hrvaškim predsednikom Ivom Josipovičem ter predsednikoma vlad poljske Donald Tuskom in Francije Francis Fillonom. Stik s francoskim predsednikom je sploh prvi v povojni zgodovini, saj predsednikov francoskih vlad dosedaj ni bilo na Hrvaškem. Predstavnika Hrvaške in Francije sta včeraj podpisala dogovor o kar strateškem sodelovanju, ki upošteva predvsem vrsto gospodarskih stikov na področju industrije, deloma kmetijstva, zlasti pa turizma. Sešla se kajpak bosta tudi predsednika vlad Hrvaške in Slovenije (Jadranka Kosor in Borut Pahor), ki pa nameravata tokrat resno načeti problem hrvaških prihrankov na nekdanji ljubljanski banki v Zagrebu. Mestni terminal v Brajdici na Reki (dela so povezana z načrtom širitve tega terminala s pomočjo 26 milijonov evrov posojila, ki ga je dala svetovna banka) so zdaj opremili z velikim žerjavom, s katerim si nameravajo pomagati pri podaljšanju operativnega pomola za 330 metrov, ob koncu pa naj bi pomol bil dolg 580 metrov. Žerjav, ki ga je izdelala firma »Viadukt« naj bi bil uporaben tako na morju kot na kopnem. Nekaj o turizmu: v prvem semestru letošnjega leta je Istro obiskalo 383.746 turistov. Glede na isti čas lani je turistični obisk nazadoval za šest odstotkov, kar pripisujejo predvsem vremensko majavi sezoni. Odrezal se je sicer Umag, kjer je bilo turistov za blizu 30 odstotkov več kot lani to pa zahvaljujoč zlasti dejstvu, da zdaj skupaj upošteva tako Umag kot Savudri-jo, ki so jo zadnja leta bogato uredili za potrebe turizma. Odrezal se je tudi Ro-vinj, kjer so zabeležili 330 tisoč nočitev. Največ je bilo nemških turistov, se pravi 31 odstotkov vseh gostov, zatem so bili Avstrijci, po vrsti pa še Slovenci in Italijani. V Pulju pa izstopa, kakor že vsa leta, filmska produkcija. V soboto se je začel Puljski filmski festival. tokrat vzporedno na eni strani na Gradu (Eu-ropolis), na drugi pa v kinodvorani »Alida Valli«. V tej dvorani so predvajali film »Kamorist«, ki ga igra Ben Gazzara kot glavni avtor. V tej kinod-vorani bodo predvajali tudi vrsto otroških filmov, kar so sila naklonjeno sprejeli v vsem Pulju. V mestu so tako navdušeni nad programi v obeh prostorih, oziroma dvoranah, da so se odločili za izdelavo posebne spominske značke, ki jih bo prejelo 570 gledalcev. Nehote pa s na koncu vsiljujejo od tržaškega množičnega srečanja. »Žal je bilo, odslej bo drugače«. POLETNI FOTOUTRIP '10 S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM J AhmTH« Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. JEZIK NA OBROBJU Odločanje za odločno ali nedoločno pridevniško obliko ni težka, če znamo pravilno uporabljati vprašalne zaimke kakšen in kateri. In prav pri teh vprašanjih se nam radi vzbujajo dvomi. Dovolj je, da si ogledamo vprašanja v naših objavljenih intervjujih. Z lučjo pri belem dnevu lahko iščemo vprašalni zaimek kakšen. Skoraj vsa vprašanja se začenjajo: Kateri je, kateri so...? Izjema je čigav, kadar sprašujemo po svojini česa. Navadno nas zapelje italijanski quale, vendar bi z malo truda lahko premagali tovrstne težave in dvome. Dovolj je, da pogledamo v Šlenčev Italijansko slovenski slovar! Pri geslu quale bomo našli na prvem mestu po A kakšen? A quale conclu-sione sei giunto? s prevodom: Do kakšnega sklepa si prišel? Kako si se odločil? Šele pod črko D je zapisan zaimek kateri? katera? Quale dei due (succhi) preferisci? Katerega od obeh sokov imaš rajši? Kateri sok imaš rajši? Če se vrnemo k oblakom, se bomo vprašali: Kateri oblak je nevihten ali utrgan? Ali pa tudi: Kaj je nevihtni oblak? Odgovor bo: To je kratkotrajen, izredno močan naliv, ki ga pogosto spremlja toča. Bolj preprosti so seveda šolski primeri: kakšen je plašč? Lahko je star, nov, oguljen, rjav, siv, črn. V oblačilni stroki pa poznamo vrsto različnih plaščev, to so dežni, spomladanski, jesenski, poletni in zimski plašči. Pri vseh uporabljamo določni (vrstni) pridevnik, zato se vprašamo: kateri plašč boš kupila, oblekla, potrebuješ? Edina izjema med plašči je krzen plašč z nedoločnim pridevnikom, ki nam pove iz kakšnega materiala je plašč, ne pojasni pa njegove namembnosti, zato: kakšen plašč? Krzen. Pri potresih poznamo potresni in popotresni sunek, sem spadata tudi potresna postaja (t.j. seizmološka postaja) in potresno (seizmološko) ozemlje. To je tisti kraj, kjer je velika nevarnost potresov. Kjer pa je potres bil, je »potreseno« področje, kar pa se ne uporablja, zato je to po potresu prizadeto ozemlje. Tudi dopuste delimo na več vrst. Imamo letni, redni, izredni, študijski dopust, poznamo pa tudi redni in izredni študij (Kateri?). Če pa take vrste študij opišemo, bomo rekli, da je študij reden ali izreden. (Kakšen?) Pridevnik svetloben se nanaša na svetlobo, t.j. na vrsto svetlobe. V avtomobilizmu poznamo svetlobni odbojnik (ki odbija svetlobo, ko jo osvetli žaromet), v fiziki svetlobni tok (t.j. energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi); svetlobno leto (je pot svetlobe v enem letu); v gradbeništvu poznajo svetlobni jašek (v sredini stavbe za dovajanje svetlobe). Vsi imajo določno obliko (kateri?), nedoločno obliko ima svetlobarven, -vna -o ali svetel -tla, -o, zato svet-lobarvna žival, svetlo blago, svetel lik in lik je svetel. (Kakšen je?) Vsi poznamo dnevni red na sejah, dnevni obrok v prehrani, pa tudi dvojni ulomek v matematiki. V gradbeništvu poznajo dvoetažni blok, pa tudi dvonadstropni blok ali stavbo, kar ni isto. Dvoetažni blok ima dve etaži, pritličje in prvo nadstropje. Dvonadstropni pa tri etaže: pritličje, prvo in in drugo nadstropje. Naše hiše na Krasu so skoraj vse enonadstropne, t.j.: dvoetažne, kar malokdo zapiše pravilno. Lelja Rehar Sancin DESNICA - Roberto Novelli spet napada manjšino »Slovence je treba prešteti, ker dobivajo preveč prispevkov« VIDEM - Slovenska manjšina dobiva iz Rima in od Dežele Furlani-je-Julijske krajine preveč finančnih podpor. V to je prepričan deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Novelli, sicer nekdanji pristaš Nacionalnega zavezništva, ki izkoristi vsako priložnost za politične napade na Slovence, posebno na tiste, ki živijo v vi-demski pokrajini. Novelli, ki je doma iz Čedada, že nekaj časa ponavlja eno in isto zgodbo. V njej navaja podatek, da je pripadnikov furlanske jezikovne skupnosti okoli 600 tisoč, kljub temu pa slednja dobiva na osnovi državnega zakona 482 (zaščita manjšin) premalo denarja. Namesto, da bi Novelli zahteval več finančne pozornosti za Furlane, se tudi tokrat brez potrebe spravlja na slovensko manjšino. »Tako zastavljeni finančni sistem je do Furlanov diskriminatoren, zato ga je Deželni svetnik Roberto Novelli treba nujno spremeniti,« je prepričan Novelli. Kako narediti, »da se bodo razmere uravnovesile«? Novelli ne vidi drugih možnosti in rešitev, kot pre- števanje narodnih manjšin v FJK, začenši seveda s slovensko. Ker deželna zakonodaja ne predvideva ukrepov za preštevanje pripadnikov jezikovnih skupnosti, bo Novelli predlagal državni zakonski predlog, ki bo omogočil štetje manjšin. Deželni poslanec desnice seveda noče nikogar zapostavljati ali diskriminirati, »temveč želi ustvariti pogoje za pravni red, po katerem bo vsaka manjšina dobila to, kar ji pripada«. Na osnovi državnega zakona številka 482 je furlanska skupnost lani dobila iz Rima okoli 300 tisoč evrov, 135 tisoč je šlo Slovencem, nekaj nad 16 tisoč evrov pa je dobila nemško govoreča jezikovna skupnost. Namesto, da bi Novelli kritiziral rimsko vlado, ki iz leta v leto krči proračunski sklad zakona 482, se zgraža nad slovensko manjšino, češ da dobiva preveč in to na škodo Furlanov. LJUBLJANA - Nova knjiga Edija Šelhausa Fotoreporterjev obračun Jutri predstavitev v knjigarni Sanje - Uvodne besede novinarja Mitje Meršola LJUBLJANA - V knjigarni Sanje (Tavčarjeva 11) v Ljubljani bodo jutri ob 18. uri predstavili zadnjo knjigo znanega fotoreporterja Edija Šelhausa z naslovom Fotoreporter-jev obračun. V knjigi, beremo v vabilu na jutrišnjo predstavitev, Šelhaus razgrne kosce sebe ter uporno, verodostojno opiše čas in prostor, ki se utemeljujeta tudi z odtisi v objektiv ujete resničnosti. V Fotoreporterjevem obračunu, okrajšani knjigi spominov, zakaj devetdeset predihanih pomladi je rodilo mnogo odtisov, prav zanesljivo preveč, da bi jih bilo moč strniti na enem mestu, se Šelhaus z milino in dobrohotnostjo dotakne svojih kolegov, v spomin prikliče srečanja ameriških letalcev in njihovih rešiteljev na slovenskih ter ameriških tleh, prečeše čas osamosvojitve in se dražestno posveti lastovkam, ki so prinesle čas po upokojitvi. Novinar Mitja Meršol, njegov dolgoletni poklicni sopotnik in prijatelj, je k Edijevi knjigi pripisal: »Edi je stotinke svojih pogledov obogatil tudi z besedo in poleg slike z besedo pokazal na čas, na Slovenca nekoč in danes, na upornost in narodnoosvobo- Fotograf Edi Šelhaus bo v kratkem dopolnil 91 let kroma dilni boj in osamosvojitev Slovencev, na plemenito reševanje zavezniških padalcev ... Da, v vsaki stotinki, v vsakem škljocu njegovega foto pogleda je zapisano verodostojno, nespremenljivo poglavje naše zgodovine.« Šelhausa našim bralcem ni treba posebej predstavljati. V kratkem bo dopolnil 91 let, v svoji zelo boga- ti ustvarjalni poti je sodeloval in še sodeluje tudi s Primorskim dnevnikom in prijateljeval z našim Mariom Ma-gajno. Danes prebiva v Domu za starejše občane v Medvodah, kjer redno dobiva naš časopis in ga, kot pravi, prebere od začetka do konca. Edi je torej ostal zelo navezan na Trst in na Tržačane. / ITALIJA Torek, 13. julija 2010 5 AFERA P3 - Vodil naj bi jo podjetnik Flavio Carboni, ki je zdaj v zaporu V Ljudstvu svobode naj bi delovala hudodelska združba Med vpletenimi Verdini, DellUtri in Cosentino - Zaostritev odnosov s Finijevimi privrženci RIM - Nekateri vidni predstavniki Ljudstva svobode so skupaj z nekaterimi pripadniki oblastniškega podzemlja obtoženi združevanja v hudodelske namene ter kršenja t. i. zakona Anselmi o tajnih združenjih. V tem smislu so prejeli sodna obvestila eden izmed treh koordinatorjev Berlusconijeve stranke, poslanec Denis Verdini, senator iste stranke Marcello DelTUtri, vladni podtajnik za gospodarstvo in prav tako Berlusco-nijev pristaš Nicola Cosentino ter donedavni deželni odbornik Kampanije Ernesto Sica. V sklopu iste preiskave, ki jo vodi rimsko javno tožilstvo, so bili medtem že priprti podjetnik Flavio Carboni, geometer Pas-quale Lombardi in gradbenik Arcangelo Martino. Skupina je obtožena, da je izvajala nezakonite pritiske na sodne oblasti, poleg tega pa je vpletena v razne korupcijske afere. Tako se je večina navedenih ljudi na Carbonijevo pobudo zbrala lanskega 23. septembra in sklenila, da bo podtalno pritiskala na ustavno sodišče ob obravnavi spornega Alfanovega zakona, ki je priznaval imuniteto pred sodnim pregonom predsednikom republike, vlade in obeh vej parlamenta. Tistega srečanja sta se udeležila tudi pripadnika sodstva Arcibaldo Miller in Antonio Martone, ki je v teh dneh zaprosil za upokojitev. Sicer pa tedaj zasnovana akcija ni bila kdove kako uspešna, saj je ustavno sodišče Alfanov zakon naposled razveljavilo. Poleg tega je skupina, ki so jo nekateri že poimenovali v tajno ložo P3, letošnjega marca skušala izvajati pritisk na javne tožilce iz Firenc, ki so vodili preiskavo proti vrhu civilne zaščite, v katero je med drugimi vpleten tudi Verdini. Prav tako je skušala pritiskati na kasacijsko sodišče v korist podtajnika Cosentina, ki je osumljen sodelovanja s klanom camorre Casalesi. Cosentino je na zadnjih deželnih volitvah hotel kandidirati za predsednika Kampanije in je skupno z Er-nestom Sico pripravil lažni dosje proti svojemu konkurentu Stefanu Caldoru. Prav zaradi tega je Sica moral v teh dneh odstopiti iz deželnega odbora Kampa-nije, ki mu predseduje ravno Caldoro. Verdini in Car-boni sta nadalje vpletena v afero okrog izkoriščanja vetrne energije na Sardiniji - in še bi lahko naštevali. Vse to je dodatno zaostrilo že tako načete odnose znotraj Ljudstva svobode. Finijev privrženec Italo Bocc-hino je namreč v izjavi za tisk izrazil prepričanje, da bi se Verdini in drugi vpleteni predstavniki Ljudstva svobode morali umakniti. A proti Bocchinu sta izredno ostro nastopila eden izmed koordinatorjev stranke Sandro Bondi in njen načelnik v poslanski zbornici Fabrizio Cicchito, češ da se obnaša kot Di Pietrov privrženec. Predsednik senata Renato Schifani pa je Finiju postavil ultimat: če se ne bo takoj spravil z Berlusconijem, bo moral zapustiti stranko ali celo vladno večino. Denis Verdini na ustanovnem kongresu Ljudstva svobode POLITIKA - Razširitev večine Casinijev predlog že padel v vodo RIM - Vodja sredinske stranke UDC Pierferdinan-do Casini vztraja pri svojem predlogu o novi vladi, ki bi temeljila na širokem zavezništvu in bi jo lahko vodil tudi Berlusconi. O vstopu svoje stranke v sedanjo vlado pa sredinski politik noče slišati, saj ne želi biti protiutež Severni ligi, kot si je to zamislil premier Silvio Berlusconi. Prva se je taki možnosti glasno uprla Severna liga, ker da je »prva republika mrtva«. Finijevi pristaši Casini-jevega predloga ne zavračajo, medtem ko opozicija noče niti slišati o možnosti, da bi podprla vlado, ki bi jo vodil Silvio Berlusconi. Vodja poslanske skupine Demokratske stranke Dario Franceschini se je nad tako možnostjo naravnost zgrozil, medtem ko je sekretar Pierluigi Bersani dejal, da je že res, da je Berlusconi zmagal na volitvah, vendar je »tudi faliral in to je točka, ki je ni mogoče preseči«. Še bolj ostri so bili predstavniki Di Pietrove Italije vrednot, ki ne vidijo drugega izhoda, kot vrnitev mandata in razpis novih volitev. Prelog o novi vladi z razširjenim zavezništvom je naletel na pomisleke tudi znotraj Ljudstva svobode. Za zunanjega ministra Franca Frattinija volilci česa takega ne bi razumeli in bi mislili, da gre za izdajo. Podobnega mnenja je tudi minister Gianfranco Rotondi, medtem ko Fi-nijev pristaš Italo Bocchino meni, da razširitev vladnega zavezništva na UDC ni problem številk, ampak programa. KARABINJERJI - Mamila Poveljnik oddelka ROS general Ganzer obsojen na14 let zapora MILAN - Poveljnik Posebnega operativnega oddelka karabi-njerjev (ROS) general Giampaolo Ganzer (na sliki, ANSA) je bil včeraj obsojen na 14 let zapora zaradi vrste prekrškov, ki jih je zagrešil v devetdesetih letih na področju boja proti razpečevanju mamil. Razsodbo je izreklo milansko sodišče pod predsedstvom Luigija Capazza, ki je generalu tudi prepovedalo nadaljnje opravljanje javnih funkcij. Na procesu je bilo skupno 18 obtoženih. Najhujša kazen je doletela Ganzerja, češ da je ustanovil hudodelsko združbo, da bi prekupčeval z mamili in obogatel na nezakonit način. Vse to tudi z namenom, da bi pospešil svojo kariero. Druga najhujša obsodba je doletela nekdanjega oficirja ROS-a in sedanjega funkcionarja tajnih služb AISE Maura Obina: obsojen je bil na 7 let in 10 mesecev zapora in podobno kot Ganzer ne bo smel več opravljati javnih funkcij. Ostale obtožene je sodišče prav tako spoznalo za krive in jih obsodilo na manjše kazni. General Ganzer se je dokaj lakonično odzval na težko obsodbo. »Razsodbe je treba spoštovati, sicer pa bi rad poznal utemeljitev razsodbe,« je dejal. Umrl je Giorgio Alpi RIM - V nedeljo popoldne je na svojem domu v Rimu umrl v 87. etu starosti Giorgio Alpi, oče televizijske novinarke Ilarie. ki je bila 20. marca 1994 ubita v še vedno nepojasnjenih okoliščinah Somaliji skupno s tržaškim snemalcem Miranom Hrovatinom. Pokojnik, ki je bil po poklicu zdravnik, je svojih zadnjih 16 let življenja skupno z ženo Luciano v celoti posvetil iskanju resnice o tistem krvavem dogodku. 17 mafijcev za zapahi RIM - Policija je včeraj aretirala 17 domnevnih članov camorre iz Neaplja. Vsi naj bi bili člani vplivnega klana Casalesi, ki nadzoruje nezakonite posle na širšem območju Neaplja. Med prijetimi je tudi sin znanega mafijskega šefa Francesca Schiavoneja, imenovan Sandokan. Klanu Casalesi, ki velja za najvplivnejšega v camorri, naj bi uspelo vstopil v sistem naročil javnih gradenj in na tak način pridobiti velika finančna sredstva. Ob aretaciji je policija zaplenila nepremičnine, podjetja in zemljišča v vrednosti milijarde evrov. FIAT - V Turinu sprejeli dokončno odločitev Pando bodo vendarle proizvajali v Pomiglianu TURIN - Avtomobilski velikan Fiat je po večmesečnih prerekanjih s sindikati včerajh oznanil, da bo novo različico modela panda proizvajal v obratu Pomigliano d'Arco v bližini Neaplja in ne v poljskem kraju Tychy, kjer trenutno proizvajajo Fiatove malčke. Odločitev je padla, potem ko so italijanski delavci pristali na strožje delovne pogoje. V obrat v Pomiglianu bo Fiat po napovedih vodstva italijanskega industrijskega ponosa vložil 700 milijonov evrov, letna proizvodnja v tovarni pa naj bi se povečala s 35.000 na blizu 300.000 vozil. Fiat se je za korak odločil po petkovem srečanju pooblaščenega upravitelja družbe Sergia Marchionneja s predstavniki sindikatov Fim-Cisl, Uilm-Uil in Fismic, potem ko je postalo jasno, da je večina delavcev v posebnem referendumu pristala na strožje delovne pogoje - podaljšanje delovnega časa in krajše premore. Na nove pogodbe je pristalo 62 odstotkov zaposlenih. Fiat naj bi tako v Pomiglianu pre- uredil izmene, tako da bo možna 24-ur-na proizvodnja šest dni v tednu, v podjetju pa naj bi uvedli tudi strožja pravila in nadzor. Obrat v Pomiglianu d'Ar-cu je doslej zaznamovala zelo nizka produktivnost delovne sile, zaposleni pa so bili povrh vsega še zelo nagnjeni k protestom in boju za pridobljene pravice. Zaradi tega je Fiat v tovarni na Poljskem s precej manj delovne sile in nižjimi stroški dela proizvedel bistveno več vozil kot v obratu pri Neaplju. Fiat je zato pred časom zagrozil, da bo močno zmanjšal proizvodnjo v Pomi-glianu ali obrat celo zaprl, s tem pa bi lahko na revnem območju z visoko brezposelnostjo delo izgubilo 5000 ljudi. Fiat, z 80.000 zaposlenimi največji zasebni delodajalec v Italiji, se je že odločil, da bo do konca 2011 prenehal s proizvodnjo v sicilijanski tovarni Termini Imerese, kjer je zaposlenih 1500 ljudi, do konca 2014 pa naj bi v Italiji ukinil 5000 delovnih mest. MLEKO - Minister Galan ne popušča Parlament naj pokaže vsaj malo dostojanstva V Bruslju branimo skupno politiko in ne kršilce pravil MILAN - Minister grozi z odstopom? »Kakšen odstop neki, odstopi naj tisti, ki povzroča Italiji evropske globe in sankcije,« je novinarjem odgovoril minister za kmetijsko politiko Giancarlo Galan, ko se je odpravljal na sestanek kmetijskih ministrov EU v Bruslju. »Ne bom odstopil, ne bom šel domov. Če sem danes tukaj, je jasno, da me je premier Berlusconi pooblastil, da grem v Bruselj in da se ne sprenevedam v imenu nekih ravnovesij. Če bi bilo drugače, danes ne bi bil tukaj, ampak doma,« je bil odločen Galan. Minister je prepričan, da je treba glede mlečnih kvot vztrajati, zato upa, da bo »italijanski parlament pokazal minimalno dostojanstvo«. »S kakšno kre-dibilnostjo bi se sicer minister lotil bitke, kakršna je ta za skupno kmetijsko politiko? S kakšnim obrazom naj se predstavi evropskemu konsenzu, če v Italiji parlamentarci vladne večine namenoma kršijo evropske norme?« se je vprašal Galan, ki je šel v Bruselj tudi zato, da bi pokazal vsaj kanček resnosti države, medtem ko jo majhna skupina kršilcev pravil postavlja v slabo luč. In še: »Žal zdaj vsi v Evropi vidijo, kaj delamo in to nas mora skrbeti.« Minister za kmetijsko politiko in nekdanji predsednik Dežele Veneto je ob prihodu v Bruselj posebej poudaril, da ima največje zaupanje v ministra za gospodarstvo in finance Giulia Tremontija. Ne verjame namreč, da si želi zapraviti svoj ugled, kar bi se zgodilo, če bi privolil v vložitev amandmaja o časovnem zamiku plačila glob za presežene kvote mleka. V Bruslju so se včeraj poleg kmetijskih ministrov sedemindvajseterice zbrali tudi kmetje. Po šestih mesecih premirja so se zbrali pred sedeži evropskih institucij, ki jih je policija zastražila in poskrbela za varnostni obroč. Na demonstracije, ki jih je organiziral evropski odbor za mleko EMB, je prišlo tudi okrog sto italijanskih živinorejcev. EVRO 1,2572 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. julija 2010 valute evro (povprečni tečaj) 12.7. 9.7. ameriški dolar japonski jen 1,2572 111,35 1,2637 111,85 ruski rubel 38,7665 58,8505 8,5597 39,0275 danska krona 7,4552 0,83630 7,4553 0,83600 švedska krona 9,4560 9,4767 8,0420 češka krona 25,325 25,360 estonska krona 15,6466 15,6466 280,24 poljski zlot 4,0770 4,0699 1,3072 avstralski dolar 1,4398 1,4452 romunski lev 4,2460 3,4528 4,2373 3,4528 latvijski lats 0,7087 0,7088 2,2266 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2158 7,2056 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 12. julija 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,34250 0,52750 0,73719 0,06750 0,11500 0,21000 0,534 0,810 1,070 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.566,93€ -372,89 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. julija 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,01 +0,17 KRKA 64,13 +2,93 -1,64 MERCATOR 154,81 -0,06 +0,72 TELEKOM SLOVENIJE 93,38 +0,32 -1,46 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 48,00 AERODROM LJUBLJANA 24,25 DELO PRODAJA - -0,04 +0,58 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,50 - KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 17,51 -6,86 PROBANKA - - SAVA 179,71 +1,18 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 83,60 18,78 +0,36 +2,18 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 12. julija 2010 +0,19 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,169 84,5 -0,51 +0,36 BANCO POPOLARE 4,785 -1,39 BCA POP MILANO 0,97 3,73 -0,76 -0,93 ENEL ENI 0,94 3,66 +0,37 +0,21 FIAT 9,00 -0,06 +2,04 GENERALI 15,29 -0,68 +0,33 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,43 +0,31 LUXOTT1CA 19,44 -0,28 -0,97 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,625 -0,08 PIRELLI e C 0,477 +0,73 +0,00 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 26,75 +0,73 +0,41 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,495 6,62 -0,14 +1,77 TENARIS TERNA 0,953 15,07 +0,26 -0,13 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,06 0,11 +0,33 +0,26 UNICREDIT 7,965 2,06 -0,56 +0,49 SOD NAFTE (159 litrov) 74,81 $ -0,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. julija 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 845,97 3.414,20 -0,22 -0,19 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.785,41 -2,13 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 252,21 +0,58 +0,00 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.351,26 -0,24 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.216,27 +0,18 +0,34 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.078,75 1.084,87 6.077,19 +0,07 +0,61 +0,20 CAC 40, Pariz 5.167,02 3.567,66 2.332,50 +0,37 -0,04 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.148,7 2.686,09 2.686,09 +0,08 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.548,11 2.925,32 20.467,43 2.490,72 17.937,20 -0,38 +0,27 +0,43 +0,80 +0,58 6 1 4 Torek, 13. julija 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu POKRAJINA TRST - Seja pokrajinskega sveta o pravilniku Vseh 84 členov pod streho V četrtek končno glasovanje 57. člen omogoča tudi posege v slovenščini - Na zahtevo opozicije poimensko glasovanje Tržaški pokrajinski svet je na včerajšnji seji izglasoval še preostalih 44 členov svojega novega pravilnika, potem ko je na prejšnjih sejah že izglasoval ravno tako 44 členov, se pravi točno polovico 84 členov dolgega pravilnika, ki v 29. in 57. členu omogoča predložitev pisnih vprašanj in resolucij v slovenskem jeziku, prav tako pa tudi ustne posege v slovenščini na sejah pokrajinskega sveta. To je storil v popoldanskem delu dejansko ves dan trajajoče seje, ki je bila dopoldne posvečena razpravi in glasovanju nekaterih drugih sklepov (o tem poročamo na drugem mestu), za razliko od prejšnje seje, ko je prišlo skoraj do fizičnega spopada, pa je včerajšnje zasedanje pokrajinskega sveta potekalo v bistvu mirno in enolično: na zahtevo opozicije, ki ji na neformalnem srečanju načelnikov svetniških skupin ni uspelo izboriti ponovnega odprtja roka za predložitev popravkov (večina je bila proti, rekoč da ni pogojev za to, saj mora biti pravilnik odobren v roku 120 dni po sprejetju statuta 17. aprila letos), so za skoraj vsak odstavek posameznega člena morali svetniki glasovati poimensko, le nekajkrat se je glasovalo z dvigom rok. Odstavki oz. členi so tako eden za drugim šli skozi z glasovi levosredinske večine ob nasprotovanju desnosredin-ske opozicije oz. vzdržanju dela le-te. Tako je bilo tudi za zadnji odstavek 57. člena, ki omogoča ustne posege v slovenskem jeziku med razpravo. Pri glasovanju o tem členu je bilo odsotnih kar precej opozicijskih svetnikov (Massimo Romita iz vrst Ljudstva svobode-Na-cionalnega zavezništva, Andrea Ma-riucci iz mešane skupine, Fabio Scoc-cimarro iz Doma svoboščin, Paolo De Gavardo iz občanske liste Dipiazza-Scoccimarro in Luisa Stener iz vrst Ljudstva svobode-Forza Italia), medtem ko so ostali (Marco Vascotto, Piero De-grassi in Arturo Governa za NZ ter Claudio Grizon in Viviana Carboni za Forza Italia) glasovali proti, svetnik For-za Italia Mario Vascotto pa se je vzdržal. Pravilnik bodo dokončno izglasovali na četrtkovi seji pokrajinskega sveta. (iž) Novi pravilnik tržaškega pokrajinskega sveta omogoča tudi rabo slovenščine kroma POKRAJINSKI SVET - V dopoldanskem delu seje O sejmu v četrtek Sprejeli sklepa o spremembi proračuna in poverjanju nekaterih nalog Tržaški pokrajinski svet je večino dopoldanskega dela včerajšnje seje posvetil popravkom k sklepu, s katerim bi morala pokrajinska uprava umakniti svoj delež iz ustanove tržaškega ve-lesejma zaradi večletnega negativnega poslovanja slednje. K temu sklepu, ki ga je orisala od-bornica za finance Mariella De Francesco, mnenje komisije za proračun in finance pa je izrekel predsednik Michele Moro (Demokratska stranka) je bilo predloženih precejšnje število popravkov in medtem ko je pokrajinski odbor osvojil popravka levosredinske večine, ki predlaga, naj se izrecno opozori na negativno poslovanje v zadnjih štirih letih ter naj se s preostalimi ve-lesejemskimi pobudami ukvarja Trgovinska zbornica, je predstavitev popravkov opozicije zahtevala kar nekaj časa. Začel je načelnik skupine Ljudstva svobode-Forza Italia Claudio Gri-zon, ki je opozoril, da je predsednik velesejem-ske ustanove Fulvio Bronzi večkrat pisal predsedniku Pristaniške oblasti Claudiu Boniciolliju, kateremu je predlagal, da bi se sejmišče preseli- lo v staro pristanišče, nikoli pa ni prejel nobenega odgovora, poleg tega pa je tržaški velesejem od Dežele Furlanije-Julijske krajine še za časa levo-sredinske uprave Riccarda Illyja prejel zelo malo. Prav tako ni mogoče, da bi za sejemske pobude skrbela Trgovinska zbornica, zato je treba najti subjekt, ki bi zagotovil kontinuiteto, pokrajinska uprava pa je prvi sogovornik kar zadeva ponovno zaposlitev velesejemskega osebja. V podobnem tonu je bil tudi poseg načelnika skupine Ljudstva svobode-Nacionalnega zavezništva Marca Vascotta, po prekinitvi pa so se člani pokrajinskega sveta odločili, da razpravo in glasovanje o tem sklepu preložijo na četrtek. Pokrajinski svet pa je včeraj z glasovi večine sprejel še druga dva sklepa: prvi se nanaša na spremembo v proračunu v zvezi s projekti Sigma 2, Carso-Kras in Adria, drugi pa na pover-janje nalog, iz katerega so črtali nekatere naloge, vezane na prirejanje gledaliških in kulturnih pobud, in vključili druge, ki se nanašajo na delo v statističnem uradu in v uradu za delo. (iž) Prefekt sprejel predsednika tržaških industrijcev Razeta Prefekt Alessandro Giacchetti je včeraj sprejel predsednika tržaških industrijcev Sergia Razeta in podpredsednico Michelo Cattaruzza Belli-nello. Razeto je prefekta seznanil s stanjem v industrijskem sektorju na tržaškem, ki ga je prizadela gospodarska kriza. Tako Giacchetti kot Ra-zeto sta soglašala, da je za ponovni razvoj poglavitno tesno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem. Na Trgovinski zbornici workshop industrijcev Na Trgovinski zbornici je bil včeraj workshop o t.i. elektronskem trgu javne uprave (MEPA), ki se v italiji šele uveljavlja. Workshop je priredila tržaška Confindustria v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, njegov namen pa je bilo prikazati lokalnim podjetnikom priložnosti, ki jih ponuja ta instrument. MEPA je nastal pred 10 leti v okviru varčevalnega programa javne uprave in je v bistvu mesto, na katerem se lahko srečujeta povpraševanje javne uprave in ponudba zasebnikov. V tem smislu lahko podjetniki objavijo v MEPA svoje ponudbe oziroma kataloge proizvodov, javna uprava pa jih bo naknadno kontaktirala. POKRAJINA - Brezposelnost Rekordno število vpisov na sezname za dela v javno korist Pokrajinska uprava je na deželni ravni zabeležila rekordno število vpisov brezposelnih na sezname za dela v javno korist. Na pokrajinskem okencu za zaposlovanje so se namreč v ta namen prijavile skupno 204 osebe. Te so se vpisale na pet različnih seznamov, ki jih je pokrajinska uprava sestavila za dela na petih različnih področjih. Brezposelni se lahko vsekakor vpišejo na enega ali pa tudi na več seznamov, za vpisovanje pa je še čas do 15. julija. Kot je poudarila pristojna pokrajinska odbornica Adele Pino, je bilo še najbolj zanimanja za področje ovrednotenja kulturnih in umetnostnih dobrin. Na ustrezen seznam se je vpisalo kar 177 ljudi. Na seznam za urejanje arhivov ter ureditev zaostalega administrativnega in tehničnega dela se je prijavilo skupno 173 oseb. Na seznam za delo na področju varstva in nadzora se je vpisalo 169 ljudi, za pomožno socialno delo se je prijavilo 143 ljudi, za ovrednotenje urbanega in podeželskega bogastva pa so se prijavile 103 osebe. Pokrajinski seznami za dela v javno korist so izredno pomembni, je poudarila odbornica Pino, ker je to priložnost za mnoge brezposelne nad 40 letom starosti (35 v primeru, da so ženske), da se vključijo v svet dela s pravo delovno pogodbo, pa čeprav za krajše obdobje. WWF - Stališče o regulacijskem načrtu »Osupljivi kriteriji za ocene ugovorov« Kriteriji za ocenjevanje in torej odločanje o ugovorih, ki so jih občani oziroma njihovi predstavniki vložili v zvezi z novim občinskim regulacijskim načrtom, so naravnost osupljivi. Očitno je, da prihaja v zakulisju do pravega »kravjega sejma«, ki ga je med drugim omogočila odločitev generalnega direktorja Santija Terranove, da je regulacijski načrt »tajen« v očeh občanov. Ko bi bil javen, bi bilo namreč nemogoče pogajanje glede zazidljivosti tega ali onega zemljišča v zameno za to ali ono uslugo, kot to skušajo delati različne politične sile. Njihovi predstavniki skušajo v zadnjih dneh spremeniti namembnost številnih zasebnih zemljišč, kar se bo seveda spremenilo v glasove na prihodnjih upravnih volitvah. To so poudarili na tiskovni konferenci predstavniki naravovarstvenih organizacij WWF, Legambiente, Italia No-stra in Triestebella, ki so ostro napadli regulacijski načrt in občinsko upravo. Kot je v imenu organizacije WWF poudaril Dario Predonzan, so kljub tajnosti izve- deli od nekaterih občinskih svetnikov, da so dali občinski uradi negativno mnenje glede večine ugovorov, katerih namen je bilo izboljšanje novega regulacijskega načrta. Njihova utemeljitev je bila, da ugovori »se nanašajo na lastnino tretjih oseb, ki ne bi imeli več možnosti upreti se morebitnim spremembam«.« In ravno to je primer mnogih ugovorov, ki so jih vložile okoljevarstvene organizacije, so poudarili na tiskovni konferenci. Naravo-varstveniki zahtevajo med drugim ukinitev 18 novih con vrste C, na katerih bodo nastale nove rezidenčne enote, in »turistične« cone na Padričah, ki je med drugim pod drobnogledom sodstva. Dalje zahtevajo korenite spremembe na conah 01 (bivša vojašnica pri Banih, območje bolnišnice Burlo Garofolo, območje zelenjavne tržnice, območje morskega parka itd.) in ukinitev 11. člena iz izvršilnih normativov regulacijskega načrta. Na njegovi osnovi ostanejo nespremenjeni podrobnostni načrti, ki so sad prejšnjega (oz. zdajšnjega) regulacijskega načrta. OBMEJNA POLICIJA - V nedeljo dopoldne med rutinskimi pregledi Kombi ukradenega blaga Trojica Romunov vozila v smeri Slovenije - Kaže, da je bilo raznorazno blago ukradeno v Venetu Samo del zaseženega tovora V bližini nekdanjega mejnega prehoda pri Fernetičih je v nedeljo dopoldne tržaška obmejna policija ustavila kombi mercedes vito z romunsko registrsko tablico. Vozil je v smeri Slovenije, na njem pa se je vozila trojica romunskih državljanov. Kombi je upravljal 25-letni G.B., ob njem pa sta se peljala 25-letni G.B. in 20-letni P.F.B. Policisti so med pregledom vozila ugotovili, da je poln vreč z raznoraznim blagom. Odgovor trojice na vprašanje, od kod prihaja tovor, pa agentov ni prepričal, saj je bil dokaj nepopoln. Odločili so se zato za temeljitejši pregled, med katerim je na dan prišlo 8 prenosnih računalnikov različnih znamk, dva fotoaparata znamke Nikon, televizor znamke Samsung, več mobilnih telefončkov, dve kolesi, motorna žaga in veliko orodja, hi-fi znamke Philips, 1240 kilogramov bakra in še marsikaj. Policija je ugotovila, da gre za ukradeno blago, najverjetneje v Venetu. Tovor so seveda zasegli, trojico pa prijavili na prostosti zaradi preprodaje ukradenega blaga. / TRST Nedelja, 11. julija 2010 7 SPOMINI 1945 - Pričevanje Marije Legiša iz Prečnika » Zadnja pot je Rožo vodila v Rižarno« ^ na Kot 22-letno dekle se je Roža pridružila partizanom - Svojo odločitev je plačala z življenjem Iskanje spominov na drugo svetovno vojno nas je privedlo tudi v Prečnik, vasico na zahodnem Krasu, ki se je podobno kot ostale strnjeno in zavedno vključila v takratni usodni tok dogajanja, z željo, da bi prispevala pri narodnoosvobodilnem boju. Svojo junaško odločitev - vključitev v partizane - je med drugimi z življenjem plačala mlada domačinka Rozamila Legiša. O njeni pogumni izbiri nam je pripovedovala njena sestra, danes 78-letna Marija Legiša. »Moja sestra Roža si nedvomno zasluži nekaj slave, saj je dala življenje za svobodo.« Njen doprinos »k zmagi nad fašizmom« je z uradnim priznanjem oz. zahvalo za opravljeno delo marca 1971 ovekovečil sam predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz - Tito. Rozamila oz. Roža, kot so ji rekli doma, je bila rojena februarja 1922 in je bila zaposlena pri tržaški ladjedelnici. S tri leta mlajšo sestro Doro sta se zagnano pridružili partizanskim enotam in bili aktivni kurirki, »na skrivaj seveda, saj starša nista smela ničesar vedeti.« Roža je vzdrževala predvsem zveze z Gorico in Vipavo ter bila vključena v 1. kraški bataljon. Konec aprila 1944 so se aktivisti zbrali na mladinskem kongresu v Stranah pri Postojni. Gospa Marija nam je pojasnila, da se jih je večina skrivala v bunkerju v neki domačiji, sestra pa se je odločila, da se jim ne bo pridružila in je zato čez noč ostala raje v neki zasebni hiši. Njeno skrivališče pa so domobranci odkrili in jo aretirali. Odpeljali so jo na domobransko postojanko v Postojno, prve dni maja pa v Trst, in sicer v koronejski zapor. »Mati je vsak drugi dan hodila v Trst, da bi poizvedovala o hčerki in ji nosila hrano ter čista oblačila.« Iz koronejske ječe je nato Roža morala v strašne podzemne celice na Trgu Oberdan, kjer je bil sedež SS-ovske-ga poveljstva. V kletnih prostorih so jo nekaj dni zasliševali in trpinčili, od nje pa niso ničesar izvedeli. Gospa Marija se spominja, da so takrat nemški stražarji zaprti sestri sezuli škornje in jih vključno z vso zlatnino vrnili materi. »Tiste Rožine škornje je še dolgo let zatem nosila sestra Do-ra.« Rožo so nato odvedli v tržaško koncentracijsko taborišče, v zloglasno Rižar-no. Marijina mama je vsak dan hodila k Sv. Soboti, kjer se je zadrževala v bližnji gostilni. Lastnica je namreč hranila listke in sporočila, ki so jih zaporniki s pomočjo delavcev pošiljali sorodnikom. »Nek vojak s Trbiža, ki je bil dobra duša, se je sestre usmilil in naši materi v gostilno prinesel Ro-žino sporočilo, ki ga je bila napisala na skrivaj, na papirnato vrečko. Po končani vojni je mami obljubil, da bo prišel na obisk, pa ga nismo nikoli več videli.« Iz te gostilne je Marijina mati vsakič gledala v okna Rižarne in srčno upala, da bo nekje le zagledala hčerko. Pa je ni. Nikoli ... Nekega dne se je mama opogumila in se podala do urada ob vhodu v taborišče. Čutila je, da je s hčerko nekaj narobe. Uradnica je pobrskala po predalih in našla Rožin dokument, na katerem je bila narisana črna črta. V trenutku je mama razumela, da je ne bo več videla. Odhitela je, kar so jo nosile noge. »Od takrat se spominjam, kako je vedno jokala. Ko sem jo mirila, mi je vselej dejala, da bo jokala, dokler bo živa.« Leta 1975, ko je na na tržaškem sodišču potekal proces zaradi pobojev v Ri-žarni, se je kot priča oglasilo tudi neko dekle iz Genove, ki so ji rekli Antonietta »la carretta«, ki je z Rožo delila celico v Ri-žarni. Spomnila se je Rože in povedala, da jo je vselej zelo skrbela mamina usoda. »Ni ji bilo mar zase, skrbelo je samo za mamo. Tudi tisti dan, ko je morala v smrt, so jo pazniki prijeli za roko in ji dejali, naj pride z njimi, kajti pospremili jo bodo k mami ... V resnici je bila to njena zadnja pot, ki jo je vodila v krematorijsko peč.« Mama je namreč morala sama vzdrževati vso družino - vseh 11 otrok, saj je moral oče med vojno na prisilno delo v Nemčijo, kjer je bil zaposlen v tovarni lesa. »Mama je bi- Vsa objavljena pričevanja in | več fotografij na WWW.primorski.eu la pogumna in za družino je bila pripravljena na vse,« se spominja gospa Marija. Njeno močno srce se je izkazalo predvsem takrat, ko so v hišo prihajali gestapovci -in to se je dogajalo res velikokrat - takrat jim je bila večkrat kos. Prvič so na primer pri njih iskali skrite partizane. »Vemo, da ju skrivate na podstrešju, ven z njimi, drugače vam sežgemo hišo, so rjoveli nad mamo in ji v hrbet potiskali mitraljez. Tako je bilo, saj sta se res pri nas skrivala partizana iz Šempolaja. Kaj se jima je potem zgodilo, žal ne vem.« Ko so se drugič vrnili, so pregledali vsako sobo posebej, spet tretjič so prišli, ravno ko je v domači gostilni potekal vaški partijski sestanek. Takrat, se spominja gospa Marijo, je bil z njimi sam »kj'tnar« oziroma gestapovski šef, ki mu ni bilo po godu, da so pred gostilno medtem igrali harmoniko (da bi »zamaskirali« notranje ilegalno dogajanje). »Pa takrat, ko je bil brat še otrok in se je po dvorišču podil s partizansko titovko na glavi. Zagledali Levo Rozamila, desno pa naša sogovornica Marija Legiša kroma so ga in ga za lase dvignili kvišku. Mami je takrat prekipelo - saj je še otrok, jim je zakričala, ali vas ni sram?« Po kapitulaciji Italije so tudi mimo Prečnika šli italijanski vojaki. Marijina mati jim je tako kot ostali vaščani priskrbela obleke, očetove oz. bratove, saj niso razpolagali z ničemer. Gospa Marija se spominja, kako so v tistem obdobju v vasi spet zaživeli kulturni sestanki in plesi. »V splošni evforiji so se vaščani znebili vsega, kar je bilo italijansko. Tako žal mi je, da tega nimamo več, saj je bilo to del zgodovine.« Ko gre gospa Marija v mesto, se vsakič ustavi tudi v Rižarni. K sestri gre, »saj je to moja kri, zanjo živim.« Zaupa nam, da je vedno na skrivaj upala, da je Roža preživela Rižarno, da so jo poslali v Nemčijo, od koder se bo nekoč vrnila z družino. »Nikakor nisem hotela verjeti v tako neč- loveško krutost. Roža je bila pridna in delavna punca. Tako ponosna sem nanjo in hkrati mi je pri srcu tako hudo, ko pomislim, da so jo mučili, živalsko umorili in naposled sežgali v krematorijski peči.« Gospa Marija je prepričana, da so vsega krivi izdajalci. Med listanjem po knjigi Mučeniška pot k svobodi (Slovenski knjižni zavod 1946), ki s fotografijami priča o najtemnejših dneh v zgodovini našega naroda, in obujanjem spominov, nas poduči, da je poštenost najsvetlejša vrednota. K tej velja dodati še nekaj zapovedi, kot tisto, ki vabi k spoštovanju očeta in matere, tisto, ki veli, naj ne govorimo po krivem, naj ne izdajajmo in naj ne delajmo drugim tega, kar ne želimo, da bi drugi delali nam. »Še danes pa je zame najpomembnejša parola Smrt fašizmu, svoboda narodu!« Sara Sternad Pupkin Kabarett s Terra-Zemlja v Repnu Komiki Pupkin Kabaretta bodo v petek ob 21. uri nastopili v Repnu na turistični kmetiji Maruccelli s predstavo Terra-Zemlja. Priljubljeni komiki Alessandro Mizzi, Stefano Dongetti, Laura Bussani in Ivan Zerbinati bodo gledalcem ponudili svojo najnovejšo predstavo Terra-Zemlja oz. zmes komičnosti, glasbe in literature, ki pripoveduje o pridelkih teritorija. V preteklih mesecih so namreč obiskali tržaške proizvajalce vina, sirov, medu, in olja ter spoznanja teh srečanj prelili v doživeto kabaretno govorico, ob glasbeni spremljavi Štefana Bembija na harmoniki, Antonia Kozine na violini in Andree Zuliana na kontrabasu. Vstop je prost. Znani zmagovalci nagrade Luchetta V deželni palači na Velikem trgu bodo danes slovesno razglasili zmagovalce 7. izvedbe mednarodne novinarske nagrade Marco Luchetta. Zasegli kokain za tržaški trg Po nekajmesečnih preiskavah po severovzhodni Italiji je finančna straža iz Trevisa prišla na sled skupini prekupčevalcev mamil. Včeraj so namreč pri Trevisu agenti ustavili dva makedonska državljana, ki naj bi prenašala drogo. Finančni stražniki so ju v sodelovanju s skupino za boj proti organiziranemu kriminalu (GICO) ustavili, medtem ko sta se vozila v njunem BMW-ju. Med pregledom vozila so agenti našli 600 gramov kokaina - se pravi kakih 60 tisoč evrov zaslužka. Kaže, da je bila droga namenjena tržaškemu trgu. SDGZ - Na občnem zboru obrtne sekcije je bil za predsednika potrjen David Stupar Novo vodstvo pred zahtevnimi izzivi Sekcija se bo morala reorganizirati - Pozornost evropskim projektom in razpisom manjšinskih organizacij in ustanov »Doživljamo najhujšo krizo, kar jih je gospodarstvo prestalo od konca tridesetih let prejšnjega stoletja,« je na občnem zboru obrtne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) v zgoniški obrtni coni ocenil njen predsednik David Stupar. Na zboru, s katerim se je iztekel mandat vodstva in predsednika te najbolj množične sekcije SDGZ, je tekla beseda o promocijskih dejavnostih, kot npr. sodelovanje umetnostnih obrtnikov SDGZ na Kraški ohceti, redna udeležba na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, sodelovanje pri spremljevalnih prireditvah Barcolane itn. Združenje veliko daje na stike med tukajšnjimi slovenskimi in italijanskimi podjetji s podjetji iz Slovenije. Veliko je dela z evropskimi projekti Italija - Slovenija po programu Cilj 3 2007-2013, pri čemer SDGZ postaja referenčna organizacija za čezmejno sodelovanje med državama. V naši deželi delujejo tudi druge, zelo močne organizacije in ustanove, ki v golih številkah morda prekašajo SDGZ, vendar si je to pridobilo poseben ugled zaradi svoje povezovalne vloge v novi dinamiki med čezmejnimi akterji. Predsednik Stupar je tudi povedal, da mora priti do reorganizacije obrtne sekcije, saj ta zastopa več kot 40 različnih poklicev. Potrebna bi bila dodatna oseba, ki bi se bolj posvetila tej sekciji, pri kateri je delo zaradi raznolikosti problematik zelo zahtevno. V ta namen je sekcija tudi pozitivno glasovala za zvišanje članarine, in to kljub gospodarsko nelahkemu obdobju. Zborovalci so med drugim izrazili željo, da bi bili na razpise za dela pri manjšinskih institucijah redno vabljeni naši obrtniki. Prepogosto se namreč dogaja, da so dela direktno zaupana italijanskim podjetjem. Lepo bi bilo, ko bi bila dana možnost, da bi člani lahko oblikovali svojo ponudbo in da bi bila ta David Stupar (desno), ki bo še tri leta vodil obrtnike, in direktor SDGZ Andrej Šik kroma ob enakih pogojih vzeta v poštev. V poročilu so bili omenjeni odnosi z bankami. Veliko podjetij se je zaradi krize znašlo v težavah in je zato najelo posojila. Vtis mnogih članov je, da je odnos banke do naših podjetij postal zelo formalen in se včasih omeji le na vprašanje, kako bodo plačevali obroke. Ker pa ima banka prednost, da osebno pozna člane, bi si želeli od nje bolj prijateljski odnos, je bilo slišati v razpravi. Pri vsem pa je bila poudarjena posredovalna vloga združenja, ki je z referenčnimi bankami podpisalo posebne sporazume in je na voljo za zgladitev morebitnih zapletov. S pomočjo strokovnjakov je beseda nato tekla o možnostih in olajšavah v zvezi z energetskim varčevanjem. Tema je zelo zanimala udeležence občnega zbora, saj so prišla na dan vprašanja, ki so sprožila konstruktivno razpravo. Na koncu so bile na vrsti volitve novega odbora sekcije, za predsednika pa je bil za naslednje triletje ponovno izvoljen David Stupar. Erik Pauletic David Stupar (tiskarna) Trst - predsednik Rado Andolšek (gradbeništvo), Ferlugi Boris Bizjak (gradbeništvo), Nabrežina Tomaž Caharija (kamnoseštvo), Nabrežina Pietro Caharija (elektroinštalacije) Zgonik Igor Cavarra (proizvodnja modelov za livarne) Dolina Ivan Colja (avtokleparstvo) Zgonik Dragotin Danev (okolje) Zgonik Paolo Foraus (gradbeništvo) Dolina Marjan Gropajc (kovaštvo) Milje Valentina Hervat (odpradki, prevozi) Dolina Paolo Hrovatin (umetnostna obrt) Briščiki Maximilian Kralj (toplotne napeljave) Zgonik Ivo Križmančič (precizna mehanika) Dolina Igor Mingot (montaža dvigal) Dolina Adriano Močnik (avtoprevozništvo)Fernetiči Tomaž Mucci (žlebarstvo) Gorica Aleksandra Pangerc (železokrivstvo za gradbeništvo) Dolina Alberto Paoli (frizerstvo) Opčine David Petaros (razne storitve) Pesek Rudi Petejan (avtoelektričarstvo) Gorica Paolo Puric (kamnoseštvo) Repen, Sovodnje Marjan Rencelj(avtoelektričarstvo) Trst Peter Štoka (pekarna) Opčine Bogdan Stopar (mizarstvo, zapirala) Bazovica 8 Torek, 13. julija 2010 SVET / ZDRAVJE - Na pobudo evangeličanske metodistične in valdeške cerkve Biološko oporoko že podpisalo 26 Tržačanov Vpis v register bo ponovno možen v soboto, 24. julija med 17. in 19. uro Šestindvajset moških in žensk, ki živijo v Trstu, se je že odločilo, da pred odvetnikom podpišejo svojo biološko oporoko. Da v uradni dokument zapišejo, katerim terapijam jih lahko zdravniki podvržejo, če ne bodo sposobni sami odločati ali komunicirati. Katere terapije so pripravljeni sprejeti in katerih nočejo, če želijo darovati svoje organe, biti upepeljeni, če želijo verski ali laični pogreb ... Pobudo za sestavo registra tako imenovanih bioloških oporok so dali verniki evangeličanske metodistične in valdeške cerkve, ki jo v Trstu vodi Michel Charbonnier, v register pa se lahko vpišejo tako verniki kot laiki. Na sedežu metodistične cerkve (Sca-la dei Giganti 1) so vpisne pole zbirali dvakrat, ponovno pa jih bodo v soboto, 24. julija, med 17. in 19. uro (po počitniškem premoru pa tudi od septembra dalje). Kot nam je povedal Simone Giorgetti, se je za sestavo biološke oporoke doslej odločilo šestindvajset ljudi. Stari so v glavnem med 40 in 60 let, med njimi pa je veliko parov. Vsakdo mora pred odvetnikom in pričami (nji- hovo prisotnost zagotavljajo organizatorji) izpolniti ustrezen formular, ki ga mora podpisati tudi zaupnik, to je oseba, ki smo jo izbrali, da bdi nad izvajanjem naših določil. Zaupnik lahko formular podpiše tudi predhodno, slednjemu pa lahko priložimo tudi druge dokumente s specifičnimi željami in določili. Dodatne informacije (in formular) nudijo na elektronskem naslovu testa-mentobiologico.ts@gmail.com ali na telefonski številki 339 4782406. Simone Giorgetti je pojasnil, da so se za sestavo registra odločili zaradi pomanjkanja ustreznih zakonskih določil. Italijanski parlament sicer pripravlja zakonski osnutek, z njegovo vsebino pa se me-todisti ne strinjajo: v njem na primer piše, da biološka oporoka ni zavezujoča! Če ga bo parlament sprejel, bo seveda zakon prevladal nad sedaj podpisanimi oporokami, podpisniki pa bi lahko razmislili o skupinski tožbi (tako imenovani class action). S podpisom oporoke pa lahko vsaj nedvoumno pojasnimo, katere so naše želje ... (pd) Podpisu prisostvujejo odvetnica in priče kroma PESEK - Slovenski filatelistični klub Košir O delovanju in načrtih Govorila sta Peter Suhadolc in Igor Tuta - Srečanja se je udeležila tudi generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan S sredinega srečanja članov kluba Košir v gostilni Bak kroma NABREZINA Začenjajo se poletni večeri pod zvezdami Drevi se v Nabrežini pred županstvom začenja prireditev Poletni večeri pod zvezdami, ki jih že tradicionalno prireja Občina Devin-Nabrežina oz. njeno odborništvo za kulturo, turizem, šport in prosti čas. Protagonisti trinajstdnevnega dogajanja bodo tudi tokrat gastrono-mija, gledališče, kultura, modni de-fileji, glasba in zabava. Uvodni takti bodo drevi ob 21.15 (po uradnemu odprtju prireditve ob 20.30) poverjeni mednarodni skupini Ginger Leigh band & Soul ruiz, ki bo nastopila v okviru festivala Folkest. Skupina prepleta prvine popa, teksaškega roka in jazza. Jutri bo ob 21.15 čas za humor s predstavo Meglio fumo che l'arrosto Marcella Cree, s katero je igralec nastopil tudi na televizijskem programu Zelig. V četrtek bo ob 18. uri na sporedu lutkovna predstava PUF - Lutke brez meja, ob 21.15 pa koncert Umberta Lupija. 4. Opening band live music Jutri se na Trgu Evrope začenja prireditev Opening band live music, ki jo že štiri leta zapored prirejajo mladinska združenja v tržaški občini v sodelovanju z združenju Musica Libera in Tetris. Gre pravzaprav za tekmovanje, ki je namenjeno glasbenim skupinam pod 25. letom starosti. Jutri bodo nastopili We Have Band iz Londona, ki izvajajo dance-punk in synth-pop glasbo, v četrtek bo na sporedu koncert dub skupine iz Pordenona B.R.Stylers, v petek pa trža-čanov Underhouse in Doppia Perso-nalitá. Zaključni večer tekmovanja bo v četrtek, 29. julija, ko bodo na območju nekdanjega bazena Bianchi na nabrežju nastopili Quintorigo. Z njimi bo na oder stopila zmagovalna skupina. Klavirski koncert Na konservatoriju Tartini bo jutri ob 20.30 nastopila zmagovalka mednarodne klavirske nagrade Stefano Mar-izza 2009 (ki jo vsako leto prireja Ljudska univerza iz Trsta v sodelovanju s konservatorijem Tartini in družino Marizza s podporo Dežele FJK) 27-let-na Korejka Hyun-Jee Moon. Pianistka bo postregla s skladbami Skrjabina in Chopina; z istim programom pa bo ob 21. uri nastopila tudi v četrtek v Piranu (dom Tartini), v petek pa v cerkvi sv. Frančiška v Rovinju. Vstop je prost. Solidarnostni koncert v nekdanji umobolnici V gledališču nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu bo v četrtek ob 21. uri koncert pevske skupine Corale Nuovo Ac-cordo, ki jo vodi Andrea Mistaro. Gre za solidarnostni koncert - vstop bo prost oz. vsak bo lahko prispeval, kolikor bo želel. Zbran znesek bo namenjen Fundaciji Luchetta Ota DAnge-lo Hrovatin, ki skrbi za otroke žrtve vojn. Več informacij je na voljo na spletni strani http://feboulderico.dellator-redivalsassina.it. Črna roka v Ausonii V okviru srečanj s knjigo, ki jih navadno prireja knjigarna Minerva, bo v četrtek v kopališču Ausonia ob 19. uri na sporedu predstavitev knjige Alberta Cu-sterlina Mano nera (Črna roka). Skrivnostna zgodba o ugrabitvah in tajnih službah se dogaja v Sarajevu in o njej se bo z avtorjem pogovarjal novinar Ales-sandro Mezzena Lona. Peti element Nidie Robba V petek bo ob 18.30 v parku v Ul. D'Angeli 40 (gre za zasebno hišo) na sporedu knjižni večer. Giancarlo Bo-nomo in Fausto Ranieri bosta predstavila petnajsto knjigo 86-letne tržap-ke pesnice in pisateljice Nidie Robba Quinto elemento (Peti element). Prisotna bosta Marianna Accerboni in Adriano Dugulin. V sredo zvečer so se ob zaključku letošnje zimske sezone člani slovenskega filatelističnega kluba Košir zbrali v gostilni Bak na Pesku. Srečanja so se udeležili člani, ki so skozi vse leto najbolj aktivno sodelovali pri delu in pri pobudah enega najstarejših slovenskih društev v središču mesta, kot je poudaril starosta tržaških filatelistov Odo Kalan. Prisotne je najprej pozdravil predsednik kluba Peter Suhadolc, ki je poudaril pomen društva, ki deluje kot specifična skupina znotraj slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in kot vezni člen med slovenskimi in italijanskimi filatelisti na tem prostoru. Zato se je zahvalil tudi generalni konzulki Republike Slovenije v Trstu Vla-sti Valenčič Pelikan, da se je odzvala na povabilo in s tem pohvalila delovanje društva, ki zaradi svojih značilnosti lahko pripomore k ustvarjanju vedno boljših odnosov na krajevni pa tudi širši mednarodni ravni. Ob zaključku letošnje sezone kluba Košir, je spregovoril tudi tajnik Igor Tuta, ki je najprej opozoril, da so v zadnjih letih ostali še edino aktivno tržaško filatelisti-čno društvo in da so v tem letu gojili predvsem stike s sorodnimi italijanskimi društvi v Tržiču, Vidmu in na Trbižu ter na slovenski strani s primorskimi društvi v Novi Gorici, Kopru, Piranu in Ilirski Bistrici. Poleg svojega običajnega filatelističnega dela in novih društvenih izdaj člani aktivno sodelujejo pri delovanju slovenske Filate-listične zveze in skrbijo za promocijo slovenskih znamk v Italiji. Na srečanju na Pesku so se člani dogovorili tudi o poletnih pobudah. Dne 1. avgusta bodo na primer nudili pomoč Pošti Slovenije ob izidu ilustrirane dopisnice o Sv. Višarjah, saj obhajamo letos 650-letnico tega svetišča štirih narodnosti. V začetku septembra pa bodo sodelovali pri proslavi ob 80-letnici bazoviških žrtev. POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Alenka Cergol (Licej Franceta Prešerna) Klasik po družinski tradiciji Šola ji je dala splošno kulturo - Maturitetni referat o Kosmačevi noveli Očka Orel - Izbrala je študij fizioterapije Na klasični smeri Licej a Franceta Prešerna se letos ponašajo z dvema odličnjakoma, ki sta na državnem izpitu prejela najvišjo oceno - stotico (na skupnih pet kandidatov). Ena od teh je Alenka Cergol, doma s Kolonkovca, ki, ko si je ogledala izid mature, ki so ga na oglasno desko v veži liceja Prešeren izobesili prejšnji četrtek, 1. julija, skoraj ni verjela, da ji je komisija dodelila najvišjo oceno: »Po pravici sem pričakovala malo nižjo oceno, sicer vedno visoko, a ne stoti-co. Zdaj sem zelo vesela in upam, da bom preživela lepo poletje,« nam je ob tisti priložnosti povedala Alenka, ki je privolila v tradicionalni pogovor za naš dnevnik in tako postala naša prva »žrtev«. Na ustnem delu mature se je Alenka predstavila z uvodnim referatom o noveli Cirila Kosmača Očka Orel, ki je predstavljala scenarij za prvi slovenski celovečerni film, sloviti Na svoji zemlji, ki ga je France Štiglic zrežiral leta 1948. Drugače bi se lahko reklo, da je pred petimi leti izbrala šolanje na klasični smeri skoraj po družinski tradiciji oz. »po svetovanju staršev, tudi ker so brat, sestra in mama vsi naredili klasično, pa tudi profesorji na nižji srednji šoli so mi svetovali tako, ker sem bila dobra v šoli in tudi v humanističnih predmetih, pred- vsem v slovenščini,« pravi Alenka, ki se izbire pred petimi leti ne kesa: »Sem zelo zadovoljna zaradi splošne kulture, ki sem jo pridobila, čeprav za znanstveni predmet, ki sem ga izbrala za univerzitetni študij, mi rabi malo manj.« Alenka Cergol ima torej lep spomin na klasični licej, še največ na profesorje, ki tam poučujejo. Kaj pa dela stotica s Kolonkovca v prostem času? Alenka se zunaj šolskih zidov ukvarja z igranjem klavirja pri Glasbeni matici in na splošno z glasbo (poje npr. v cerkvenem pevskem zboru - tudi v tem je neka družinska tradicija), dejavna pa je tudi v skavtski organizacij. Alenka se je prejšnji teden udeležila nagradne ekskurzije za letošnje izbrane maturante slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice, za preostale počitnice pa še ne ve, kako jih bo izkoristila. Verjetno se bo še naprej učila: odločila se je namreč za študij fizioterapije na Univerzi v Trstu, kjer pa je predpogoj uspešno opravljen sprejemni izpit. (iž) / TRST Torek, 13. julija 2010 9 LITERATURA - Hammerle Editori Claudio H. Martelli po daljšem premoru z novo dvojezično pesniško zbirko Med mnogotere dejavnosti tržaške založbe Hammerle Editori spada tudi izdajanje zbirke Il nuo-vo Timavo - traduzioni (Nova Timava - prevodi), v kateri je do danes izšla četverica pesniških brošur. Prvo mesto je pripadlo verzom in rimam preminulega srbskega pesnika Vaska Pope, v drugem in tretjem zvezku pa so izšli družbeni in delavski stihi Marine Moretti in Aleksija Pregar-ca. Poudariti gre, da so zadnje tri publikacije iz omenjene zbirke v celoti dvojezične, kar seveda velja tudi za četrto, ki jo bomo predstavili našim bral- Claudio H. Martelli je v tržaški javnosti najbrž bolj znan kot likovni kritik in umetnostni zgodovinar, na svoji dolgi ustvarjalni poti pa je do objavil kar nekaj pesniških zbirk. Najstarejša je izšla že leta 1965, zadnja pa letos spomladi, in sicer pod naslovom Il nemico dei sogni/Sovražnik sanj. Martellijeve pesmi je za pričujočo zbirko v slovenščino prevedla Jolka Milič, daljšo spremno besedo z naslovom Sa-njavi lirski dekalog pa je brošuri prispeval profesor Miran Košuta. V njenem uvodu definira Martellija za dediča velike tržaške poezije, v katero uvrščamo pesnike, kot so Silvio Benco, Virgilio Giotti, Umberto Saba in še mnoge druge. Tudi v Martellijevih začetkih je na veliko prisoten Kras, ki pa ni, tako Košuta, Slataperjev Kras, na katerem najti uteho pred mestno alienacijo, ampak predvsem Kosovelov Kras-jaz, ki se s pesnikom spaja v neko novo celoto. V naslednji pesniški zbirki iz sredine sedemdesetih se Martelli s Krasa seli v mestni mikrokozmos, pri tretji pa velja najbolj omeniti njen uvodni ciklus z naslovom Mirna vest, v katerem je pesnik izpričal vso svojo bolečino ob prezgodnji smrti sina. Po skoraj četrt stoletja dolgem pesniškem molku se je Claudio H. Martelli leta 2002 znova pojavil na pesniškem prizorišču z zbirko, ki je pozneje dala podlago za letošnjo dvojezično pesniško izdajo. V njej se je pesnik ustavil pri problemih našega časa, od potrošništva, alienacije sodobnega človeka in tragedij, ki jih je človeku »uspelo« povzročiti v »kratkem stoletju«. V najnovejši Martellijevi brošuri najdejo tako svoje mesto z besedami ne-naslovljene, ampak oštevilčene pesmi iz njegove zadnje pesniške zbirke v itali- janskem jeziku, ciklus pod geslom Neurejeni zapiski in že omenjeni skupek pesmi z naslovom Mirna zavest, ki ga je avtor sestavil ob svojem nesojenem očetovstvu. Martellijev Sovražnik sanj se tako izraža z verzi, ki so sklopljeni z rimskimi številkami od I do X. Od vsega začetka je zanimivo predvsem avtorjevo nagovarjanje bralca oziroma mimoidočega. Martellijeva zgodovina zadnjega stoletja spaja nemške lagerje in oblegano Sarajevo, a tudi -istične diktature preteklega stoletja v Južni Ameriki in Indokini. Avtorjevo zgodovinsko čutenje se mestoma poglablja nazaj do obdobja reformacije, odkrivanja novih dežel ob prelomu srednjega in novega veka ter celo v biblijsko ero, v današnje krizne čase pa bralca znova »potegne« newyorški Nasdaq. V drugem ciklusu z naslovom Neurejeni zapiski avtor v začetku nagovarja ljubljeno žensko, nato slehernega človeka, ki lahko ob branju pesnikovih verzov le postane in se zamisli nad današnjim hitrim vsakdanom. Zadnji ciklus zaznamujeta neizpolnjena obljuba in pretrgan galebov let ob izgubi sinčka Paola. Kljub težkim doživljajem, avtor ne izgublja upanja, saj je po njegovem večna ljubezen močnejša tudi od smrti. Martellijeva dvojezična pesniška zbirka tako že s samim izidom uzaveš-ča pri tržaških bralcih obeh narodnosti in jezikov prisotnost človeka, ki pri svojem delu na kulturnem in založniškem področju ustrezen prostor odmerja tudi slovenski ustvarjalnosti v mestu v zalivu in seveda slovenskemu jeziku nasploh. Primož Sturman DRUŠTVA - KD Primorsko iz Mačkolj in Občina Dolina Izlet v Marzabotto v znamenju skupnih vrednot miru in prijateljstva Nonet Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot je svojo sezono zaključil s koncertom v kostnici m. frullani V soboto, 19. junija, smo se člani kulturnega društva Primorsko iz Mačkolj odpravili na izlet v Marzabotto. Odločitev, da bo Marzabotto cilj našega izleta ni bila naključna, saj je Nonet Primorsko, ki deluje v okviru istoimenskega društva, sklenil zaključiti letošnjo sezono prav z nastopom v tem zgodovinsko izredno pomembnem kraju. Izlet in nastop je omogočilo posredovanje odbornice za kulturo Občine Dolina, Tatjane Turco, saj je občina že vrsto let pobratena prav z Občino Marzabotto. Do tega pobratenja je prišlo na začetku osemdestih let, ker so si tedanji predstavniki občinskega sveta in VZPI-ANPI želeli pobratenje še z italijansko občino. V Sloveniji so namreč že sklenili pobratenje z občino Kočevje. Za italijansko pa so predlagali Marzabotto, ker je bila italijanska zibelka uporništva med drugo svetovno vojno. V tistih dneh je v Marzabottu potekal drugi praznik odporništva združenja VZPI-ANPI v spomin na tragične dogodke iz leta 1944, ki je te kraje in prebivalstvo zaznamoval za vedno. Po nekajurni vožnji smo v dopoldanskih urah prispeli do cilja. V zgodovinskem deželnem naravnem parku Monte Sole nas je pričakala Si-monetta Malesi, podžupanja Marza-botta, skupaj z nekdanjim županom -vodičem Umbertom. Po uvodnem pozdravu podžupanje in zahvale dolinske občinske svetovalke Tatjane Turco in predsednika društva Miloša Tula, smo se izletniki udeležili kosila na tamkajšnji turistični kmetiji. Nato nas je vodič Umberto seznanil z dogodki, ki so se pripetili v tem kraju med drugo GLASBA - ZSKD in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Mednarodni glasbeni laboratorij Intercampus V nedeljo se je v Kopru v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pričel že 6. mednarodni glasbeni laboratorij Intercampus. Glasbeniki, ki se ga udeležujejo vsako leto, nekateri od samega začetka, so na kraj dogodka prispeli z nasmehom in polni pričakovanj, kaj jim bo letos novega prinesel kampus. Mlajši otroci, ki se izobraževalnega kampusa udeležujejo prvič, so prinesli s seboj veliko dobre volje za študij in pridobivanje novih izkušenj v orkestru. V okviru študijskega tedna se oblikuje priložnostni Mladinski orkester Intercampus,v katerem letos sodeluje sedemdeset glasbenikov med desetim in dvajsetim letom starosti, ki prihajajo iz kar osemnajstih glasbenih in godbeniških šol iz Furlanije Julijske krajine in iz raznih pokrajin Slovenije. Študij poteka letos v sodelovanju s slovenskimi in španskimi mentorji, orkester pa vodi španski dirigent Carlos Dieguez Beltran. Udeleženci delajo dvakrat dnevno v sekcijskih delavnicah po inštrumentih, ki jih vodijo Irina Perosa (flavte), Ivan Martinez in Paula Bereijo Lopez (klarineti), Zeltia Pardo Naval (saksofoni), Marko Repnik (trobente), Joe Heitz (nizka trobila), Josip Mihelčič (tolkala) in Ivan Medved (figurativna umetnost - orkester v gibanju), kam-pus vodita Marko Rupel in Daniel Le-skovic. Vsak dan potekajo vaje orkestra in dodatne dejavnosti za izpopolnjevanje in razvedrilo. V okviru tedenskega študija orkester oblikuje pester, zabaven in kakovosten koncertni program klasičnih in sodobnih skladb iz slovenske in tuje zakladnice. Letos so v študijski program uvrstili tudi figurativno dejavnost, t.j. orkester v gibanju in osnove španskega jezika. Celovečerna koncerta bosta tokrat v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tar-tinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na osrednjem Marko-nijevem trgu v Miljah. Miljski koncert bo vpet v niz poletnih prireditev »Milje pod zvezdami«, kjer se pričakuje množično občinstvo in pestro večerno nadaljevanje programa (rsc). svetovno vojno, in s pomenom, ki ga Marzabotto ima še danes. Na tem območju je delovala skupina partizanov, imenovana Stella Rossa, ki jo je sestavljalo približno 1500 mož, velika večina med njimi so bili nekdanji vojaki, ki so se po kapitulaciji Italije vrnili s fronte in se niso hoteli več bojevati na italijanski strani. Brigada je delovala uspešno in izvedla številne sabotaže na vlake, ki so nemški vojski dovažali zaloge hrane in orožja, poleg tega jo je bilo izredno težko najti. Obenem pa je bilo to območje strateškega pomena, ker povezuje Padsko nižino s Toskano in naprej z jugom države. Interes Nemcev za planoto Monte Sole je rasel sorazmerno z napredovanjem zaveznikov po izkrcanju na Siciliji, saj so bili še do avgusta dokaj oddaljeni, vendar pa se je situacija spremenila po preboju vzdolž toskan-sko-emilijanskih Apeninov. Zaradi tega je za Nemce nadzor nad dolinama Setta in Reno postal neobhodno potreben; območje okoli Montesoleja je bil namreč zadnja naravna ovira pred Bologno, tako da se je nemška vojska bala ostati ujeta med partizani in zavezniki. Da bi se pripravili na obrambo in morebiten umik, so Nemci morali odstraniti katerokoli oviro, hoteli so pa definitivno uničiti vsakršno obliko odpora in upora v okupirani okolici. Pod poveljstvom esesovskega majorja Walterja Rederja so se vršile masovne aretacije, požigi, plenjenja in poboji v bližnjih vaseh, ki so ciljali na uničenje in posledično izbris ljudi iz teh krajev in na dokončno uničenje brigade Stella Rossa. Bataljon Stella Rossa je bil številčno šibkejši, mnogo partizanov je padlo med spopadom, bataljon pa se je nazadnje razpustil, nekaj partizanov se je pridružilo drugim skupinam ali pa zaveznikom. Ob prvih znakih masovnih aretacij so se moški zatekli v gozdove, da jih ne bi ujeli in ubili ali poslali na prisilno delo. Ženske, otroci in starci pa so se zatekli v varne kraje - cerkve, zaklonišča, šole, saj so bili zmotno prepričani, da se nemška vojska ne bo znesla nad njimi. Med 29. septembrom in 1. oktobrom 1944 so na tem območju, največ v občinah Marzabotto, Grizza-na in Monzuno esesovci s pomočjo fašistov izvedli enega izmed najkrutejših pokolov v drugi svetovni vojni. V 51 okoliških vaseh so pobili več kot 770 ljudi, med katerimi so bile cele družine, največ je bilo žensk, otrok in starejših ljudi, na zelo okrutne in nasilne načine, prizanesli niso nikomur. Najhujše nasilje se je dogajalo v krajih San Martino, Caprara, Casaglia in Cerbia-no. Umberto nas je popeljal do Casa-glie, kjer so ostanki nekdanje cerkve. Tam so Nemci ženske in otroke ter duhovnika, ki so se tam pred njimi zatekli, spodili ven, na pokopališče, jih zaprli in postrelili, obenem pa od zunaj nanje metali tudi bombe. Da je bilo nji- hovo nasilje izjemno kruto, priča tudi dejstvo, da so pod trupla skrili celo mine, tako da so tudi mnogi svojci, ko so hoteli pozneje odnesti svoje drage, da bi jih pokopali, še sami umrli ali bili ranjeni. Nemci namreč niso hoteli pustiti za seboj nobene priče. Tragedija je popolnoma preoblikovala prvotno naseljeno hribovito pokrajino, kajti po vojni so se preživeli preselili v dolino, kjer leži Marza-botto, iz spoštovanja do žrtev, predvsem pa zaradi hudega trpljenja, ki jim ga je ta tragedija povzročila. Poleg teh žrtev je treba upoštevati tudi vse tiste, ki so padli iz drugih vzrokov, npr. v bombardiranjih, na fronti, v taboriščih, tako da skupno število žrtev presega 1800. Občina je bila odlikovana z zlato medaljo Republike Italije za hrabrost in borbo proti okupatorju. Danes je park Montesole pot spomina, ki ga letno obišče do 10.000 dijakov in ima stalno številen dotok obiskovalcev. Park obsega 6300 hektarjev in se razprostira med občinami Marzabotto, Monzuno in Grizzana Morandi. Glavna naloga upraviteljev parka je posredovanje vrednot miru, sožitja in spoštovanja do bližnjega, ne glede na raso ali vero, nenasilja in proti vsem vojnam. Prav na podlagi teh vrednot deluje v parku šola miru (Scuola di Pace Monte Sole), katere glavni cilj je razširjati in negovati aktiven spomin na dogodke iz preteklosti, da bi jo mladi razumeli in negovali ideje miru in solidarnosti. Popoldne je sledil še ogled občinske sejne dvorane, kjer si je bilo možno ogledati tudi manjšo razstavo o brigadi Stella Rossa. Nato pa smo se napotili v kostnico, kjer so pokopani ostanki 778 žrtev pokola. Pred vhodom v kostnico so spominske table z imeni krajev z vseh koncev sveta, kjer so se zgodili zločini nad civilnim prebivalstvom (npr. Kragujevac, Srebrenica, Darfur itn.). Ti simboli in vera v vrednote miru, nenasilja in sožitja pričajo o ponosu prebivalcev, ki jih stalno poudarjajo in prenašajo na vse obiskovalce, predvsem na mlade, kar je bilo jasno iz pozdravnega govora mladega podpredsednika krajevnega združenja ANPI. V kostnici, ki je za koncertiranje odprta le v izrednih okoliščinah, je zaz-venel zaključni koncert Noneta Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot in krajevnega mešanega zbora Accademia Corale Reno pod vodstvom Raoula Ostorera. Po doživeto zapetih pesmih je bila še krajša družabnost na prazniku odporništva. Občutek, da smo dan preživeli med domačimi ljudmi, katerih vrednote so enake našim, nas je napolnil še z trdnejšim prepričanjem, da je vredno vedno in povsod varovati in ohranjati ter posredovati ideje kot so mir, sožitje in solidarnost. (A.S.) 1 0 Torek, 13. julija 2010 TRST TRŽAŠKA FOLKLORNA SKUPINA - Poletna dejavnost Pomembni gostovanji Stu ledi v Prekmurju Plesalci, godci in pevke vabljeni v Moščance in v Beltince / Za Tržaško folklorno skupino Stu ledi bo poletje 2010 v spominu ostalo zapisano kot poletje gostovanj v Prekmurju: v mesec dni dolgem obdobju bo namreč kar dvakrat nastopila v tej slovenski deželi v skrajnem severovzhodnem kotu na meji z Madžarsko in Avstrijo: prejšnjo soboto, 26. junija, se je namreč v vasi Moščanci udeležila 13. Folklorne prireditve Peli in plesali so jih mati moja, ki jo je priredilo tamkajšnje Kulturno-turistično društvo, v soboto, 24. julija, pa bo med nastopajočimi na večeru z naslovom Za mejo v okviru Mednarodnega folklornega festivala v Beltincih, ki je bil dolgo časa na Slovenskem edini pravi folklorni festival in ki je do danes ohranil svojo identiteto, ker se ni skomercializiral, tako da zaradi domačnosti in toplega sprejema ter številnega občinstva pomeni številnim skupinam nepozabno doživetje. Večer Za mejo je posvečen plesni in pesemski dediščini Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, prirejen pa je pod pokroviteljstvom Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Poleg plesalcev in ženske pevske skupine Stu ledi iz Trsta bo nastopila Porabska folklorna skupina in pevska skupina Gornji Senik, ženska vokalna skupina iz Škocjana in moška skupina »Be-ne« iz Suhe iz Avstrijske Koroške; Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo, Folklorna skupina COF iz Ljubljane in Folklorna skupina Zagreb-Markovac iz Hrvaške. Tudi prireditev v Moščancih je bila osredotočena na srečanju z zamejskimi Slovenci, saj so prireditelji poleg Stu ledi povabili še otroško in mladinsko folklorno Slovensko prosvetnega društva Zarja iz Železne Ka-ple in Folklorno skupino Zveze Slovencev na Madžarskem iz Sakalovec; z njimi sta zaplesali še mala in odrasla folklorna skupina KTD Moščan-ci, medtem ko je pevska skupina Prekmurci zapela venček goričkih ljudskih pesmi. Poleg plesnega izročila so prireditelji letos poudarili oblačilno kulturo krajev, od koder izvirajo prikazani plesi, zato so pred vsakim nastopom skupine na kratko predstavile noše, v katerih nastopajo. Vsekakor je bil večer tudi priložnost za navezovanje stikov z ostalimi nastopajočimi, potovanje pa priložnost za preživetje dveh prijetnih dni v gostoljubnem Prekmurju. TFS Stu ledi med nastopom v vasi Moščanci Izlet po Sloveniji iz dolinske občine so ob vsako- poldan s splavarji na Dravi. O priletnem tradicionalnem izletu po jetnem dogodku priča tudi zgor-Klapa letnika 36 in prijatelji Sloveniji preživeli prijeten do- nja slika. PRAPROT - V soboto in nedeljo Guča na Krasu Nastop najboljših trubačev V organizaciji glasbeno-kulturnega društva Drugamuzika in društvo Srbov Vuk Karadžič iz Trsta - Značilna enogastronomska ponudba Včeraj danes Danes, TOREK, 13. julija 2010 EVGEN Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 -Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 7.25 in zatone ob 21.50 Jutri, SREDA, 14. julija 2010 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,7 stopinje C, zračni tlak 1016,7 mb pada, 4 km na uro severo-zahodnik, vlaga 63-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,5 stopinje C. □ Lekarne Do sobote, 17. julija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Felluga 46 (040 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (040 274998). Proseška ul. 3 - Opčine (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 - Milje. Proseška ul. 3 - Opčine (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Nona Želka 80 let ima. Tadej, Aljek in Tina ji voščijo iz vsega srca. Voščilom se pridružita sinova Sandy in Miran s Ksenjo in Danico. Čestitke Utrinek z lanskega koncerta orkestra Bobana Markoviča kroma Protagonisti dvodnevnega festivala Guča na Krasu, ki bo zaživel 17. in 18. julija v Praprotu, bodo letos najboljši trubaški orkestri iz Srbije. Po lanskem uspehu prve kraške Guče, ko se je v Praprotu na koncertu orkestra Bobana Markoviča zbralo preko 4.000 obiskovalcev, so se organizatorji prireditve - glasbeno kulturno društvo Drugamuzika in društvo Srbov Vuk Karadžič iz Trsta, odločili za novo izvedbo Guče, ki bo še bolj pestra in vabljiva. Na prireditvenem prostoru v Praprotu bo nastopilo kar 6 trubaških orkestrov, preko 100 glasbenikov, obiskovalcem se bodo s svojimi trubaškimi orkestri predstavili večkratni zmagovalci festivala v Guči, kot so Elvis Ajdinovič - zlatna truba Guča 2000 in 2002, Bojan Ristič - zlatna truba Guča 2004 in 2008, Ekrem Mamutovič - vodja legendarnega orkestra Baki-je Bakiča in dobitnik zlatne trube v Guči leta 2007, ter absolutni zmagovalec Guče 2009 Dejan Petrovič. V soboto bodo od 18. ure nastopili orkester Dejana Petroviča, Elvisa Ajdino-viča in slovenska skupina Dej še 'n litro, v nedeljo pa od 16. ure orkester Bakije Bakiča, Bojana Rističa in Bojana Krstiča. Poleg glasbenega programa ponuja prireditev značilno enogastronomsko ponudbo. Člani društva Vuk Karadžič bodo poskrbeli za pravo balkansko roštiljado, poleg običajnih če-vapčičev, pa bodo na voljo obiskovalcev tudi pleskavice, odoj-ki in vse balkanske specialitete na žaru. Guča na Krasu spada v niz festivala Glasba brez meja. Ponovno izvedbo priljubljene zamejske glasbene pobude zadnjih let, bo tudi letos omogočilo pokroviteljstvo Dežele FJK. Danes praznuje svoj okrogli jubilej naša dolgoletna pevka ŽELKA. Iskrena voščila ji iz srca izrekajo cerkvene pevke iz Boljunca. Danes v Boljuncu je poseben dan, saj gospa ŽELKA slavi okrogli rojstni dan. Polno zdravja in vsega dobrega ter da bi še mnogo let pela v cerkvenem zboru ji želita Vida in Marta z družinami. Danes praznuje ŽELKA okrogli življenjski jubilej. Vse najboljše ter obilo zdravja in veselja ji voščita Silvestra in Jolanda. Sonce je vir energije! Ob življenjskem prazniku želimo dragi EDI nešteto sončnih dni v zdravju, sreči in zadovoljstvu ter ji veselo pojemo »Bog vas živi« vsi iz Trebč, ki jo imamo radi. [d Osmice DRUŽINA KOŠUTA je odprla osmico, Križ 422. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040-220605. IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel. št.: 040-200634. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu št. 292. Tel. št. 040-225305. MILIČ je odprl osmico v Repnu 49, tel. št. 040-327104. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040 - 299806. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Tel. 040-229349. Toplo vabljeni! V MEDJI VASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonija. Tel. št. 040 - 208987. / COMUNE DI DUINO AURISINA 1 \ OBČINA DEVIN NABREZINA Provincia di Trieste p^Jg Pokrajina Trst Občina Devin Nabrežina razpisuje zakup za poveritev pomožnih služb v otroških vrtcih in osnovnih šolah ter v centralni kuhinji v obdobju od septembra 2010 do junij a 2013. Izklicna cena: 845.487,88 evrov+720 evrov stroškov za varnost+DDV Rok za oddaj o ponudb: 20.08.2010 Morebitne informacije ter izvod celotnega dražbenega razpisa je mogoče dobiti v Uradu za šolstvo, Nabrežina 102 (TS) - tel. 040 2017375/376. ODVOGORNI ZA OP Urad za šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, urad za stike z javnostjo in evropske projekte dr. Nataša CANZIANI Nabrežina, 12.07.2010 U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Toy Story 3 (3D)«. ARISTON - 21.15 » complicato«. CINECITY - 16.10, 17.15, 18.35, 19.45, 21.20, 22.00 »Toy Story 3 - La grande fuga 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fuga«; 16.00, 17.10, 18.00, 18.30, 20.00, 20.30, 21.15, 22.20 »The Twilight saga: Eclipse«; 16.30, 20.00, 22.15 »A-Team«; 16.00 »Tata Matilda e il grande botto«. FELLINI - 18.30, 20.45 »Il concerto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fratel-lanza - Brotherhood«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il padre dei miei figli«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.30, 20.25 »La papessa«; 17.00, 22.20 »Che fine ha fatto Osama Bin Laden?«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mora v ulici Brestov«; 15.40, 18.20, 21.00 »Mrk«; 17.20, 19.20, 21.20 »Veronika se odloči umreti«. KOPER - PLANET TUŠ 20.30 »Robin Hood«; 15.50, 18.10 »Shrek za vedno 3D«; 16.10, 21.20 »Seks v mestu 2«; 16.20, 19.00, 21.30 »Mrk«; 19.10 »Nowhere Boy - Zgodba o Johnu Lennonu«; 16.35, 18.55, 21.15 »Pisma Juliji«; 17.00, 19.20, 21.40 »Predator-ji«; 17.05, 19.15, 21.25 »Morilci«. LJUDSKI VRT 21.15 »Ricatto d'amore«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 16.45, 18.15, 19.00, 20.15, 21.15, 22.15 »Twi-light saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »About Elly«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »Toy Story 3«; Dvorana 4: 22.15 »Toy Story 3« 3D. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »The Twilight saga: Ec-lipse«; Dvorana 2: 16.30, 18.40, 20.50 »Toy Story 3 (3D)«; Dvorana 3: 16.40, 18.50, 21.15 »The Twilight saga: Ec-lipse«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.00 »Briht Star«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.00 »Il padre dei miei figli«. Niz filmov »Kinemax D'Autore«: 17.40, 20.00, 22.00 »Humpday - Un merco-ledi da sballo«. JSJ Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo šolski uradi zaprti ob sobotah do 21. avgusta. Redni pouk za šolsko leto 2010/11 se bo začel 13. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejav- nosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. M Izleti SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo 30. letnice pobratenja s P. D. Integral (LJ). Proslava bo na Planini pri jezeru v nedeljo, 18. julija. Avtobus bo odpotoval s Trga Oberdan ob 6. uri, iz Op-čin izpred hotela Daneu ob 6.15. Tržaški planinci se bomo peljali do Stare Fužine in nadaljevali peš do Planine Blato in do Koče pri jezeru. Informacije in vpis na tel. 040-220155 (Livio) ali 040413025 (Marinka). KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z ZKB na Opčinah, v nedeljo, 25. julija, enodnevni izlet na tradicionalni Kmečki praznik, ki ga letos Skupnost južno koroških kmetov prireja v Železni Kapli. Podrobne informacije dobite na uradih Kmečke zveze (040-362941). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 25. julija, enodnevni avtobusni izlet v Dolomite in sicer na jezero Misurina z vzponom s se-dežnico na Col de Varda. Informacije in vpisnina na tel. št.: 040-200782 Franč-ko ali 040-226283 Viktor. SPDT organizira od 2. do 11. septembra avtobusni izlet po Črni Gori. Povzpeli se bomo na najvišje vrhove Prokletja in Durmitorja, obiskali bomo tudi nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. Zainteresirani pohitite z vpisom. Informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). 13 Obvestila NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici (št. 224 - TS, tel. 040-3773677, 336-6867882) bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, ob torkih od 14. do 20. ure. Vstop prost. Vodeni ogled ob 18.30. V prostorih poteka razstava slikarke Donatelle Barto-li »Natura & Cultura«. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic, od danes, 13. do 16. julija, v jutranjih urah. Informacije na tel. št. 040774586 ali 333-4784293. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren obvešča, da bo v juliju vadba potekala le ob torkih (danes, 13., 20., in 27. TRST julija) od 19. do 21. ure, kot običajno, v prostorih Trubarjeve dvorane na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini. 60. LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE ste vabljeni na drugi pripravljalni sestanek, ki bo v četrtek, 15. julija, ob 18. uri v Partizanskem klubu v Boljuncu, da dokončno odločimo kje in kako praznovati našo okroglo obletnico. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTO-VEL v sodelovanju z Rajonskim svetom za zahodni Kras prireja na dvorišču krajevnega urada Kino na prostem. V četrtek, 15. julija, dokumentarni film slovenskega fotoreporterja »Bil sem zraven«. Prisoten bo režiser Jurij Gruden. Začetek ob 21. uri, v primeru slabega vremena bodo filme predvajali v Kulturnem domu na Proseku. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 15. julija, ob 19. uri svojem sedežu (Prosek št. 159). FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro: petek, 16. julija, nastop plesne šole Diamante; sobota, 17. julija, ansambel Oa-si; nedelja, 18. julija, koncert Godbene-ga društva Prosek, sledi ansambel Mi; sobota, 24. julija, ansambel Happy Day; nedelja, 25. julija, ansambel Souvenir; sobota, 31. julija, ansambel Venera; nedelja, 1. avgusta, ansambel Souvenir. GUČA NA KRASU - roštiljada z najboljšimi trubači iz Guče, v soboto 17. in nedeljo 18. julija, na prireditvenem prostoru v Praprotu. Nastopili bodo Orke-star Dejana Petroviča, Orkestar Elvisa Ajdinoviča, Dej še'n litro, Orkestar Bojana Rističa, Orkestar Ekrema Mamu-toviča in Orkestar Bojana Krstiča. Organizatorja prireditve, ki spada v festival »Glasba brez meja 2010«, sta Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika in Srbsko društvo Vuk Karadžič iz Trsta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v izmenah: julija: 17., 18.; julija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure wind-surfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040299858; info@yccupa.org; www.yccu-pa.org. DEUTSCH LERNEN - LEICHT GEMACHT! V poletnih mesecih vam nudimo tečaje ali individualne lekcije nemškega jezika za vse starosti in stopnje z usposobljeno pedagoginjo iz Avstrije. Info: Slomedia, Ul. Polonio 3, tel. št. 0403476031 od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 19. do 23. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od l. 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 19. do 30. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yc-cupa.org. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo odhod na dvotedensko taborjenje v Ruše v ponedeljek, 19. julija, iz Sežane. Zbirališče na avtobusni postaji v Sežani ob 7.30, odhod ob 8.00. Prihod v Sežano v ponedeljek, 2. avgusta, ob 18.30. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 23. julija, ob 18.00 obisk vinske kleti Zaro pri Izoli. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, na tel. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1) Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 6. avgusta; 2) Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3) Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. OBČINA DEVIN NABREŽINA je spet odprla duri Centra NetPoint v Grudnovi hiši v Nabrežini. Namenjen je otrokom in mladostnikom do 14. leta starosti. Urnik: torek in četrtek od 9. do 13. ure do četrtka, 29. julija. Vpišete se lahko ob urah odprtja centra. Info: g. Fabris - Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, okence urada za stike z javnostjo in evropske projekte. Tel. št. 0402017372, fax: 040-201307, e-pošta: fa-bris@comune.duino-aurisina.ts.it. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131 -tel. 040-212289. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo julija in avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). KRUT nudi individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, posebno ugodne pogoje v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072 (od 9. do 13. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheer-dancemillenium.com. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne (teorične in praktične) tečaje. Nudita jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zve-zo-FIV. Potrebna sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Razred optimist - od 6 do 10 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 23. avgusta do 3. septembra. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 040-4529907; tpkcntsirena@libero.it. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yccupa.org. 0 Prireditve SKD VIGRED vabi na dvorišče Štalce, (v primeru slabega vremena v notranjosti), v Šempolaju ob 21. uri na ogled slovenskih filmov: danes, 13., »Življenje kot v Torek, 13. julija 2010 H Poslovni oglasi GOSTILNA NA KRASU išče prijazno natakarico/ja ob koncih tedna. Tel. 348-7751973. filmu« in v sredo, 21. julija, »Pod njenim oknom«. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 21. uri: v četrtek, 15. julija, celovečerni film »Invictus« (režija Clint Eastwood, igra Morgan Freeman); v četrtek, 22. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. SOMPD VESELA POMLAD v sodelovanju z 49. Mednarodnim zborovskim tekmovanjem Seghizzi v sklopu deželne revije Seghizzi in regione vabi na koncert otroškega zbora iz Varšave, ki bo v četrtek, 15. julija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na koncerta mednarodnega Mladinskega orkestra Intercampus v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št. 348-9298134. PRODAM novo peč Piazzetta 655 -EHT, še v embalaži. Cena 2.600,00 evrov. Tel. št.: 333-2870593 (po 17. uri). PRODAM orodje za izdelavo vina. Tel. št.: 040-226276. PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešeren. Poklicati tel. št.: 333-1890739. PRODAM MOTOR aprilia pegaso 650, letnik 2002, v odličnem stanju. Cena 1.800,00 evrov. Tel. št.: 348-4487012. PRODAM SKUTER honda ps 125cc, letnik 2007, 5.000 km, v odličnem stanju, vedno hranjen v garaži, za 1.600,00 evrov. Tel. št.: 334-3539564. PRODAM belo in rdeče vino, domače proizvodnje. Tel. 331-4331079. SADIKE OLJKE belica prodamo po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila. Prispevki V počastitev spomina Pavline Danev vd. Vecchiet daruje Eletta Giorgi 50,00 evrov za KD Rovte-Kolonkovec. V spomin na predrago mamo Milo Purič daruje sin Emil z družino 50,00 evrov za MoPZ in 50,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na predrago g. Milo Purič Žjeu-kno daruje Morana Sosič 20,00 evrov za repentabrsko sekcijo VZPI-ANPI. Ob 33. obletnici mature darujejo bivši sošolci 4.A razreda učiteljišča A. M. Slomška 160,00 evrov za Sklad Otona Ber-ceta. V spomin na drago Jožo Kobal por. Ma-rušič darujeta Dorica in Radi Pečar 30,00 evrov za KK Adria. Ob priliki prve obletnice smrti dragega Igorja Luxe daruje njegova družina 100,00 evrov za Sklad M. Čuk, 100,00 evrov za ŠD Kontovel, 100,00 evrov za KD Vesna in 500,00 evrov za A.I.L. iz Vidma. Ob 10-letnici smrti Maria Briščika daruje družina Vogrič 125,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. Ob obletnici smrti dragega Rada Krava-nje daruje družina 25,00 evrov za VZPI-ANPI Devin Nabrežina. Namesto cvetja na grob Alberta Trobca daruje Pepi Legiša iz Štivana 25,00 evrov za VZPI-ANPI Devin Nabrežina. Namesto cvetja na grob Alberta Danieli-ja daruje Sergij Lukša 50,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. Ob smrti JOŽE KOBAL por. MARUŠIČ izreka iskreno sožalje možu Klavdi-ju in svojcem KK Adria Ob težki izgubi drage mame izrekamo sožalje Klavdiju in družini Vsi pri društvu KONS POLETNI FOTOUTRIP '10 NA POČITNICE - S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM ■SjfcUVHO Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. ZZ—/ FOLKEST Živahen začetek s skupino Los Lobos 12 Torek, 13. julija 2010 KULTURA CELOVŠKA MOHORJEVA - Heinz-Dieter Pohl Naša slovenska krajevna imena (na Koroškem) Knjiga prinaša zelo obsežen seznam dvojezičnih krajevnih, gorskih in vodnih imen Koroške Avstrijski jezikoslovec in slavist, dolgoletni profesor na celovški univerzi, Heinz-Dieter Pohl je ugleden raziskovalec izvora in razvoja oziroma spreminjanja krajevnih imen. Med drugim je objavil knjigi o imenih vrhov v Visokih Turah in o krajevnih imenih v Avstriji, svoje posebno zanimanje za Koroško pa je strnil v Malem koroškem slovarju in pred nedavnem še v Naših slovenskih krajevnih imenih. Knjiga, ki jo je izdala Celovška Mohorjeva, prinaša zelo obsežen seznam dvojezičnih krajevnih, gorskih in vodnih imen Koroške z jezikovnimi pripombami in z razgledi na imena slovanskega oziroma slovenskega izvora v drugih avstrijskih zveznih deželah. Uvodnim pojasnilom o slovenskih imenih in slovenščini na Koroškem sledita poglavji Jezikoslovne in imenoslovne podlage ter Slovensko - Alpsko-slovensko - »Karantansko«. Četrto poglavje vsebuje slovensko-nemški oz. nemško-slo-venski imenik, peto pregled najvažnejših imen na Koroškem, šesto pa priloga s seznamom krajevnih imen po t. i. »konsezni konferenci« maja 2005. Na koncu se zvrstijo še bibliografija, razlaga kratic in izgovora imen ter register. Večina besedila v knjigi je v nemščini, kar je razumljivo, saj jo je avtor v prvi vrsti namenil nemško govorečim rojakom, ki jih zanimajo imeno-slovne študije, pa seveda vsem, ki ne vedo - ali nočejo vedeti - kako slovenska je še pred slabim stoletjem bila Koroška. Heinz-Dieter Pohl namreč brez političnih podtonov dokazuje, da so krajevna imena slovenskega oziroma alpsko-slovanskega izvora pogojena z naselitveno zgodovino in da jih najdemo po vsej Koroški. Tako se integracija slovanskega elementa na Koroškem izraža tudi v več krajevnih imenih v okolici knežjega kamna in voj-vodskega prestola na Gosposvetskem polju, ki je zgodovinsko jedro Koroške. Obstoj hkrati nemško in slovensko poimenovanih krajev, ki potrjuje etnično pomešanost srednjeveške Koroške, po avtorjevem mnenju dopušča domnevo o mirnem sožitju pripadnikov obeh jezikov in poleg tega dokazuje, da je bila Koroška že od nekdaj dvojezična -le dvojezično ozemlje se čedalje bolj krči. Iztok Ilich BERLIN - V palači Martin Gropius Bau Umetnine zbirke Aga Khana Gre za najpomembnejšo zbirko islamske umetnosti na svetu - Zaključila se je dolga evropska turneja KULTURA a krajevna oškem) ajevnih, gorskih in vodnih imen Koroške olgoletni er Pohl je oziroma im je ob-in o kra-animanje m slovarskih kra- ohorjeva, h krajev-ezikovni-lovanske-vstrijskih lovenskih a poglavji lovensko etrto po-ško-slo-imen na krajevnih 2005. Na kratic in izgovora imen ter register. Večina besedila v knjigi je v nemščini, kar je razumljivo, saj jo je avtor v prvi vrsti namenil nemško govorečim rojakom, ki jih zanimajo imeno-slovne študije, pa seveda vsem, ki ne vedo - ali nočejo vedeti - kako slovenska je še pred slabim stoletjem bila Koroška. Heinz-Dieter Pohl namreč brez političnih podtonov dokazuje, da so krajevna imena slovenskega oziroma alpsko-slovanskega izvora pogojena z naselitveno zgodovino in da jih najdemo po vsej Koroški. Tako se integracija slovanskega elementa na Koroškem izraža tudi v več krajevnih imenih v okolici knežjega kamna in voj-vodskega prestola na Gosposvetskem polju, ki je zgodovinsko jedro Koroške. Obstoj hkrati nemško in slovensko poimenovanih krajev, ki potrjuje etnično pomešanost srednjeveške Koroške, po avtorjevem mnenju dopušča domnevo o mirnem sožitju pripadnikov obeh jezikov in poleg tega dokazuje, da je bila Koroška že od nekdaj dvojezična -le dvojezično ozemlje se čedalje bolj krči. Iztok Ilich n Gropius Bau ine zbirke Aga Khana o islamske umetnosti na svetu - Zaključila se je dolga evropska turneja Veliko zanimanje so vzbudili nekateri okrasni predmeti, ki v celoto povezujejo marmor, zlato in steklo (desno); skoraj tisoč let stara stran iz prvega medicinskega priročnika na svetu (levo spodaj); stran iz modrega korana, zlate črke na pergamentu desno spodaj najprej modre barve (9. -10. stoletje), spodaj pa še miniaturni verzi islama na kostanjevem listu CS * j J** ÍÍÍÜJT 4L? .-3= U (fi ------" ' ,L J"~" "j, *i d!) L. L* JHWI 1 I u ■_ t M _t /v^Li' if b* V začetku junija se je v Berlinu, v slavni palači Martin Gropius Bau, ki gosti pomembne umetniške razstave, končala dolga evropska turneja umetnin kolekcije Aga Khana, nedvomno najpomembnejše muzejske zbirke islamske umetnosti na svetu. Po Parmi, kjer se je turneja začela leta 2007, Londonu, Parizu, Madridu, Barceloni in sedaj Berlinu se bo zbirka dokončno preselila v Kanado, kjer v Torontu gradijo palačo, ki bo dokončno gostila ta muzej. Zbirka ime seveda izreden zgodovinski pomen. Pomislimo let, da je med razstavljenimi eksponati tudi rokopis knjige Tisoč in ena noč oziroma njene prve verzije, ki je še nosila ime Sto in ena noč, pa tudi ena prvih izdaj Firduzijeve Knjige kraljev, seveda rokopisna in z izredno bogatimi miniaturami. Laika, ki mu je islamska umetnost tuja, najprej preseneti bogastvo poslikav. Velja namreč rečenica, da islam odklanja podobe ljudi in pristaja samo na geometrijske ornamente, ki jih bogatijo verzi korana. Že ko prestopiš prag razstave, ugotoviš, kako lažno je to prepričanje. Sprehodiš se namreč skozi stoletja dolgo ustvarjalnost, pogosto med več kot tisoč let starimi eksponati, ki pričajo o dovršenosti in o bogastvu islamske umetnosti. Razstava se seveda začenja s koranom, kateremu je namenjen ves prvi del z naslovom Božja beseda. Razstavljene so razne izdaje korana, nekatere celo iz 9. in 10. stoletja, med temi dve strani »modrega korana« iz tistega časa, ki prihaja iz severne Afrike: unikat tudi za 10. stoletje, kajti koran je pisan z zlatimi črkami na pergamentu modre barve. Razstavljeni korani obiskovalcu omogočijo celovit pogled na razvoj oblikovanja korana v času, ko še ni bilo tiskarskih strojev, po posameznih regijah, ki gredo od Indije preko Irana, Bližnjega vzhoda, Severne Afrike pa vse do Španije. Za obiskovalca, ki ga bolj privlači umetnost, pa je vsekakor zanimivejši drugi del razstave Poti popotnikov, od Cordobe do Delhija, kjer so na ogled predmeti, ki so sicer povezani z islamom, vendar sami po sebi niso verskega značaja. To velja denimo za bogate lesne ornamente, ki prihajajo predvsem iz sedanje Španije; gre za okraske iz 13. in 14. stoletja, ki kažejo na skupne vplive islama in krščanstva. Iz severne Afrike so izdelki iz keramike in nagrobnik iz marmorja iz leta 987, iz Egipta in Sirije keramika ter nakit in drugi predmeti iz zlata z emailiranimi miniaturami. Iz Ana-tolije, sedanje Turčije, so prikazane številne podobe vladarjev, še dokaj primitivno slikarstvo, brez globine in brez per- spektive, ki pa jo že najdemo na ilustracijah iz obdobja Kadžarov v Iranu in iz 18. in 19. stoletje v Indiji. Med vsemi dragocenimi eksponati pa so nekateri zagotovo edinstveni: na primer list Knjige o medicini, ki jo je leta 1052 napisal Ibn Sina (v Italiji poznan kot Avicenna), ki je bil več stoletij temelj medicinske vede tudi v Evropi, ali verzi korana gravirani na školjki iz 18. stole- tja ali z zlatom izrisani na kostanjevem listu iz 19. stoletja: simbioza umetnosti in misticizma, kar je značilno za številne veroizpovedi, pri islamu pa dodelano do najmanjše podrobnosti. (bbr) Začetek 32. festivala Folkest se je dogodil na videnskem gradu v ponedeljek zvečer. V sočasnem sodelovanju s poletno kulturno ponudbo Udinestate je festival folk usmerjene glasbe otvoril band, in sicer slovita kalifornijska texmex legenda Los Lobos. Čeprav je na prizorišču malone štirideset let je glasbena zagrizenost »volkov« in doživeto izvajanje vedno na visoki napetostni točki, tako da vsakič dvigne s stolic poslušalce. Tako se je zgodilo tudi na videnskem večeru, čeprav je občinstvo le na pol napolnilo pripravljene sedeže, vendar je to bila publika željna vroče glasbe, kar je tudi izkazala s ploskanjem in petjem. Na začetku 80-ih je bila Los Lobos ena najbolj uglednih skupin, ki je izvirno mešala mehiške in latino motive ter ritme v rock'n'blues strukturo. Pravo svetovno slavo je skupina doživela na koncu 80-ih z domiselno priredbo zimzelene skladbe »La Bamba«, nato pa izdala več albumov, nekatere le s priredbami mehiških in drugih srednje-južno ameriških napevov, druge pa s pravo eksplozivno glasbeno mešanico. Skupina je tudi sodelovala pri nekaterih filmskih glasbenih kulisah, v zadnjem času pa je izdelala repertoar z velikimi imeni lahke glasbe (med drugimi z Elvisom Co-stellom ter Tomom Waitsom). Letošnjemu dobitniku Grammy awards za folk glasbo tudi socialna tematika ni tuja. Večkrat se je podal v prave glasbene bitke za pravice latino prebivalcev ZDA in celo iz protesta črtal nekaj koncertov v nekaterih rasistično obarvanih ameriških mestih. A preidemo h koncertu v Vidnu. Tu ni nihče ostal z dolgim nosom, saj je band izvedel železni repertoar. Steve Berlin, David Hidalgo, Conrad Lozano, Cesar Rosas, Louie Perez in Ruben Estrada so izvedli komade z znanih albumov kot The Neighborhood, La pistola y el corazon, očarali pri igranju mehiške Anselme in ob texmex zvočnosti How will the wolf survive, zazibali občinstvo pri skladbah, kot sta Cumbia ali Maricela, seveda pa tudi ni manjkala eksplozivna La Bamba. Šlo je za res soliden koncert, na katerem napetost ni nikoli popustila. Ob tem naj napovemo še, da bo potekal v soboto 20. julija ob 17. uri v gostilni Alla Speranza na Bili (S. Giorgio di Resia) posebni Folkestov projekt »Kjer igra violina: zgodovinske citire in bun-kule«. (Pan) V Umagu slavilo SNG Maribor Prejemnik grand prix festivala Zlati lev je SNG Maribor. Žirijo je prepričalo z Marberjevo predstavo Od blizu v režiji Dina Mustafica. Predstava je prejela še nagrado občinstva in zlata leva za igralca: Natašo Matjašec Rošker in Branka Jordana. Zlatega leva pa je prejel tudi balet Edwarda Cluga in Milka Lazarja Watching others/Gledati dru-ge.V obrazložitvi nagrade za najboljšo predstavo v celoti je žirija zapisala, da se drama osvobaja britanske »In your face« dramaturgije, ki je v Evropi prevladovala v 90. letih in vrača besedilo k samemu izvoru sodobne drame eksistencialne stiske človeka. Predstava je nagrado prejela tudi zato, ker je dokazala, da se da iz banalne vsakdanje teme ustvariti gledališko lepoto, piše hrvaška tiskovna agencija Hina. Festival je 2. julija odprl Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor z avtorskim projektom Edwarda Cluga in Milka Lazarja Watching others/Gle-dati druge, ki je bil prav tako nagrajen. V tekmovalnem delu 11. mednarodnega festivala komornega gledališča, ki se je sklenil v nedeljo, se je za nagrade potegovalo deset predstav - pet iz Hrvaške, tri iz Slovenije ter po ena predstava iz Črne Gore in Makedonije. (STA) / KULTURA Torek, 13. julija 2010 13 KOPER - V galeriji Meduza Renkova Veličastna obsedenost Razstava tržaškega ustvarjalca je na ogled do konca avgusta Galerija Meduza v Kopru ponuja na ogled do konca avgusta novejša likovna dela priznanega ustvarjalca Sandija Renka. Veličastna obsedenost, tako namiguje naslov na osrednjo tematiko, ki jo umetnik razvija v raznoterih inačicah in na izviren način: to je motiv kocke, ki je bil aktualen tako v sedemdesetih letih, ko se je Renko pojavil na likovni sceni, kot tudi danes, ko s prenovljenim pristopom drugače gleda na isti motiv. Gre za izredno dosleden likovni razvoj, ki ga označujeta predvsem ustvarjalnost in hkrati sposobnost načrtovalnosti. To so vrline, ki prihajajo do izraza na področju industrijskega designa, a tudi v umetniški likovni produkciji pri oblikovanju prostorskih instalacij, skulptur in grafičnih posegov na valoviti lepenki. Sandi Renko je strukturo kocke v času povsem ponotranjil ter mu dovoljuje edinstveno soočanje s prostorsko razsežnostjo. Posebnost in lepota njegovih stvaritev je v neobičajni redukciji posameznih likovnih prvin na bistvene poteze, to daje vtis izjemne oblikovne prečiščenosti in elegance. Kar preseneča pri tako jasni geometrizaci-ji motiva je dejstvo, da se kubična struktura povsem dinamično vključuje v prostor in v tem smislu tudi interagira z gledalcem. Izkušnje v sklopu avantgardnih skupin, s katerimi je Sandi Renko sodeloval in so bile aktivne v sedemdesetih letih, so pustile sled v poglobljenem poznavanju principov zaznavanja in kinetičnih učinkov, saj prav ta dovoljujejo izkoriščanje tistih predstav, ki nastajajo zavoljo načel organizacije zaznav in celovitosti dojemanja dražljajev, po principu gestalt psihologije. Pri skulpturah opažamo, kako postanejo dejansko sestavljene ploskve modularni elementi in definirajo tako prostor tudi v smislu praznin, oziroma protioblik. Podobno sugestijo doživi-mo ob pogledu grafičnih posegov na valoviti lepenki, kjer definirajo z različno debelino potegnjene vzporedne črte solidno prostorsko kubično strukturo. Preproste vzporedne črte oživijo na nepričakovan način tonske razlike posameznih sten kubusov, umetnik jih spretno uporablja in dosega preko minimalnih posegov žarenje svetlobe. Nenazadnje označuje Renkovo likovno govorico tudi občutljivost v izbiri materialov, ki se jih poslužuje. Poleg železa in jekla uporablja še sodobnejši avleolarni polikarbonat. V novejših likovnih delih na valoviti lepenki zasedajo tudi barvne izbire pomembno mesto. Odloča se za bolj drzne barvne podlage in kombinacije barve črtnih narisov ustvarjajo vibracije, kar zavoljo simultanih efektov motiv še dodatno prostorsko ovrednotijo. Prežeti z vitalnostjo in posebni so tudi naslovi posameznih stvaritev, npr.: Pinkubik, Triplot, Ritondi, Midiplot. Ob razstavi je izšel tudi katalog z barvnimi reprodukcijami Renkovih likovnih del in strokovnim tekstom Claudia Barzaghija o njegovi Veličastni obsedenosti. Razstavo si v Kopru (Čevljarska ulica, št. 34) lahko ogledamo od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro. Jasna Merku Tenorist Carreras septembra v Stožicah Svetovno znani španski tenorist Jose Carreras (1946) bo 7. oktobra nastopil v dvorani Arena v Stožicah. Poleg Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davida Gimeneza se mu bo na odru pridružila še irska so-pranistka Celine Byrne, je sporočili organizator AMC Studio. Josep Maria Carreras se je rodil v Barceloni, kjer je v 70. letih operno kariero začel v Gran Teatre del Liceu z vodilnima vlogama Ismaela v Nabuccu ter Gennara v operi Lucrecia Borgia. Stal je na odrih največjih svetovnih opernih hiš. Širše občinstvo ga je spoznalo ob boku Placida Dominga in Luciana Pavarottija v Treh tenorjih, ki so med letoma 1990 do 2003 koncertirali po vsem svetu. Njegov opus obsega več kot 60 oper, njegova di-skografija več kot 150 posnetkov. (STA) Drugi teden Festivala Ljubljana Festival Ljubljana v drugem festivalskem tednu ponuja muzikal Maratonci tečejo zadnji krog, klavirski koncert Martina Stadtfelda ter baletni predstavi Ana Karenina in Ruski Hamlet, ki ju bo izvedel Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peter-burga. Tu bo še premiera Samoroga, teden pa bo sklenil Haydnov oratorij Stvarjenje.Mara-tonce je sinoči in bo še drevi v Križankah uprizorilo Gledališče na Terazijah iz Beograda. Avtor besedila je Dušan Kovačevič, za priredbo in režijo je poskrbel Kokan Mla-denovič, avtorica songov je Maja Pelevič, koreografinja predstave pa Mojca Horvat. Martin Stadtfeld bo drevi ob 20. urii zaigral v Stanovski dvorani na Ljubljanskem gradu. Poustvaril bo skladbe Mozarta, Bacha, Wagnerja, in Liszta. Nemški pianist Martin Statfeld (1980), je že pri devetih letih je prvič nastopil na koncertu. Na seznamu njegovih dosežkov na pianističnih tekmovanjih sta med drugim zmaga na tekmovanju Nikolaja Rubinsteina v Parizu leta 1997 in prva nagrada na Mednarodnem Bachovem tekmovanju v Leipzigu leta 2002. Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga bo balet Ana Karenina Petra Iljiča Čajkovskega izvedel v sredo ob 20. uri v Cankarjevem domu. Plesalci bodo nastopili ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije, ki ga bo vodil David Levi. Ruskega Hamleta si bo mogoče ogledati v četrtek ob 20. uri prav tako v Cankarjevem domu. Ob koreografu Eifmanu je predstavo sooblikoval scenograf in kostumograf Vyac-heslav Okunev. Junak Ruskega Hamleta je mladi princ Pavel. Balet uprizarja obdobje njegovih zgodnjih upanj in začetek niza tragičnih katastrof, ko je iskal odgovor na Hamletovo večno vprašanje: »Biti ali ne biti?« (STA) TRST - Mednarodni festival operete Poklon Suppeju, zapostavljenemu skladatelju V avstroogrskem cesarstvu so glede narodnostnega vprašanja sobivala različna čustva: na eni skrajnosti ire-dentizem in odločen odpor, na drugi pa bolj mlačen odnos, ki je mnoge pripeljal do zavestne ali podzavestne asimilacije; izbire so bile lahko tudi sad okoliščin, ki so posameznika usmerjale z močjo usode. Tak primer je Francesco Ermenegildo Ezechiele Cavaliere di Suppe-Demelli, rojen v Splitu 18. aprila 1819 v italijanski družini, ki pa je imela svoje daljne korenine v Belgiji. Oče ga je usmeril v študij prava, ki se ga je sin lotil v Padovi, po očetovi smrti pa se je družina preselila na Dunaj, kjer je mladenič nadaljeval svojo izobrazbo na medicinski fakulteti, kmalu pa je prevladala njegova velika ljubezen do glasbe in nadarjeni fant je postal eden najuspešnejših skladateljev na področju lahkega žanra ter postal slaven in polnopraven Dunajčan z imenom Franz von Suppe. To je kratka zgodba dalmatinskega umetnika, ki mu je Mednarodni festival operete letos pripravil lep poklon: iz bogatega Suppe-jevega opusa, ki obsega trideset operet in okrog stoosemdeset baletov, maršev, polk in scenske glasbe, je dirigent Fabrizio Ficiur izbral venček, ki nam je v interpretaciji orkestra gledališča Verdi narisal dokaj nazoren portret dalmatinskega mojstra. Kar markantno izstopa, je nasprotje med izredno nav- REKA - Poletne prireditve Poezija in nove tehnologije Na torkovem večeru Reških poletnih noči tudi slovenska poezija iz Italije, ki jo je zastopal Primož Sturman Gianmaria Nerli, Enrico Pulsoni, Primož Sturman, Sibila Petlevski, David Gazarov in Laura Marchig. foto hnk van pl. zajc Na hrvaški Reki tudi letos poteka festival Riječke ljetne noči (Reške poletne noči), ki ga že šesto leto zapored prireja tamkajšnje Hrvatsko narodno kazalište Ivana pl. Zajca. V sklopu festivala, ki se je pričel 29. junija in ki bo trajal vse do 24. tega meseca, je bilo pretekli torek, 6. julija v mestnem astronomskem observatoriju na sporedu dobro obiskano srečanje na temo Poezija in nove tehnologije, ki ga je pripravila in vodila Laura Marchig, pesnica italijanskega jezika z Reke ter ravnateljica Italijanske drame, ki deluje pod okriljem mestnega gledališča Ivana pl. Zajca. Spored se je začel nekoliko nenavadno, in sicer s projekcijo črno-be-lih filmov Georgesa Meliesa ter spletnim listanjem internetnih blogov, na katerih objavljajo pesniki, s posebnim poudarkom na delu Commedia hrvaškega ustvarjalca Krešimirja Pintariča. V drugem delu sta se s svojim perfor-mansom Hoja v prazno predstavila Sibila Petlevski in David Gazarov iz Za- greba, njemu pa je sledil špektakel Vol-titravolti, ki sta ga pred publiko postavila Gianmaria Nerli in Enrico Pul-soni. Poseben poudarek je na reškem poletnem večeru šel manjšinski poeziji, v sklopu katere sta na terasi observatorija, s katerega se je ponujal prelep nočni razgled na Kvarnerski zaliv od istrske obale do Velebita in otokov, nastopila italijanski pesnik iz Ro-vinja Alessandro Salvi in slovenski ver-zni ustvarjalec iz Trsta Primož Stur-man. Prisotnim sta podala svoje verze v italijanskem in slovenskem jeziku, in sicer Salvi iz svoje pesniške zbirke Piovono formiche carnivore e altre inezie, ki je pred dvema letoma izšla pri rimski založbi Aletti Editore, Stur-man pa iz svojih tržaških in ljubljanskih revijalnih objav. Njunemu nastopu je sledilo še branje Sibile Petlevski, Gianmarie Nerlija in Krešimirja Vo-grinca, spored reške poletne noči pa je sklenil tržaški pesniški ustvarjalec Luigi Nacci. dahnjenimi, prelestno zapeljivimi melodijami, ki so posejane vsepovsod, in nekoliko pogrošno glasbo, ki odraža bolj gostilniški okus, je pa vselej spisana s kompozicijsko tehniko, v kateri je Suppe blestel kot dovršen mojster. Da bi približali lik tega danes nekoliko zapostavljenega skladatelja širšemu občinstvu, so oblikovalci predstave povabili sopranistko Ilario Zanetti in gledališkega igralca Maurizia Zacc-higno, ki sta glasbeni portret dopolnila z dialogom, ki je nudil nekaj bistvenih biografskih podatkov. Franz von Suppe je nekajkrat obiskal tudi Trst, kjer je rad obiskoval gostilne in se ob kozarčku vina zadrževal v družbi tipičnih tržaških pivcev, mimo tega pa je njegova peneča glasba povsem prevzela in navdušila občinstvo. Živahni marš Über Berg, über Thal je zazvenel z na-elektrenim poustvarjalnim nabojem, ki se je med koncertom le še dvigal. Fabrizio Ficiur, sicer violinist v tržaškem orkestru, se vedno bolj pogosto in uspešno posveča dirigiranju - v zadnjih dveh letih je požel laskava priznanja tako v Beogradu kot v Mehiki in na Kubi, izkazal pa se je tudi pred kolegi, ki so se zelo lepo prilagodili njegovim elegantnim in po potrebi ognjevitim kretnjam. Sladko je zazvenel valček Titania, sledila je mogočna uvertura iz operete Boccaccio, v kateri so trobila zable-stela z nadvse prepričljivim nastopom, ki ni skalil ravnovesja z ostalimi oddelki. Iz Boccaccia je nato tenorist Massimo Marsi duhovito interpretiral so-darjevo pesem. Mogočna in bogato okrašena z ustvarjalno fantazijo je tudi uvertura iz operete Lepa Galatea, nekoliko manj žlahten je marš iz operete Fatinitza, Galatea pa se je nato prikazala na odru v interpretaciji sopra-nistke Loredane Pellizzari, ki je pokazala svoje najlepše vokalne značilnosti v zaključnih notah blage arije. Ponovno nekoliko bolj rutinska polka-Herzenseintracht, nato pa bogato razčlenjena uvertura k opereti Pesnik in kmet, v kateri je prvi čelist Tullio Zorzet razodel svoj topli zvok. Po maršu Juanita sta se tenorist in sopranistka združila v due-tu iz Boccaccia, nato pa je koncert doživel svoj višek z morda najbolj popularnim Suppejevim komadom, uverturo Lahka konjenica: spet so prišla na svoj račun trobila s suvereno igro, ki je oblikovala impozantni uvod v skoraj wagnerjevskem slogu, razvneli pa so se tudi godalci in pihalci ter nam podarili res doživeto in virtuozno izvedbo, ki je požela povsem zaslužen val navdušenja. Ficiur je kot dodatek izbral nekoliko nenadejano, a vendarle prikupno in šaljivo Plink, Plunk, Plank ameriškega skladatelja Leroya Andersona, ki je s pizzicati godal zaokrožila prijeten večer v dvorani Tripcovich-de Banfield. Katja Kralj 1 4 Torek, 13. julija 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Pokrajinska uprava vložila 21.000 evrov za varnost divjadi in voznikov Od leta 2007je bilo v cestne nesreče vpletenih 464 srn, divjih prašičev, jazbecev in lisic V goriški pokrajini v zadnjih letih narašča število cestnih nesreč, v katere je vpletena divjad. V letu 2007 so na Goriškem zabeležili 115 primerov, v letu 2008 jih je bilo 114, lani je prišlo do 152 tovrstnih nesreč, v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa je pri prečkanju ceste končalo pod kolesi že 83 divjih živali. Goriška pokrajina je zato pred kratkim večji del cest, ki so v njeni pristojnosti, opremila z zvočnimi in svetlobnimi napravami za odganjanje divjadi, s katerimi bo pripomogla k večji varnosti živali in voznikov. »Na problematiko so me opozorili predstavniki lovskih združenj in naravovar-stveniki. Zato smo v proračun vključili vsoto 21.000 evrov za nakup zvočnih naprav in svetlobnih odsevnikov, ki smo jih postavili v petnajstih občinah goriške pokrajine,« je povedala goriška pokrajinska odbornica Mara Černic in dodala, da so skupno nabavili približno 2.000 naprav. Naprave so namestili na cesti št. 16 med Krminom in Verso, na cestah št. 14 in 21 med Bračanom in Mernikom, na cesti št. 17 med Gorico in Števerja-nom, na cesti št. 15 med Devetaki, Doberdobom in Selcami, na cesti št. 19 med Trži-čem in Gradežem, na cesti št. 4 med Gradiščem in Morarom, na cesti št. 8 med Za-grajem in Sovodnjami in na cesti št. 13 v Ga-brjah. »Ceste smo izbrali na podlagi analize najbolj nevarnih območij, naprave pa bi bilo potrebno namestiti tudi na mnogih lokacijah, ki niso v naši pristojnosti,« je pristavila Černičeva. Po podatkih, ki jih je posredovala pokrajina, je najpogosteje žrtev nesreč srnjad, mnogo pa je tudi primerov povoženih divjih prašičev, jazbecev in lisic. Do nesreč najpogosteje prihaja ponoči. Od januarja do 30. junija letos je pod kolesi končalo svojo pot 39 srn, sedem divjih prašičev, enajst jazbecev in 26 lisic, od leta 2007 pa so skupno avtomobili zbili 464 divjih živali. Kaj pa mora voznik narediti v primeru trka z živaljo? Najprej je seveda treba prižgati utripalke in zavarovati kraj nesreče s trikotnikom, nato pa poklicati gozdno stražo, karabinjerje ali druge sile javnega reda. »Mnogi se bojijo, da bodo dobili globo, zato pobegnejo s kraja nesreče. Denarno kazen pa avtomobilist plača le v primeru, da je vozil z neprilagojeno hitrostjo oz. je na katerikoli način kršil prometni zakonik,« je povedala Černičeva in dodala, da razpolaga pokrajina tudi s skladom, iz katerega lahko črpa denar za delno kritje stroškov za popravilo poškodovanega vozila. (Ale) Občina Gorica bo sodelovala pri projektu PASI (»Pun-ti per l'accesso ai servizi innovativi«), ki je namenjen omejevanju digitalnega razkoraka (t.i. »digital divide«) v Furlaniji-Julijski krajini in širitvi storitev, ki jih krajevne javne uprave nudijo občanom. Občinski odbor je zato sprejel sklep o prijavi na deželni razpis, ki nudi občinam možnost, da s pomočjo namenskih javnih sredstev iz sklada CIPE opremijo s sodobno tehnologijo javne računalniške točke, ki bodo brezplačno na voljo občanom. Goriška občina bo na pristojnem deželnem uradu vložila prošnjo po ureditvi šestih internetnih točk. Prva naj bi delovala v pritličju občinske stavbe na Trgu Municipio, druga v uradu Odprt javnosti v Ulici Garibaldi, tretja v mladinskem središču Punto giovani v centru Lenassi v Ulici Vitto-rio Veneto, četrta v večnamenskem centru v Ulici Baiamon-ti, peta v poslopju občinskega bazena v Ulici Capodistria, šesta pa v bivši hiši Lenassi, ki je danes eden izmed sedežev Vi-demske univerze. »Dežela bo krila stroške za opremo, mi pa bomo poskrbeli za prostore in asistenco,« je povedal goriški župan Ettore Romoli. »Projekt izhaja iz ugotovitve, da vsi občani ne razpolagajo z osebnim računalnikom, hitro internet-no povezavo ali zadostnim računalniškim znanjem, ki bi jim omogočal dostop do inovativnih storitev javne uprave. Tej populaciji je treba zato priskrbeti možnost dostopa do on-line storitev in asistenco pri uporabi le-teh,« pojasnjujejo na spletni strani dežele Furlanije-Julijske krajine. (Ale) GORICA - Avtoprevozništvo Geodis prevzel podjetje Ribi Družba Geodis Zust Ambrosetti je prevzela avtopre-vozniško podjetje Autrotrasporti Ribi, ki ima letni dobiček 15 milijonov evrov, petdeset zaposlenih in dvajset tovornjakov. Podjetje Ribi ima svoje podružnice v Gorici, Trstu, Vidmu, Padovi, Trentu in v Lombardiji. S prevzemom podjetje Ribi družba Geodis Zust Ambrosetti bo povečala svoj promet v Italiji za okrog trideset odstotkov. »Prisotnost na teritoriju in komplementarnost obeh podjetij sta za nas strateškega pomena. S prevzemom podjetja Ribi nadgrajujemo svojo ponudbo na območju, ki je za razvoj logistike izredno perspektivno in kjer je družba Geodis Zust Ambro-setti že prisotna s postajališčem v Veroni in s komercialnim uradom v Vicenzi,« je povedal Massimo Susani, ki je bil imenovan za novega predsednika podjetja Ribi. Družba Geodis Zust Am-brosetti ima svoje podružnice v 120 državah, njen letni dobiček znaša okrog 5,2 milijardi evrov, sodelavcev pa ima okrog 26.000. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v prometne nesreče vpletenih 39 srn, 26 lisic in 11 jazbecev GORICA - Občina bo sodelovala pri projektu PASI Internet za vse Z računalniki in internetno povezavo, ki jih bodo občani lahko uporabljali brezplačno, nameravajo opremiti šest točk GORICA - DS Predlagajo razdelitev na dvajset | v • • okrožij Pri novi določitvi volilnih okrožij v goriški pokrajini, ki izhaja iz napovedanega 20-odstotnega krčenja sredstev v finančnem zakonu in posledičnega zmanjšanja števila pokrajinskih svetnikov v tržaški in goriški pokrajini s sedanjih 24 na 19, je treba upoštevati glas teritorija. O tem je prepričano vodstvo goriškega pokrajinskega tajništva Demokratske stranke, ki je o tem vprašanju v zadnjih tednih razpravljalo z župani goriške pokrajine, predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto in deželnimi svetniki. »Dežela Furlanija-Julijska krajina je pristojna za odločanje v zvezi s krajevnimi upravami in ima možnost izdati zakon, ki je povezan z volilnimi okrožji. Odbor dežele FJK je zaenkrat sprejel sklep, s katerim se prilagaja državni normativi. Načrti deželne uprave pa niso še jasni, saj je doslej predstavila štiri predloge reorganizacije okrožij v naši pokrajini,« pravi goriški pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco in nadaljuje: »Pogovorili smo se o dveh možnostih. Prva predvideva razdelitev goriške pokrajine na 19 volilnih okrožij, kar pa bi ne bilo pravično do občine Ronke, ki bi si jo delili dve okrožji. Druga možnost, ki se nam zdi primernejša, je razdelitev na dvajset okrožij, ki bi bila bolj homogena. Bolje se nam zdi, da bi prišlo do izvolitve dvajsetih svetnikov, ob katerih bi v pokrajinskem svetu glasoval še predsednik pokrajine. Pri znižanem številu članov občinskega sveta je namreč bolje, da je število predstavnikov, ki glasujejo, liho.« Predstavniki Demokratske stranke upajo, da bo desna sredina njihov predlog predlog podprla in da bo dežela pri odločanju upoštevala tudi glas občinskih upraviteljev in tehnikov. »Ob tem menimo, da bi morale biti v reformo vključene vse pokrajine dežele FJK, in ne le Gorica in Trst, ki ju prihodnje leto čakajo volitve,« piše Omar Greco. NOVA GORICA - Po FJK razprodaje tudi v Sloveniji Popusti z zamikom Večino cen so trgovci znižali že v prejšnjih dneh v okviru raznih akcij Goriški sindikat UIL • V «VI za pravičnejši manever Predstavniki goriškega pokrajinskega tajništva sindikata UIL so včeraj popoldne manifestirali pred palačo prefek-ture na Travniku. Z letaki in zastavami so želeli opozoriti na svoje stališče v zvezi z varčevalnim manevrom Berlusconijeve Člani sindikata UIL pred goriško prefekturo bumbaca vlade, ki po njihovem mnenju ni pravičen do odvisnih delavcev in upokojencev. Sindikat UIL ocenjuje, da bi morala vlada reformirati davčni sistem, ostro nastopiti poti davčni utaji ter upoštevati potrebe šibkejših, delavcev v dopolnilni blagajni, javnih delavcev in upokojencev. Pokrajinski tajnik Giacinto Menis je dokument z zahtevo po amandmaju izročil tudi goriški prefektinji Marii Augusti Marrosu. Z več kot enotedenskim zamikom za Furlanijo-Julijsko krajino so se včeraj tudi v Sloveniji začele redne poletne razprodaje tekstilnih izdelkov in obutve. Tudi novogoriški trgovci so tako znižali cene svojih artiklov: kupci bodo v največ primerih za blago odšteli med trideset in petdeset odstotkov manj, v nekaterih trgovinah pa so znižanja tudi 70-od-stotna. Redne razprodaje pa že nekaj let zapored niso več, kar so bile, saj trgovci že pred njimi blago znižajo v okviru raznih akcij in popustov. Tudi v Novi Gorici je bilo letos tako. Veliko trgovin je cene blaga že znižalo prejšnje dni, zato so ljudje raje kupili izdelke, dokler so še bili na voljo v želenih velikostih, a po manj znižani ceni, kot pa da bi čakali na redne razprodaje, in tvegali, da ogledanega blaga ne bo več na policah trgovin. Trajanje sezonskih razprodaj sicer določi vsak trgovec posebej, ne smejo pa trajati dlje kot šestdeset dni. (km) S popusti vabijo k nakupu foto km. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 13. julija 2010 15 NOVA GORICA - Gradbišče za nakupovalni center Supernova začasno sameva Posodabljajo koncept centra, čez mesec dni nadaljevanje del Glavni najemnik že znan - Odprtje konec pomladi prihodnjega leta »Dela na gradbišču, kjer bo zrasel nov nakupovalni center Supernova niso ustavljena, gre le za začasno prekinitev del,« pojasnjujejo v družbi M2, povezani družbi avstrijske trgovske verige Supernova. Prekinitev del je nastala zaradi posodabljanja koncepta nakupovalnega centra na Majskih poljanah v Novi Gorici, kjer naj bi z deli nadaljevali čez mesec dni. Za javnost pa ostaja še vedno odprto vprašanje, kateri trgovec bo največji najemnik bodočega nakupovalnega centra; pred nekaj meseci se je govorilo o dveh možnostih: o francoskem Leclercu in o Mercatorju. Pri M2 pravijo, da je glavni najemnik že znan, vendar bodo to informacijo lahko razkrili šele čez nekaj tednov. Tudi novogoriški podžupan Matej Arčon, ki je pred nekaj meseci na mestni občini sprejel predstavnike omenjene avstrijske trgovske verige, še ni seznanjen s to informacijo. Po zagotovilih, ki smo jih prejeli iz družbe M2, naj bi bil novogoriški nakupovalni center Supernova zgrajen do konca pomladi prihodnje leto. Potrdili so tudi, da je še vedno živa ideja o šestih ki-nodvoranah znotraj novega kompleksa ter da s partnerji še potekajo dogovori okrog vsebin v remizi. »Ko bo vse, kar se Gradbena jama ob trgovini OBI, kjer bodo zgradili nakupovalni center Supernova foto k. m. tiče idejne zasnove pripravljeno, bo gradnja hitro stekla, saj je tovrstna gradnja hitra. Zato lahko računamo na odprtje konec pomladi leta 2011,« še sporočajo iz M2, kjer dodajajo, da so center strateško umestili med obema Goricama, saj računajo, da bodo z njim privabili kupce iz severnoitalijanskega zaledja. Gradnja trgovskega centra na Majskih poljanah, v neposredni bližini meje z Italijo, bo potekala v treh fazah. Prva je že nekaj časa zaključena: na 8.000 kvadratnih metrih površin je zgrajen OBI center. Gradbena jama za drugo fazo, ki predvideva večji, okrog 10.000 kvadratnih metrov obsegajoči, nakupovalni center ob TRŽIČ - Proizvodna dejavnost ne bo povsem zamrla Med kolektivnim dopustom v ladjedelnici vzdrževalna dela V ladjedelnici Fincantieri bodo delavci s 6. avgustom odšli na kolektivni dopust, ki bo trajal tri tedne. Med tem obdobjem proizvodna dejavnost ne bo povsem zamrla, saj se ladjedelniški sektor počasi pobira iz krize, zato pa v Tržiču nočejo nikakor zastati za konkurenco. Zaradi tega bodo med kolektivnim dopustom opravili vrsto izrednih vzdrževalnih del, nekaj zaposlenih pa se bo vkrcalo na potniško ladjo Queen Elizabeth, katere plovbo bodo preizkušali v Tržiškem zalivu. Zaradi novih naročil, ki so jih v Tržiču še ka- ko veseli, bodo pred predvidenim rokom zaključili dopolnilno blagajno delavci, ki so odgovorni za pripravo ploščadi za gradnjo trupa ladij. Na podlagi dogovora med sindikati in vodstvom ladjedelnice se je prvih dvanajst delavcev na dopolnilni blagajni vrnilo na delo včeraj, v prihodnjih tednih pa se jim bo pridružilo še 105 zaposlenih. Od 6. do 23. avgusta bo trajal tudi kolektivni dopust za delavce iz tovarne Ansaldo Sistemi, v kateri se je marca začela dopolnilna blagajna, za katero so se odlo- čili zaradi 30-odstotnega upada naročil. Med dopustom bodo dopolnilno blagajno začasno zamrznili, ponovno uvedli pa jo bodo septembra. Dopolnilna blagajna se bo po avgustovskem dopustu nadaljevala tudi v tovarni Detroit v Ronkah, po drugi strani pa bosta zaradi dopusta oz. zaradi številnih naročil tovarni Roen Est iz Ronk in Omi iz Foljana zaprti samo drugi in tretji teden avgusta. Dopustov se ne veseli 310 delavcev tovarne Eaton, kjer je proizvodnja že več mesecev zaustavljena, usoda obrata pa visi na nitki. OBI-ju, v njegovem sklopu bo urejenih okrog 270 parkirnih mest, je bila izkopana že pred časom. Dela se bodo, kot rečeno, nadaljevala čez mesec dni. V tretji fazi izgradnje trgovskega kompleksa na Majskih poljanah je načrtovan 6.000 kvadratnih metrov obsegajoči trgovsko-poslovni objekt nasproti remize, ki je tudi del celotnega kompleksa. Ravno za remizo oziroma nekdanjo obračališče vagonov in lokomotiv, je bilo doslej moč slišati veliko načrtov in predlogov: od muzeja tehnične dediščine do mestne tržnice pa razstavnih prostorov in še kaj. Lokalna skupnost se strinja, da je treba objekt, ki je del tehnične dediščine, primerno ovrednotiti in obnoviti. Za to se že dalj časa zavzemajo tudi pri Društvu za Bo-hinjsko-goriško progo, kjer vseskozi opozarjajo, da se mora remiza ohraniti vsaj za potrebe muzejskega vlaka. Katja Munih Na prazniku v Selcah Veltroni in Serracchianijeva V okviru praznika »L'Unita« v Selcah bo v četrtek, 15. julija, ob 20. uri koncert skupine Tiresia, ki mu bo ob 21. uri sledilo javno srečanje z bivšim državnim tajnikom Demokratske stranke Walterjem Veltronijem in z evropsko poslanko Deboro Serracchiani. V petek, 16. julija, ob 19.30 bo boksarski memorial »Grazio-Gianlu-ca Napolitano«, na katerem bodo moči merili boksarji iz Italije in s Slovaške. V soboto, 17. julija, ob 19.30 bo srečanje s senatorjem Robertom della Seto, z odgovornim za tržiški krožek zveze Legambiente Rudijem Fumolom in z evropsko poslanko Deboro Ser-racchiani; ob 20.30 bo ples in ob 23. uri pa tombola. Praznik se bo nadaljeval še v nedeljo in ponedeljek, 18. in 19. julija. Medicina Longobardov Na notranjem dvorišču knjigarne Libreria Editrice Goriziana na Korzu Verdi v Gorici bo v četrtek, 15. julija, ob 17.30 bo predstavitev knjige »La medicina dei Lon-gobardi«, ki jo je napisal Franco Fornasaro. Z njim se bo pogovarjala Elisa Sinosich. Dvorna glasba na gradu V okviru mednarodnega festivala dvorne glasbe, ki ga prireja združenje Dramsa, v četrtek, 15. julija, ob 21. uri bo v goriškem gradu koncert z naslovom »Ar-monia Capricciosa«; nastopil bo trio Inchordis; vstop bo prost. Bratje Karamazovi v Gorici V okviru čedajskega Mittelfesta bo v petek, 16. julija, ob 19. uri v gledališču Verdi v Gorici gledališka predstava »I Karamazov«; predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Verdi med 15. in 17. uro. V petek bodo vstopnice na voljo dve uri pred predsta- GORICA - V Dijaškem domu gostili Stena Vilarja Športno jutro Otroci spoznali naravne oblike gibanja, osnovne igre in gibalno abecedo NOVA GORICA - Po enoletni preiskavi MIP: tri kazenske ovadbe zaradi lažnega stečaja Po skoraj enoletni preiskavi stečaja družbe Mip so novogoriški kriminalisti na vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani podali kazensko ovadbo zoper tri odgovorne osebe, osumljene za skupno 57 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Ovadeni so zaradi suma storitve kaznivih dejanj lažnega stečaja, preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Neuradno naj bi bili ovadeni nekdanji koordinator skupine Mip in solastnik Vojteh Volk, nekdanji direktor Mipa Marko Volk in nekdanji direktor Mip DML Martin Kovač. Kriminalistično preiskavo je usmerjala skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Prejeli so večje število kazenskih ovadb proti več fizičnim in pravnim osebam, prvo pa je lanskega marca podala SID banka. Osumljena trojica naj bi odplačevala dolgove iz zadolženega premoženja, za pridobivanje različnih posojil pa navajala neresnične poslovne podatke. Ob ponarejanju poslovnih listin so pred začetkom stečaja na družinsko podjetje nakazovali denar, ki so ga zaslužili s prodajo Mipovih zalog. Z navedenimi kaznivimi dejanji, katerih storitve so osumljene prej omenjene odgovorne osebe, so bili upniki novogoriške družbe Mip oškodovani za 75,5 milijona evrov. (sta) POLETNI FOTOUTRIP '10 V Svetogorski ulici je bilo v petek živahno, saj je druščino poletnega središča Dijaškega doma in petnajst vrstnikov poletnega središča jezikovne sole Papagaj iz Nove Gorice obiskal priljubljeni ljubljanski animator Sten Vilar, ki se je tokrat predstavil otrokom s kranjskim kolegom Tomazem Zadnikar-jem. Animatorja sta pripravila predstavo športnega značaja, katere protagonisti so bili otroci, ki so telovadili na igrišču Dijaškega doma pod vodstvom obeh vaditeljev in ob spremljavi otroških slovenskih pesmi. Ob igri in sprostitvi so tako mali kot večji športniki spoznali naravne oblike gibanja, ko so tek, poskoki, la-zenje, vlečenje, metanje in zadevanje, ter z osnovnimi igrami in z gibalno abecedo. Pri vadbi je bil velik poudarek na igri, poslušanju in obvladanju ritma, oponašanju dogajanj v okolici in oponašanju živali. Z rekviziti poligona so otroci sestavili hišico in nanjo postavili pisano zastavo kot simbol prijateljstva. Športno jutro s Stenom Vilarjem foto d.d. Športno jutro se je zaključilo s tekmovanjem v vlečenju vrvi med otroki in vzgojiteljicami. Zmagali so seveda otroci. Po dveh urah pestrega in bogatega programa so si otroci privoščili osvežujočo pijačo in se posladkali s sladoledom. Tudi Dijaški dom se po napornem šolskem letu, petih tednih poletnega središča in športne šole odpravlja na dopust. Dejavnosti bodo potekale še ta teden, nato pa bodo ponovno stekle v ponedeljek, 23. avgusta, ko bo startal drugi del poletnega središča. S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. 16 1 0 Nedelja, 11. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR / ODLIČNJAKI - Michele Schincariol s stotico na klasičnem liceju Kitarist bo postal zdravnik Medicino bo po vsej verjetnosti študiral v Ljubljani, čeprav bo poskusil opraviti vstopni izpit tudi v Trstu Med letošnjimi »stotičarji« na klasičnem liceju Primož Trubar iz Gorice je tudi Michele Schincariol iz Štandreža, ki je na ustnem delu izpita predstavil maturitetni referat z naslovom »Vojna, poezija in umetnost«. V njem je izpostavil vpliv vojne na poezijo in umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja, navezal pa se je na več avtorjev, kot so Marinetti, Ungaretti, Owen, Balantič in Kajuh. »Potem ko smo izvedli ocene pisnih nalog, sem razumel, da v primeru dobrega ustnega izpita lahko ciljam na stotico, ki je nato tudi prišla,« je bil z uspehom zadovoljen Michele, ki nam je zaupal recept za dober šolski uspeh: »Ni dovolj, da se pripravljaš le v zadnjih mesecih, pač pa je nujna priprava skozi vsa višješolska leta, saj Michele Schincariol ŠTEVERJAN - Na Likofu Da bodo Brda kot Napa Valley ••• Letošnji Likof v Števerjanu Peta izvedba števerjanskega praznika Likof, ki je pred nekaj tedni potekala na novi lokaciji na Dvoru, sicer deležni številnih pohval, je ponudila pester in kakovostno podkovan program. Najbolj zanimivo je bilo dopoldansko predavanje o novih razvojnih priložnostih v turizmu. Pozdravom upraviteljev in drugih osebnosti je sledil uvod moderatorja, novinarja in izvedenca Claudia Fabbra. Dober poznavalec goriških Brd je poudaril potrebo po večji složnosti in koordinaciji vseh ustanov, ki delujejo in skrbijo za turistično in gospodarsko promocijo obeh Brd. Glavni poseg je podal ameriški marketinški izvedenec Paul Wagner, ki je primerja Brda s slavno kalifornijsko Napa Valley. Po njegovih beseda je med krajema več skupnih izhodišč kot razlik, moramo pa se zavedati, da turistična destinacija ni uspešna, če za njeno privlačnost si ne prizadevajo prebivalci določenega območja. Wagner je poudaril, da v Brdih razpolagajo s pravim rajem na zemlji, poleg naravnih lepot imajo v bližini tudi vrsto drugih, kulturnih, umetniških in zgodovinskih zanimivosti. Ko si bodo po njegovih besedah Brici razčistili, koga hočejo za turista in zakaj si ga želijo, bodo lahko pripravili strategijo in temeljiti razvojni plan, ki ne more mimo vseh navzočih na našem ozemlju. Veliko bo treba investirati tako v klasično kot v sodobno digitalno promocijo, veliko se bo treba žrtvovati, saj gredo ritmi turista v glavnem navzkriž s prostim časom vinogradnikov, gostincev in trgovcev. Kar je treba ponuditi (in prodati) turistu-obiskovalcu so, poleg seveda vsega ostalega, prijazen nasmeh, prijetno besedo, izkušnje, čustva in vrsto razlogov za ponoven obisk. Milanska arhitektinja Camilla se znanje pri vsakem predmetu iz leta v leto nadgrajuje. Predvsem na ustnem delu izpita moraš biti tako spreten, da prikažeš delo petih let.« Maturo je Michele opisal kot nepozabno izkušnjo: »Državni izpit je zelo formativen, saj te nauči kako obvladovati stres. V tej luči je pozitivno, da je na slovenskih šolah manj dijakov, tako da poteče manj časa med pisnim in ustnim delom izpita«. Prihodnost za Micheleja sploh ni neznanka. »Ravno v prejšnjih dneh sem vložil prošnjo za vpis na medicinsko fakulteto v Ljubljani, saj sem že na nižji srednji šoli želel postati zdravnik. Prvi cilj je slovenska prestolnica, čeprav bom vseeno poskusil opraviti vstopni izpit na Tržaški univerzi,« je povedal Michele, ki ga torej čaka učenje tudi v poletnih mesecih, vsekakor pa se bo za sprostitev odpravil na dvotedensko potovanje po Portugalski. V prostem času Michele rad igra nogomet s prijatelji in hodi tekat. Poleg tega, da je odličen dijak, je tudi zelo dober kitarist. Že od mladih let obiskuje glasbeno šolo Emil Komel, lani pa je tudi uspešno opravil izpit petega letnika kitare. Med drugim je tudi član rock skupine Radiowave. Michele je z izbiro klasičnega liceja povsem zadovoljen: »Svojo izbiro bi nedvomno še enkrat ponovil, saj mi je licej nudil predvsem sposobnost kritičnega razmišljanja, kar je v današnjem svetu izrednega pomena. Poleg tega smo bili na šoli in v razredu zelo povezani, zato pa upam, da bom prijateljske stike ohranil tudi v prihodnjih letih«. (av) bumbaca Mancini je nakazala mrežo kolesarskih stez v Brdih, ki jih je v okviru projekta za marketing Brd osnovala pokrajina Gorica. O razlikah med Brdi na obeh straneh nekdanje meje je predavala Erika Koncut, ki je za diplomsko nalogo pripravila analizo regionalnega sodelovanja. Kateri so ključni pojmi in kako so le-ti vplivali na sedanje sodelovanje med obema stranema. Meja, kapitalizem-socializem, gotovost-negotovost, kolo-nat, dvolastništvo, ljubosumje, strah pred podrejanjem, razlike v gledanju enega na drugega so poglavja, ki so zaznamovala življenje vzdolž meje in jih je v svojem predavanju Koncutova lepo predstavila. Njena zaključna ugotovitev, da Brda in Collio nista samo vino in češnje se še kako ujema z izhodišči ostalih predavateljev in ravno na složnosti in sodelovanju prebivalcev in vseh ostalih akterjev lahko Brada dobijo pravo podobo turistične destinacije. Podobne misli je v zaključnem posegu izrazil tudi univerzitetni profesor Francesco Marangon, ki se že vrsto let ukvarja z razvojem tega območja. Teritorij je sedaj odprt, popolnoma prehoden in edinstven, moramo ga vsi imeti za svojega in ga ponujati kot celoto, meja in razlike pa morajo ostati le zanimivost za turiste,« je opozoril Ma-rangon. Posvet je bil zares zanimiv in tudi svetovno znani strokovnjaki so opozorili na ugotovitve, ki jih nekateri že več časa podpirajo. V popoldanskih urah se je program Likofa nadaljeval s tematsko pokušnjo tokajev iz več držav, preizkušnjo alkotestov s prisotnostjo ka-rabinjerjev iz števerjanske kasarne, predavanjem o uporabnosti različnih kozarcev za vino in s pokušnjo petih šte-verjanskih vin. (aw) NOVA GORICA - Predstavili listo »Po vstopu v občinski svet se je denar za Planoto potrojil« Županskih kandidatov ne bodo podprli, z novim županom bodo sodelovali Lista Trnovske in Banjške planote je nastala pred osmimi leti zaradi veliko nerešenih težav tamkajšnjih prebivalcev in premalo finančnih sredstev, ki bi omogočala izboljšanje stanja. »Do leta 2002 je bilo v novogoriškem občinskem proračunu za naše kraje namenjenih okoli 400.000 evrov letno, v prvem proračunskem letu, ko smo bi- Liubka Čargo li kot lista zastopani v mestnem svetu, se je ta znesek potrojil,« pojasnjuje dolgoletni svetnik Boris Rijavec, ki poudarja, da je lista popolnoma nepolitična in da je njen glavni cilj delovanje v prid krajanov. V času dveh mandatov v mestnem svetu, ko sta Listo vsakokrat zastopala po dva predstavnika, je bilo veliko narejenega glede vodooskrbe na Planoti, urejajo se krajevni objekti, igrišča, vzhodni del Planote so uspeli priključiti na optično ožičenje, kar omogoča kakovostno in hitrejše do-stopanje do svetovnega spleta. V bodoče si želijo še veliko postoriti na področju zdravstva, sociale, šolstva in infrastrukture. Zaradi visokega odstotka starejših prebivalcev si želijo, da bi na Planoti dobili dom upokojencev, še zlasti pa, da bi v že opremljeno ambulanto ponovno dobili zobozdravnika. Še naprej se bodo trudili, da bi dobili sredstva za urejanje dostopnih cest do Planote, saj se zavedajo, da so le-te fotok.m. pomemben dejavnik turističnega razvoja tamkajšnjih krajev, prizadevali si bodo še za nadaljnjo izgradnjo vodovoda, kar je zaradi razpršene oziroma redke poseljenosti oteženo. Veliko si obetajo tudi od načrtovanega centra predelave lesa na Trnovem, s tem projektom bo preprečeno odvažanje hlodovine v tujino za majhen denar, računajo pa tudi na nova delovna mesta. Liste kandidatov za novo sestavo mestnega sveta še niso v celoti zasnovali, zaenkrat sta znana dva: Tone Petrovčič iz Čepovana in Ljubka Čar-go, ki bo zastopala Banjšice. Po vsej verjetnosti bo znova kandidiral tudi Boris Rijavec. V Listi Trnovske in Banj-ške planote vsekakor ne razmišljajo o tem, da bi podprli katerega izmed županskih kandidatov, so pa, kot doslej, pripravljeni z bodočim županom tvorno sodelovati. (km) NOVA GORICA - Na Glasbeni šoli Musicum nastopil v Gradišču z novo zasedbo Pevska skupina Musicum je po besedah g. Maurizia Qualizze glasbeni sestav nenavadne lepote, ki govori srcu ljudi. S temi besedami je pred nekaj dnevi župnik v Gradišču pozdravil svoje goste, šest goriških fantov, ki so v stolnici sv. Petra in Pavla oblikovali pester koncert sakralne glasbe v počastitev praznika sv. Antona Padovanskega. Musicum, ki je ob koncu lanskega leta s tremi odmevnimi koncerti obeležil 10. obletnico delovanja, je v prvi polovici tega leta vlagal svoj trud v prenovljeno zasedbo. Bogdana Podveršiča, ki se je po desetih letih poslovil od skupine, je namreč zamenjal nov pevec, Patrik Markič, ki se je - kot je dokazal na nastopu - kmalu ujel z drugimi pevci in prijatelji. Musicum je začel koncert z očarljivo anglosaško balado anonimnega skladatelja, nadaljeval pa z božičnim motetom Jacobusa Gallusa. Še-stglasnemu motetu Williama Byrda na temo človeške minljivosti sta sledila še dva Gallusova moteta. Prvi del glasbenega večera, na katerem je g. Qualizza prebral nekaj misli o sv. Antonu, so fantje sklenili s skladbo Pater noster, preprosto in učinkovito stvaritvijo sodobnega tržaškega skladatelja Stefana Sacherja. Po krajšem premoru je pevska skupina ponudila občinstvu latinski Marijini pesmi dveh primorskih skladateljev: svečano je zadonela Vo-dopivčeva Ave Maria, kot molitev bolj intimnih tonov pa Jericijeva O Maria. Pevci so se nato malo bolj razživeli s štirimi spiritualsi ter dokazali, da odlično obvladajo ne le renesančno, temveč tudi črnsko duhovno glasbo. Zapeli so bolj ali manj znane Nobody knows, Deep river, Down to the river to pray in Go tell it on the mountain. Slednjo so na zelo domiselen način sami priredili in jo v veselje navzočih izvedli s pravim užitkom. Burno ploskanje so nagradili z dodatkom, nežno uspavanko Good night my angel. Predavanje in koncert Današnji, drugi dan mednarodnega glasbenega festivala Seghizzi se bo pričel ob 15. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer bo predaval francoski muzikolog Alexnadre Beneteau. Ob 16.30 bo koncert komorne glasbe, na katerem bodo nastopili glasbeniki centra Emil Ko-mel in Arsatelier. Pevka Enza Peco-rari, pianistka Dalia Vodice, flavtist Fabio Devetak in kitarist Franko Reja bodo izvajala skladbe, ki so jih napisali Cesare Augusto Seghizzi, Emil Komel, Pavle Merku, Sonia Sirsen, Cecilia Seghizzi, Andrej Bratuž, Giulio Chiandetti in Daniele Za-nettovich. Baletne fantazije na Chopinove miniature »Baletne fantazije na Chopinove miniature« je naslov predstave v koreografiji Sergeja Semenjuka, ki so jo ob letošnji dve-stoti obletnici rojstva skladatelja Frederyka Chopina zasnovali v Glasbeni šoli Nova Gorica in jo premierno predstavili v koncertni dvorani šole pred nekaj tedni. Novogoriška »Chopinia-na« ni nastala naključno. Je nekaj prav posebnega, saj so na sceni prisotni mladi pianisti in baletniki. Skupaj so poustvarili domiselno, prijetno in prisrčno predstavo. Iz originalne Fokinove koreografije iz leta 1907, v kateri je ruski skladatelj Aleksander Glazunov orkestriral štiri Chopinove klavirske skladbe, sta v no-vogoriški različici ostali le dve, ostali izbor je ideja pedagogov klavirskega oddelka GŠ Nova Gorica pod vodstvom Aleksandre Pavlovič. Spretne in gibke baletne točke (solistki sta bili Sanja Dragoljevič in Mara Rogelja) je spremljalo zavzeto muzici-ranje mladih pianistk (Veronike Klančič, Tereze Lenardič, Karoline Belingar, Urške Paradiž, Glorie Stefanovič, Maje Vonči-na), atmosfero obdobja, v katerem je živel in ustvarjal veliki poljski klavirski mag pa je oživljal tudi tehten izbor slik na projekciji in izbrana spremna beseda Milene Židanik Vuga. Vsekakor so v nizu številnih poklonov ob letošnji dvesto letnici Chopinovega rojstva novogoriške baletne fantazije (ideja, režija in organizacija: Aleksandra Pavlovič in Sergej Seme-njuk) svojevrsten projekt, ki si zasluži, da bi doživel ponovitve vsaj na vseh primorskih glasbenih šolah. Tudi zato, ker je mnogim prvič predstavil zgodbo o baletu Chopiniani, ki se je po premieri v Parizu preimenovala v Les Silphydes. (tg) Novogoriška »Chopiniana / GORIŠKI PROSTOR GORICA - Praznik sv. Ane Na šagri tudi hrana brez glutena Od 15. do 26. julija bo rajon sv. Ane v Gorici zaživel s 34. šagro, ki jo prireja tamkajšnje rekreacijsko in kulturno društvo v sodelovanju z občinsko upravo. Letos so prireditelji dodatno obogatili ponudbo spremnih prireditev, med katerimi izstopa prvi praznični večer, ko bo na razpolago hrana brez glutena. Pobuda je namenjena vsem osebam, ki bolehajo zaradi celiakije. »Celiakija je motnja v delovanju črevesja, ki v Fur-laniji-Julijski krajini prizadene povprečno eno osebo vsakih 120 ljudi. Bolezen povzroča preobčutljivost za beljakovino gluten, ki jo vsebujejo žita, kot sta pšenica in ječmen. Ce-liakija se med drugim iz leta v leto širi, tako da želimo s to pobudo izraziti solidarnost osebam, ki bi drugače na šagrah ne smele uživati take hrane,« je povedal pobudnik te- ga večera, zdravnik Corrado Tho-man, in pojasnil, da vsi gostje praznika bodo lahko okusili hrano brez glutena, od piščanca do čevapčičev, klobas in palačink. V okviru praznika bodo postavili na ogled tudi fotografski razstavi o jamah v Furlaniji-Julijski krajini in o imigraciji. V ponedeljek, 19. julija, se bo začel košarkarski turnir na igrišču za župnijo, ki bo trajal do sobote, ko bo na vrsti veliki finale. Vsak dan bo od 20.30 dalje tudi glasba v živo, plesalcem pa bo na voljo leseno plesišče. V soboto, 17. julija, bo »bingo«, v soboto, 24. julija, pa tombola s skupnim nagradnim skladom 1.500 evrov. Praznik se bo zaključil v ponedeljek, 26. julija, na god sv. Ane. Ob 19.30 bo maša, nato bo igrala skupina »Souvenir«; kioski bodo odprti do 24. ure. (av) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 -20.50 »Toy Story 3«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »The last station«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 16.30 - 18.40 - 20.50 »Toy Story 3« (digital 3D). Dvorana 3: 16.40 - 18.50 - 21.15 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Bright Star«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Humpday - Un mer-coledi da sballo«. fi Razstave GORIŠKI MUZEJ obvešča, da je muzej na gradu Kromberk za obiskovalce ponovno odprt od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 19. uro; informacije po tel. 0038653359811, www.goriskimuzej.si. STALNA RAZSTAVA GLASBIL sodobne izdelave, kakršna so bila razširjena v obdobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum«, je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10. in 19. uro; informacije na www.comune.gori-zia.it. V MUZEJU TRETJE ARMADE v Redi-pulji je na ogled razstava na temo bitke v Verdunu; od torka do nedelje med 8.30 in 12. uro in med 13.30 in 17. uro. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli 12 v Gorici je na ogled razstava »Svetozar Križaj. Skice, slike in načrti s seminarja Jožeta Plečnika«; razstava, ki jo prireja državna knjižnica v sodelovanju s Pi-lonovo galerijo v Ajdovščini, bo na ogled do 17. julija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30; vstop prost. NA SEDEŽU PUNTO GIOVANI v Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici je na ogled razstava slik in portretov Giade Prin- ci z naslovom »Portrait«; do 23. julija od ponedeljka do petka med 16. in 23. uro, ob sredah do 22. ure. Informacije nudijo po tel. 0481-537934. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu 74 v Gorici poteka do konca julija prodajna razstava za pomoč Karitasu. V SKLOPU RAZSTAVNEGA PROJEKTA »IL SEGNO MODIANO« je v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici na ogled razstava »Arte e impresa, dal Liberty al Déco«; do 1. avgusta od torka do petka med 10. in 13. in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (tel. 0481-537111, info@fonda-zionecarigo.it). V Romansu je v občinski sejni dvorani v Ul. La Centa 6 na ogled razstava »Lo stabilimento di Romans e la fotografia«; do 1. avgusta od ponedeljka do petka med 11. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro (tel. 0481966904/903, info@comune.ro-mans.go.it). V Tržiču je v Beneški palači (Palazzetto Veneto) v Ul. Sant'Ambrogio, 12 na ogled razstava »Creatività e promozione in cantiere«; do 1. avgusta od ponedeljka do nedelje med 16. in 20. uro (tel. 0481494360, galleria@comune.monfalco-ne.go.it). V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava o trgovanju vina goriškega podjetja bratov Abuja; do 15. avgusta ob četrtkih in petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. uro ter med 17. in 20. uro. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Sto let iger in igrač; do 29. avgusta od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter 15. in 20. uro. STAMPANTICA 2010: prodajna razstava grafičnih listov in bibliofilskih izdaj je na ogled v notranjem parku knjigarne LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici; do 9. septembra od torka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (informacije po tel. 0481-33776, leg@leg.it, www.leg.it). ~M Koncerti ZDRUŽENJE SEGHIZZI prireja med 12. in 19. julijem ob 90-letnici ustanovitve revijo komorne glasbe: danes, 13. julija, ob 15. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici utrinek glasbenih zgodb z naslovom »Dal punto di vista di Alexandre Beneteau«; ob 16.30 koncert SCGV Emil Komel in Arsatelier; nastopili bodo Enza Pecorari, Dalia Vodice, Fabio Devetak in Franko Reja, na programu so goriški in tržaški skladatelji Cesare Augusto Seghizzi, Giu-lio Viozzi, Andrej Bratuž, Giulio Chiandetti, Sonia Sirsen, Pavle Merkù in Cecilia Seghizzi; vstop prost. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na koncerta mednarodnega mladnskega orkestra Intercampus v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. H Šolske vesti »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS« je intenzivni tečaj angleškega jezika, ki bo potekal na sedežu SLO-VIK-a v KBcentru v Gorici v dneh 17., 18., 19. in 24., 25., 26. avgusta od 09.30 do 13. ure za skupnih 24 ur. Tečaj je namenjen dijakom, ki obiskujejo prvi in drugi razred višjih srednjih šol; informacij: www.slovik.org, mail in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412. GOVORIMO GRŠKO! je intenzivni poletni tečaj klasične grščine za dijake četrte in pete gimnazije, ki bo potekal na sedežu SLOVIK-a v KBcentru v Gorici ob torkih, sredah in četrtkih od 3. do 26. avgusta od 17. ure do 17.45 (IV. v.g.) ter od 17.45 do 18.30 (V. v.g.), skupaj 12 šolskih ur; informacije: www.slovik.org, mail info@slovik.org ali tel. 0481-530412. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz kataloga permanentnega izobraževanja dežele FJK iz kmetijsko živilskega področja: Oblikovanje tipičnih jedilnih listov (72 ur) ter iz področja upravljanja podjetja: Uspešna komunikacija (33 ur) in Splošno knjigovodstvo (60 ur). Tečaji so namenjeni celotnemu prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro izobraževanja, ki pa je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju; informacije in prijave: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.eu, www.adformandum.eu. GLASBENA MATICA Gorica prireja glasbeno delavnico za otroke in mlade, ki že poznajo osnove igranja na inštrument »Igranje v skupini je zabavno« od 30. avgusta do 10. septembra od 8. do 13. ure v Doberdobu; informacije in vpis po tel. 328-2767893 ali 0481-531508. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; informacije in vpis na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481531508). GLASBENA MATICA Gorica vabi otroke od 4. do 11. leta na poletno delavnico »Uvajanje v svet glasbe«, ki bo v Sovodnjah od 30. avgusta do 3. septembra; informacije in vpis na sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja vsakoletni tradicionalni piknik v nedeljo, 1. avgusta: v dopoldanskih urah vodeni ogled Kopra (z avtobusom in peš), popoldne družabno srečanje v restavraciji Al Mulin, bogat srečelov in zabava do večera. Vpisujejo Ivo (tel. 0481882024), Dragica (tel. 0481-882183), Ana (tel. 0481-78061), Rozina (tel. 347-1042156), Marija Češčut (tel. 0481-390697), Saverij (tel. 0481390688), Ema (tel. 0481-21361); na račun 20 evrov. SPDG obvešča, da pripravlja v sodelovanju s PD Ajdovščina in PD Kanal, izlet na Watzmann (zaradi logističnih in drugih težav odpade vzpon na Hoch-goell in ostane glavni cilj Watzmann). Izlet bo 7. in 8. avgusta, prevoz z avtobusom. Prijave in informacije ter vplačilo kavcije čimprej: Vlado (tel. 0481-882079). H Čestitke Vodstvo športnega združenja Dom Gorica in domovi belordeči košarkarji čestitajo Davidu Ambrosiju in Ireni Cecutta ob prihodu malega ALEXA, kateremu zaželijo obilo zdravja in veselja. Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Maja izrekata iskrene čestitke mami Ireni Cecutta in oč-ku Davidu Ambrosiju ob prihodu malega ALEXA. □ Obvestila SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje... « v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urnik urada za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih in torkih med 8.30 in 13. uro in med 15. in 18. uro za dvig elektronskih dovoljenj za bivanje; ob sredah med 8.30 in 13. ter med 15. in 18. uro pa za druge prošnje. Informacije nudijo po tel. 0481595891, izrecno v zvezi z dovoljenji za bivanje tel. 0481-595810, 0481595814; po tel. 0481-595805 odgovarjajo v angleščini in nemščini. GORIŠKA KVESTURA sporoča, da ne obstajajo več dosedanje knjižice potnih listov. Nadomestili so jih z novim potnim listom (poenoten model) na 48 straneh; traja deset let in občana stane 42,50 evra. Postopek za njegovo pridobitev ostaja trenutno nespremenjen. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bo letos potekala v Vuzenici od nedelje, 22. avgusta, do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 040-635626. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo od 9. avgusta dalje občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecnico@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in So-vodnje ob Soči. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH OB SOČI bo zaprta do vključno ponedeljka, 19. julija. Od srede 21. julija dalje bo ponovno odprta z naslednjim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 18. ure. ZGODOVINSKI RAZISKOVALNI CENTER LEOPOLDO GASPARINI v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču obvešča, da bodo tajništvo, arhiv, fototeka in knjižnica do 15. septembra odprti ob delavnikih med 17.30 in 19.30, za dopust pa bodo zaprti med 19. in 23. julijem in med 2. in 13. avgustom. V centru poteka spet zbirka materiala fašističnega režima na vzhodni meji v obdobju med leti 1920 in 1943; informacije na info@istitutogasparini.it, www.istitutogasparini.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Torek, 13. julija 2010 Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. SPDG obvešča, da bo sedež društva v juliju in avgustu zaprt. ADSL V SOVODNJAH - podjetje ST bo ponovno na razpolago občanom za informacije in pogodbe v petek, 16. julija, od 17. do 20. ure na občinskem sedežu v Sovodnjah. KULTURNO DRUŠTVO SKALA vabi na svečanost ob odprtju novih slačilnic športnega centra KD Skala v Gabrjah v soboto, 17. julija, ob 19. uri. SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje...« od 2. do 13. avgusta med 8. in 14. uro v otroškem vrtcu v Doberdobu; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta do srede, 18. avgusta, zgodovinski arhiv in pokrajinska knjižnica odprti ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9. in 13. uro. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba odposlati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, euro-pa@provincia.it. 0 Prireditve GLASBENA PREDAVANJA NA GRADU KROMBERK: danes, 13. julija, ob 21. uri bo novinar in glasbeni kritik dnevnika Messaggero Veneto Giulia-no Almerigogna predaval na temo »Kantavtorstvo v ZDA in Veliki Britaniji med 60. in 80. letom«. NA PRAZNIKU »L'UNITA'« V OGLEJU (Ul. Giovanni Minut) bo v petek, 23. julija, ob 19. uri gost Boris Pahor. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM belo in rdeče vino domače proizvodnje; tel. 331-4331079. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Maria Zam-paro vd. Delise (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na ronškem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Tobia Spe-ranza v cerkvi Sv. Nikolaja (od 10. dalje), sledila bo upepelitev; 13.00, Enrico Benvenuto Maule na pokopališču. DANES V KRMINU: 10.00, Bruna Co-lugnati por. Modonutti (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V MORARU: 10.00, Luigi Pelos (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustila nas je naša draga v Maria Cernic vd. Devetak (Marica) stara 84 let Žalostno vest sporočajo sinova z družinama ter ostali sorodniki. Pogreb bo v sredo, 14. julija, ob 11. uri v župnijski cerkvi na Vrhu Svetega Mihaela. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo drago pokojno pospremili na zadnji poti. Gorica - Vrh Sv. Mihaela, 13. julija 2010 FINALE V JOHANNESBURGU Prvak je Španija Pomembnost nedeljskega finala so bolj občutili igralci Nizozemske, ki so se očitno zavedali, da so slabši od Špancev, tako da so se posledično odločili za dokaj grobo igro, ki je večkrat mejila na povokacijo. Priskočil jim je na pomoč še sodnik Webb, ki je sicer potegnil iz žepa celo vrsto rumenih kartonov (kar 13!) in nazadnje še rdeč karton, vendar vse skupaj je bilo premalo, za to kar smo videli v nedeljo. Prekršek, ki ga je De Jong naredil nad Xabiijem Alonsom v 29. minuti, ne sodi na nogometna igrišča. Gib, ki smo ga bolj vajeni videti v filmih Van Dammeja ali Chucka Nor-risa, je angleški delivec pravice kaznoval le z rumenim kartonom. Res je, da sodniku igralci niso pomagali, saj so se grobi igri Holandcev kmalu pri- lagodili še Španci, tako da je bilo, zlasti v prvem polčasu, res malo igre in priložnosti, obratno pa ogromno grobosti, prekrškov in prekinitev. V drugem polčasu je tudi Nizozemska dokazala, da zna igrati nogomet, in ob malo večji učinkovitosti (Robben dvakrat sam pred vratarjem) bi lahko Špance presenetila. Zadnje minute regularnega dela in podaljški so bili izkljujčna domena Špancev, ki bi lahko še prej zadeli, ko bi Webb dosodil 11-metrovko za prekršek Heitinge nad Xavijem in Fa-bregas bi podal osamljenemu Villi. Gol Inieste - bil je najboljši igralec tekme že pred doseženim golom - pa je le preprečil možno nezasluženo zmago Nizozemske po streljanju 11-metrovk. Odločilen Iniesta v drugem podaljšku Nizozemska - Španija 0:1 p.p. (0:0) STRELEC: v 11. d.p. Iniesta. NIZOZEMSKA (4-2-3-1): Steke-lenburg; Van der Wiel, Heitinga, Mat-hijsen, Van Bronckhorst (105. Braaf-heid); Van Bommel, De Jong (97. Van der Vaart); Robben, Sneijder, Kuyt (70. Elia); Van Persie. (Vorm, Boschker, Boulahrouz, Ooijer, De Zeeuw, Schaars, Afellay, Babel, Huntelaar). Trener: Van Marwijk. ŠPANIJA (4-2-3-1): Casillas; Sergio Ramos, Pique, Puyol, Capdevila; Busquets, Xabi Alonso (87. Fabregas); Pedro (59. Navas), Xavi, Iniesta; Villa (106. Fernando Torres). (Reina, Valdes, Marchena, Albiol, Arbeloa, Martinez, Silva, Llorente, Mata). Trener: Del Bosque. SODNIK: Webb (Anglija); GLEDALCEV: 84.490. IZKLJUČITEV: v 109. Heitinga; OPOMINI: Van Persie, Puyol, Van Bommel, Sergio Ramos, De Jong, Van Bronckhorst, Heitinga, Cap-devila, Robben, Van der Wiel, Mathij-sen, Iniesta, Xavi. OBRAČUN - Svetovno prvenstvo od A do Ž Jabulani, vuvuzela in Paul Tudi Maradona v središču pozornosti - Med igralci blesteli Forlan, Müller in Villa - Cassano poročen, Ronaldo očka - Polomija Italije in Francije Argentina -Ce analiziramo imena so morda razpolagali z najboljšo reprezentanco na tem prvenstvu, a nekatere izbire selektorja Maradone (Milito na klopi, Demichelis na igrišču) in neprepričljiva Messijeva igra so razlogi za izločitev. Brazilija - Južnoameričani so negativno presenetili zaradi nadutosti. Ob prvi težavi so pogoreli, vendar imajo edinstveno priložnost, da si čez štiri leta na domačem prvenstvu opomorejo. Za SP Brazilija 2014 ni dvomov, da bodo prav domačini glavni favoriti. Cassano - Med prvenstvom se je celo poročil, tako da bo zanj leto 2010 nepozabno. Bil je, ob pristaših severne lige, med najbolj zadovoljnimi Italijani zaradi Lippijevega neuspeha. Čile - Simbol vseh ekip, ki so na tem prvenstvu zelo ugodno presenetile. Tako kot Južna Koreja in Mehika so nekatere manjše ekipe z odprto igro pokazale in dokazale, da slabši lahko zmaga tudi brez »bunkerjev«. Dunga - Tudi selektor Brazilije je drago plačal nekatere svoje izbire. Zaupal je Felipeju Melu in ravno vezni igralec Juventusa je trenerja pokopal v četrt-finalu. Enyeama - Za vratarje je bilo letošnje prvenstvo eno izmed najbolj negativnih. Napake so se vrstile kot na tekočem traku, številka 1 Nigerije pa je eden izmed redkih (ob njem Casillas, Handanovič in malo drugih), ki so povsem zadovoljili. Francija - Italija in Francija kot Šparta in Atene. Težko je reči, katera od dveh reprezentanc je večje razočaranje. Urugvajski napadalec Forlan pa je upravičeno postal najboljši igralec prvenstva. Dosegel je pet golov, a bil v vsem in povsem pravi »lider« južnoameriškega moštva. Gol - Cilj pri nogometu naj bi bil gol, a na tem prvenstvu se je kar pomnožilo število ekip, za katere je bil prvi cilj preprečiti nasprotniku, da bi zadel. In prav zaradi tega se število nezanimivih tekem veča. Hobotnica Paul - Pravi protagonist tega prvenstva. Nepogrešljiva nemška hobotnica je pravilno napovedovala vsak rezultat. Zdaj se v Italiji tolažijo celo s tem, da so ga ulovili pri Elbi in je torej »čistokrvna italijanska hobotnica«. Glede na vprašljive rezultate vzporednih volitev na apeninskem polotoku bi torej Paul (Paolo?) lahko prav prišel tudi v politiki... Italija - Zdaj že nekdanji prvaki so Španski in nizozemski navijač trobita v vuvuzelo med nedeljskim finalnim obračunom. Spodaj žoga jabulani v ospredju z napadalcem Urugvaja Diegom Forlanom v ozadju ter »Nostradamus tretjega tisočletja«, hobotnica Paul ansa opozorili nase le zaradi slabih nastopov. Nekdaj najbolj čvrsta obramba je v treh tekmah prejela pet golov proti »vrhunskim« napadom Paragvaja, Slovaške in Nove Zelandije. Še sreča, da niso igrali proti Nemčiji, Braziliji in Argentini, drugače bi »azzurri« celo ogrozili Severno Korejo, ki si lasti najslabši izid prvenstva, poraz s 7:0... Španski vezist Iniesta bi se po zaslugi odločilnega gola mundiala lahko celo vključil v boj za zlato žogo. Južna Afrika - Sicer z nekaterimi organizacijskimi težavami in dvomi nad tem, kako bodo smotrno uporabljali stadione v prihodnjih letih, a prvo prvenstvo na Crni celini je uspelo. Blatter je znova dokazal, da je s finančnega/menedžer-skega vidika mojster, žal pa se marsikaj zatakne s športnega, kar za športno zvezo ni ravno malenkost... Klose - Na tem prvenstvu je dosegel štiri gole, s skupno štirinajstimi se je izenačil z Gerdom Mullerjem, a ostaja gol za Ronaldom na večni lestvici strelcev prvenstva. Cez štiri leta pa bo najbrž prestar, da bi lahko naskakoval najvišjo stopničko... Lippi - Ni ponovil čudeža izpred štirih let. Najbrž je zgrešil, ko je sprejel znova mesto selektorja. A celo več kot on je zgrešil, kdor ga je izbral. Abete pa ostaja trdno na svojem mestu... Maradona - Selektor argentinske reprezentance je najprej presenetil z določenimi izbirami (doma je pustil med drugimi Cambiassa in Zanettija). Do če-trtfinala je Argentina prepričala, proti Nemčiji pa doživela blamažo. Kljub temu so ga sprejeli kot heroja. Polnil pa je strani dnevnikov z dnevnim polemiziranjem s Pelejem. Nemški napadalec Thomas Müller (letnik 1989) pa je prejel nagrado za najboljšega mladega prvenstva. S petimi goli in tremi asistencami je bil tudi najučinkovitejši igralec. Nizozemska - Nizozemci so se zasluženo prebili do finala, kjer pa so z res pregrobo igro pokvarili vtis. Finale bi mo- rali Robben in soigralci zaključiti v osmih. Nova Zelandija pa je po porazu Nizozemcev edina ekipa, ki je prvenstvo zaključila nepremagana (izločitev po treh neodločenih izidih). Odsotni - Bi se kaj spremenilo, ko bi na tem prvenstvu nastopali Cassano, Balotelli, Ballack, Ronaldo, Ronaldinho, Adriano, Zanetti, Cambiasso in vsi tisti igralci, ki so iz raznoraznih razlogov ostali doma? Vsekakor, trenerji, ki so naredili določene tvegane izbire, so vsi pogoreli in mnogi so bili ob stolček. Prvič - Španija prvič svetovni prvak, evropska ekipa prvič prvak na prvenstvu zunaj Stare celine, prva zmaga Slovenije na mundialu, prvo svetovno prvenstvo v Afriki. Ronaldo - Portugalec ne bo ohranil v dobrem spominu prvenstva, saj je njegova reprezentanca izpadla v osmini finala, ob tem pa je v tem mesecu bil ob 12 milijonov evrov. Toliko naj bi plačal za popoln molk o materi svojega sina... Slovenija - Kekovi varovanci zaslužijo več kot pozitivno oceno, saj so bili le minuto daleč od osmine finala. Kljub izločitvi pa so dosegli veliko več od pričakovanega. Sneijderju sezoni ni uspelo dodati pike na i. Zmagal je vse v klubu, z reprezentanco pa se je ustavil korak pred slavjem. Španija - Dvojček (evropsko in svetovno prvenstvo) je dokaz, da je v tem trenutku Španija zgled za vse ostale. Sicer je to bolj zasluga mladinskega sektorja Barcelone in zlate generacije igralcev, ki so zrasli v tem klubu. Tehnološka pomoč - Nuja sodobnega nogometa. Preveč je bilo odločilnih napak, moderna tehnologija pa bi omogočila, da v nekaj sekundah četrti mož sporoči sodniku, ali je žoga prešla v celoti gol črto, če je bil igralec v ofsajdu in vse podobne situacije. Urugvaj - dvakratni svetovni prvaki so se na SP uvrstili preko dodatnih kvalifikacij, v Južni Afriki pa so navdušili z zelo zagrizeno in prijetno igro. Z Urugvajem so se tekme resnično zaključile šele ob tretjem sodnikovem žvižgu. Vuvuzela - Ni kaj, simbol letošnjega prvenstva so te moteče ropotulje, v katere je na tisoče navijačev pihalo celih 90 minut. Le gesla, ki jih običajno slišimo na italijanskih stadionih, so bolj neokusna. ZDA - Krivci za izločitev Slovenije. Vsekakor je nogomet v tej državi v takem vzponu, da bi lahko čez nekaj let (desetletij?) Američani postali svetovna velesila. Morali pa bi sprejeti politiko do priseljencev, za katero so se odločili Nemci. Žoga jabulani - Ko smo že pri Fifi naj sive eminence svetovnega nogometa stopijo na igrišče in poskušajo igrati z žogo jabulani. Taka žoga sodi na plažo, ne pa na nogometna igrišča. Webb - Angleški sodnik bo ostal v spominu kot eden izmed najslabših sodnikov finalnih obračunov. Še sreča, da je slavila Španija, saj bi drugače njegove dokaj sporne odločitve (dovolil je celo kung fu potezo) bile glavni razlog za poraz. Pri Fifi naj razložijo, zakaj so Busac-co brez pravega razloga odžagali... (I.F.) SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Torek, 13. julija 2010 19 UPOKOJENEC »Paul gre v pokoj in celemu svetu pravi hvala,« so sporočili iz nemškega akvarija Oberhausen, potem ko so jih v zadnjih dneh zasuli z željami, da bi daljnovidna hobotnica prerokoval različne stvari še naprej STRAST Tako je vročekrvni španski vratar Casillas objel in poljubil zaročenko in novinarko Tv hiše Telecinco Saro Carbonero, ki ga je hladnokrvno intervjuvala po tekmi VESELJE IN IZGREDI Španci so bučno proslavili naslov. Katalonci in Baski pa so poskrbeli tudi za izgrede. V Barceloni je policija priprla 21 oseb, ki so zažigali smetnjake in razbijali avtomobile. VBilbau se je Bask z lesenim količkom lotil dveh navijačev s špansko zastavo. Prav nešportno pa so poraz prenesli nekateri Nizozemci. V Haagu je policija posredovala proti200 izgrednikom ŠPANIJA DVAKRAT ZMAGALA Španija je »zmagala« tudi v anketi našega dnevnika. Na vprašanje kdo bo svetovni prvak se je v treh dneh(vključno s stavko) nabralo skoraj 90 odgovor, rdeče furije pa so tesno prevladale 46% 54% 140 - Da 46 - Ne -vi t r» NAŠ POGOVOR - Bruno Križman 12 dni na prizorišču svetovnega prvenstva Apartheida ni, a ga občutiš Svetovni popotnik Bruno Križman je izkoristil priložnost, ki ga je nudilo svetovno prvenstvo v nogometu in se po dvajsetih letih vrnil v Južno Afriko. Tam si je v živo ogledal tri tekme in prepotoval neskončno državo, kjer je v dveh desetletjih prišlo do radikalnih sprememb. Za nas je vse do 5. julija, ko se je vrnil domov, pisal dnevnik. Pogovor se je začel z nogometno tematiko, a je kmalu prešel na bolj aktualne teme, socialne razlike in ostale težave, s katerimi se dnevno ubadajo prebivalci te afriške države. Po TV ekranih seveda vidimo le to, kar se dogaja na stadionih, a težko je razbrati, kako svetovno prvenstvo resnično doživljajo prebivalci desetih mest: »Vsaj polovica ljudi sploh ne ve, da se kaj dogaja. Od ostale polovice morda 10% redno spremlja dogajanje, ve kdo je tekme zmagal, se zaveda, da je v teku svetovno prvenstvo v nogometu, ostalih 40% pa ve, da se nekaj dogaja, da se lahko veseljači po cestah. Poskušal sem čim več govoriti z njimi. Poznavanje angleščine je relativno slabo, afrikaansa ne obvladam, ob tem da ga neradi govorijo ali ne poznajo, vsi črnci govorijo svoje dialekte. Tudi zemljepisno znanje je zelo skromno, tako da Slovenije nihče ne pozna, za večje države pa ne vedo točno, če so v Aziji, Evropi ali Ameriki. Sploh ne razumem, zakaj so se odločili, da prvenstvo organizirajo v Južni Afriki, ker domačini na gospodarskem področju ne bodo od tega imeli ničesar, nasprotno, to prvenstvo bo državno blagajno precej stalo še za nekaj desetletij, vsi objekti, ki so jih zgradili, bodo začeli propadati. So preveč veliki in preveč luksuzni. Kaj pa z organizacijskega vidika? Nogometne tekme so se povsod odvijala brez večjih težav. Ekipe so nedvomno uživale vse ugodnosti kot jih lahko v Evropi. Nekoliko so trpeli mraz, imeli določene manjše nevšečnosti, a v organizacijo je bilo vpletenih na tisoče ljudi, morda več deset tisoč. Velika večina sicer ni točno vedela, kaj dela, ni vedela ničesar in ti ni bila v pomoč. Ko si vprašal, kje točno na stadionu je tvoj sedež, ni vedela kam te usmerjati. Svetovno prvenstvo je bila priložnost za ponoven ogled Južne Afrike. Kakšni so bili vtisi dvajset let potem? Ne bi izbral tega potovanja le zaradi svetovnega prvenstva. Ogledal sem si tekmi Slovenije proti Alžiriji in ZDA, a šlo je bolj za 12-dnevno potepanje po JAR. Vključil sem nekaj zgodovinskih krajev, o katerih sem bral, da so vezani na anglo-bursko vojno in tudi na vojno med Angleži in Zuluji, prepotoval sem Lesotho oziroma afriški Tibet. Gre za mini državico znotraj JAR, ki enostavno propada, je v popolnem razsulu, tretjina prebivalstva pa je okužena z aidsom. Potuješ skoraj en dan stalno na višini od 2800 do 3200 metrov, temperatura je popolnoma zimska, veliko je snega. Ogledal sem si Bloemfonteine, kjer je sedež muzeja, vezanega na prej omenjene zgodovinske kraje, in Kim-berley, ki je znan zaradi rudnikov diamanta; tu je tudi ogromna luknja, ki so jo skopali ljudje in gre okoli 1000 metrov v globino. Nato sem odšel do čudovitega Cape Towna. Kakšne so največje razlike med obdobjem pred in po apartheidu? V tistih časih je bilo očitno, da nekdo ukazuje. Red so vsi spoštovali. Imel si veliko večino črnih delavcev, Bruno Križman pred velikim plakatom, na katerem Nelson Mandela promovira svetovno nogometno prvenstvo ki so izvajali ukaze, in zelo majhno manjšino belcev, ki so ukazovali. Vse pa je nekako delovalo. Tudi danes obstaja vlada, obstaja policija, a zdi se mi, da črnci niso še osvojili določenih principov, ki veljajo v naši družbi. Mislim predvsem na napredovanje po socialni lestvici. Ni rečeno, da je to napredovanje dobro za človeka, večkrat je celo negativno, ker je povezano s pohlepom in nasiljem. Oni so živeli v veliki harmoniji z naravo in od samega začetka, ko so v sredini 17. stoletja prišli beli ljudje, jim je bil tuj pojem povzpe-tništva, hitenja, pridobivanja. Ta zamuda - morda pa je primerno za človeka živeti v skladu z naravo - obstaja še danes, čeprav je moderen način življenja, zahodnjaški, okužil del njihovih ljudi in tudi med njimi so se ustvarile velike socialne razlike. Nastal je majhen sloj zelo bogatih črncev, srednji sloj, ki poskuša posnemati belega človeka, in velika večina je osta- la izvzeta iz tega napredka, tako da se socialne razlike večajo in bodočnost te države, ki je zelo multietnična, je zelo vprašljiv. V Evropi so zadnja leta nastale etnične države, tu pa izkoriščajo divji kapitalizem in potrošništvo, da bi asimilirali razne narode. Ni pa nekega kulturnega razvoja. Južna Afrika je multikulturna in večjezična, ne gre le za delitev med črnci in belci... Imamo 11 uradnih jezikov, dva od teh zadevata belce: večinski afrikaans, to se pravi bivšo nizozemsko narečje, ki je ovrednoteno na raven jezika - govori ga približno 13% ljudi, okrog 6 milijonov ljudi - polovica manj je angleško govorečih, domači ljudje pa se delijo na Zuluje, četrtina celotnega prebivalstva, nekaj manj je Xhosa, potem pa so še manjši jeziki (Sesotho, Sepedi, Siswati idr.). Kar me je prizadelo, ker rad zbiram pisan material v domačih jezikih, na primer časopise, dobil sem le dva v jeziku zu- lu. Že v jeziku xhosa, ki ga govori 18% celotnega prebivalstva, ga nisem zasledil. Po radiu so oddaje v domačih jezikih, zanimivo pa je, da številke izražajo v angleščini. Se bo Južna Afrika obdržala kot celota? Sem skeptičen, ampak dvomim, da se bo ponovil primer Zimbabveja, ko je prišlo do nasilja, ki je bil do neke mere tudi razumljiv glede na zgodovinsko dogajanje na tistem območju. Stranka Nelsona Mandele African National Congres (ANC) je zelo pragmatična in mnogi njeni člani so belci in visoko izobraženi. Nasilen prevrat bi bil možen in tudi lahko izvedljiv, a zavedajo se, da s takim prevratom bi gospodarstvo v trenutku propadlo, tako da nihče nima interesa, da bi do tega prišlo. Aprila so ubili rasističnega voditelja Ter-re'Blancha. Njegova stranka še ima kar nekaj privržencev, vendar so preveč osamljeni in belci, zlasti afrikaansi, ki so bolj vezani na zemljo, se zavedajo, da so osamljeni. Nekoč jim je pomagal Reagan, zdaj pa nimajo več zunanje podpore, tako da bi ostali osamljeni in bi politično pogoreli. Govoril sem tudi z njimi in držijo se principa »we must survive« (moramo preživeti). So pač obsojeni na življenje, ki je materialno na isti ravni kot prej, a vajeni so bili ukazovati. Zavedajo se, da to ni več mogoče. Mislim, da se bodo počasi zadeve uredile, da se bosta dve rasi zbližali, ne vem pa, koliko desetletji bodo potrebovali. Stellenbosh je center kulture afrikaans in le tam sem videl enega črnca, ki je govoril z belko. Drugače nisem nikoli opazil, da bi belec govoril s črncem. Apartheida ne moreš več s silo izvajati, a ga v vsakodnevnem življenju še kako občutiš. (I.F) Forlan, Müller, Casillas JOHANNESBURG - Urugvajec Diego Forlan je bil na nogometnem SP v JAR izbran za najboljšega posameznika. »Srebrno in bronasto žogo« sta osvojila Nizozemce Sneijder in Španec Villa. Kar dve nagradi pa je prejel 20-letni Nemec Thomas Müller, ki je bil s petimi goli in tremi podajami izbran za najboljšega strelca na prvenstvu, obenem pa je bil tudi najboljši mladi igralec (letnik 1988 in mlajši). V končni izbor sta se ob Müllerju uvrstila še Ganec Andre Ayew in Mehičan Giova-ni dos Santos, Müller pa je tako nasledil svojega rojaka Lukasa Podolskija, ki mu je ta nagrada pripadla pred štirimi leti. Za najboljšega vratarja so izbrali Španca Ikarja Casillasa. TOTOZAKUMI »F TRST GORICA SLOVENIJA Edo Škabar upokojenec Martina Hlede učiteljica Andrej Pahor trener Španija - Nizozemska 3:1 2:0 1:1 DNEVNI IZID O O 1 SKUPNO 46 46 43 Končalo se je z dvema zmagovalcema, kajti finalni obračun ni bistveno spremenil končnega vrstnega reda totozakumija. Predstavnika tržaške in goriške pokrajine sta sicer pravilno napovedala zmago Španije, vendar v igri šteje izid po 90 minutah, tako da je edino točko dosegla tokrat Slovenija, ki pa se je morala že prej sprijazniti s 3. mestom, potem ko je bila v vodstvu vse do tekem osmine finala, medtem ko je Trst na vrhu lestvice »ujel« Gorico skoraj ... v podaljških, namreč šele po sobotni tekmi za 3. mesto. Vsem »igralcem« se uredništvo zahvaljuje za razpoložljivost. NOVA USMERITEV Kolektiv pred posamezniki JOHANNESBURG - Nogomet je na SP v JAR 2010 dobil novo obliko. Popoln red, delitev nalog. Uspehov niso zagotavljala velika zvezdniška imena in lepe poteze posameznikov, ampak doslej neznana kolektivna igra in taktika. V tem so se najbolje znašli Španci. Še nikoli doslej zvezdniki niso tako množično «predčasno» zapuščali svetovnih prvenstev. Kaka, Wayne Rooney, Christiano Ronaldo, Lionel Messi, Franck Ribery in številna druga zveneča imena svetovnega nogometa so že doma v naslanjačih prižigali televizorje, ko se je odločilni del prvenstva šele začel in nihče med omenjenimi ni pokazal svojega sicer dobro znanega širokega nogometnega znanja. Finale Nizozemske in Španije je bil morda le logična posledica novega nogometa. Obe ekipi sta do popolnosti odigrali moštveni nogomet, kateremu so se posamezniki brezkompromisno podredili. Vsi tisti, ki se niso podredili kompaktni igri z jasno delitvijo nalog in idejo za prehod v kolektivni napad, v JAR niso dosegli svojih ciljev. «Tudi mi se moramo razviti in pozabiti na velika imena. Prav mi, ki prihajamo iz nogometno bolj razvitih držav, bi se morali bolje pripraviti na novo situacijo,» je nov slog po-komentiral brazilski selektor Carlos Dunga, ki je z Brazilijo v četrtfinalu izpadel proti Nizozemski. In prav Nizozemska je bila ekipa, ki ji je uspelo po dolgih desetletjih uspešnih posameznikov morda najbolj podrediti svoj zvezdniški napad kolektivni igri in sodelovanju s trdno obrambo, pa čeprav za ceno atraktivnega nogometa. Dobra taktična igra in izpolnjevanje nalog posameznika v kolektivu sta prinesla uspeh. Pogosto so odločale le malenkosti. »Nogomet tukaj je zelo izenačen. Brazilija je izpadla zaradi majhnih napak, tudi Nemčija ... Samo detajli so odločali o napredova-nju,» je ocenil španski zvezdnik Xavi in laskal tudi tekmecem. Prav vezist Barcelone pa je odličen primer modernega zvezdnika, ki zna svojo vlogo odlično vključiti v ekipo. Morda je ustrezna primerjava Španije s švicarskim teniškim zvezdnikom Rogerjem Federerjem - tehnično perfektna, učinkovita, elegantna in skoraj nepremagljiva. Razlika je, da je Španija koncept vključila v enajsterico, ki je na igrišču. Že dlje se v reprezentančnem nogometu razvija slika, da je na prvem mestu ekipa, kar je pripeljalo do večje izenačenosti v svetovnem vrhu. Na ta način sta Nova Zelandija in Slovaška že v predtekmovanju izločili Italijo, Anglija se je zatresla na tekmi z Alžirijo in reševala minimalno prednost s Slovenijo, brez uspeha so ostali Francozi ... «Tekmeci so vse boljši in vsaka ekipa je na robu neuspeha,» je novo razmerje moči opisal španski selektor Vicente del Bosque. Nogomet 2010 vsaj za ogled ni bil vedno lep. Taktika v prvem delu je povprečno število golov potisnila precej navzdol in šele po četrtfinalu se je ta trend nekoliko izboljšal. Morda je v tovrstnem razvoju najbolj izstopala Nemčija, ki je tokrat igrala ne ravno tipično nemško, a tudi 16 golov v nasprotnih mrežah in tretje mesto sta bila stvar kolektiva in taktike. «Moštvo je igralo 'južnjaško'» je netipično nemško igro videl tudi morda največji zvezdnik nemškega nogometa doslej, legendarni Franz Beckenbauer. 2 0 Torek, 13. julija 2010 ŠPORT KOLESARSTVO - Tour de France po nedeljski etapi in prostem dnevu Brez Armstronga bi bil zdaj Brajkovič morda sedmi Prvi vzponi usodni za Teksačana, mladi Slovenec pa ga je moral pospremiti do cilja ODBOJKA - Podpis pogodbe Kosmina tudi uradno član Verone v A1 -ligi PARIZ - Pred včerajšnjim prvim prostim dnevom je kolesarska dirka po Franciji v nedeljo dobila jasnejše obrise. Po prvi etapi z gorskim ciljem je majico vodilnega oblekel Avstralec Cadel Evans. Etapa s ciljem v Morzinu je pripadla Luksemburžanu Andyju Schlec-ku, le malo za njim pa so se uvrstili vsi favoriti. Edini pravi poraženec prvega tedna je Američan Lance Armstrong, ki je v nedeljo »pridelal« skoraj 12 minut zaostanka. Prva resnejša preizkušnja je bila zanj pretežka. Pred glavnim vzponom je celo padel s kolesa, tako da so ga morali pomočniki, vključno z Janijem Brajkovičem, nazaj "pospremiti" v glavnino. Toda kmalu je postalo jasno, da Teksačan, ki je dejansko imel tudi veliko smole v etapi (dva padca ...), ne bo mogel slediti najboljšim. »Za mano je zelo, zelo slab dan. Moji upi po zmagi so uničeni. Zdaj bom skušal le še uživati,« je dejal 38-letni Armstrong, ki bo kljub vsemu le nadaljeval dirko. Vlogo kapetana v moštvu Radioshack bo zdaj prevzel Armstrongov rojak Levi Leipheimer, ki je v cilj pri-vozil v skupini najboljših, na skupni lestvici pa je osmi z dobrima dvema minutama zaostanka. Teden, ki je za nami, je potrdil, da je Jani Brajkovič že sposoben uspešno tekmovati na najpomembnejši etapni dirki na svetu, le da se to na skupnem vrstnem redu ne pozna, ker se je moral Slovenec prilagajati svojemu kapetanu. Dirko je začel odlično, bil je nekaj dni 13. na skupni lestvici, nato je moral na etapi s podlago z granitnimi kockami, »posoditi« svoje kolo Leipheimerju in počakati Armstronga, vse možnosti za visoko končno uvrstitev pa je zapravil v nedeljo. Ko bi ne moral slediti Armstrongu in bi se lahko pridružil Leipheimejru, bi bil zdaj na skupni lestvici celo sedmi, torej pred samim Leipheimerjem! Skupno: 1. Cadel Evans (Avs/BMC) 37.57:09; 2. Andy Schleck (Luk/Saxo Bank) + 0:20; 3. Alberto Contador (Špa/Astana) 1:01; 4. Jurgen van den Broeck (Bel/Omega Pharma-Lotto) 1:03; 5. Denis Menčov (Rus/Rabobank) 1:10; 6. Ryder Hesjedal (Kan/Garmin-Transitions) 1:11; 7. Roman Kreuziger (Češ/Liquigas-Doimo) 1:45; 8. Levi Leipheimer (ZDA/Radioshack) 2:14; 9. Jani Brajkovič (levo) je zvesto spremljal onemoglega Armstronga do cilja v Morzinu ansa Samuel Sanchez (Špa/Euskaltel-Euska-di) 2:15; 10. Michael Rogers (Avs/HTC-Columbia) 2:31; ...13. Ivan Basso (Ita/Li-quigas) 2:41; 39. Lance Armstrong (ZDA/Radioshack) 13:26; 40. Jani Brajkovič (Slo/Radioshack) 13:56; 98: Damiano Cunego (Ita/Lampre) 45:14; 118. Kristjan Koren (Slo/Liquigas-Doimo) 50:37; 178. Simon Špilak (Slo/Lampre) 1:20:13; 181. Grega Bole (Slo/Lampre) 1:22:26. PO FJK septembra Etapna dirka po naši deželi za razreda elite in under 23 bo od 8. do 11. septembra. Mednarodna zveza UCI je namreč privolila v vključitev dirke v koledar, potem ko je bila zaradi finančnih razlogov maja odpovedana. Spanghero v Trento Marco Spanghero (letnik 1991), košarkar Servolane, ki je v minuli sezoni branil barve moštva Pallacanestro Trieste, se seli v društvo Aquila Trento Basket, ki nastopa v A-ligi amaterjev. Kot smo že poročali prejšnji teden, bo nekdanji Slogin odbojkar Damir Kosmina svojo poklicno pot končno kronal z igranjem v A1-ligi za moštvo Marmi Lanza iz Verone. Od nedelje je novica tudi uradna, kar pomeni, da je dvometraš iz Sesljana podpisal pogodbo za novi klub. V njem bo imel vlogo rezerve korektorja reprezentance Laska. »Trudil se bom na vso moč, da bi nudil ekipi čimveč. Mislim, da je lahko moj doprinos v napadu dober, zelo pa se še lahko izboljšam na servisu in v bloku,« je za klubsko spletno stran povedal Kosmina. Sicer so na spletu Damir-jevo ime zamešali s priimkom in pohiteli s poudarkom, da je kljub imenu in priimku ita-lianissimo, ker pač - kot vedno - ne razlikujejo med narodnostjo in državljanstvo ... -/ Smola in nerodnost Ferrarija SILVERSTONE - Avstralec Mark Webber (Red Bull-Renault) je zmagal na prenovljeni progi v Silverstonu. Webber je že v prvem zavoju prehitel moštvenega kolega Sebastiana Vettla, s katerim sta si zdaj v laseh, kajti Webber obtožuje svoje moštvo, da favorizira mladega Nemca. Ferrarijevca Alonso in Massa sta med dirko dosegla najhitrejši krog, a kljub temu ostala brez točk. Za Alonsa je bila usodna penalizacija »drive trhought«. Ker je ravno tedaj na stezo zapeljal varnostni avtomobil, so imeli pri Ferrariju smolo, a so bili hkrati tudi nespretni, da niso Špancu iz boksa pravočasno sporočili, kako ukrepati. Skupno: 1. Hamilton (VBr) 145 točk; 2. Button (VBr) 133; 3. Webber (Avs) 128; 4. Vettel (Nem) 121; 5. Alonso (Špa) 98. Davis cup: znani polfinalisti ŽENEVA - V polfinalu Davisovega pokala se bodo med seboj pomerile reprezentance Češke in Srbije ter Francije in Argentine. Francozi so v domačem Clermont-Ferrandu v četrtfinalu izločili Španijo, branilko naslova, s 5:0, Češka je v gosteh proti Čilu zmagal s 4:1, Srbija je v Splitu premagala Hrvaško s 4:1, Argentina pa je Rusijo s 3:2 premagala v Moskvi. V drugi evroafri-ški skupini je Slovenija na Otočcu s 5:0 premagala Bolgarijo. Premoč citroena SOFIJA - Vozniki citroena so na re-liju po Bolgariji, sedmi letošnji dirki za SP, praznovali kar štirikratno zmago. Najboljši je bil šestkratni svetovni prvak Francoz Sebastien Loeb pred svojim moštvenim kolegom Špancem Danijem Sordom, uspeh francoskega proizvajalca pa sta dopolnila Norvežan Petter Solberg in Francoz Sebastien Ogier na mestih tri in štiri. Prednost citroenovih voznikov je bila tokrat med zgodovinskimi v reliju, saj je nazadnje leta 1993 podoben uspeh dosegla toyota. Koper danes, Hit v četrtek KOPER - Nogometaše Kopra čaka danes ob 20.15 v Zagrebu obračun 2. kroga kvalifikacij za ligo prvakov. Tekmec bo sloviti Dinamo. Vloga favorita je povsem na strani precej bogatejšega Di-nama.Sodil bo Nizozemec Bas Nijhuis. Povratna tekma bo 20. julija ob 20.15 v Novi Gorici. V četrtek pa bosta v 2. krogu kvalifikacij za evropsko ligo igrala še Maribor in Hit Gorica. Štajerci bodo prvo tekmo igrali ob 20.30 v Szekesfehervarju proti Vi-deotonu, Novogoričani pa bodo ob 18. uri gostili danski Randers. 360 STOPINJ Aktivna na več področjih Nogometašica Anja Colja študira na ekonomski fakulteti v Trstu. Nogomet, ki ga je vzljubila že kot otrok, pa igra pri društvu Sistiana iz Vižovelj. Anja (rojena 16. decembra 1988) namreč živi v bližnjih Cerovljah, tako da v Vižovljah dejansko igra doma. Nogomet je začela igrati v petem razredu osnovne šole. Pred se je preizkusila tudi v odbojki in v tenisu, sicer le v poletnih centrih in raznih športnih krožkih. Ko je bila mlajša, je Anja tudi plesala in pela v otroškem zboru. Največji Anjin športni uspeh je bilo igranje v B-ligi z ekipo San Marco. Anja je tudi članica športno-kulturnega društva Cero- vlje/Mavhinje. V prostem času pa rada teče, kolesari in v poletnih mesecih tudi plava. Stan: prosta Ostali športi: tek, kolesarjenje in v poletnih mesecih seveda plavanje Ostale dejavnosti in konjički: glasba in gledanje filmov Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, deželni Rai 3, dr. House, Lost Spletna stran: facebook Knjiga na nočni omarici: The secret Najljubša glasba: komercialna Najljubši film: jih je več Moj lokal: ga ni Najljubša jed: rižota na grški način Najljubša pijača: voda Mi je všeč/mi ni všeč: iskre-nost/zahrbtnost Najljubši športnik: smučarska tekačica Petra Majdič Najljubša osebnost: tržaški pisatelj Boris Pahor Najljubše počitnice: višješolski izlet na Poljsko in v Prago Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bila ... kolesarka Moja himna: slovenska Moj vrstni red (šport, ljubezen, zdravje, prijatelji): zdravje, prijatelji, ljubezen, šport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako potrtost foto lako otroško vozilo nekdanji domov trener devetak prebivalka največ. polotoka na svetu nekdanje dvokolo gorovje v saudski arabiji tržaški pouhk (stelio) ital. košarkar (nane) kevin costner predsednik ferrarija di monte-zemolo glavno mesto sudana jamajska glasba am. smuč. središče ameriški igralec wallach slovanski narod poslovni prostor peter ustinov star german clan angl. stranke aleksandr zavarov aldo rupel del fotografa ali kamere anton cehov ruski avtomobil pozitivna elektroda organska spojina s formulo rcn lennonova vdova (yoko) ben nicholson kraj pri san franciscu največji morski sesalec edi kraus del obraza spodnji del posode občutek nemira nekdanji am. košarkar pall. trieste (tim) alkaloid v čaju trinidadski atlet boldon seta oblak SLOVARČEK - KERES = estonski šahovski velemojster • VARMUS = ameriški molekularni biolog in virolog, nobelovec (Harold) / ŠPORT Nedelja, 11. julija 2010 21 JADRANJE - Svetovno prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v Haagu na Nizozemskem Zaradi neugodnih razmer prvi dan minil brez regat Zaman čakali na start na morju - Med konkurenti tudi olimpijski, svetovni in evropski prvaki Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti se že mudita v Haagu na Nizozemskem na prizorišču svetovnega prvenstva v olimpijskem razredu 470. Včeraj naj bi jadralci že začeli s prvimi kvalifikacijskimi regatami, a so zaradi neugodnih vremenskih razmer vse preizkušnje odpovedali. Prve kvalifikacijske regate bodo torej opravili najbrž šele danes, če se bodo vremenske razmere izboljšale. Vremenoslovci so sicer napovedali, da bo vreme v začetku tedna dokaj nestanovitno, sonce in ugodne vetrovne razmere zato v Haagu pričakujejo šele konec tedna. Včeraj so v popoldanskih urah jadralci vsekakor na morju čakali prvi uradni start, a zaradi neugodnih vremenskih razmer je regatna komisija odločila, da regat ne bo. Danes in jutri naj bi jadralci vsekakor zaključili kvalifikacijske regate (opraviti morajo 6 regat), nato pa bo do nedelje, 18. julija sledil finalni del tekmovanja. Na svetovnem prvenstvu v Haagu nastopa 119 moških in 61 ženskih posadk iz 39 držav. Med njimi so vsi najboljši tekmovalci, tudi olimpijski, svetovni in evropski prvaki. Med glavnimi favoriti bo prav gotovo avstralski olimpijski prvak Malcolm Page, ki je zamenjal krmarja. Nastopil bo z Mattom Belcherjem (na lanskem SP je bil peti): Avstralca, tačas druga na svetovni ja-kostni lestvici, sta dobro formo potrdila že na kielskem jadralnem tednu konec junija, kjer sta bila najboljša. V Haagu bo nevaren tudi bronasti v Pekingu, Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti na SP ne pričakujeta veliko. Zaradi slabe pripravljenosti (pozornost sta usmerila na maturo) se na težke razmere v Haagu nista najbolje pripravila. Nastope med svetovno elito bosta izkoristila predvsem za vrhunski trening kroma Francoz Nicolas Charbonnier, ki tekmuje z Baptistom Meyer Dieu. Francoska posadka je letos zmagala v domačem Hyeresu na predolimpijski regati, kjer sta nastopala tudi Čupina jadralca. Svetovni naslov branita Hrvata Igor Marinič in Šime Fantela, ki sta lani osvojila tudi evropsko prvenstvo. »Pripravljena sva na vetrovne razmere; to je odličen trening za naju, saj bova take pogoje srečala tudi na olimpijskem prizorišču v Weymouthu,« je pojasnil Marenič na uradni spletni strani svetovnega prvenstva. Med favorite za naslov sodi tudi Izraelec Gideon Kliger, ki je tretji na svetovni jakostni lestvici, leta 2008, 2007 in 2006 pa je na svetov- nem prvenstvu osvojil bronasto kolajno. Čeprav je letos zamenjal flokista in nastopa z Eranom Selo, je bila posadka na prejšnjih nastopih med svetovno elito vedno med najboljšimi. Ob »veteranih« bodo nastopali tudi mladici, s katerimi se bosta slovenska jadralca pomerila pred uradnimi nastopi v mladinski konkurenci. Italijanske barve brani ob Simonu in Jašu še sedem posadk: Zandona/ Zuc-hetti, Zeni / Pitanti, Bertola / Alcidi, bratranca Dubbini, Desiderato / Bianchi, Cattaneo / Zaoli ter Airo / Mascoli. Slovenijo pa bosta predstavljali posadki: Dylan Tidd in Nejc Dolinšek ter Mitja Mikulin in Sebastian Petrič. (V.S.) TENIS - ITF in WTA Cigujeva v Cremoni do polfinala Gajevka Paola Cigui je v prejšnjih tednih igrala na dveh turnirjih. Pred nekaj dnevi se je vrnila s prestižnega mednarodnega turnirja WTA v Palermu (220.000 dolarjev), kjer je v kvalifikacijskem turnirju zmagala v prvem krogu, v drugem pa izgubila proti Rusinji Pivovarovi (št. 122). Pred tem pa se je v Cremoni na turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev prebila vse do polfinala. Po treh gladkih zmagah je v polfinalu klonila s 6:3 in 6:1 proti višje-postavljeni Španki Sandri Soler-Soli. Na turnirju je v prvem krogu glavnega turnirja nastopila po povabilu (wild card) tudi Carlotta Orlando. Šestnajstle-tnica Gaje je izgubila v prvem krogu s Švicarko Golubic (0:6, 1:6). Ta teden pa se v Portorožu začenja mednarodni turnir z nagradnim skladom 220.000 dolarjev. V kvalifikacijah bo mogoče nastopila tudi Cigujeva. ROLKANJE - ŠD Mladina na državnem prvenstvu v ravnini v Montebelluni Tri prvakinje, drugi najboljši klub Prvo mesto so osvojile Mateja Bogatec, Jasna Vitez in Patrizia Turchet - Na društveni lestvici tik za Montebelluno Trije državni naslovi in drugo mesto na društveni lestvici: tak je bil izkupiček ŠD Mladina na državnem prvenstvu v ravnini, ki je steklo v nedeljo v Montebelluni. Na najvišjo stopničko so stopile izključno tekmovalke: Mateja Bogatec je bila najhitrejša med članicami in v absolutni konkurenci, Jasna Vitez med deklicami, Patrizia Turchet pa med damami. Bogatčeva in Vitezova sta v svojih starostnih kategorijah povedli že v uvodnih kilometrih in vodstvo večali iz metra v meter. Bogatčeva je skoz ciljno ravnino prirolkala kar s 50 sekundami naskoka, več sekund prednosti je na cilju pridobila tudi mlajša Vitezova. Predvsem v članski konkurenci tokrat Mateja ni imela konkurence, saj tudi smučarskih tekačic, ki navadno nastopajo na tem prvenstvu, ni bilo. Pri damah pa je bila Turchetova edina tekmovalka. Kriška Mladina je na državnem prvenstvu osvojila še štiri druga mesta: v najmlajši starostni kategoriji prvi koraki je srebro osvojila Sara Tenze, Petra Prašelj je bila druga med cicibankami, Tarek Nelson pa med cicibani. Dana Tenze je bila po ciljnem šprin-tu med začetnicami prav tako druga; za zmagovalko je zaostala le za desetinko sekunde. Med mladinci je za presenečenje poskrbe Nikola Iona, ki je dobro izpeljal ravninsko tekmovanje in bil na koncu drugi. V tej kategoriji pa je imel veliko smole Niki Hrovatin, ki se je zapletel v padec tik pred ciljem. Vseskozi je bil med najboljšimi, a je zaradi napake tekmovalca zdrsnil in padel na zaščitno ograjo, zlomil palici in moral tudi zaradi lažje poškodbe odstopiti. Bržkone bi zaključil tekmo z visoko uvrstitvijo, morda celo na prvem mestu, saj je vse tekmovalce že premagal na ravninski tekmi Alpe Adria konec maja. Tretjega mesta pa so se veselili Tayrin Tence med cicibankami, Nik Košuta med cicibani in Luka Ghira med dečki. Slednji je bil vseskozi v glavnini na četrtem ali petem mestu, v končnem šprintu pa je prehitel ostale sotekmovalce in osvojil 3. mesto. Med mlajšimi tekmovalci sta dobro nastopila tudi Maja Chenda, ki je bila med začetnicami 5., Jan Godnič pa je bil v svojem krstnem nastopu četrti med cicibani. Mladinka Kateri- Mladinina odprava na DP v ravnini v Montebelluni, spodaj Jasna Vitez na najvišji stopnički zmagovalnega odra na Kariš je bila sedma. V kategoriji master-ji 2 je bil Luigi Crosillo peti, Enzo Cossaro pa je med masterji 3 četrti. Nasploh je bilo nedeljsko tekmovanje zelo pozitivno za kriške rolkarje, ki so si z visokimi uvrstitvami prisvojili 2. mesto na društveni lestvici. Boljše je bilo edinole domače društvo Montebelluna, ki ima v svojih vrstah veliko več tekmovalcev. Uspeh je še pomembnejši, če vemo, da ga Mladina že nekaj let ni dosegla, veliko zaslug za to pa imajo trenerji v prvi vrsti Erik Tence. Pri ŠD Mladina so bili predvsem z nastopi najmlajših zelo zadovoljni, saj kažejo stalen napredek. Državno prvenstvo v ravnini je bilo hkrati za tekmovalce Mladine eno najpomembnejših nastopov, saj so v tej zvrsti najbolj konkurenčni. Konec avgusta se bodo za državnem naslove pomerili še v strmini (prosta tehnika) ter v štafeti in zasledovalni vožnji. Pred tem jih čaka še deveta preizkušnja italijanskega pokala, nato pa priprave na Cerknem. (V.S.) ODBOJKA Martin Maver se vrača za krmilo slogašic v C-ligi Slogino člansko žensko ekipo v deželni odbojkarski C-ligi bo v prihodnji sezoni vodil Martin Maver. Ze po končani minuli sezoni je dosedanji trener Peter De Walderstein izrazil željo, da ne bi več vodil prve ekipe, za Maverja pa pomeni to povratek za krmilom deklet po treh sezonah. Njegov povratek je povezan tudi z odločitvijo vodstva društva, da pomladi ekipo. »Odločili smo se, da bomo zaupali predvsem lastnim domačim igralkam, tako da bomo v prvo ekipo vključili še nekaj igralk, ki so do lani igrale v 1. diviziji, sploh pa bomo ekipi C-lige in 1. divizije bolj povezali v skupno celoto,« je pojasnil Maver. Ekipa naj bi sicer v glavnem ostala nespremenjena. V njej zagotovo ne bo več Daniele Ciocchi in Elise La Biance, kot kaže ne bo igrala niti Fanika Starec, na Giulio Spa-nio bodo lahko kvečjemu računali »part time«, Chiara Fazarinc, ki jo snubita Talmassons in tržaški Libertas in je prosta igralka, pa se še ni odločila, kje bo igrala. Najbrž, kot so nam povedali, bi kakšno okrepitev na tolkaškem mestu poiskali le v primeru, da bi se Fazarinceva odločila za odhod. Društvo sicer še čaka na razpis prvenstva, okoli katerega je nastal zaplet, saj se je skupina društev iz različnih koncev dežele pritožila na zvezo zaradi nasprotovanja novi formuli prvenstva, ki predvideva razdelitev lige na dve skupini. SD SOKOL Savo Ušaj potrjen za predsednika Novoizvoljeni odborniki Amaterskega športnega društva Sokol iz Nabrežine so se minuli teden sestali na svoji prvi seji po občnem zboru. Po pregledu delovanja in analizi zadolžitev so si prisotni porazdelili funkcije. Za predsednika je bil potrjen Savo Ušaj. V odboru sta dva podpredsednika, in sicer: Cirila Kralj, odgovorna za odbojko, in Igor Škerl, odgovoren za košarko. Tajniško mesto je sprejel Martin Vi-dali, medtem ko je bil za blagajnika potrjen Marko Kojanec. Gospodar bo Joško Okretič. Za odbojko so poleg že omnjene podpredsednice zadolženi Andrej Pertot, Lajris Žerjal, Susanna Lozar in Sonja Markuža. Za košarko pa poleg odgovornega skrbijo še Marko Hmeljak, Marko Gole-mac, Marko Emili in Vojko Peric. Za balinanje bo še naprej skrbel Dušan Gruden. Predsednik nadzornega odbora je Robert Franko, člana pa sta Matej Gruden in Ni-ko Pertot. Zaradi razvejane dejavnosti in velikega števila ekip in vadbenih skupin so sklenili, da bodo poiskali še dodatne sodelavce med starši otrok, ki obiskujejo posamezne panoge. Po krajšem premoru, med katerim bodo odgovorni vsekakor skrbeli za tekoče obveznosti, se bo odbor spet srečal v torek, 10. avgusta. □ Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira Poletni intenzivni plesni teden od 23. do 27. avgusta in/ali od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom (8.00 - 14.00). KOŠARKARSKI BREG 3:3. Ob 45. obletnici ustanovitve, A$D Breg organizira 14.,15. in 16. julija, ženski in moški košarkarski turnir 3:3 v dolinskem športnem centru S. Klabjan. Informacije na tel. št. 338 2888339 (Valter) in 333 2208272 (David). 22 Torek, 13. julija 2010 SVET / JAPONSKA - Na nedeljskih delnih parlamentarnih volitvah Premier Kan priznal poraz, a ostaja na položaju Demokratska stranka ob večino v zgornjem domu - Obeta se politična nestabilnost TOKIO/DAEJON - Japonski premier Na-oto Kan, ki je na tem položaju od začetka junija, je včeraj priznal poraz svoje vladajoče Demokratske stranke (DPJ) na nedeljskih volitvah polovice članov zgornjega doma parlamenta, hkrati pa dal vedeti, da ne bo odstopil. Njegova stranka je namreč ohranila večino v vplivnejšem spodnjem domu, poročajo tuje tiskovne agencije. Vladajoča DPJ je glede na včeraj objavljene končne rezultate dobila 44 od skupno 242 sedežev v zgornjem domu. DPJ ima tako skupaj z majhno koalicijsko partnerko, Ljudsko novo stranko (PNP), v zgornjem domu japonskega parlamenta manj od polovice (122), in sicer 110 sedežev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Rezultati nedeljskih volitev so v očitnem nasprotju z zmago DPJ na parlamentarnih volitvah pred letom dni, ko je stranki uspelo osvojiti večino v parlamentu in tako po 55 letih končati neprekinjeno oblast Liberalnih demokratov (LDP). Ta je na nedeljskih volitvah dobila 51 mandatov in jih bo imela v zgornjem domu skupno 84. Po oceni poznavalcev japonska vlada ni ogrožena, saj ima DPJ še vedno večino v spodnjem domu parlamenta, lahko pa bi tokratni po- raz na volitvah otežil sprejemanje zakonodaje v prihodnje, predvsem pri izpolnjevanju načrtov na področju gospodarstva, kar v prvi vrsti zadeva deficit, oživitev gospodarske rasti in podporo za vedno starejše prebivalstvo v deželi vzhajajočega sonca. Da bi preprečil politični zastoj, bo premier po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sedaj prisiljen k sodelovanju v spodnjem domu pritegniti drugo manjšo stranko. To bi lahko bila Stranka za vsakogar, ki je na nedeljskih volitvah dosegla tretji najboljši rezultat. Na Japonskem od leta 1989 nobena stranka nima večine v obeh domovih parlamenta. Volitve za polovico sedežev v zgornjem domu so vsake tri leta. DPJ naj bi slab rezultat na nedeljskih volitvah zabeležila predvsem zaradi Kanovega predloga, da bi prometni davek v prihodnjih letih povečala s pet na 10 odstotkov. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP v južnokorejskem mestu Daejeon dejal namestnik direktorja Mednarodnega denarnega sklada Naojuki Šinohara, rezultati volitev na Japonskem kažejo, da je potrebna previdnost v razpravi o povišanju davkov. (STA) Premier Naoto Kan ansa RUSIJA - Predsednik zaskrbljen Medvedjev: Iran blizu zmogljivosti za izdelavo jedrske bombe MOSKVA -Iran je blizu pridobitve zmogljivosti za izdelavo atomske bombe, je včeraj na srečanju z ruskimi diplomati dejal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Po njegovih besedah se Iran "obnaša vse prej kot najbolje". "Zdaj potrebujemo potrpljenje in čim prejšnjo obnovitev dialoga s Teheranom," je menil ruski predsednik in dodal, da naj bi bil to cilj resolucije Varnostnega sveta ZN. "Če diplomacija izpusti to priložnost, bi bil to kolektivni neuspeh celotne mednarodne skupnosti," je še poudaril. Rusija velja za diplomatsko in gospodarsko zaveznico Irana in je bila doslej precej milejša do Teherana, kar zadeva njegov jedrski program, kot zahodne države. V zadnjih mesecih pa je svoje stališče precej zaostrila in skupaj z ostalimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN potrdila uvedbo novih sankcij proti Iranu. VS ZN je zadnji, četrti sveženj sankcij, sprejel 9. junija zaradi kljubovanja Teherana, ki vztraja pri svojem jedrskem programu. Od sprejetja sankcij ZN so enostranske sankcije uvedle tudi ZDA in Evropska unija. (STA) Dmitrij Medvedjev ansa FRANCIJA - Podprl je ministra za delo Woertha Sarkozy zavrnil obtožbe o nezakonitem financiranju PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy (na sliki, ANSA), ki se sooča z obtožbami o nezakonitem prejemanju denarja od najbogatejše Francozinje med predvolilno kampanjo leta 2007, je sinoči v pogovoru za televizijo France 2 podprl nekdanjega blagajnika svoje predvolilne kampanje in sedanjega ministra za delo Erica Woertha, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Eric Woerth je pošten in sposoben mož. Uživa moje polno zaupanje," je poudaril Sarkozy. Napovedal je še, da bo parlament zaprosil, naj ustanovi posebno komisijo za oblikovanje smernic, s katerimi bi se v prihodnje izognili vsem oblikam konflikta interesov. Sarkozy je še zagotovil, da bo Woerth ostal minister in da bo branil "prepotrebno pokojninsko reformo". Reformo, ki med drugim predvideva dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let, naj bi v vladi v Parizu predstavili danes, francoski parlament pa naj bi o njej glasoval do konca oktobra. Francoski predsednik je tudi že napovedal spremembe v vladi po glasovanju o pokojninski reformi, a ni navedel podrobnosti. Woerth naj bi po trditvah Claire Thibout, nekdanje računovodkinje najbogatejše Francozinje in dedinje kozmetičnega velikana L'Oreal Liliane Bet- tencourt leta 2007 nezakonito prejel 150.000 evrov gotovine. Če trditve Thibou-tove, ki je za Betten-courtovo delala 12 let, držijo, je bila Sarkozyje-va predsedniška kampanja financirana nelegalno. V Franciji namreč lahko posamezna politična stranka na leto prejme le 7500 evrov donacij, posamični kandidat na volitvah pa 4600 evrov. Sarkozy je obtožbe, ki jih je na njegov račun in na račun ministra za delo Woertha izrekla ra-čunovodkinja, včeraj znova zavrnil. Kmalu po izbruhu škandala je očitke označil za "obrekovanje, ki ima en sam cilj - očrniti". Sedanji minister za delo se je sicer že pred časom znašel sredi škandala okoli Bettencourtove. Woerth, ki je bil od leta 2007 do letos minister za finance, naj bi namreč vedel, da je nameravala Bet-tencourtova utajiti davke, saj njegova soproga od leta 2007 upravlja z delom premoženja te najbogatejše ženske v Franciji. (STA) Sudanski predsednik obtožen še genocida HAAG - Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je včeraj obtožbam zoper sudanskega predsednika Omarja al Baširja, za katerim je marca 2009 zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Darfurju izdalo zaporni nalog, dodalo še genocid. Po mnenju ICC je namreč dovolj dokazov, ki pričajo o tem, da je al Bašir kazensko odgovoren tudi za genocid. Glede na odločitev sodišča obstajajo upravičeni razlogi, da so bile vasi in mesta, ki so bili tarče vladnih sil, izbrani na podlagi njihove etnične sestave. Obstajajo ne samo dokazi o primerih posilstev, mučenj in nasilnih preselitev, temveč tudi, da so vladne sile zastrupljale vodnjake in vodne črpalke za vasi, ki so jih naseljevali predvsem pripadniki etničnih skupin porekla Fur, Zaghava in Masalit. Tožilec Luis Moreno-Ocampo se je 6. julija 2009 pritožil na odločitev sodišča, ki je 4. marca 2009 izdalo zaporni nalog zoper al Bašir-ja zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ne pa tudi genocida. Prizivni senat ICC je 3. februarja letos sodnike tega haa-škega sodišča nato pozval, naj svojo odločitev ponovno presodijo. Na Severnem Irskem ranjenih 30 policistov LONDON - V nemirih katoličanov, ki so krenili na ulice pred včerajšnjim začetkom tradicionalnega pohoda protestantskega reda Oranovcev, je bilo minulo noč v Belfastu ranjenih 27 policistov. Severnoirska policija je nerede, med katerimi so protestniki metali tudi zažigalne bombe, že najostreje obsodila. Neredi so izbruhnili, ko so mladi katoliški protestniki v zahodnem delu Belfasta ukradli avtomobile ter z raketami in zažigalnimi bombami napadli policiste. Na Severnem Irskem 12. julij predstavlja pomemben datum, saj se protestanti iz reda Oranovcev s pohodi že stoletja spominjajo zmage protestantskega kralja Vilijema Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II. v bitki pri Boyni 12. julija 1690. Kljub relativnemu miru na Severnem Irskem, ki vlada od velikonočnega mirovnega sporazuma leta 1998, pa okoli 12. julija pogosto pride do nasilnih izbruhov, ko katoličani skušajo preprečiti pohode. Ze v nedeljo je na Severnem Irskem odjeknila bombna eksplozija, ki pa ni zahtevala žrtev. Tarča tega napada pa naj bi bili policisti. (STA) SUDAN - Navdihuje ga teroristična mreža Al Kaida Al Šebab prevzel odgovornost za bombna napada v Kampali KAMPALA/MOGADIŠ - Somalijska milica Al Šebab, ki jo navdihuje teroristična mreža Al Kaida, je prevzela odgovornost za nedeljski bombni napad v ugandski prestolnici Kampala, v katerem je umrlo najmanj 74 ljudi, preko 60 pa je bilo ranjenih. Kot je glavni predstavnik Al Šebaba Ali Mohamed Rage povedal novinarjem v Mogadišu, za nedeljskim napadom stoji prav omenjena somalijska milica. Slednja je že pred tem zagrozila državam, ki so v okviru misije Afriške unije poslale svoje sile v Somalijo. Edini afriški državi, ki sodelujeta v tej misiji, sta sicer Uganda in Burundi. "Opozorili smo Ugando, naj se vzdrži tovrstnih akcij. Govorili smo z ugandskim vodstvom in opozarjali ugandsko ljudstvo, vendar nas nikoli ne poslušajo," je v Mogadišu dejal Rage. Uganda je sicer prva država v okviru Afriške unije, ki je v začetku leta 2007 prav z namenom obrambe prehodne vlade pred napadi Al Šebaba namestila svoje sile v Somaliji. V eksploziji bomb, ki sta v nedeljo zvečer razdejali dva lokala v Kampali, je umrlo najmanj 74 ljudi, najmanj 60 jih je bilo ranjenih. Eno izmed bomb je razneslo v etiopski restavraciji na jugu Kampale, kjer so množice spremljale finale svetovnega nogometnega prvenstva. Druga je odjeknila v ragbi klubu na vzhodu mesta. Kot je sporočilo ameriško veleposlaništvo v Kampali, je med smrtnimi žrtvami tudi ameriški državljan. Al Šebab je sicer v preteklosti že večkrat napadel mirovne sile Afriške unije, pri čemer jih je več ubil, obenem pa močno ogrozil šibak nadzor prehodne somalijske vlade v Mogadišu, ki ima v svojih rokah le še nekaj ulic somalijske prestolnice. (STA) V napadih umrlo 74 ljudi, več kot 60 je ranjenih ansa BALKAN - Turški premioer na obisku Erdogan si želi več sodelovanja s Srbijo BEOGRAD - Srbija in Turčija sta ob včerajšnjem obisku turškega premiera Recepa Tayypa Erdogana v Beogradu podpisali več sporazumov, med drugim o vzajemni ukinitvi vizumov. Erdogan je v pogovorih s srbskim kolegom Mirkom Cvetkovicem sicer ocenil, da so odnosi med državama dobri in si v prihodnje zaželel še več sodelovanja med stranema. Kot sta Erdogan in Cvetkovic poudarila po pogovorih, so bili ti konstruktivni in plodni, pri čemer sta se pogovarjala tudi o varnostnih razmerah na Zahodnem Balkanu. Erdogan je bo tem poudaril, da si Turčija v regiji želi več napredka, kar je po njegovem mnenju mogoče doseči le s sodelovanjem Srbije. Erdogan je še menil, da je na Zahodnem Balkanu nujno potrebno izvršiti demokratizacijo, saj "sovraštvo še nikomur ni koristilo". Premiera sta se ob tem dotaknila tudi vprašanja Kosova. Erdogan je poudaril, da Turčija svojega stališča glede samostojnosti Kosova ne namerava spremeniti in da ta vsekakor ni ovira za dobre dvostranske odnose Srbijo. Turčija je samostojnost Kosova namreč priznala, medtem ko Srbija neodvisnosti te nekdaj srbske pokrajine ne želi priznati. Državi sta ob Erdoganovem obisku v Srbiji sklenili tudi več dvostranskih sporazumov. Zunanja ministra obeh držav, Vuk Jeremic in Ahmet Da-vutoglu, sta med drugim podpisala sporazum o medsebojni ukinitvi vizumov. Erdogan je ob tem izrazil zadovoljstvo in spomnil, da je bila Srbija doslej edina balkanska država, za vstop v katero so turški državljani potrebovali vizume, in izrazil upanje, da bo podpisani sporazum čim prej stopil v veljavo. Erdogana je ob obisku sprejel tudi srbski predsednik Boris Tadic. Po zaključenih pogovorih sta po poročanju Tanjuga skupaj obiskala Novi Pazar in se sešla na pogovorih s tamkajšnjimi predstavniki lokalnih oblasti. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 13. julija 2010 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Prvi aplavz: Gabriel in Erika Legiša - trobenta in klavir Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini del Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 3 (i. T. Hill) 15.05 Nan.: Una famiglia in giallo 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.45 Kviz: Reazione a catena 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Da da da 21.20 Nan.: Un medico in famiglia 6 22.50 Dnevnik 0.15 Variete: Mare latino 1.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.35 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.50 11.00, 13.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 7.00 Variete: Cartoon Flakes - L'albero azzurro 9.55 Nan.: Tutti odiano Chris 10.15 Aktualno: Crash - Files 10.30 Aktualno: Tg2 Mattina 11.15 Nan.: Love Boat (i. T. Lange) 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 20.30, 23.35 Dnevnik 14.00 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: La signora del West 17.10 Nan.: Las Vegas 18.00 Risanke: Tom & Jerry 18.20 Dnevnik L.I.S. 18.25 Dnevnik in športne vesti 19.00 Dok.: A come avventura 19.30 Nan.: Love Boat 20.00 Risanke: Classici Disney, sledijo Corti Pixar 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.50 Nan.: Lasko 22.50 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia 23.50 Variete: Stracult Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Promesse di marinaio (kom., It., '58, i. A. Cifariello) 10.40 13.00 Aktualno: Cominciamo Be-ne Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.50 Aktualno: Condominio Terra (v. L. Colo) 13.10 Kolesarstvo: Tour de France 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti 17.40 Dok.: Geo Magazine 2010 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconde chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Variete: Circo 23.15 Deželni dnevnik 23.20 Dnevnik - Tg3 Linea notte estate 23.50 Dok.: Correva l'anno Rete 4 9.10 Nan.: Balko 10.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 11.30 17.15 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan.: Carabinieri 13.05 Nan.: Distretto di polizia 5 14.05 Aktualno: Forum - Il meglio di 15.10 Nan: Nikita 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Si puo fare...amigo (western, It., '72, r. M. Lucidi, i. B. Spencer) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Ufficiale e gentiluomo (dram., '81, r. T. Hackford, i. R. Gere) 23.55 Film: Piedipiatti (kom., It., '91, r. C. Vanzina, i. E. Montesano) 23.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.50 Dnevnik - Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Il supermercato 9.10 Film: Una sorellina di troppo (kom., Nizoz., '08, r. B. Bredero, i. T. Lamberts) 10.05 17.05, 18.00, 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 15.40 Film: Inga Lindstrom - Nuvole su Sommarholm (dram., Švedska, '06, r. K. Meeder, i. S. Kellner) 17.45 Nan.: Insieme appassionatamente 20.30 1.00 Variete: Velone 21.10 Nan.: Women's murder club 23.10 Aktualno: Matrix extra (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.35 Nan.: I Robinson 7.00 Nan.: Beverly Hills 90210 7.55 17.25 Risanke 9.45 Nan.: Raven 10.20 Nan.: Summer Dreams 11.20 Nan.: Summer Crush 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Camera café 14.05 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 14.35 20.05 Risanka: Futurama 15.00 Nan.: H2O 16.00 Nan.: Blue Water High 16.30 Nan.: H2O 17.00 Nan.: Chante! 17.30 Dok.: Capogiro Junior 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Il tesoro dell'Ammazzonia (pust., ZDA, '03, r. P. Berg) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.20 Nan.: October road Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.32 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.40 Mukko Pallino 13.05 Šport: Sport Estate 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.30 Dok.: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Variete: Expo' Mittel School 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Lirika: Norma 0.05 Dnevnik - Montecitorio La 7 7.10 Nan.: Kojak 8.15 Nan.: Il fuggitivo LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.00 Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 10.35 Punto TG 11.00 Aktualno: Due minuti un libro 11.10 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.05 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.05 Film: Il bacio della morte (det., ZDA, '47, i. B. Donlevy) 16.05 Dok.: La7 Doc - Homo Sapiens 17.00 Nan.: Star Trek 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: N.Y.P.D. 20.00 0.25 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Dok.: Gaia scienza (v. M. Tozzi) 23.20 Aktualno: Complotti 0.50 Film: San Antonio (kom., Fr., '04, i. G. Lanvin) Jr Slovenija 1 6.40 Kultura 6.45 Odmevi, sledi Na zdravje! 9.00 Risanka: Nuki in prijatelji (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Ris. nan.: Marči Hlaček 9.35 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.05 18.40 Risanke 10.20 Na potep po spominu 10.25 Ris. nan.: Mladi znanstvenik 10.40 Ris. nan.: Feliksova pisma (pon.) 10.50 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.20 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 11.55 Večerni gost: Jana Valenčič 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.35 Umetnost igre: gledališče kot umetnost ali zabava (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.15 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 16.10 Nan.: Profesor pustolovec (pon.) 16.30 Potplatopis, 5. oddaja (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.10 Dok. serija: Zgodovina arhitekture 18.00 Naši vrtovi 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Vrtičkarji 21.00 Dok. odd.: Za žogo v Afriko 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Dok. serija: Zadnji dnevni slavnih: Jurij Gagarin 0.05 Prava ideja! (pon.) 1.00 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 13.07.1992 (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 13.07.1992 8.00 Studio City (pon.) 8.55 Seja Državnega zbora, prenos 15.15 Kolesarska dirka po Franciji 17.40 Festival Vurberk, 2. del 18.50 Družinske zgodbe (pon.) 20.00 Med valovi 20.30 Muzikajeto (pon.) 21.00 Prava ideja! 21.35 Film: Histerična lepota 23.10 Film: Ljubezen in akcija v Čikagu 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Pojoči kmetič 15.55 Sredozemlje 16.20 Srečanje v skupnosti 17.05 Artevisione - Magazine 17.35 Kuharski recepti 17.55 Kino premiere 18.00 Evropski magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.30, 0.35 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 0.05 Vsedanes 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« Trendovska oddaja 22.15 Baiker explorer 22.40 28. mednarodni pokal v plesu 0.05 Istra in... Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Videofronta Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Primorski tednik Razgledovanja Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music Box; 11.00 Poletni Studio D: Oglaševanje od začetkov do danes; Življenja reka (piše Žarko Rovšček); Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga - Odiseja; 18.00 Jazz odtenki; 19.25 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na R; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 SP v nogometu; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poletno popotovanje; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Kronika; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00-8.00 Buongior-no da RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi -estate; 8.05 Horoskop; 8.00 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 8.45 Ballando con Secondo ca-sadei; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Ricordi golosi; 10.33, 13.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Odprti prostor - A casa di...; 11.00 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 14.00 Uomini e dei; 14.40 New entry; 15.00 Pesem tedna; 16.0018.00 E... state freschi; 18.00 RC Lounge Caffe'; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 Radio med vami; 22.00 London Calling; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved 8.00 Večer; 8.10 Delo; 8.15 Dobro jutro, Afrika!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30, 16.15, 18.50 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Proti etru (pon.); 17.15 18. vzporednik; 17.40 Šport; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 13. julija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI Topel in vlažen zrak v nizkih plasteh, ki ga povzroča greben visokega zračnega pritiska, in prihod hitrih atlantskih front severno od Alp bosta vplivala na vremensko nestanovitnost. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo prehodno imeli vremensko pogojene težave, ki jim bo dodatno okrepil obremenilni učinek soparnosti. Priporočamo večjo previdnost. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 Dolžina dneva 15.25 r LUNINE MENE ^SŠ Luna vzide ob 7.25 in zatone ob 21.50 PLIMOVANJE Danes: ob 6.12 najnižje -64 cm, ob 13.03 najvišje 40 cm, ob 18.37 najnižje -12 cm, ob 0.03 najvišje 35 cm. Jutri: ob 6.49 najnižje -57 cm, ob 13.46 najvišje 40 cm, ob 19.32 najnižje -11 cm, ob 0.48 najvišje 26 cm. 2 9 2000 m ..... ..... 14 22 2500 m ..... ..... 11 17 2864 m..... ...... 9 1000 m UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo zjutraj jasno ali pretežno jasno. Čez dan se bo v gorah pooblačilo, popoldne bodo možne posamezne, ponekod tudi močnejše nevihte, ki bodo pozneje zlasti na območju Predalp lahko segle tudi do nižin. V spodnji ravnini in ob obali bo možnost neviht manjša, pihali bodo krajevni vetrovi. Toplo bo in soparno. Jutri in v četrtek bo večinoma sončno, popoldne bodo predvsem v hribovitih krajih nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. Vroče bo. Z DNEVNIKOM NA DOPUST Jaz in ti... in Primorski KRONIKA - Poljsko-francoski režiser je prost Švicarske oblasti ne bodo izročile Polanskega ZDA Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu A-Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. Vila v švicarskem Gstaadu, v kateri je Polanski (zgoraj desno) prebil hišni pripor ansa BERN - Režiser Roman Polanski, ki je bil od decembra v hišnem priporu v Švici, je prost. Polanskega ne bodo izročili Združenim državam Amerike, odpravili so mu tudi hišni pripor, je novinarjem včeraj v Bernu povedala švicarska ministrica za pravosodje Eveline Widmer-Schlumpf. Izročitev Po-lanskega so ZDA zahtevale zaradi spolnega delik-ta iz leta 1977. Poljsko-francoskega režiserja so švicarske oblasti septembra lani prijele na ameriško zahtevo, od decembra je bil v hišnem priporu v svoji planinski vili v Gstaadu. Primer Polanski je globoko razdelil politične in filmske kroge na tej strani in onstran Atlantika - nekateri so dobitnika oskarja izrecno podprli, drugi so se rajši distancirali od zadeve. Režiser, med drugim znan po filmih Pianist, Chinatown in Duh, se je dolgo otepal izročitve ZDA zaradi 33 let stare obsodbe zaradi nezakonitega spolnega odnosa s tedaj 13-let-no Samantho Geimer. Tedaj je 42 dni prebil v zapo- ru Chino State Prison, nato pa zbežal iz ZDA. Zadnje mesece je skušal tudi doseči sojenje v odsotnosti, a je z zahtevkom pogorel. Švicarsko pravosodno ministrstvo je pri odločitvi, da slavnega režiserja ne bo izročilo ameriškim oblastem, upoštevalo tudi državne interese, je povedala pravosodna ministrica. Dodala je, da se ZDA ne morejo pritožiti na odločitev Švice. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da neposredno po objavi zanj dobre novice ni bilo moč ugotoviti, ali je Polanski že zapustil svoje švicarsko domovanje v Gstaadu. Z odločitvijo švicarskih pravosodnih oblasti so seznanjeni odvetnik 76-letnega Polanskega, kot tudi veleposlaniki ZDA, Francije in Poljske, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Filmarja so 4. decembra izpustili iz pripora na podlagi kavcije v višini 4,5 milijona švicarskih frankov oziroma tri milijone evrov. Potlej je bil v hišnem priporu, nositi je moral elektronsko zapestnico. (STA)