_ 7 ,_ ZAKONI IN UREDBE VII. ZVEZEK Zakon o uradnikih (U. Z.) Uredil Pohar Robert urednik .Službenega lista kraljevske banske uprave" V Ljubljani 1931 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani Zakoni in uredbe Zakon o uradnikih (U. Z.) Uredil Pohar Robert urednik »Službenega lista kraljevske banske uprave 11 V Ljubljani 1931 Založila in natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) d UlAQW& 78486 0?>o 0,05, v, Vsebina. I. poglavje. Stran Osnovne odredbe . 1 II. poglavje. Razdelitev uslužbencev in službe. 3 III. poglavje. Pripravljalna služba. 5 IV. poglavje. Prejemki aktivnih civilnih državnih uslužbencev .... 7 V. poglavje. Ocenjanje .12 VI. poglavje. Kretanje v službi.16 VII. poglavje. Splošne odredbe.23 VIII. poglavje. Prestanek službe.37 IX. poglavje. Pokojnine .. 41 X. poglavje. Kontraktualni uradniki in dnevničarji.56 XI. poglavje. Disciplinski predpisi.62 XII. poglavje. Stran Prehodne in končne odredbe.79 XIII. poglavje. Razpored zvanj. 113 I. skupina. 113 II. skupina 1. stopnje.. . 114 II. skupina 2. stopnje.114 III. skupina 1. stopnje ..115 III. skupina 2. stopnje.117 IV. skupina 1. stopnje. 121 IV. skupina 2. stopnje ..126 V. skupina. . . 132 VI. skupina.139 VII. skupina.147 VIII. skupina.156 IX. skupina. 164 X. skupina.170 Stvarno kazalo.177 MI ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju Našega predsednika ministr¬ skega sveta zakon o uradnikih (U. Z.).* I. POGLAVJE. Osnovne odredbe. § 1 . ( * 1 ) Ta zakon velja tako za civilne državne uradnike kakor tudi za ostale civilne državne uslužbence in za uslužbence poštno-telegrafske stroke in poštne hranilnice. ( 2 ) Na ministre in bane se nanašajo samo one od¬ redbe, pri katerih je to izrečno navedeno. ( 3 ) Odredbe IX. poglavja, kolikor se tičejo rodbinskih pokojnin in uradniškega pokojninskega fonda, kakor tudi določbe prehodnih in končnih odredb, ki se na to na¬ našajo, veljajo tudi za vse vojaške in civilne državne uslužbence v vojski in mornarici. Odredbe, ki se tičejo uradniškega pokojninskega fonda, kakor tudi določbe * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. aprila 1931., št. 73/XXII/150. 1 prehodnih in končnih odredb, ki se na to nanašajo, ve¬ ljajo tudi za vse uslužbence državnih prometnih naprav. § 2 . ( 1 ) Vsa zvanja v vseh strokah državne službe so ob zakonskih pogojih enako dostopna vsem državljanom po rojstvu kakor tudi onim naturaliziranim državljanom, ki so jugoslovanske narodnosti. ( 4 ) Za kontraktualne uradnike in dnevničarje veljajo samo odredbe X. poglavja. ( 2 ) Drugi naturalizirani državljani smejo dobiti dr¬ žavno službo samo, ako so 10 let nastanjeni v kraljevini; po posebni odobritvi državnega sveta na obrazložen predlog pristojnega ministra pa tudi prej. ( 3 ) Tuji državljani se smejo sprejeti v državno služ¬ bo samo kot kontraktualni uradniki ali kot dnevničarji. § B. V državno službo sme biti sprejet samo, kdor iz¬ polnjuje poleg pogojev iz § 2. še te-le pogoje: 1. da je dovršil 18 let starosti; 2. da je telesno in duševno zdrav; 3. da je dobrega vedenja; 4. da ima, ako je mladoleten, odobritev roditeljev ali varuha; 5. da zna popolnoma službeni jezik; 6. da ima po zakonu predpisano izobrazbo za stroko, v katero želi vstopiti, ter da izpolnjuje ostale pogoje, ki se zahtevajo s posebnimi predpisi za službo v tej stroki; 7. da ni dovršil 60. leta starosti, razen če je po spe oialnih zakonih drugače odrejeno, odnosno razen v pri¬ meru neposrednega prehoda iz državne konkratualne službe; 8. da je po dovršenem 21. letu starosti odslužil ob¬ vezni rok v stalnem kadru, razen če je po odredbah za¬ kona o ustroju vojske in mornarice kot edini hranitelj 3 nesposobnih zadrugarjev ali kot stalno ali začasno ne¬ sposoben oproščen službe v stalnem kadru; odnosno, če ,je zavezan vojnici, da dokaže, da je plačal vonico; 9. da ni pod skrbstvom ali v konkurzu ali da ni nad njim podaljšana očetovska oblast; 10. da ni bil s sodno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic, kar je ovira ves čas, dokler ta izguba traja; 11. da mu kot aktivnemu državnemu uslužbencu ni prestala služba iz razlogov, navedenih v točkah 1., 2., 7., 9. ali 12. § 104.; 12. da mu kot državnemu upokojencu ni bila s sodno ali disciplinsko razsodbo odvzeta pravica do pokojnine. § 4 . Državni uslužbenec ne more biti, kdor javno izraža načela zoper obstoječo državno obliko a-lii načelo proti¬ pravne izpremembe državnega reda. §5. Sprejem v državno službo se vrši na pismeno proš¬ njo, podprto z vsemi potrebnimi listinami (§ 3.). II. POGLAVJE. Razdelitev uslužbencev in službe. § 6 . Civilni državni uslužbenci se dele na uradnike, urad¬ niške pripravnike, zvaniSnike in služitelje. § 7 . G) S predpisi o ureditvi poedinih strok civilne držav¬ ne službe se odreja, ali se zahteva za vstop v stroko ne¬ popolna srednješolska, popolna srednješolska ali fakul- 1 * 4 tetna izobrazba, odnosno sirokovno-šolska izobrazba z zaključnim izpitom, enaka tem šolskim izobrazbam. ( 2 ) Katere strokovne šole so enake fakultetni, od¬ nosno popolni ali nepopolni srednješolski izobrazbi ali izobrazbi z dvema razredoma srednje šole, predpiše mi¬ nister za prosveto z uredbo, izdano v soglasnosti s pred¬ sednikom ministrskega sveta po zaslišanju fakultetnega sveta, če gre za višjo strokovno šolo, po zaslišanju glav¬ nega prosvetnega sveta pa, če gre za srednjo ali nižjo strokovno šolo. § 8 . Izjemoma se smejo v stroko, za katero se zahteva nepopolna srednja ali tej enaka strokovna šola, sprejeti za civilne uslužbence tudi podoficirji, če so dovršili 10 let neprekinjene in dobre podoficirske službe v stalnem kadru ob pogojih in na način, določen v členu 74.* zakona o ustroju vojske in mornarice. To velja tudi za zvamični- ke, ki do vrše v isti stroki 10 let neprekinjene in dobre zvaničniške službe. §9- Za stroke, v katerih se opira delo na prirojeno spo¬ sobnost ali veščino, pridobljeno s strokovno vadbo, pred¬ piše predsednik ministrskega sveta s posebno uredbo, kateri šolski izobrazbi po 1. odstavku § 7. ustreza delo v tej stroki. § io. Za zvaničniško službo se zahtevata najmanj dva do¬ vršena razreda srednje ali njej enake druge šole in 2 leti neprekinjene ter prav dobro ocenjene dnevničarske služ¬ be v isti stroki ali 2 leti dobro ocenjene uradniške pri¬ pravljalne službe ob neposrednem prehodu iz take služ¬ be v zvaničniško službo. Poedine stroke smejo za ta pre¬ hod predpisati tudi še poseben strokovni izpit. * Prav: čl. 78. (Op. ur.) o § 11 . Za služiteljsko službo se zahteva najpotrebnejša pis¬ menost. III. POGLAVJE. Pripravljalna služba. § 12 . Za imenovanje na uradniško službeno mesto se mora opraviti predhodno pripravljalna služba in državni stro¬ kovni izpit. § 13 . (') Pripravljalna služba traja najmanj 3 leta v eni stroki. ( 2 ) V pripravljalni službi se mora dati pripravniku možnost, da upozna vse vrste poslov svoje stroke. ( 3 ) Po dovršenem drugem letu pripravljalne službe sme pripravnik opraviti predpisani državni strokovni izpit. § 14. j 1 ) Strokovni izpiti se opravljajo pred komisijami, ki se za vsako leto v naprej sestavljajo po strokah. ( 2 ) Stroko v smislu tega zakona tvorijo vsa zvanja. ki so na osnovi iste izobrazbe določena za opravljanje istih ali bistveno istih poslov brez ozira na resort. V istih strokah je državni strokovni izpit isti. ( 3 ) V pravilih o izpitih, ki jih predpišejo pristojni ministri, kolikor to ne bi bilo predpisano s special¬ nimi zakoni, se odredi izpitni program kakor tudi kraj, sestava in čas poslovanja izpitnih komisij. ( 4 ) Za iste stroke, ki so v več resortih, se opravlja strokovni izpit v onem resortu, ki je za dotično stroko glavni resort. 6 ( 5 ) Strokovni izpit v isti stroki se sme dvakrat po¬ navljati. Med izpiti mora biti razdobje najmanj 6 me¬ secev. ( 6 ) Uradniški pripravnik, ki ne opravi strokovnega izpita do dovršenega petega leta pripravljalne službe ali ki ga tudi pred tem rokom tretjič ne opravi, se mora odpustiti iz pripravljalne službe dotične stroke. ( 7 ) Pripravniku, ki opravlja strokovni izpit zunaj kraja svojega službovanja, se priznava pravica do povra¬ čila potnih stroškov, če izpit opravi. § 15 - Uradniškemu pripravniku, ki premeni med priprav¬ ljalno službo stroko, preden je opravil strokovni izpit, se sme šteti čas, ki ga je prebil v prejšnji stroki, v rok pripravljalne službe v novi stroki in mora trajati pri¬ pravljalna služba v tej stroki najmanj 1 leto, toda se s tem letom ne sme prekoračiti skrajni rok 5 let za pri¬ pravljalno službo. § 16 . Ce prestopi uradniški pripravnik v drugo stroko po¬ tem, ko je v prejšnji stroki že opravil strokovni izpit, sme biti oproščen strokovnega izpita v novi stroki iz onih predmetov, iz katerih je opravil izpit že v prejšnji stroki. § 17. Ce prekine uradniški pripravnik pripravljalno služ¬ bo iz drugega razloga, razen zbog bolezni ali zato, da odsluži obvezni rok v stalnem kadru, mu šteje prejšnja pripravljalna služba samo v isti stroki. 7 IV. POGLAVJE. Prejemki aktivnih civilnih državnih uslužbencev. § 18. (') Vsa zvanja civilnih uradnikov so razdeljena na položajne skupine po tabeli v § 22. Skupine II., III. in IV. imajo po dve stopnji. Vse, kar je v tem zakonu pred¬ pisano za skupine, velja tudi za stopnje. ( 2 ) Izven položajnih skupin so zvanja: predsednika ministrskega sveta, ministrov in banov. § 19. Mesečne plače in osebne draginjske doklade zvanj, navedenih v drugem odstavku § 18., so te-le: predsednika ministrskega sveta: plača. 10.000 Din, osebna draginjska doklada 7.500 » ministrov in banov: plača . 8.000 » osebna draginjska doklada 6.000 » § 20 . Ministrom na razpoloženju pritičejo, če imajo naj¬ manj eno leto službe, ki se jim šteje za ministrsko, prejemki v istem odstotku ministrske plače, po katerem se odreja pokojnina tega zvanja. § 21 . j 1 ) Prejemki uradnikov se dele na plačo, položajno doklado ter osebno in rodbinsko draginjska doklado. ( 2 ) V skupinah od IV., prve stopnje, do X. se plače periodično zvišujejo po tabeli v § 22. § 22 . Uradniške mesečne plače, položajne doklade in oseb¬ ne draginjske doklade po položajnih skupinah in dra- ginjskih razredih so te-le: 8 § 23. (*) Uradniški pripravniki imajo za prejemke me¬ sečno plačo po dravinjskih razredih, in sicer: 1. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od VIII. skupine: v I. draginjskeni razredu 1800 Din, v II. > » 1650 » , v III. » » 1550 » , 9 2. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od IX. skupine: v I. draginjskem razredu 1550 Din, v II. » » 1400 » , v III. » » 1300 » , 3. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od X. skupine: v I. draginjskem razredu 1400 Din, v II. » » 1250 » , v III. > » 1200 » , ( 2 ) Poleg plače pripada uradniškim pripravnikom tudi rodbinska draginjska doklada. § 24. ( x ) Prejemki zvaničnikov se dele na plačo ter oseb¬ no in rodbinsko draginje k o doklado. ( 2 ) Vsa zvanja zvaničnikov so razdeljena na tri po¬ ložajne skupine. ( 3 ) Zvaničniške plače se zvišujejo v I. skupini s tre¬ mi, v II. in III. skupini s po dvema periodičnima povi¬ škoma. (*) Mesečne plače in osebne draginjske doklade zvaničnikov so po položajnih skupinah in po draginjskih razredih te-le: 10 § 25. C) Prejemki služiteljev se dele na plačo ter osebno in rodbinsko draginjsko doklado. ( 2 ) Vsa zvanja služiteljev so razdeljena na dve po¬ ložajni skupini, a njih plače se zvišujejo s po tremi perio¬ dičnimi poviški v vsaki skupini. ( 3 ) Mesečne plače in osebne draginjske doklade slu¬ žiteljev po položajnih skupinah in draginjskih razredih so te-le: § 26. V prvem draginjskem razredu so: Beograd z Ze¬ munom, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Split, Su- šak, Skoplje, Niš, Cetinje in Banjaluka. ( 2 ) V drugem draginjskem razredu so vsi kraji, kjer je sedež sreskega načelstva. ( 3 ) V tretjem draginjskem razredu so vsi ostali kraji. § 27. Rodbinska draginjska doklada za ženo in za vsakega otroka je 150 dinarjev mesečno. § 28. Predsednik ministrskega sveta predpiše na predlog ministra za finance z uredbo pogoje, ob katerih se prido- 11 biva in izgublja pravica do osebne in rodbinske draginj¬ ske doklade. Na isti način se smejo draginjske doklade po potrebi zviševati, zniževati in ukinjati. § 29 . O Državnemu uslužbencu, ki ima stanovanje v na¬ ravi bodisi od države, bodisi od samoupravnega telesa, se odteguje vrednost stanovanja od osebne draginjske do¬ klade. Kako je ugotoviti vrednost stanovanja, se pred¬ piše z uredbo, ki jo izda minister za finance v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. To ne velja za dr¬ žavne uslužbence, ki uživajo v inozemstvu stanovanje v naravi. ( 2 ) Če je po specialnih zakonih samoupravno telo zavezano, plačevati državnemu uslužbencu stanarino v de¬ narju, se odteguje temu ta znesek od osebne draginjske doklade. (“) Ali naj prejemajo uslužbenci poedinih strok od države ali samoupravnega telesa kaj drugega v naravi ter ali in kako naj se to odteguje od osebne draginjske do¬ klade, določi z uredbo minister za finance, izdano v so¬ glasnosti s predsednikom ministrskega sveta. § 30 . (') Ob sprejemu v državno službo bodisi prvič, bodisi ob vrnitvi v aktivno službo, začno teči prejemki s prvim dnem prihodnjega meseca po vstopu v službo. ( 2 ) Ob imenovanju, odnosno napredovanju v višjo skupino kakor tudi ob prejemanju periodičnega poviška ter imenovanju pripravnika za uradnika začno teči pre¬ jemki s prvim dnem prihodnjega meseca. ( 3 ) Če je uslužbenec premeščen in premestitev vpliva na velikost osebne draginjske doklade glede na izpremem- bo kraja službovanja, pripada uslužbencu nova doklada od prvega dne prihodnjega meseca po razrešitvi. 12 ( 4 ) Rodbinska doklada pripada uslužbencu od prvega dne prihodnjega meseca po izpolnitvi pogojev, ki mn da¬ jejo pravico do te doklade. V. POGLAVJE. Ocenjanje. § 31 . (*) Civilni državni uslužbenci se ocenjajo vsako leto. ( 2 ) Uradniki od III. skupine navzgor se ne ocenjajo. ( 3 ) Sodniki, nastavniki vseh šol ter uslužbenci di- plomatsko-konzularnih zastopništev se ne ocenjajo po predpisih tega zakona. § 32 . (!) Za ocenjanje civilnih državnih uslužbencev se ustanavljajo komisije za oceno, ki so po potrebi področne in vrhovne ali pa so samo vrhovne. ( 2 ) Področne komisije se ustanavljajo pri banskih upravah za one grane državne uprave, ki tvorijo oboo upravo. Za ostale grane državne uprave se ustanavljajo področne komisije pri drugostopnih področnih uradih; kjer pa takih ni, sme minister, odnosno starešina vr¬ hovnega urada po potrebi ustanoviti področne komisije za oceno tudi pri prvostopnih področnih uradih, in sicer pri onih, pri katerih je zadostno število takih uradnikov, iz katerih se morejo komisije sestavljati. ( 3 ) Področne komisije za oceno vršijo ocenjanje v prvi stopnji in so pristojne za vse uslužbence področnih uradov kakor tudi za uslužbence urada, pri katerem ko¬ misija posluje, razen za člane komisije same in onih uradnikov tega urada, ki so višji od članov komisije. ( 4 ) Vrhovne komisije za oceno se ustanavljajo pri vrhovnih uradih. Te komisije ocenjajo v prvi in posled¬ nji stopnji uslužbence vrhovnih uradov, izvzemši člane 13 komisije same, kakor tudi one uradnike, ki so izvzeti od ocenjanja področnih komisij, kakor tudi vse področne uslužbence, za katere niso ustanovljene področne komi¬ sije; v drugi stopnji pa odločajo vrhovne komisije o pri¬ tožbah zoper oceno področnih komisij. ( 5 ) Ministri, odnosno starešine vrhovnih uradov oce- njajo člane vrhovnih komisij. § 33. j 1 ) Komisije za oceno so sestavljene iz petih ali iz treh članov. ( 2 ) Člani komisij za oceno se jemljejo izmed po po¬ ložaju najvišjih uradnikov urada, pri katerem se komi¬ sije sestavljajo. Kadar se ocenjajo uslužbenci iz stroke, kateri ne pripada noben član komisije, stopi na mesto člana komisije, najnižjega po položaju, najvišji uradnik te ali sorodne stroke. Po činu najvišji član komisije je predsednik komisije. Za vsako komisijo se postavljata po dva člana namestnika. ( 3 ) Služba članov komisije je obvezna. Člani komi¬ sije se smejo odklanjati samo iz razlogov, ki jih za od¬ klonitev odreja zakon o občem upravnem postopku. § 34. Č) Komisija za oceno se sestavlja ob začetku vsa¬ kega leta. ( 2 ) Odlok o sestavi komisije izda starešina urada, pri katerem je komisija. . § 35. Za ocenjanje državnih uslužbencev so potrebni po¬ datki: 1. o strokovni sposobnosti; 2. o vedenju v službi in zunaj nje; 14 3. o marljivosti in zanesljivosti v službi; 4. o vrsti poslov, ki jih je uslužbenec opravljal v času, za katerega se ocenja, in o uspehu, ki ga je po¬ kazal. § 36. j 1 ) Uradni starešina je dolžan pripraviti^v teku leta starešinsko poročilo o vsakem uslužbencu posebej, in sicer tako, da vpisuje koncem meseca junija in decembra v posebne liste svoje opazke o vsem, kar je za ocenjanje potrebno. ( 2 ) Če pred potekom zgoraj določenih rokov bodisi starešina, bodisi uslužbenec odideta iz svojega doteda¬ njega urada, mora starešina pred odhodom vpisati svoje opazke. Novi starešina nadaljuje vpisovanje od roka, ki je na vrsti. ( 3 ) V vrhovnih državnih uradih pripravljajo poro¬ čila za uslužbence svojih oddelkov starešine oddelkov. § 37. Koncem koledarskega leta sklene starešina urada svoje starešinsko poročilo tako, da izrazi na koncu lista, v katerem so se vpisovale opazke, svoje obče mnenje in poda predlog za oceno dotičnega uslužbenca kakor tudi svoje mnenje o tem, ali in za kakšno vrsto poslov je moči uslužbenca posebno priporočiti. § 38. Uradni starešina pošlje starešinsko poročilo pristoj¬ ni komisiji za oceno najkesneje do konca januarja pri¬ hodnjega leta. § 39. O uradnih starešinah sestavljajo starešinska poro¬ čila neposredni višji starešine ter postopajo nadalje po odredbah prednjega paragrafa. (*) Ocenjanje se vrši na podstavi starešinskega po¬ ročila ter osebnega zaznanja članov komisije. ( 2 ) Odlok komisije se mora glasiti, da je uslužbenec »odličen«, »prav dober«, »dober« ali »slab«. ( 3 ) Prav dobro se sme oceniti uslužbenec, ki izka¬ zuje strokovno sposobnost, marljivost in zanesljivost kakor tudi uspeh v službi nad tem, kar mora izka¬ zati vsak dober in vesten uslužbenec. Odlično se sme oceniti samo oni uslužbenec, ki se vidno izkazuje nad uslužbenci, ki se ocenjajo prav dobro. ( 4 ) Če da področna komisija oceno »odličen«, se pošlje odlok komisije po službeni dolžnosti vrhovni ko¬ misiji v potrditev. § 41 . Do konca meseca marca mora komisija dovršiti oce¬ nitev vseh uslužbencev ter poslati odloke o ocenah ne¬ posrednim starešinam, da jih sprejmejo s podpisom na znanje in da jih istotako priobčijo ocenjenim uslužben¬ cem, potrdilo o tem pa vrnejo komisiji. Starešine morajo storiti vse to v osmih dneh po prejemu komisijskih odlo¬ kov. Če je treba, sme komisija na obrazložen predlog uradnega starešine ta rok podaljšati. § 42 . (’) Zoper vse odločbe področne komisije za oceno se sme uslužbenec pritožiti v osmih dneh po priobčitvi na vrhovno komisijo. ( 2 ) Pritožba se vloži pri neposrednem starešini, ki jo mora v treh dneh poslati komisiji, ki je uslužbenca ocenila. Komisija mora pritožbo v treh dneh po prejemu poslati z vsemi spisi vrhovni komisiji. § 43 . Vrhovna komisija sme oceno področne komisije pre¬ drugačiti ali odrediti izpopolnitev ali pa pritožbo zavr- 16 niti. Odlok se mora izdati v 30 dneh po prejemu pritožbe ter vrniti z vsemi spisi vred prvi komisiji, ki ga pri¬ obči pritožitelju po uradu, kjer službuje. § 44. Ko postane odločba o oceni izvršna, jo mora komi¬ sija takoj vročiti pristojnemu vrhovnemu uradu in uradu, pri katerem ocenjeni uslužbenec službuje, da se vpiše v njegov uslužbenski list. VI. POGLAVJE. Krctanje v službi. § 45. (!) Zvanja v strokah, za katere se zahteva nepopol¬ na srednja šola, se razporejajo od X. do vštete VII. po ložajne skupine. ( 2 ) Zvanja v strokah, za katere se zahteva popolna srednja šola, se razporejajo od IX. do vštete V. polo žajne skupine. ( 3 ) Zvanja v strokah, za katere se zahteva fakultet¬ na izobrazba, se razporejajo od VIII. položajne skupine navzgor. ( 4 ) Poglavje XIII. obsega razpored zvanj civilne državne službe po položajnih skupinah ter odredbah predhodnih odstavkov. ( 5 ) Učiteljska zvanja na strokovnih šolah, kolikor niso razporejena v razporedu zvanj, se razporejajo ob istih pogojih kakor ustrezna učiteljska zvanja v resortu ministrstva za prosveto in ministrstva za trgovino in industrijo. ( 6 ) Razpored zvanj zvaničnikov in služiteljev izvrše pristojni resortni ministri z uredbo. 17 § 46 . (*) Z zakonom se določi za vse stroke civilne držav¬ ne službe število službenih mest po zvanjih in njihovih položajnih skupinah, v katerih so ta zvanja razporejena; prav tako tudi število mest uradniških pripravnikov (sistematizacija mest); ta števila se z državnim prora¬ čunom ne smejo povečavati. ( 2 ) Če je katero zvanje določeno za več skupin, se morajo službena mesta tega zvanja tako razporediti, da se za višjo skupino določi manjše število mest, nego jih je v predhodni nižji skupini. § 47 . Uradniški pripravnik more biti postavljen samo na izpraznjeno pripravniško mesto; ko izpolni pogoje za uradnika (§ 12.), more biti imenovan samo v najnižjo položajno skupino, ki je odrejena za zvanja njegove stroke, in sicer samo na izpraznjeno mesto. § 48 . C 1 ) Napredovanja v istem zvanju po skupinah kakor tudi imenovanja v druga zvanja se morejo vršiti samo na izpraznjena mesta. ( 2 ) Vsako ministrstvo mora voditi za poedine stroke, ki so v njegovem področju, seznam uslužbencev po činu, določenem po odredbah tega zakona. Pristojni ministri predpišejo natančnejše odredbe o sestavljanju in voditvi teh seznamov s pravilnikom. ( 3 ) Vsak uslužbenec je upravičen, pregledati seznam svoje stroke in zahtevati popravek od pristojnega obla- stva, ako smatra, da mu čin ni pravilno odrejen. § 49 . (*) Uradnik ne more biti imenovan, odnosno ne more napredovati na izpraznjeno mesto v višji skupini, 18 če ni prebil v predhodni skupini, in sicer v skupinah X. in IX. najmanj po štiri leta, v skupinah VIII., VIL, VI., V. in IV., 2. stopnji, najmanj po tri efektivna leta. ( 2 ) V zvanja, razporejena po skupinah od vštete IV. skupine, 1. stopnje, navzgor, more uradnik biti ime novan, če je v IV. skupini, 2. stopnji, prebil tri efektiv¬ na leta. Če je tako zvanje razporejeno v več skupin, more dobiti uradnik z imenovanjem v to zvanje samo najnižjo skupino tega zvanja, razen če prestopi iz zvanja, v ka¬ terem je bil na višjem položaju. Za nadaljnje napredo¬ vanje v istem zvanju je pogoj, da je prebil uradnik v vsaki predhodni nižji skupini tega zvanja najmanj štiri efektivna leta in da je v višji skupini mesto izpraznjeno. ( 3 ) Če je zvanje razporejeno v IV. skupini, 1. stop¬ nji, in tudi v skupinah pod in nad to skupino, velja za napredovanje po skupinah do vštete IV. skupine, 2. stopnje, odredba prvega odstavka, a za napredovanje po nadaljnjih skupinah odredba drugega odstavka. ( 4 ) Za pridobitev zvanja sodnika sreskega, okrožnega ali trgovinskega sodišča, zvanja državnega tožilca in na¬ mestnika državnega tožilca kakor tudi zvanja docenta univerze, veljajo odredbe specialnih zakonov. S pridobi tvijo teh zvanj pride uradnik v najnižjo skupino, v kateri so ta zvanja razporejena. Za nadaljnje napredovanje veljajo odredbe tretjega odstavka. ( 5 ) V zvanje poslanika v inozemstvu, pomočnika mi¬ nistra, člana državnega sveta in glavne kontrole ter red¬ nega in izrednega profesorja univerze more biti imeno¬ van državni uradnik neglede na skupino, v kateri je, kakor tudi oseba svobodnega poklica (§ 59.). Za nadalj¬ nje napredovanje veljajo odredbe drugega odstavka. § 50. Zvaničniki in služitelji ne morejo napredovati, od nosno biti imenovani na izpraznjeno mesto v višji sku pini, če niso v predhodni skupini prebili: zvaničniki najmanj devet let in služitelji najmanj dvanajst let. 19 § 51. Za napredovanje uradnikov v višje skupine smejo , pristojni ministri z uredbo predpisati posebne višje stro¬ kovne izpite. § 52. 0) Periodični poviški, določeni v §§ 22., 24. in 25., se dobivajo po vsakih treh letih efektivne službe, ki jih je uslužbenec prebil v dotični skupini. ( 2 ) Periodični poviški v skupini se odrejajo po služ- beni dolžnosti. § 53. (‘) Državni uslužbenec, ki je dobil slabo oceno ali je disciplinski obsojen (§§ 191. in 137., odstavek 4.), iz¬ gubi za periodični povišek zbog slabe ocene eno celo leto, zbog disciplinske kazni pa toliko časa, kolikor je z disciplinsko razsodbo odrejeno. V obeh primerih se mu izgubljeni čas tudi v rok po § 49. ne more vštevati ( 2 ) Če je uvedeno disciplinsko postopanje, odloči disciplinsko sodišče predhodno, ali se mora za čas disci¬ plinske preiskave ali odstranitve od službe po odločbi disciplinskega sodišča uslužbencu ustaviti napredovanje, odnosno kretanje po periodičnih poviških. Disciplinsko sodišče odloči z razsodbo, ali se mora uslužbencu ustav¬ ljeni čas naknadno všteti ali pa ga mora končno izgubiti. § 54. (‘) Ako se uvede zoper državnega uslužbenca kazen¬ ska preiskava zaradi zločinstva ali drugega onečaščujo- oega dejanja, se mu od dne, ko se je uvedla preiskava, ustavi kretanje po periodičnih poviških in napredovanje Po skupinah. ( 2 ) Če se državni uslužbenec, zoper katerega se je vodilo kazensko ali disciplinsko postopanje, oprosti kriv¬ de, se mu vrne pravica do vštetja časa, ki mu je bilo začasno ustavljeno po določbi predhodnega odstavka in po odredbah § 53. 2 * 20 § 55. ('j Za prestop iz stroke v stroko civilne državne službe ali iz samoupravne službe v civilno državno službo je pogoj, da ima oni, ki prestopa, dotično občo strokovno šolsko izobrazbo, ki je predpisana za stroko civilne službe, v katero prestopa, in da pred prestopom opravi predpisani državni strokovni izpit te stroke. ( 2 ) Pristojni minister sme oprostiti državnega stro¬ kovnega izpita osebo, ki prestopa v četrto ali višjo po¬ ložajno skupino. § 56. Prestop iz samoupravne službe je dopusten samo v isti stroki. § 57. Za prestop iz stroke v stroko državne službe kakor tudi za prestop iz samoupravne službe v državno je pogoj, da odobri prestop dotedanji pristojni minister ali ban. § 58. j 1 ) Ob prestopu iz stroke v stroko civilne državne službe ali iz druge državne službe v civilno državno službo se ne more dobiti višja položajna skupina od one, iz katere se prestopa. Če je uradnik v skupini, v kateri niso razporejena zvanja stroke, v katero prestopa, more dobiti samo najnižjo skupino, v kateri so razpore¬ jena zvanja stroke, v katero prestopa. ( 2 ) Ob prestopu iz samoupravne ali kontraktualne službe v civilno držvno službo se ne more dobiti višja položajna skupina od one, ki bi jo mogel uslužbenec imeti po tem zakonu, da je čas samoupravne službe, ki ki se mu priznava po točki 5. § 116., odnosno čas kon¬ traktualne službe prebil v civilni službi. ( 3 ) Prestop se sme vezati s pogojem, da dobi urad¬ nik tudi zvanje nižjega položaja neglede na dotedanji položaj in dotedanje trajanje službe. (O Izjemoma se dopušča sprejem iz svobodnega po¬ klica v državno službo v zvanja počenši od tretje polo¬ žajne skupine navzgor, če zahteva posebna korist držav¬ ne službe, da se znan strokovnjak pokliče y upravo kakšne stroke ali v katero izmed najvišjih zvanj v civilni državni službi. ( 2 ) Odredba predhodnega odstavka se sme upora¬ biti kljub § 63. tudi, če je tak strokovnjak bil preje v državni službi, pa je služba prestala z ostavko ali dru¬ gače, ako je povratek po tem zakonu dopusten. ( 3 ) Za svobodni poklic se smatra strokovno delo iz¬ ven državne ali samoupravne službe. I ( 4 ) Za sprejem advokata v zvanja sodnika ali držav¬ nega tožilca veljajo odredbe zakona o sodnikih rednih sodišč in zakona o državnem tožilstvu. § 60. Uslužbenec, ki se vrača iz pokoja v aktivno civilno državno službo, mora izpolnjevati vse pogoje, ki so pred¬ pisani z zakonom za vstop v službo vobče in za dotično stroko posebej. Izvzemajo se upokojenci, ki jih omenja § 126. § 61. Če se vrača upokojeni državni uslužbenec iz pokoja v drugo stroko civilne državne službe in ne v ono, v kateri je bil upokojen, ga sme pristojni minister opro¬ stiti državnega strokovnega izpita, ako sicer izpolnjuje vse predpisane pogoje za vstop v stroko in ako se spre¬ jema v zvanje, počenši od IV. položajne skupine, druga stopnje, navzgor. § 62. ( l ) Ob vračanju iz pokoja v aktivno civilno državno službo se ne more dobiti skupina, ki bi bila višja od 22 one, v kateri je bil uslužbenec upokojen. S svojim pri stankom sme dobiti uslužbenec tudi nižji položaj. ( 2 ) Rok iz §§ 49. in 52. se šteje skladno s § 65. § 63. Odredbe, ki veljajo za vračanje v aktivno državno službo iz pokoja, se uporabljajo tudi na uslužbence, ki jim je državna služba prestala z ostavko ali drugače, če je povratek po tem zakonu dopusten. § 64. Za vsak odlok o uradnikovem prestopu, sprejemu po § 59. kakor tudi o vračanju v aktivno službo je po¬ trebna soglasnost predsednika ministrskega sveta. § 65. Ob vsakem prestopu, odnosno sprejemu po § 59. se šteje rok iz §§ 49. in 52. od dne prestopa, odnosno spre¬ jema. Izjemoma se štejejo ti roki, če se vrši prestop iz stroke v stroko, za katero se zahteva ista šolska izobraz¬ ba in za katero velja ta zakon, od dne, ko je dobil urad¬ nik, ki prestopa, isto skupino v prejšnji stroki. § 66 . (■) Za prestop zvaničnika v uradniško zvanje so¬ rodne stroke, za katero se zahteva nepopolna srednje¬ šolska ali tej enaka strokovnošolska izobrazba, je zva- ničniška služba enaka pripravljalni službi te stroke. Dotični zvaničnik more, če ima to šolsko izobrazbo in najmanj tri leta zvaničniške službe, po opravljenem dr¬ žavnem strokovnem izpitu dobiti zvanje X. skupine te stroke. Ce je njegova dotedanja plača bila večja od plače X. skupine, mu pripada oni periodični povišek te sku¬ pine, ki je njegovi dotedanji plači najbližji. Rok iz §§ 49. in 52. se mu šteje od dne prestopa. To velja tudi za prestop zvaničnikov in podoficirjev, navedenih v § 8. ( 2 ) Če prestopi zvaničnik po doseženi šolski izobraz¬ bi v stroko, za katero se zahteva popolna srednja ali fa¬ kultetna izobrazba, more stopiti samo v pripravljalno službo te stroke. § 67. C) Služitelj, ki prestopi v zvaničniško službo, lhore dobiti, če izpolnjuje vse ostale pogoje, predpisane za dotično zvaničniško stroko, najnižjo zvaničniško skupino. Če je bila njegova dotedanja plača večja od plače te sku¬ pine, mu pripada oni periodični povišek te skupine, ki je njegovi dotedanji plači najbližji. Rok iz §§ 50. in 52. se mu šteje od dne prestopa. ( 2 ) Če prestopi služitelj po doseženi šolski izobrazbi v uradniško zvanje, more stopiti samo v pripravljalno službo dotične stroke. VII. POGLAVJE. Splošne odredbe. § 68 . ( 1 ) Civilni državni uslužbenec priseže predpisno pred starešino, ko vstopi prvič v službo ali ko se vrača iz po¬ koja ali ostavke v aktivno službo. ( 2 ) O opravljeni prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpiše uslužbenec, ki je prisegel, in overovi starešina, pred katerim se je opravila prisega. § 69. Uslužbenec se mora pokoriti zakonom in opravljati svojo službo vestno, marljivo in nepristransko, uvaže- v aje edino obče javne koristi in izogibaje se vsemu, kar bi bilo na škodo službe, ki mu je poverjena. 24 § 70. (') Uslužbenec mora izvrševati naloge svojih stare¬ šin, če so izdani v mejah zakona. ('-) Če smatra uslužbenec nalog, ki mu je bil dan, za nezakonitega, ima pravico, učiniti zoper njega svoje pripombe. V takem primeru sme zadržati izvršitev na¬ loga, če ne bi bila stvar nujna. Na ponovljen nalog mora uslužbenec po napravljenih pripombah dobljeni pismeni nalog izvršiti brez odlaganja. Samo tega, kar je- po zakonih kot kaznivo dejanje prepovedano in se kaz¬ nuje, ne sme nižji uslužbenec na zapoved višjega usluž¬ benca nikoli izvršiti in mora svojemu višjemu oblastvu poročati o tako prejetem nalogu. ( 3 ) Če zahteva službena korist, mora uslužbenec na poziv svojega starešine opravljati tudi one službene po¬ sle, ki ne spadajo v obseg njegovega dela. § 71. Uslužbenec mora čuvati uradno tajnost neglede na to, ali je v aktivni službi ali ne. Za uradno tajnost se smatra vse, kar je zvedel uslužbenec v službi in pri svo¬ jem službenem poslu in kar bi utegnilo, ko bi se raz¬ krilo, izpodnesti uspeh državne službe ali bi bilo dru¬ gače škodljivo za državo ali za poedince. V občem in¬ teresu ga sme pristojni minister odvezati te dolžnosti. § 72. (‘j Uslužbenec mora v službi in zunaj nje čuvati svoj ugled in ugled svojih starešin ter se mora izogibati vse¬ mu, kar bi utegnilo škodovati ugledu in zaupanju, ki ga za¬ hteva njegov položaj. Istotako mora upokojeni uslužbe¬ nec urediti svoje vedenje po položaju, ki ga je imel. ( 2 ) V uradnem občevanju z državljani mora biti uslužbenec uslužen in vljuden. Uslužbenec sme občevati uradno z višjimi oblastvi samo po starešini urada, v katerem službuje, razen če odreja zakon drugače. § 74 . Uslužbenec ne sme imeti poleg svoje redne službe druge postranske, razen če to pristojno službeno oblastvo dovoli. Imeti ne sme nobenega drugega mesta, ki bi bilo protivno dostojanstvu in časti njegovega zvanja ali ki bi ga oviralo v izvrševanju njegovih stalnih uradnih dolž¬ nosti. § 75 . j 1 ) Ministri, bani in drugi uslužbenci ne smejo biti pogodbene stranke pri pogodbah o državnih nabavah in delih; državni uslužbenci onega urada ali one državne naprave, na katerega (katere) račun se sklepa pogodba o nabavah ali delih, pa ne smejo biti pri tej nabavi za¬ interesirani niti posredno niti neposredno. ( 2 ) Ministri, bani in drugi uslužbenci ne smejo biti člani upravnega odbora uprave državnih monopolov, upravnega ali nadzorstvenega odbora Narodne banke in Državne hipotekarne banke, upravnega ali nadzorstve¬ nega odbora onih delniških družb in pridobitnih pod¬ jetij, ki imajo rudarske pravice ali privilegije ali ki ima¬ jo pogodbe o sečnji državnih gozdov ali ki imajo po¬ sebne izjemne privilegije po specialnih zakonih, izvzemši Privilegirano agrarno banko. Prav tako ne smejo biti ministri, bani in drugi uslužbenci člani družbe ali pod¬ jetja, ki je v poslovnih zvezah z državo. ( 3 ) Sodniki, predsednik, podpredsednik in člani državnega sveta ter predsednik in člani glavne kontrole ne smejo biti člani upravnega in nadzorstvenega odbora nobene delniške družbe in takih podjetij, razen v urad¬ niških ustanovah ter v vseh zadružnrfi ustanovah. 26 ( 4 ) Izvzemajo se samo oni primeri, ko so uradniki izrečno za to delegirani od pristojnega ministra v spo¬ razumu s predsednikom ministrskega sveta, če je to ne- obhodno potrebno v strokovnem oziru in radi kontrole. § 76 . (*) Državni uslužbenci ne smejo ustanavljati stanov¬ skih udruženj državnih uslužbencev, če nimajo odobritve tudi od svojega resortnega ministra. ( 2 ) V taka udruženja se smejo združevati in biti sprejeti za člane samo uslužbenci iste stroke in istega uslužbenskega reda. ( 3 ) Upokojenci smejo biti redni člani, ne smejo pa biti člani uprave udruženja. ( 4 ) Za člane udruženja ne smejo biti sprejeti oni upokojeni uslužbenci, ki niso bili člani udruženja, dokler so bili v aktivni službi, če je udruženje takrat obstajalo; če pa gre za novo udruženje, smejo biti ob ustanovitvi sprejeti za člane tudi upokojeni uslužbenci. ( 5 ) Oni uslužbenci, člani udruženja, ki jim je pre¬ stala služba po razsodbi disciplinskega sodišča ali ki dajo ostavko na državno službo, ne smejo ostati člani udruženja. ( 6 ) Člani udruženja ne smejo ostati oni uslužbenci, ki po sprejemu v udruženje premenijo svojo stroko ali svoj uslužbenski red. To ne velja za one člane, ki po¬ stanejo uslužbenci pri ministrstvu, v čigar področju slu¬ žijo, vendar ti ne smejo biti izvoljeni za funkcionarje. ( 7 ) Za isto stroko in isti uslužbenski red sme obsta¬ jati samo po eno udruženje za vso državo. Ta udruženja ne smejo imeti pokrajinskega, verskega ali plemenskega značaja. ( 8 ) Za pokrajinska udruženja se ne smatrajo bano¬ vinske sekcije kot deli udruženj za vso državo; vendar sme imeti eno in isto udruženje v vsaki banovini samo po eno banovinsko sekcijo. (”) Tudi za delovanje v udruženju veljajo za njegove člane predpisi o čuvanju ugleda in dostojanstva držav¬ nega uslužbenca, prav tako tudi vsi drugi disciplinski predpisi, kolikor bi se poslovanje udruženja ali njegovih članov dotikalo službenih razmerij ali službenih in¬ teresov. ( 10 ) Stanovska udruženja državnih uslužbencev stoje pod nadzorstvom resortnih ministrov, katerim so dolžna predlagati letna poročila o svojem poslovanju. ( J1 ) Za vsak sporazumen nastop raznih udruženj je potrebna odobritev pristojnega ministra. ( 12 ) Zoper državne uslužbence, ki kršijo prednje od¬ redbe, se uporabi disciplinski postopek. ( 13 ) V udruženjih, ki poslujejo zoper prednje od¬ redbe, razpusti resortni minister v sporazumu z mini¬ strom za notranje posle upravo in nadzorstveni odbor in postavi komisarja, ki opravlja pravno veljavno vse posle upravnega in nadzorstvenega odbora, dokler ne spravi vsega poslovanja v udruženju v sklad s prednjimi od¬ redbami. V hujših primerih se smejo udruženja, ki de¬ lujejo zoper prednje odredbe, razpustiti z odločbo re- sortnega ministra v sporazumu s predsednikom ministr¬ skega sveta. Zoper to odločbo ni dopustna tožba. (14) p r edpisi prednjih odstavkov ne veljajo za urad¬ niške zadruge in njihove zveze. § 77. Državnemu uslužbencu je prepovedano prejemati od tujih vlad darila, nagrade ali odlikovanja brez dovo¬ litve pristojnega ministra. § 78. j 1 ) Za škodo, ki jo provzroči državni uslužbenec drugim v izvrševanju svoje dolžnosti z nezakonitim ali nepravilnim postopanjem, odgovarjata uslužbenec kot storilec in država. 28 ( 2 ) Za vložitev te tožbe ni potrebna oškodovancu odobritev nadrejenega oblastva. ( 3 ) Tožba se vlaga pri sodišču, pristojnem po kraju, kjer se je škoda povzročila, in mora biti naperjena proti storilcu in državi. Če tožba ni zajela takoj tudi države, prestane odgovornost le-te. ( 4 ) Pravica do tožbe zastara črez deset mesecev od dne, ko je bila škoda povzročena, odnosno od dne, ko je oškodovanec za njo zvedel, vendar tudi v tem drugem primeru ne sme biti skrajni rok za vložitev tožbe daljši od enega leta od dne, ko je škoda nastala. Če se je zo¬ per storilca vodila kazenska preiskava, se šteje gornji rok od dne pravomočnosti sodne odločbe o pokrenjenem vprašanju kazenske odgovornosti. ( 5 ) Država je dolžna plačati tožilcu prisojeno odškod¬ nino samo, če se ne da izterjati od uslužbenca. ( 6 ) Država sme po rešitvi pristojnega ministra v spo¬ razumu z ministrom za finance in v soglasnosti s pred¬ sednikom ministrskega sveta prevzeti vso odgovornost za povrnitev škode in tako oprostiti odgovornosti tože¬ nega uslužbenca, če se ugotovi, da je provzročena škoda posledica pretirane gorečnosti v službi. ( 7 ) Za kazniva dejanja, storjena v službeni dolžnosti, odgovarja uslužbenec kazenski in disciplinski. ( 8 ) Za odgovornost sodnikov veljajo predpisi zakona o sodnikih rednih sodišč. § 79 . Sorodniki v premi vrsti ali v postranski vrsti do vštetega četrtega kolena, mož in žena, osebe, ki so v svaštvu do vštetega drugega kolena, ne smejo biti v ne¬ posrednem službenem razmerju starešine in podrejenca, razen če je to za poedine stroke drugače odrejeno. To ne velja za učitelje meščanskih in narodnih šol niti za uslužbence pošte in telegrafa. 29 § 80. Državni uslužbenec se ne sme uporabljati za služ¬ bene posle zunaj svojega službenega kraja dalj nego tri mesece brez odobritve pristojnega ministra v soglas¬ nosti s predsednikom ministrskega sveta. Izvzeti so pri¬ meri, ko je to dopustno s specialnim zakonom. § 81. Kdor stopi v državno službo, se mora javiti na služ¬ bo v petnajstih dneh od dne, ko se mu je priobčilo, da je sprejet; drugače se smatra za nesprejetega. Iz opra¬ vičenega razloga sme pristojno oblastvo ta rok podaljšati. § 82. (9 Državni uslužbenci morajo biti v službi ves čas, ki je odrejen za to, če pa korist službe zahteva, na poziv starešine tudi preko tega časa. Državni uslužbenci se ne smejo oddaljevati iz kraja službovanja brez dovolitve pristojnega starešine ali brez nujnega razloga, ki ga morajo takoj opravičiti pred starešino. ( 2 ) S posebnim zakonom se uredi služba državnih uslužbencev ob praznikih. § 83. Če je uslužbenec iz kakršnegakoli razloga zadržan priti v službo, mora v 24 urah o tem poročati svojemu neposrednemu starešini in opravičiti svoj izostanek. § 84. C 1 ) Če državni uslužbenec zbog obolelosti ne more v službo,, mora predložiti zdravniško spričevalo, če sta¬ rešina to zahteva. Če smatra za potrebno, sme starešina v takem primeru odrediti, da izvrši pregled uslužben- čevega zdravstvenega stanja državni zdravnik ali da se to izvrši komisijski. 30 ( 2 ) Komisijski pregled je obvezen, če uslužbenec nepretrgoma boluje več kot 6 mesecev ali če treba, da zbog telesne ali duševne nesposobnosti za službo pre¬ stane njegova aktivna državna služba. (■'“) Komisijo odredi uslužbenčev starešina; njeni čla¬ ni so starešina sam ali uradnik, ki ga starešina odredi, da ga nadomešča, in dva zdravnika, ki sta v javni službi. ( 4 ) Državnim zdravnikom ne pripada, če vrše pre¬ gled zdravstvenega stanja državnih uslužbencev po od¬ redbah tega člena, nikaka nagrada. ( r> ) Potne stroške članov komisije ob pregledu trpi država, razen če uslužbenec sam prosi za upokojitev zbog bolezni, odnosno če da drugače povod za pregled, pa se s pregledom ugotovi, da mu zdravstveno stanje dopušča vršenje službe. V teh primerih trpi omenjene stroške uslužbenec. ( 6 ) Smatra se, da je zbog obolelosti zadržan priti v službo oni uslužbenec, ki potrebuje nekaj časa za okre¬ vanje ali ki se podvrže posebnemu zdravljenju bodisi v kraju službovanja ali zunaj tega kraja. Dotični čas mora biti v naprej ugotovljen in odobren s pristojno rešitvijo. Tak čas se mu šteje v bolovanje. § 85. Minister za zunanje posle predpiše s pravilnikom, kako se ugotavlja zdravstveno stanje uslužbencev mini¬ strstva za zunanje posle, ki so na službi v inozemstvu. § 86 . ( x ) Državni uslužbenec ima pravico do letnega od¬ mora. Odmor znaša: za uradnike od I. skupine do vštete III. skupine, druge stopnje ... 6 tednov, za uradnike ostalih skupin, in sicer s službeno dobo preko 25 let . . . 40 dni, 31 od 15 do 25 let službe.30 dni, od 5 do 15 let službe.20 dni in do 5 let službe.10 dni, za uradniške pripravnike.10 dni, za zvaničnike in služitelje s službeno dobo preko 25 let .30 dni, od 15 do 25 let službe.20 dni, od 5 do 15 let službe.12 dni in do 5 let službe.8 dni. ( 2 ) Kdaj sme uslužbenec uporabiti odmor, določi na predlog uradnega starešine neposredni višji starešina, za vrhovna oblastva pa starešina teh oblastev. ( 3 ) Letni odmor pa šteje v od&otstvo radi okrevanja ali zdravljenja. § 87. j 1 ) Odsotstvo po privatnem poslu dovoljuje pristojni minister, odnosno ban, razen pri vrhovnih oblastvih in samostojnih ustanovah, zunaj ministrstev in banskih »prav, za katere obstoje v tem pogledu posebni pred¬ pisi. Ministri in bani smejo za odsotstvo do 30 dni od¬ rediti starešine, ki ga dovoljujejo. ( 2 ) Uslužbenec, ki je na odsotstvu po privatnem po¬ slu, daljšem od skupaj dveh mesecev v enem koledar¬ skem letu, nima pravice do prejemkov za čas preko dveh mesecev. ( 3 ) Odsotstvo zaradi izpopolnitve ali dovršitve šo¬ lanja se smatra kot odsotstvo po privatnem poslu, razen če se pošlje uslužbenec v izpopolnitev v neposrednem interesu državne službe. ( 4 ) Odsotsvo po privatnem poslu se šteje v letni od¬ mor, razen če minister ne odloči drugače. § 88 . Civilni državni uslužbenci in upokojenci kakor tudi njih rodbine, imajo pravico do zdravljenja v javnih bol¬ nicah ob državnih stroških (§ 7. zakona o bolnicah). 32 § 89. ( 1 ) Uslužbenka, ki je na porodu, ima pravico do od¬ sotnosti do šestih tednov. ( 2 ) Čas odsotnosti radi poroda se ne šteje v maksi¬ mum časa po točki 4. § 104. § 90. Uslužbenec je dolžan prijavljati brez odloga nepo¬ srednemu starešini vse izpremeinbe v svojih osebnih in rodbinskih razmerah, ki vplivajo na njegovo službeno razmerje proti državi. § 91. (') Za vsakega državnega uslužbenca se osnuje in vodi uslužbenski list, od katerega mora biti en izvod pri vrhovnem centralnem uradu njegove stroke, drugi pa pri uradu, kjer službuje. Če se uslužbenec premesti, se pošlje uslužbenski list novemu uradu. ( 2 ) Vse, kar se vpisuje v uslužbenski list, mora biti vpisano v oba izvoda. ( 3 ) Na uslužbenski list mora biti nalepljena usluž- benčeva fotografija, ki se obnavlja vsako deseto leto ter naleplja poleg dotedanje. ( 4 ) Uslužbenski list se popolnjuje samo na podstavi izvirnih listin, točnost podatkov pa overavlja uradni sta¬ rešina. ( 5 ) Uslužbenski list mora navajati: 1. ime in priimek; 2. kraj, dan, mesec in leto rojstva; 3. narodnost in vero; 4. podatke o zakonskem stanju; ime in poklic za¬ konskega druga; 5. podatke o otrocih, koliko jih je, njih imena, da¬ tum rojstva in njih poklic; 6. podatke o osebah, ki jih vzdržuje; 7. podatke o službi pri vojski; 33 8. podatke o službi med vojno; 9. podatke o znanju jezikov; 10. podatke o šolski in posebni strokovni izobrazbi; 11. podatke o sorodniških zvezah z osebami, ki službujejo v isti stroki; 12. podatke o odlikovanju; 13. podatke o disciplinskih in drugih kaznih; 14. podatke o kretanju v službi (namestitve, imeno¬ vanja, napredovanja, premestitve, sprememba stroke, ostavke, upokojitve itd.); 15. podatke o odsostvovanju in bolovanju; 16. podatke o letnih ocenah; 17. podatke o izrednih delih v stroki; 18. podatke o poklicu pred vstopom v službo; 19. podatke o književnih, znanstvenih in umetniških delih; 20. podatke o tem, ali je bil prej v državni službi, v kateri in zakaj mu je ta služba prestala. ( 6 ) Poedine stroke smejo zahtevati tudi še podatke, ki so zanje potrebni. § 92. Vse listine, na podstavi katerih se popolnjuje uslužbenski list, se čuvajo posebej, bodisi v izvirniku, bodisi v potrjenem prepisu pri vrhovnem centralnem bradu z izvodom uslužbenskega lista vred, ki se čuva tamkaj. § 93. 4 Iz rodbinskih pokojninskih prejemkov se ne smejo izterjavah dolgovi umrlega uslužbenca niti katerekoli druge terjatve proti njemu. § 94 . j 1 ) Državne terjatve proti državnim uslužbencem, ki izhajajo iz službenega razmerja, se ugotavljajo, koli- 3 34 kor to ne spada v pristojnost glavne kontrole, admini¬ strativnim potem. ( 2 ) Za državne terjatve iz službenega razmerja se sme postaviti prepoved administrativnim potem do 50°/o aktivnih in do 30% pokojninskih prejemkov. § 95. ( 1 ) Po smrti državnega uslužbenca, aktivnega ali upokojenega, se izplačajo kot pogrebnina enomesečni celokupni prejemki umrlega uslužbenca; poleg tega se dado ženi ali otrokom kot podpora dvomesečni celokupni prejemki, če nimajo drugih dohodkov. ( 2 ) Po smrti kontraktualnega uradnika se izplača kot pogrebnina polovica enomesečne nagrade. § 96. Če oboli uslužbenec, preden pridobi pravico do po¬ kojnine, a ima več ko tri leta aktivne državne službe, tako, da postane nesposoben za državno službo in se zaradi tega odpusti, se mu sme dajati kot podpora 30% od plače in položajne doklade, če nima drugih dohodkov in če je nesposoben za drugo delo in pridobivanje. ( 2 ) Če umre uslužbenec, ki uživa po predhodnem odstavku podporo, ali aktivni uslužbenec, preden je pri¬ dobil pravico do rodbinske pokojnine, pa ima več ko tri leta aktivne državne službe, se sme dajati njegovi rodbini (ženi in otrokom), če nima drugih dohodkov in če ni sposobna za pridobivanje, kot podpora 20% po¬ slednje uslužbenčeve plače in položajne doklade. § 97. i 1 ) Državni uslužbenci so oproščeni plačevanja de- kretnih in vseh ostalih taks za vloge ali zahteve, ki se nanašajo na osebne ali rodbinske pravice po tem za¬ konu, kakor tudi za priloge k uslužbenskemu listu. I 35 ( 2 ) Prejemki državnih uslužbencev in upokojencev so oproščeni vseh samoupravnih doklad. ’ § 98. Nihče ne sme biti brez svojega pristanka postavljen v nižje zvanje niti v zvanju na nižji položaj od onega, ki ga je že imel. \ § 99. 2 j 1 ) Državni uslužbenci se smejo premestiti: i 1. po službeni potrebi; 2. na prošnjo; in t 3. če dva uslužbenca z odobritvijo pristojnega or¬ gana zamenjata svoja službena kraja. ( 2 ) Premeščenemu uslužbencu pripada povračilo stroškov za potovanje in selitev samo v primeru točke 1. ( 3 ) Premestitev na podstavi razpisanega natečaja se smatra za premestitev na prošnjo. ? § ioo. 'o v ( x ) Ce se uslužbenec premesti, mora biti razrešen svoje dotedanje službe najkesneje v 30 dneh. Na novo n službo se mora javiti najkesneje v petih dneh od dneva 1- razrešitve; v ta rok pa se ne šteje čas, ki je potreben o za potovanje. Ce je premeščen iz urada v urad v istem a kraju, se mora javiti na novo službo v 24 urah. n ( 2 ) Iz opravičenega razloga, posebno pri uradnikih, )- ki izročajo blagajno ali polagajo račune, sme pristojno oblastvo, ki je izdalo odlok o premestitvi, podaljšati roke iz predhodnega odstavka. e- § 101 ‘ > e (') Uradnik se sme postaviti na razpoloženje, če se a- ukine njegovo službeno mesto, zvanje, ki ga ima, ali urad, pri katerem službuje. Pooblaščeni ministri in iz- 3* 86 redni poslaniki v inozemstvu se smejo izjemoma posta¬ viti na razpoloženje tudi po službeni potrebi. ( 2 ) Dokler je na razpoloženju, ki ne sme trajati dalj nego leto dni, ima uradnik vse pravice aktivnega uradnika svojega dotedanjega zvanja in položaja. § 102 . (‘) Čin uslužbencev se določa v tem redu: 1. po skupini; 2. po dolgosti službe v i^ti skupini; 8. po činu položaja, s katerega je prišel; 4. po dolgosti službe v isti stroki; 5. po dolgosti službe vobče; 6. po datumu rojstva. ( 2 ) V isti skupini je višji po činu oni, ki je prej dobil višje zvanje. Cin zvanja se določa po skrajni sku¬ pini, do katere je zvanje razporejeno. ( 3 ) Starešina oblastva ima proti podrejenim usluž¬ bencem najvišji čin. § 108. (') Odločbe o službenih razmerjih civilnih državnih uradnikov (namestitev za uradnika, imenovanje v zva¬ nje, napredovanje v istem zvanju, premeščanje, posta¬ vitev na razpoloženje, upokojitev, sprejem ostavke ir. odpustitev iz službe) se izdajajo počenši od VIL polo¬ žajne skupine navzgor s kraljevim ukazom, za ostale položajne skupine pa, kakor tudi za sprejem v priprav¬ ljalno službo z rešitvijo pristojnega ministra. Za dr¬ žavne uradnike obče uprave v strokah iz prvega od¬ stavka § 45. od X. do vštete VIII. položajne skupine na področju banovine izdaja odločbe ban; ( 2 ) Odločbo o namestitvi, imenovanju, napredovanju, premestitvi, upokojitvi, sprejemu ostavke in odpustitvi zvaničnikov in služiteljev izdaja za področje banske uprave v banovini ban, za ostale upravne grane pa iz¬ daja odločbo minister, ki sme to svojo pravico, izvzemši 37 glede upokojitve, prenesti na starešine uradov, ki so neposredno podrejeni ministrstvu. ( :1 ) Odločbe o periodičnih poviških izdaja minister odnosno ban, ki sineta to svojo pravico prenesti na svoje podrejene organe. ( 4 ) O vseh odločbah se izdajajo uslužbencem de¬ kreti. (") Odločbe o službenih razmerjih uradnikov, razen odločb o periodičnih poviških, se razglašajo v kratkem izpisku v »Službenih novinah«. ( e ) Odločbe iz prvega odstavka se izdajajo s pri- •stankom predsednika ministrskega sveta. Vin. POGLAVJE. Prestanok službe. § 104 . Civilnemu državnemu uslužbencu prestane služba: 1. če se s sodno razsodbo obsodi na izgubo službe ali na izgubo častnih pravic; 2. če se z disciplinsko razsodbo obsodi na kazen upokojitve ali odpustitve iz službe; 3. če postane telesno ali duševno nesposoben za službo; 4. če po dvanajstih mesecih nepretrganega bolova- iija, odnosno po petnajstih mesecih skupnega bolovanja v dveh zaporednih letih še vedno ni sposoben za vršenje svoje službe; 5. če pride pod skrbstvo ali v konkurz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast; v teh primerih mora so¬ dišče obvestiti pristojnega starešino o uvedenem posto¬ panju; 6. če prebije eno leto na razpoloženju; 7. če je trikrat zaporedoma ali šestkrat med službo slabo ocenjen; 38 8. če izstopi iz državljanstva ali ga izgubi z omo- žitvijo; 9. če se brez vednosti in odobritve starešine po lastni krivdi ne javi na službo v desetih dneh, ko poteče odmor ali odsotstvo, ko se premesti, ko se odredi na delo zunaj kraja službovanja ali ko zapusti službo; 10. če se obsodi s sodno razsodbo na zapor, daljši od enega leta, za kaznivo dejanje, na katero se ne na¬ naša točka 1.; 11. če je pozvan na odslužitev rednega kadrskega roka; . 4 12. če se ugotovi, da je ob vstopu v službo zatajil, da je bil že prej v državni službi, ki mu je prestala po določbah točk 1., 2., 7., 9. in 10.; 13. če dovrši 70 let starosti; 14. če poda ostavko; 15. če se mora upokojiti na lastno zahtevo; in 16. če pristojno oblastvo odloči, da mu služba pre¬ stani. § 105. (*) V primerih prestanka službe po točkah 1., 8., 9. in 12. § 104. se uslužbenec odpusti in, če je že izpolnil pogoje za pridobitev osebne pokojnine, izgubi pravico do pokojnine. Prav tako se odpusti in izgubi pravico do pokojnine uslužbenec, ki mu je prestala služba po točki 2. omenjenega paragrafa, če je z razsodbo disciplinskega sodišča obsojen na kazen odpustitve iz službe. V pri¬ meru točke 14. izgubi uslužbenec pravico do pokojnine, če jo je že pridobil. ( 2 ) V primerih prestanka službe po točkah 3., 4., 5., 6., 7., 13. in 16. § 104. se uslužbenec odpusti, če že ni pridobil pravice do pokojnine, drugače pa se upokoji; v primeru točke 10. istega paragrafa se uslužbenec od¬ pusti, če že ni pridobil pravice do pokojnine, drugače se upokoji, razen če je disciplinsko sodišče izreklo, da mora izgubiti pokojnino; v primeru točke 11. omenje¬ nega paragrafa se uslužbenec odpusti; v primeru točke 15. pa se uslužbenec upokoji. 39 § 106. (*) V primerih točk 1., 2. in 10. § 104. prestane služba z dnem izvršnosti razsodbe. V primeru točke 8. Prestane služba na dan izstopa iz državljanstva; v pri¬ meru točke 9. onega dne, ko je uslužbenec zapustil službo, odnosno ko bi se bil moral javiti na službo; v primeru točk 14. in 16. prestane služba na dan raz¬ rešitve. ( 2 ) V ostalih primerih prestanka službe po § 104. izda pristojno oblastvo odločbo o prestanku službe naj- kesneje v treh mesecih. Služba prestane na dan, ko se ta odločba izda. Ce pristojno oblastvo ne izda odločbe v tem roku, se smatra za dan prestanka službe zadnji dan tromesečnega roka. § 107. (9 Ostavka (točka 14. § 104.) se poda pismeno uradnemu starešini in se mora uvažiti najkesneje v enem mesecu od dne, ko je prispela na pristojno mesto. H Ostavke ni treba uvažiti, če je uslužbenec v disciplinski preiskavi ali če ima denarno obveznost proti državi iz službenega razmerja. Če se ostavka uvaži, se disciplinsko postopanje ustavi. ( 3 ) Ob uvažitvi ostavke se more postaviti za pogoj redna predaja dolžnosti. § 108. Z uvažitvijo ostavke izgubi uslužbenec vse pravice državnega uslužbenca. Če bi se pozneje vrnil v državno službo, se postopa po odredbah § 63. in poslednjega odstavka § 117. § 109. Če je uslužbenec dovršil 35 let efektivne državne službe ali 40 let, ki mu štejejo za pokojnino, ali če je 40 dovršil 65 let starosti, se mora na prošnjo upokojiti (točka 15. § 104.). Prošnja se mora uvažiti v enem me¬ secu od dne, ko je prispela na pristojno mesto. § no. Odločba oblastva o prestanku službe (točka 16. § 104.) se sme izdati, če po pristojnosti iz § 103. mini¬ ster, ban ali pooblaščeni starešina smatra, da je usluž¬ benec nesposoben ali neprimeren za službo, ali če to sicer zahtevajo službeni interesi. Za odločbo glede urad¬ nikov je potrebna soglasnost predsednika ministrskega sveta. § 111 - (') Po prestanku službe ne sme uslužbenec sam zapustiti službe, ampak mora biti pristojno razrešen. To se mora zgoditi, če se odpusti po sodni ali disciplinski razsodbi, takoj čim prispe obvestilo o pravnomočnosti razsodbe, po kateri je služba prestala, v ostalih primerih iz § 104. pa razen točke 8. in 9. najkesneje v enem me¬ secu od dne, ko je dospelo obvestilo o odločbi o pre¬ stanku službe k njegovemu neposrednemu starešini. Ta rok ne sme prekoračiti poslednjega dne trimesečnega roka drugega odstavka § 106. Če uslužbenec ni na službi in ga ni mogoče razrešiti po redni poti, se vzame dan, ko prispe obvestilo o odločbi o prestanku službe k nje¬ govemu neposrednemu starešini, za dan razrešitve. V primerih točke 8. in 9. § 104. se smatra za dan razre¬ šitve dan izstopa iz državljanstva ali izgube državljan¬ stva, odnosno dan, katerega je uslužbenec zapustil službo ali dan. katerega bi se bil moral javiti na službo. ( 2 ) Če v primeru drugega odstavka § 106. pristojno oblastvo v odrejenem roku treh mesecev ne izda od¬ ločbe o prestanku službe, se smatra za dan razrešitve zadnji dan tega trimesečnega roka. 41 : § 112 . Pravico do prejemkov aktivnega uslužbenca ima uslužbenec do konca meseca, v katerem je razrešen ali v katerem se smatra za razrešenega, odnosno v katerem je umrl. IX. POGLAVJE. Pokojnine. § 113 . P) Uradniki, zvaničniki in služitelji izpolnjujejo pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine, ko dovrše deset let, ki so jih dejanski prebili v aktivni državni službi, kot taki pri državnih uradih, zavodih iri napravah. V ta rok se he šteje čas, prebit pri delu v državni službi v lastnosti kontraktualnega uradnika al; dnevničarja. ( 2 ) Ministri dosežejo pogoj za pravico do osebne Pokojnine svojega zvanja, če so v tem zvanju aktivno Prebili dve leti, bani pa, če so v tem zvanju aktivno pre¬ bili tri leta. V te roke se štejeta ministrom od časa, ki so ga prebili na položaju bana, dve tretjini, banom pa čas, ki so ga prebili na ministrskem položaju, povečan za polovico. V rok dveh, odnosno treh let se šteje od časa, prebitega na razpoloženju, največ eno leto. ( 3 ) Šef pisarne, vrhovni inšpektorji in šef central "ega presbircja predsedništva ministrskega sveta pri¬ dobe, če ne izpolnjujejo pogoja iz .,rvega odstavka, pra¬ vico do osebne pokojnine, če so na tem položaju prebili najmanj tri leta, a so poleg tega najmanj deset let prebili v javnem deln ali skupaj v javnem delu in v državni službi. ( 4 ) Pripravljalna služba se šteje kot aktivna državna služba po prvem odstavku, če pripravnik neposredno dobi službo, ki se priznava po tem odstavku. 42 § 114 - (*) V rok, ki je določen v prvem odstavku § 113.,. se šteje tudi čas, ki ga je civilni državni uslužbenec dejanski prebil ' aktivni službi kot uradnik, zvaničnik ali služitelj državnih prometnih naprav po določbah za¬ konov, ki veljajo za to osebje; prav tako tudi čas, ki ga je dejanski prebil v aktivni službi pri vojski ali mornarici kot oficir ali kot uradnik ali drugačen vojaški ali civilni uslužbenec, ki se mu ta služba šteje za po¬ kojnino po odredbah zakona o ustroju vojske in mor¬ narice. ( 2 ) Čas podoficirske službe v vojski in mornarici se ob prestopu po § 8. ne šteje v rok iz prvega od¬ stavka § 113. § 115 . (') Če minister ali ban ni izpolnil pogoja za pravico do osebne pokojnine svojega zvanja po drugem odstavku § 113., se šteje čas, ki ga jemlje v misel ta odstavek, v rok, določen v prvem odstavku § 113., in sicer ministru peterno, banu pa trojno. ( 2 ) Državnim uslužbencem se šteje čas, ki so ga prebili na razpoloženju, v rok po prvem odstavku § 113 . do največ enega leta. § 116 . Uslužbencu, ki izpolni pogoj iz § 113., se za odmero količine pokojnine priznava po dejanskem trajanju: 1. Čas, ki ga je uradnik, zvaničnik ali služitelj pre¬ bil kot tak v aktivni civilni državni službi ali v taki lastnosti v službi državnih prometnih naprav ali v last¬ nosti oficirja, podoficirja kakor tudi uradnika ali drugih vojaških ali civilnih uslužbencev v službi pri vojski ali mornarici, ki se mu šteje za pokojnino po zakonu o ustroju vojske in mornarice. 2. Čas pripravljalne službe ob pogoju iz četrtega odstavka § 113. 43 3. Cas, ki ga je prebil na delu v državni službi v Ustnosti kontraktualnega uradnika, če j bil prestop iz kontraktualnega stanja v državno službo neposreden, brez kakršnekoli prekinitve. 4. Čas, ki so ga univerzitetni profesorji prebili v državni službi v tuji državi, odkoder so prišli za univer¬ zitetnega profesorja. 5. Čas, prebit v samoupravni službi banovin, kakor tudi čas, ki so ga uradniki prebili v samoupravni službi v obče v zvanjih, za katera se zahteva fakultetna izobra¬ zba, v obeh primerih ob pogoju prestopa najkesneje v tridesetih dneh. 6 Čas, ki so ga duhovniki priznanih veroizpovedanj Preden so stopili v državno duhovniško službo, prebili v duhovniški službi priznanih veroizpovedanj. 7. Čas, ki je priznan posameznim uslužbencem za državno službo, odnosno za pokojnino na njih prošnjo s posebnim zakonom. § 117 . C 1 ) Čas, ki je dejanski prebit v zvanju ministra ali bana, se šteje za pokojnino v drugi državni službi po Prvem odstavku § 115. ( 2 ) Ministrom in banom se šteje za odmero količine Pokojnine tega zvanja od časa, ki se šteje ostalim držav¬ nim uslužbencem po tem zakonu za pokojnino, in sicer ministrom ena desetina, banom pa ena petnajstina. ( 3 ) Državnim uslužbencem, ki jim je služba prestala z ostavko (točka 14. § 104.), pa se pozneje vrnejo v dr¬ žavno službo, se šteje od časa, prebitega pred ostavko. v rok iz § 113. kakor tudi za odmero količine osebne Pokojnine polovica. § 118 . Če se civilni državni uslužbenec brez svoje krivde tako poškoduje pri državnem poslu ali zavoljo takega Posla, da postane radi dobljenih ran ali poškodb nespo s °ben za nadaljnjo službo, za katero bi se mogel upo- 44 rahljati po svojih kvalifi (arijah in dotedanjem položaju, se mu sme priznati za pokojnino preko časa, ki ga je do tedaj prebil v službi, še deset let. Za tako odločbo sta potrebna pristanek ministra za finance in soglasnost predsednika ministrskega sveta. Tako priznanih deset let se šteje v rok iz § 113. § 119. Za pokojnino se ne priznava: 1. Cas pred dovršenim osemnajstim letom starosti. 2. Čas, prebit v stanju odstranitve od službe, če ob¬ sodi disciplinsko sodišče uslužbenca na kazen, upokojitve. 3. Čas preko roka, po čigar preteku prestane služba <§ 106.). 4. Čas, prebit v pokoju. 5. Čas pred upokojitvijo, če uslužbenec v primeru § 126. izgubi pravico do pokojnine. 6. Čas, ki ga je uslužbenec izgubil za pokojnino po zadnjem odstavku § 237. § 120 . Osnova za odmero količine osebne pokojnine urad¬ nikov sta plača in položajna doklada, ki sta pripadali uradniku ob času upokojitve. Položajna doklada služi za osnovo šele tedaj, ko dovrši uradnik dvajset let službe, ki se šteje po § 113. v rok za dosego pravice do po¬ kojnine. § 121 . Za odmero količine osebne pokojnine zvaničnikov in služiteljev je osnova plača, ki jim je pripadala ob času upokojitve. § 122 . Osnova za odmero količine osebne pokojnine mini¬ strov in banov je njih plača. § 123 . Č) Državnim civilnim uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje iz § 113., pripada od plače kot pokojninske osnove 45 za prvih deset let 50%. Za vsako nadaljnjo polovico leta. ki se šteje po § 116. za odmero količine pokojnine, jim Pripada po 04)0%. Ce je pa državni uslužbenec upokojen, preden dovrši petdeseto bto starosti ali preden dovrši trideset let službe, mu pripada od plače kot pokojninske osnove za vsako nadaljnjo polovico leta: če ni dovršil 15 let službe ali ni dovršil 35 let sta¬ rosti, 0-50°/o; če ni dovršil 20 let službe ali ni dovršil 40 let sta rosti, 0-60%; če ni dovršil 25 let službe ali ni dovršil 45 let sta¬ rosti, 0-70%; če ni dovršil 30 let službe ali ni dovršil 50 let sta¬ rosti, 0-80%. Začeta polovica leta službe se šteje za celo. (-) Ministrom pripada, če izpolnjujejo pogoj iz dru¬ gega odstavka § 113., od pokojninske osnove za vsako Popolno polovico leta, ki se jim šteje za odmero pokoj¬ nine tega zvanja, po 5%, banom pa, ob istih pogojih, Po 3% kot osebna pokojnina tega zvanja. Če ne izpol¬ njujejo pogojev za odmero pokojnine po plači tega zva 11 ja, a imajo deset let službe, ki se šteje za pridobitev Pravice do osebne pokojnine (§ 113.), služi kot pokoj ni liska osnova za odmero osebne pokojnine pokojninska osnova uradnikov III. skupine. 2. stopnje, kolikor niso bili, preden so dobili ministrsko ali bansko zvanje, na Položaju uradnika višje skupine. Če se ministru ali banu •'e odreja pokojnina po pokojninski osnovi tega zvanja, s e uporabljajo nanje odredbe prvega odstavka. ( 3 ) Osebna pokojnina po prvem in drugem odstavku ne sme biti večja od 95% pokojninske osnove. § 124 . Od položajne doklade, ki jo je imel uradnik ob času Upokojitve, mu pripada kot pokonina: 50% po dvajsetih, 60%. po dvajsetpetih, 70% po tridesetih in 95% po 46 tridesetpetih letih službe, ki se po prvem odstavku •§ 113. šteje v rok za pridobitev pravice do pokojnine. § 125. Ce bi bila pokojnina predsednika ministrskega sveta, ministra ali bana po tem zvanju manjša od pokojnine, ki bi mu pripadala po njegovem prejšnjem uradniškem položaju, ali če bi bila pokojnina, ki pripada bivšemu predsedniku ministrskega sveta, ministru ali banu po poznejšem uradniškem položaju, manjša od pokojnine, ki bi mu pripadala po prejšnjem zvanju predsednika mi¬ nistrskega sveta, ministra ali bana, ima pravico do večje pokojnine. Prav tako mu pripada, če bi bila pokojnina ministra ali bana manjša od pokojnine, ki bi jo imel po svojem prejšnjem položaju predsednika ministrskega sveta, ta večja pokojnina. § 126. Uslužbenec, ki je upokojen iz katerega razlogov, naštetih v točkah 3., 4., 5. ali 6. § 104., se sme poklicati v petih letih od dne upokojitve zopet v državno službo, in sicer v isto stroko, če je ta razlog prestal in če ob času poziva še ni dovršil 60 let starosti. Tak uslužbenec ne sme dobiti nižjega položaja od onega, s katerega je bil upokojen. Če bi uslužbenec ne hotel sprejeti državne •službe, izgubi pravico do pokojnine. § 127. U) Upokojeni državni uslužbenec ima poleg pokoj nine pravico do osebne draginjske doklade, ki se od merja z istim odstotkom, s katerim se odmerja pokojnina od plače kot pokojninske osnove; za osnovo se jemlje osebna draginjska doklada, ki mu je pripadala ob času upokojitve. Ta doklada ne sme biti manjša kakor: v krajevnem draginjskem razredu: I. II. III. 550 - — 500’ — 450 - — dinarjev; H. za zvaničnike in služitelje:. v krajevnem draginjskem razredu: I. II. III. 400- — 350'— 300' — dinarjev. ( 2 ) Poleg osebne draginjske doklade pripada upo kojenemu državnemu uslužbencu tudi rodbinska draginj¬ ska doklada, ki znaša po 150-— dinarjev mesečno za ženo in vsakega otroka. ( 3 ) Mi n istrom in banom, ki imajo pokojnino tega zvanja, pripada osebna draginjska doklada z istimi od¬ stotki, s katerimi se jim odmerja pokojnina. Če jim je odmerjena pokojnina po plači njih prejšnjega uradni¬ škega zvanja, jim pripada osebna draginjska doklada po Prvem odstavku. ( 4 ) Odredba § 28. velja tudi za rodbinske draginjske doklade upokojenih državnih uslužbencev. § 128. j 1 ) Vse odločbe o upokojanju državnih uslužbencev se izdajajo po predhodnem sporazumu z ministrom za finance. ( 2 ) Količina osebne pokojnine se odmerja po služ¬ beni dolžnosti z isto rešitvijo, s katero se uslužbenec upokoja; če se pa izda odločba o upokojitvi s kraljevim ukazom, se odmerja količina osebne pokojnine z re¬ šitvijo, ki se izda najkesneje v petnajstih dneh od dne ukaza. § 129. Glede službenega časa, ki služi za osnovo za pridobi¬ tev pravice do osebne pokojnine in ki se priznava za 48 odmero količine te pokojnine, veljajo podatki uslužben- skega lista in listin, izvirnih ali v overjenem prepisu, ki so služile za popolnjevanje uslužbenskega lista. § 130 . Civilnim državnim uslužbencem, ki so upokojeni po tem, ko stopi ta zakon v veljavo, pa se vrnejo v državno službo, se prizna za pokojnino oni čas, ki je priznan s pravomočno rešitvijo, s katero jim je odmerjena količina osebne pokojnine. § 131 . Cas za odmero količine osebne pokojnine se šteje do dne ukaza ali rešitve, s katero je uslužbenec upo kojen, in sicer po koledarskem trajanju. § 132 . Upokojenec izgubi pravico do osebne pokojnine: 1. z izgubo državljanstva ali z vstopom v službo tuje države brez dovolitve resortnega ministra, izdane v so- glasnosti s predsednikom ministrskega sveta; 2. s sodno razsodbo; 8. z disciplinsko razsodbo; 4. če ne sprejme službe v primeru § 126. o 1 § IDO. (>) Za rodbinske pokojnine civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev se ustanavlja uradniški pokojninski sklad. ( 2 ) Uradniški pokojninski sklad se kot samostoj¬ na pravna oseba ne sme uporabljati za prav nič drugega nego za ono, za kar je s tem zakonom namenjen. ( 3 ) Sklad upravlja državna hipotekarna banka pod posebnim nadzorstvom ministra za finance. Ta banka je 49 dolžna predložiti vsako leto ministru za finance poročilo o stanju sklada in izvod računa letnih izdatkov in do¬ hodkov. ( 4 ) Računi o izdatkih in dohodkih sklada se pred¬ lagajo po preteku vsakega koledarskega leta glavni kon¬ troli v pregled in se s klavzulo glavne kontrole o raz¬ rešitvi računa objavljajo v Službenih novinah«. § 134 . Dohodki sklada so: 1. prvomesečni prejemki ministrov, banov, uradni¬ kov, uradniških pripravnikov, zvaničnikov in služiteljev; 2. prvomesečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki ob napredovanju; 3. mesečni prispevki; 4. obresti od glavnice tega sklada, ki so za % % manjše od obresti, ki jih Državna hipotekarna banka naj¬ manj zahteva od svojih dolžnikov za dolgoročna posojila; 5. disciplinske denarne kazni. • § 135. Ministri, bani in vsi ostali civilni državni uslužbenci (§ 6.), bodisi oženjeni ali neoženjeni (omožene ali ne- ( >možene), so dolžni (dolžne) vplačevati v uradniški po¬ kojninski sklad. Isto velja tudi za uslužbence, ki so na razpoloženju ali v pokoju. § 136. 0) Pri ministrih in banih je osnova za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad njih plača. ( 2 ) Pri uradnikih sta osnova za vplačevanje plača in položajna doklada, pri zvaničnikih in služiteljih pa Plača. ( 8 ) Pri upokojencih so osnova njih zadnji aktivni Prejemki, po katerih jim je odmerjena pokojnina. ( 4 ) Pri uradniških pripravnikih je osnova za vpla¬ čevanje polovica njih plače (§ 23.). 4 50 § 137 . Mesečni prispevek znaša 5% od osnove za vpla¬ čevanje. § 138. Vplačevalec pridobi pravico do rodbinske pokojnine iz uradniškega pokojninskega sklada, če je vplačeval naj¬ manj pet let in umrl kot vplačevalec sklada. To velja tudi za rodbinske pokojnine ministrov in banov. § 139. (*) Rodbinska pokojnina se odmerja po odstotkih od prejemkov, od katerih je vplačevalec po določbi § 136. vplačeval ob času smrti v uradniški pokojninski sklad, in sicer s temi-le odstotki: po dovršenih petih letih vplačevanja za enega uži- vatelja rodbinske pokojnine 25%, za dva 35°/o, za tri 45%, za štiri in več 55%. Po dovršenih desetih letih vplačevanja se ti odstotki zvišajo za 5%, za vsako na^ dalnje leto preko desetih let se pa zvišajo za 1%, toda rodbinska pokojnina ne sme biti večja kakor: za enega uživalca 55%, za dva 65%, za tri 75%, za štiri in več pa 85%. ( 2 ) Če je več uživalcev rodbinske pokojnine, pa nastopi za koga od njih primer, da mu prestane pra- j vica do rodbinske pokojnine, se zmanjša ostalim pokoj¬ nina po stopnjah, določenih v prednjem odstavku. § 140. j 1 ) Vplačevalec, ki mu prestane služba, izgubi pra- j vico do nadaljnjega vplačevanja v uradniški pokojninski sklad. Na njegovo zahtevo mu je sklad dolžan vrniti do tedaj vplačane prispevke; v tem primeru izgubi pravico, da se mu čas, za katerega so mu prispevki vrnjeni, šteje za rodbinsko pokojnino ob vnovičnem vstopu v državno službo. 51 ( 2 ) Do povračila prispevkov nima pravice vplačeva¬ lec, ki mu je prestala služba pred dovršenimi petimi leti vplačevanja; toda obdrži pravico, da se mu ob vnovičnem vstopu v državno službo šteje čas prejšnjega vplačevanja za rodbinsko pokojnino. (■'*) Odredbe prednjih odstavkov ne veljajo za vpla- čevalce, ki jim je služba prestala z upokojitvijo. § 141. Ce vplačevalec umre pred dovršenimi petimi leti vplačevanja, kakor tudi če umro pred tem časom usluž¬ benci, ki so po § 140. izgubili pravico do nadaljnjega vplačevanja, ima njih rodbina pravico do povračila vseh vplačanih prispevkov, razen če so se uslužbencu, ki je iz¬ gubil pravico do vplačevanja, vrnili prispevki po prvem odstavku § 140. že za njegovega življenja. § 142. Če se prispevki po tem zakonu vračajo, plača urad¬ niški pokojninski sklad obresti, ki so za 2°/o manjše od obresti, ki jih plačuje skladu Državna hipotekarna banka po odredbi točke 4. § 134. § 143. (') Za rodbinsko pokojnino se šteje samo oni čas. za katerega je vplačevalec plačal prispevke. ( 2 ) Če se vplačevalcu prizna za osebno pokojnino tudi čas po točkah 3., 4., 6., 7. ali 8. § 116., ima pravico, da za ta čas prispevke naknadno vplača. V primerih iz točk 3., 4., 6. ali 7. se vrši vplačevanje po prejemkih, ki so bili osnova za vplačevanje ob času, ko je uslužbenec Po § 185. postal vplačevalec sklada, v primeru iz točke 8. Pa po prejemkih, ki so mu služili za osnovo za vplačeva¬ nje ob času, ko mu je bil ta čas priznan. Če se je čas, ki le priznan po točki 1. § 116., prebil v državni službi, za 4 * 52 katero ne velja ta zakon, se vrši vplačevanje po pre¬ jemkih, ki jih je imel v teku takega službovanja. Ob smrti vplačevalcev, o katerih govori ta odstavek, se šteje za rodbinsko pokojnino od naknadno priznanega časa toliko, za kolikor časa je plačal prispevke. Državna hipo¬ tekarna banka sme dovoliti vplačevanje takih prispev¬ kov na obroke. ( 3 ) Natančnejše odredbe za postopek po prednjem odstavku predpiše minister za finance z uredbo, s ka¬ tero se urede tudi razmerja tega sklada do pokojninskih skladov državnih uslužbencev drugih strok, za katere ta zakon ne velja, za primer prestopa uslužbencev iz ene stroke v drugo. § 144. (*) Prispevki se pobirajo po službeni dolžnosti ob izplačevanju prejemkov, ki služijo za osnovo vplačevanja. ( 2 ) Če računodajniki ne pošljejo v dvajsetih dneh od dne, ko so se prejemki izplačali, odtegnjenih prispevkov Državni hipotekarni banki, morajo plačati od njih po preteku tega roka 6°/o obresti v korist sklada. § 145. Državna hipotekarna banka prevzame izplačevanje rodbinskih pokojnin iz uradniškega pokojninskega skla¬ da, počenši od osmega leta obstoja sklada. Do tedaj vrši izplačevanje teh pokojnin država iz proračunskih sred¬ stev. Od dohodkov sklada, določenih v § 134., zadrži država prvo leto 80%, drugo 70°/o. tretje 60%, četrto 50%, peto 40%, šesto 30% in sedmo 20%, ostanek pa vloži v sklad. Če ne bo po preteku sedmega leta doho¬ dek od obresti, ki jih plačuje Državna hipotekarna banka uradniškemu pokojninskemu skladu, skupaj z mesečni¬ mi prispevki po točki 3. § 134., zadosten za izplačevanje rodbinskih pokojnin, bo država dotirala skladu potrebne vsote. 53 § 146. Če vplačevalec brez svoje krivde pri državnem poslu ali zavoljo takega posla umre ali se poškoduje in zbog tega umre, se sme njegovi rodbini priznati za pokojnino, kakor da je imel deset let vplačevanja več. Odločbo o tem izda minister za finance na predlog resortnega mi¬ nistra v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta, presežek pokojnine pade v takem primeru v breme dr¬ žavni blagajni. § 147. j 1 ) Rodbinska pokojnina pripada vplačevalčevi zako¬ niti ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozakonjenim. ( 2 ) Ženi, ločeni od moža po predpisih rimsko-kato- 1 iške cerkve, ne pripada pravica do rodbinske pokoj¬ nine. Več zakonitih žena muslimanov se šteje skupaj za ■enega člana rodbine. § 148. (*) Rodbine umrlih državnih uslužbencev, ki uživajo rodbinske pokojnine, dobivajo iste draginjske doklade, kakor so jih imele ali bi jih imele osebe, od katerih izvajajo pravico, če bi bile te upokojene ob času smrti (§ 127.). ( 2 ) Odredba § 28. velja tudi za osebne in rodbinske draginjske doklade rodbin. § 149. Organ, ki je pristojen, da izda odločbo o rodbinski pokojnini, sme odločiti na zahtevo vsakega uživalca po¬ kojnine, da se rodbinska pokojnina razdeli med uživalce tako, da sme vsak uživalec prejemati ločeno svoj del po¬ kojnine. V takem primeru se deli pokojnina na enake dele po številu uživalcev. Če je kateri uživalec pokojni¬ ne mladoleten, se ne sme izvršiti delitev pokojnine brez predhodnega pristanka pristojnega varuštvenega oblast- 54 va. Ko nastopi primer, da izgubi uživalec tako deljene pokojnine pravico do pokojnine, se postopa glede ostalih uživalcev pokojnine po odredbi zadnjega odstavka § 139. § 150. (>) Odločbo o rodbinski pokojnini izda organ, ki je pristojen odločati o količini osebne pokojnine umr¬ lega uslužbenca; izdati jo mora po službeni dolžnosti naj- kesneje v enem mesecu, in sicer ob smrti aktivnega uslužbenca od dne smrti, ob smrti upokojenega usluž¬ benca pa od dne, ko se prijavi smrt in predloži listina o smrti organu, ki je pristojen odločati o pokojnini. ( 2 ) Dokler se rodbinska pokojnin" ne odmeri, se daje rodbini umrlega uslužbenca na račun pokojnine tretjina vseh uslužbenčevih prejemkov, če je umrl kot aktiven uslužbenec, ali pa polovica, če je umrl kot upo kojenec. Isto velja tudi, če je treba uslužbenca progla siti za mrtvega, in sicer od dne, od katerega se pogreša, do dne, ki se s sodno rešitvijo določi za dan smrti. § 151. (') Vdovi in hčeram vplačevalcev se smejo izplačati za zopetno omožitev, odnosno za omožitev, na prošnjo, ki jo je treba predložiti, preden se sklene zakon, enkrat za vselej triletni rodbinski pokojninski prejemki, ki jim pripadajo. Odločbo o tem izda na predlog resortnega ministra minister za finance v soglasnosti s predsedni¬ kom ministrskega sveta. Ta odločba se sme izdati tudi, preden se sklene zakon, toda izplačilo se sme izvršiti šele potem, ko se predloži listina, da se je zakon sklenil. O Izplačilo triletne pokojnine po prednjem od¬ stavku se sme dovoliti, če je oseba, ki zahteva izplačilo edini uživalec rodbinske pokojnine. § 152. Pravico do rodbinske pokojnine izgubi vdova: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 3. s sprejemom državne službe ali mesta štipendista države ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja; 4. z omožitvijo. § 153. (‘) Pravico do rodbinske pokojnine izgube otroci: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo za kaznivo dejanje, za katero bi tudi Uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 3. s sprejemom državne službe ali mesta štipendista države ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja; 4. hčere z omožitvijo; 5. sinovi, ko postanejo polnoletni. Izjemoma se jim plačuje, če so na rednem šolanju ali če služijo obvezni rok v stalnem kadru, in sicer ob dokazu uspešnega uče¬ nja ali vojaške službe pokojnina do dovršenega 23. leta starosti. ( 2 ) Sinovi uživajo neglede na to, ali so že uživali rodbinsko pokojnino ali ne, če postanejo telesno ali du¬ ševno nesposobni za pridobivanje, kar se mora ugotoviti komisijski analogno predpisu tretjega odstavka § 83., rodbinsko pokojnino, dokler ta nesposobnost traja, in sicer ob pogoju, da se ugotovi s potrdilom pristojnega oblastva, da nimajo lastnih sredstev za vzdrževanje. § 154. Hčere, ki izgube z omožitvijo pravico do pokojnine, ihiajo, če obvdove, pravico do rodbinske pokojnine po °četu samo tedaj, če dokažejo, da nimajo pravice do rod¬ binske pokojnine po možu, niti kateregakoli drugega vzdrževanja. 56 § 165 . Osebni pokojninski prejemki teko od prvega dne prihodnjega meseca po onem mesecu, v katerem je bil uslužbenec razrešen, rodbinski pa od prvega dne prihod¬ njega meseca po vplačevalčevi smrti. § 156 . Nihče ne sme dobivati dveh pokojnin; če ima pra¬ vico do dveh, prejema večjo. § 157 . Nihče ne sme brez odobritve ministra za finance, dane v soglasju s predsednikom ministrskega sveta, uži¬ vati pokojnine v tuji državi. V tem primeru so zmanj¬ šajo draginjske doklade za 30 %, izvzemši draginjske 1 doklade onih upokojencev, ki žive v skupnosti s svojimi otroki, ki imajo bivališče v inozemstvu, kakor tudi onih, ki so prekoračili šestdeseto leto starosti. X. POGLAVJE. Kontraktualni uradniki in dnevničarji. § 158 . ( J ) Za dela v službi države se smejo najemati kon¬ traktualni uradniki in dnevničarji. ( 2 ) Kontraktulnd uradniki se najemajo za dela, ki jih opravljajo uradniki. Dnevničarji se najemajo za dela, ki jih opravljajo zvaničniki in služitelji. § 159 . Kontraktualni uradniki se ne smejo jemati na polo¬ žaje, s katerimi je združena funkcija polaganja računov. 57 § 160. 0) Kontratualni uradnik mora izpolnjevati poleg Pogoja, da je polnoleten, tudi še pogoje iz točk 2., 3., 5., 6., 8., 9. in 10. § 3. in § 4. ( 2 ) Za kontraktualne uradnike, ki so tuji državljani, n e veljajo pogoji iz točk 5., 8. in 11. § 3. § 161. Če je bil kdo prej državni uslužbenec, ne more biti kontraktualni uradnik, če mu je prejšnja služba prestala PO toč. 1., 2., 7., 12. in 13. § 104. § 162. Za dnevničarje veljajo isti pogoji, ki veljajo tudi za kontraktualne uradnike, a sprejeti smejo biti, ko dovrše osemnajsto leto starosti. - § les: j 1 ) Kontraktualni uradniki se sprejemajo za dela v službi države z odločbo pristojnega ministra po predpisih lega poglavja. ( 2 ) Dolžnosti in pravice kontraktualnib uradnikov Proti državi se določajo s pogodbo. Pogodba velja, ko jo odobri predsednik ministrskega sveta. ( 3 ) Odločba o sprejemu kontraktualnega uradnika na delo se objavi v »Službenih novinah«. ( 4 ) Dnevničarji se sprejemajo za dela v službi države z odločbo pristojnega ministra ali bana po odredbah tega Poglavja. Minister ali ban sme prenesti to pravico na svo- le podrejene organe. § 164. Za kontraktualne uradnike in dnevničarje veljajo od¬ redbe §§ 69., 70., 71., 72., 73., 75., 76., 77., 78., 79., 80. 8 2., 83., 84., 97. in 100. 58 § 165 . ( 1 ) To, kar plačuje država kontraktualnim uradnikom in dnevničarjem, se imenuje nagrada, da se razlikuje od plače in ostalih prejemkov, ki jih dobivajo redni državni uslužbenci, in se mora določiti z eno vsoto. Prav tako ne sme biti v rešitvi o sprejemu kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev določilo, da se te osebe sprejemajo s pre¬ jemki rednih uslužbencev določene skupine, niti se jim ne sme tako določati čin. ( 2 ) Nagrade kontraktualnih uradnikov in dnevničair- jev se racunijo od dne, ko nastopijo službo. § 366 . Višina nagrade dnevničarjev se določi z uredbo re- sortnega ministra, izdano v sporazumu z ministrom za finance. § 167 . j 1 ) Nagrada kontraktualnih uradnikov se določa s po¬ godbo. ( 2 ) Nagrada dnevničarjev se določa z odločbo o spre^ jemu. § 168 . j 1 ) Povračila potnih stroškov in dnevnic za službena potovanja se plačujejo kontraktualnim uradnikom in dnevničarjem po predpisih o povračilu potnih in selitve¬ nih stroškov državnih uslužbencev. ( 2 ) V resortih, v katerih je povračilo za določena sluz bena potovanja urejeno s posebnimi predpisi, prejemajo kontraktualni uradniki in dnevničarji, dokler opravljajo dolžnosti, določene s temi posebnimi predpisi, zanje po¬ vračila, določena za one državne uslužbence, katerim so po svojem opravilu enaki. § 169 . j 1 ) Kontraktualni uradniki se smejo po službeni po¬ trebi premestiti na delo v drug urad in kraj. 59 ( 2 ) Povračilo potnih stroškov in dnevnic ob preme¬ stitvi se vrši po predpisih o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev. ( 3 ) Odločbo o premestitvi izdaja pristojni minister. § 170. ( 1 ) Kontraktualni uradniki in dnevničarji se morajo javiti na službo najkesneje v desetih dneh, in sicer kon¬ traktualni uradniki od dne odobritve pogodbe, dnevničar¬ ji pa od dne, ko se jim je priobčila odločba o sprejemu; drugače se smatrajo, kakor da niso niti sprejeti na delo y službi države. Iz opravičenega vzroka sme organ, ki je 'dlal odločbo o sprejemu, ta rok podaljšati. ( 2 ) Glede kontraktualnih uradnikov se sme določiti 8 pogodbo tudi daljši rok, do katerega se mora uslužbe¬ nec najkesneje javiti na službo. § 171 . j 1 ) Ce kontraktualni uradnik in dnevničar v primeru § 83. ne opraviči svojega izostanka, mu ne pripadajo pre¬ dniki za čas, katerega je izostal. ( 2 ) Ce traja njegov neopravičeni izostanek dalj ko tri dni, se odpusti z dela v službi države. V ponovljenem Primera se odpusti, če izostane neopravičeno tudi samo e n dan. § 172. j 1 ) Odsotstvo po privatni potrebi s pravico do nagrade lz § 165. ali § 166. se sme dovoliti kontraktualnim urad¬ nikom in dnevničarjem največ do 15 dni v enem letu. ( 2 ) Glede kontraktualnih uradnikov se sme določiti s pogodbo možnost daljšega odsotstva. ( 3 ) V uradih, kjer je s posebnimi zakoni urejen letni odmor, imajo kontraktualni uradniki pravico do tega od¬ bora ob istih pogojih kakor uradniki teh uradov, dnev¬ ničarji pa po izpre vidnosti starešine in po službeni po¬ trebi. ■60 § 173. (*) Kontraktualni uradniki in dnevničarji imajo ob bolezni, zbog katere ne morejo opravljati svoje dolžnosti, pravico do nagrade največ za šestdeset dni v enem letu, če niso zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev; v tem primeru jim pripada v bolezni podpora, ki jo določa .ta zakon. ( 2 ) Glede kontiraktualnih uradnikov se sme določiti s pogodbo tudi daljši rok; vendar pa ne sme biti ta rok ni¬ koli daljši od devetdesetih dni. ( 3 ) Če traja bolezen dalj, jim prestane delo v službi države. § 174. Kontraktualne uradnike in dnevničarje ocenjajo njih neposredni starešine. Tem pristoji tudi pravica, izrekati kazni za nerednost, ki sta: opomin ali zmanjšba enome¬ sečne nagrade največ do 15 %. § 175. Disciplinske kazni za kontraktualne uradnike in dnevničarje so te-le: 1. ukor; 2. zmanjšba nagrade do 25 %, največ za tri mesece; 3. odpustitev (prestanek službe brez odpovedi). § 176. Disciplinske kazni izrekajo kontraktualnim uradni¬ kom in dnevničarjem organi, ki izdajajo odločbe o spre¬ jemu. Če je ta organ minister ali ban, kaznovani nima pravice do pritožbe; če je pa to podrejeni organ, ima kaznovani pravico do pritožbe na pristojnega ministra ali bana. § 177 . (') Služba kontraktualnega uradnika in dnevničarja prestane: 61 1. ko poteče pogodba ali odpovedni rok; 2. če postane duševno ali telesno nesposoben za delo; 3. če nastopi primer iz § 171. ali § 173.; 4. če pride v konkurz; 5. če se obsodi na kazen na svobodi, daljšo od enega meseca; 6. če mi, ko je dovršil 21. leto starosti, odslužil ob¬ veznega roka v stalnem kadru, razen če ni naš državljan, ali če je po odredbah zakona o ustroju vojske in morna¬ rice kot stalno ali začasno nesposoben ali kot edini bra¬ nilec oproščen službe v stalnem kadru, odnosno če mora plačevati vojnico, pa je ni plačal; 7. z disciplinsko odločbo. ( 2 ) O prestanku službe izda odločbo oni organ, ki je izdal odločbo o sprejemu. § 178 . j 1 ) Dnevnioajrju se lahko služba vsak čas administra¬ tivno odpove v petnajstih dneh, računši od dne priob- nitve. V istem roku pripada tudi njemu vsak čas pravica do odpovedi. ( 2 ) Prednji odstavek velja tudi za kontraktualne u- radnike, če ni določeno s pogodbo kaj drugega. § 179 . S pogodbo o kontraktualni službi se smejo izpreme- niti samo one odredbe tega poglavja, glede katerih je to izrečno dovoljeno. § 180 . V pogodbi o kontraktualni službi se mora: 1. ustanoviti, da se sklepa pogodba po odredbah te¬ ga poglavja; 2. izjaviti, da se sklepa pogodba v imenu države, ter izreči, kateri organ jo sklepa v njenem imenu; 3. označiti ime in priimek, strokovno kvalifikacijo; dosedanji poklic, bivališče, državljanstvo, kraj in leto roj- 62 stva in občinsko pristojnost onega, ki se sprejema za de¬ la v službi države kot kontra-ktualni uradnik; 4. določiti zvanje, za katero se sprejema, in urad, za katerega se sprejema, kolikor se to poslednje ne prepusti odločbi o potrditvi na dolžnost; 5. določiti nagrada iz § 165.; 6. določiti trajanje pogodbenega razmerja, način nje¬ govega prestanka in eventualni odpovedni rok; 7. vpisati to-le določbo: >Vse odredbe X. poglavja za¬ kona o uradnikih veljajo za obe pogodbeni stranki, ko¬ likor niso izpremenjene s to pogodbo, če omenjene od¬ redbe to izpremembo dovoljujejo.« § 181. Na osnovi in v mejah odredb tega poglavja smejo iz¬ dati poedini resorti podrobnejša pravila za sprejemanje kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev za dela in za ureditev njih službenih razmerij. § 182. Določbe tega poglavja ne veljajo za honorarne usluž¬ bence, odnosno dninarje. Takim osebam se morajo plače¬ vati honorarji in dnevne mezde, ki se plačujejo po navadi za taka dela v kraju urada, ki jih jemlje na delo. Navo¬ dila, kako je pri tem postopati, izda vsak minister za svoj resort. XI. POGLAVJE. Disciplinski predpisi. § 183. ( J ) Državni uslužbenec, ki prekrši v službi ali zunaj nje svojo službeno dolžnost, predpisano z zakonom, ali oškoduje ugled svojega stanu, se kaznuje s kaznijo za ne- rednost ali z disciplinsko kaznijo Kazen za nerodnost se 63 izreče, če ni prekršitev dolžnosti ali oškodba stanovskega ugleda prekoračila obsega navadne nerodnosti (disciplin¬ ski prekršek). Če je pa nerodnost večjega obsega ali ponovljena ali če so obtožujoče obče okolnosti, s katerimi jo prekršena službena dolžnost ali oškodovan stanovski ugled, ali če preti kaka škoda ali nevarnost interesom službe, se smatra to za disciplinski prestopek. ( 2 ) Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje di¬ sciplinskega. § 184. (*) Kazni za nerodnost so te-le: 1. pismeni opomin; 2. pismeni ukor; 3. denarna kazen. ( 2 ) Denarna kazen ne sme presegati v poedinem pri¬ meru 10 % uslužbenčeve mesečne plače, položajne dokla¬ de in osebne draginjske doklade. § 185. ( 1 ) Kazni za nerednost izreka neposredni starešina uli starešina vsakega višjega urada. ( 2 ) Kazen se ne sme izreči, preden se uslužbenec •'•usliši. Odločba o kazni z razlogi vred se mu mora pri- °bčitj pismeno. ( 3 ) Denarne kazni se odtegujejo od prejemkov in s® stekajo v uradniški pokojninski sklad (§ 134.) ( 4 ) Kazni za nerednost se ne vpišejo v uslužbenski ‘ist, pač pa se kazen ukora in denarna kazen priobčita pristojni komisiji za oceno. § 186. Zoper odločbo o kazni za nerednost, če je ta ukor u>i denarna kazen, se sme / uslužbenec v petih dneh od tfne priobčitve pritožiti pri starešini neposrednega višjega Urada, čigar odločba je dokončna. Zoper odločbo o kazni, ki jo izreče minister ali starešina drugega vrhovnega Ce ntralnega urada, ni pritožbe. 64 § 187 . Neredi!osti zastarevajo čez leto dni. § 188. Za težje- prekršitve službene dolžnosti ali oškedbe ugleda stroke se smatrajo v glavnem naslednja dejanja: 1. pristransko, nevestno ali malomarno opravljanje službe; 2. iznujanje ali izsiljevanje kakršnekoli nagrade bodi¬ si zase, bodisi za drugega, neposredno od strank ali po¬ sredno za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti; 3. sprejemanje podkupnine; 4. 'malomarno ali neredno prihajanje v službo tudi po kaznovanju zaradi nerednosti; 5. namerno netočno obveščanje v službenih stvareh; 6 nedopustna kritika in preziranje naredb ; n posto¬ panj; oblastev, starešin in nadrejenih; 7. izdajanje službene tajnosti; 8 razsipno trošenje službenega materiala; 9. nedostojno ali sirovo ravnanje s strankami; 10. slabo opravljanje starešinske oblasti proti podre¬ jenim, zlasti nedostojno, sirovo ali nepravično ravnanje z njimi, nezadostno nadzorstvo nad njimi ali trajno zane¬ marjanje njih vzgajanja v službi, namerno ščitenje ali priporočanje nesposobnih ali malovrednih uslužbencev kakor tudi opuščanje dolžnosti iz § 207.; 11. nedostojno ali nevljudno vedenje podrejenih proti nadrejenim ali poniževanje njih ugleda; 12. napravijanje zmede, prepira ali nesložnosti s to¬ variši v službi; 13. nemoralno ali nedostojno vedenje v privatnem življenju, kakršno je: pijančevanje, igranje na slepo sre¬ čo in temu podobno na krajih in v družbah in na način, ki ponižuje dostojanstvo državnega uslužbenca; 14. lahkomiselno zadolževanje; 15. opravljanje stranske službe brez dovolitve pri¬ stojnega starešine ali sprejemanje položajev in izvrše- 65 vanje poslov, ki bi nasprotovali dostojanstvu in časti uslužbeneevega zvanja ali bi ga ovirali pri opravljanju njegovih stalnih službenih dolžnosti; 16. vsako delovanje in vedenje, ki bi podpiralo izzi¬ vanje plemenske in verske mržnje, vsako delovanje in vsaka agitacija zoper idejo državnega in narodnega edin- stva, nedopustna kritika postopanja vlade in njenih ak¬ tov kakor tudi obstoječega reda, vsaka opustitev pregona vseh naštetih postopanj. § 189. C 1 ) Disciplinske kazni so: 1. zmanjšba prejemkov; 2. izguba časa za napredovanje; 3. premestitev z zmanjšanim povračilom ali brez po¬ vračila potnih in selitvenih stroškov; 4. upokojitev brez zmanjšbe ali z zmanjšbo pokojnin¬ skih prejemkov; 5. odpustitev iz službe. ( 2 ) Kazni pod toč. 1., 2. in 3. tega paragrafa se smejo izrekati tudi po dve zaradi istega disciplinskega pre¬ stopka. § 190. j 1 ) Zmanjšba prejemkov se nanaša na plačo, položaj no doklado in osebno draginjsko doklado, kateri prejem¬ ki so pripadali uslužbencu na dan, ko je postala discip¬ linska razsodba izvršna. Zmanjšba teh prejemkov ise sme izreči največ do enega leta; toda v poedinem mesecu ne Sffle biti večja od 20 %. ( 2 ) Kazen zmanjšbe aktivnih prejemkov se prenese z istim odstotkom tudi na pokojnino, če se uslužbenec u F»koji, dokler traja kazen. § 191. C L ) Kazen izgube časa za napredovanje obsega napre¬ dovanje po skupinah in periodičnih poviških plače, in 5 66 sicer za eno, dve ali tri leta. Dolgost časa odreja disci¬ plinsko sodišče. ( 2 ) Izgubljeni čas za napredovanje se šteje ločeno od časa, izgubljenega zbog slabe ocene, pa naj se ta čas krije ali ne. § 192. Kazen zmanjšbe pokojninskih prejemkov se nanaša na pokojnino in osebno draginjsko doklado ter sme tra¬ jati največ do deset let, toda v poedinem mesecu ne sme biti večja od 20' % ■ § 193. Kazen odpustitve iz službe ima za posledico izgubo vseh pravic, pridobljenih v službi. § 194. Disciplinske kazni izrekajo samo pristojna disciplin¬ ska sodišča na podstavi disciplinskega postopanja. § 195. C 1 ) Disciplinska sodišča so upravna sodišča in dr¬ žavni svet. ( 2 ) Upravna sodišča so disciplinska sodišča prve stop¬ nje. Državni svet je disciplinsko sodišče druge stopnje, v nekaterih primerih pa prve in poslednje stopnje. § 196. Kot disciplinska sodišča postopajo upravna sodišča in državni svet po predpisih tega zakona. Kolikor ti predpi¬ si ne bi zadoščali, uporabljajo predpise svojega postopka in načela kazenskega postopka. § 197. ( 1 ) Upravna sodišča odločajo o kaznivih dejanjih dr¬ žavnih uslužbencev v svojem okolišu, izvzemši uradni¬ ke od I. do vštete IV. skupine, 2 stopnje. 67 ( 2 ) Državni svet odloča v drugi in poslednji stopnji o Pritožbah zoper odločbe upravnih sodišč, v prvi in po¬ slednji stopnji pa o kaznivih dejanjih državnih uslužben- c ev, za katere upravna sodišča kot disciplinska sodišča Prve stopnje niso pristojna. § 198 . Za civilne državne uslužbence, za katere obstoje v Posebnih zakonih posebna disciplinska oblastva, so pri¬ stojna ta oblastva. Kolikor ne bi bilo disciplinskih pred¬ pisov posebnih zakonov, se postopa po disciplinskih pred¬ pisih tega zakona. § 199 . (') Upravna sodišča kot disciplinska sodišča odločajo v oddelkih treh sodnikov. ( 2 ) Državni svet kot disciplinsko sodišče odloča v svojih oddelkov, ki mu je posebej poverjeno so- l 6 Pje o kaznivih dejanjih državnih uslužbencev. § 200 . Državni svet rešuje spore o pristojnosti disciplinskih sodišč. § 201 . Disciplinski sodniki so v izvrševanju svoje disciplin- s ^o-sodniške dolžnosti nezavisni. § 202. Predsednik disciplinskega sodišča je predsednik od¬ lika upravnega sodišča ali oddelka državnega sveta. § 203 . (*) Za vsako disciplinsko sojenje pred upravnim so¬ diščem odredi obdolženčev oblastni starešina, za vsako s °jenje pred državnim svetom pa njegov centralni stare- 5 * 68 sina osebo, ki zastopa po uradni dolžnosti pred sodiščem interese državne uprave glede pravilnega službenega in stanovskega vedenja državnih uslužbencev. Ta disciplin¬ ski tožilec se jemlje izmed državnih uslužbencev dot ione upravne grane, ki so pravniki in ki službujejo v krajo disciplinskega sodišča. Ob istih pogojih se mu postavi tudi namestnik. Natančnejše odredbe se predpišejo 1 uredbo. ( 2 ) Če je več obtožencev iz raznih- upravnih gran ob¬ enem, se sporazumejo pristojni starešine o osebi discip¬ linskega tožilca. ( 3 ) Disciplinsko sodišče zasliši predlog disciplinskega tožilca pred vsako odločbo. § 204 . j 1 ) Obdolženi državni uslužbenec ima pravico do bra¬ nilca pri razpravi in ga sme vzeti izmed državnih usluž¬ bencev na sedežu disciplinskega sodišča ali izmed jav¬ nih pravnih zastopnikov. ( 2 ) Če obdolženec branilca ne odredi sam, mu g 8 za razpravo postavi sodišče. ( 3 ) Vsak uslužbenec na sedežu disciplinskega sodi¬ šča se mora odzvati pozivu sodišča na dolžnost branilca- ( 4 ) Branilec je v obrambi svoboden in je zavezam čuvati tajnost, ki mu je poverjena. § 205 . ’ Glede odklonitve sodnikov disciplinskih sodišč s® postopa po predpisih kazenskega postopka. § 206 . j 1 ) Če se uslužbenec, ki je učinil disciplinski presto¬ pek, premesti, ostane pristojno ono sodišče, ki je že uved¬ lo postopanje. 69 ( 2 ) Državni svet sme po potrebi, toda na predlog pri¬ sojnega ministra, delegirati tudi drugo sodišče. § 207 . Neposredni starešina izvrši, če zve za uslužbencev disciplinski prestopek, predhodno kratko preiskavo ter Vr oči po službeni poti spise pristojnemu disciplinskemu s »dišču, o tem pa poroča neposredno višjemu starešini. § 208 . ( 1 ) Disciplinsko sodišče odloča, ali naj se uvede zo¬ per obdolženca disciplinsko postopanje ali ne. Pred to °dločbo sme odrediti predhodno preiskavo. ( 2 ) Ce odloči, da je zoper obdolženca uvesti disci¬ plinsko postopanje, odredi disciplinsko preiskavo; če pa s ttiatra predmet za zadostno preiskan, odredi z istim od¬ lokom uvedbo disciplinskega postopanja in razpravo. ( 3 ) Če odloči, da ni dopustna uvedba disciplinskega Postopanja, bodisi zato, ker ni dejanja, bodisi zato, ker 8 r e za dejanje, ki se kaznuje kot nerednost, vrne spise "'-posrednemu starešini v pristojno postopanje. § 209 . ( 1 ) Če se uvede zoper uslužbenca sodno kazensko Postopanje bodisi na tožbo države, bodisi na tožbo pri¬ vatne osebe, je dolžnost njegovega neposrednega stare¬ šine, da o tem takoj poroča pristojnemu disciplinskemu s odišču. ( 2 ) Istotako odda, če izreče disciplinsko sodišče, po¬ stopajoče po § 208., da je uslužbenčevo dejanje kaznivo P° kazenskem zakonu, vse spise rednemu sodišču ter o * e m obvesti pristojnega starešino. ( s ) Tako v primeru prvega kakor tudi drugega od¬ stavka odloči disciplinsko sodišče, ali naj se zoper usluž¬ benca uvede disciplinsko postopanje vzporedno s kazen- 70 skim ali pa naj se odloži do z vršet k a kazenskega posto¬ panja. § 210 . Sodišča kakor tudi vsa ostala oblastva morajo, če uvedejo zoper državnega uslužbenca postopanje zaradi kaznivega dejanja ali če ga kaznujejo, o tern obvestiti neposrednega starešino dotičnega uslužbenca. Starešin® poroča o tem neposrednemu višjemu starešini in pristoj¬ nemu disciplinskemu sodišču zaradi nadaljnjega posto¬ panja. § 211 . Če odloči disciplinsko sodišče, da je uvesti zoper obdolženca disciplinsko postopanje, in če odredi disci¬ plinsko preiskavo, zahteva od obdolženčevega oblastvene¬ ga odnosno centralnega starešine, naj postavi izmed po¬ drejenih uradnikov preiskovalca, ki preiskuje po pred piših kazenskega postopka. Če so obdolženci iz več upravnih gran, se sporazumejo starešine o osebi enega po potrebi pa tudi več preiskovalcev. Če se starešine ne sporazumejo, odloči disciplinsko sodišče. § 212 . j 1 ) Od tedaj, ko se priobči odlok o odreditvi raz¬ prave, imata obdolženec in njegov branilec pravico, pre¬ gledati vse spise, razen zapisnika o posvetovanju. ( 2 ) Disciplinski tožilec ima pravico, pregledati spise vsak čas, razen zapisnika o posvetovanju. ( 3 ) Objavljanje spisov je prepovedano. ( 4 ) Ko disciplinski preiskovalec dovrši preiskavo, odda vse spise sodišču. § 213. O Če sodišče spozna, da ni dejanja ali da gre za de¬ janje nerednosti, prekine disciplinsko postopanje ter po¬ stopa po § 208. 71 ( 2 ) Če sodišče spozna, da ustanavlja obdolženčevo dejanje kaznivo dejanje, postopa po drugem in tretjem odstavku § 209. Zoper to odločbo ni pritožbe. § 214. 0) Če sodišče spozna, da je predmet popolnoma pre¬ iskan, odredi razpravo. Zoper to odločbo ni pritožbe. ( 2 ) V odloku, s katerim se odreja razprava, se mora označiti dejanje, katerega je uslužbenec obdolžen, z raz¬ logi vred in vse, česar je treba za razpravo. Obdolžencu se mora s tem odlokom vred vročiti tudi lista imen sod¬ nikov pri razpravi. Obtoženec in tožilec imata, dokler ne mine osem dni od dne priobčitve odloka, s katerim se odreja razprava, pravico, predložiti disciplinskemu sodi¬ šču svoje dokaze in zahteve. Zoper odločbo, s katero se to odklanja, ni pritožbe. § 215. ( 1 ) Ko mine osemdnevni rok od dne priobčitve odlo¬ ka, s katerim se odreja razprava, odredi predsednik di¬ sciplinskega sodišča dan razprave, pozove tožilca, obto¬ ženca in njegovega branilca, priče in izvedence ter izda v se druge naredbe, ki so potrebne za izvršitev razprave. ( 2 ) Če obtoženec ne pride in do razprave ne pred¬ loži dokazov, s katerimi opraviči svoj izostanek, se izvrši r azprava in izreče razsodba tudi brez njega vpričo nje¬ govega branilca. § 216. Razprava je ustna in za državne uslužbence javna. Razprava je lahko tajna, če sodišče spozna, da državni interesi to zahtevajo. V tem primeru ima obtoženec pra- v ico, dovesti k razpravi dva državna uslužbenca. Če je v &č obtožencev, ima vsak pravico, dovesti po enega, toda to število ne sme biti večje nego deset. 72 § 217 . (') Razprava se prične s črtanjem odloka, s katerim se odreja razprava, potem se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci ter se po potrebi prečitajo zapisnik' o preiskavi in drugi važni spisi. ( 2 ) Obtoženec in njegov branilec kakor tudi disciplin¬ ski tožilec imajo pravico, dajati izjave, glede vsakega dokaza podajati predloge in po predsedniku sodišča za¬ stavljati vprašanja pričam in izvedencem. ( 3 ) Po dovršenem dokazovanju dobi besedo disciplin¬ ski tožilec, za njim branilec, poslednjo besedo pa ima ob¬ toženec. § 218 . ( J ) Pri razpravi se vodi zapisnik, v katerega se za¬ pišejo dan razprave, imena sodnikov, zapisnikarja in strank in tek razprave v glavnih točkah. ( 2 ) O posvetovanju in glasovanju, ki je tajno, se vodi poseben zapisnik. ( 3 ) Oba zapisnika podpišeta predsednik in zapisnikar. § 219 . (') Sodišče ima pravico, zapriseči priče in izveden¬ ce pri razpravi, če spozna to za potrebno. ( 2 ) Priče se zaprisegajo po zasliševanju, izvedenci pa, preden oddajo svoje mnenje. § 220 . Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem pri razpravi. § 221 . (*) Z razsodbo disciplinskega sodišča se obtoženec ali oprosti ali pa se kaznuje za disciplinski prestopek. 73 ( 2 ) Razsodba mora obsegati tudi odločbo o povračilu stroškov disciplinskega postopanja. Kolikor se obtoženec oprosti, plača stroške postopanja država, drugače pa ob¬ toženec. § 222 . Razsodba se razglasi ustno na koncu razprave, naj¬ kasneje v osmih dneh od dne razglasitve pa se z razlo¬ ži vred priobči pismeno tožilcu in obtožencu. Če je po¬ trebno, sme sodišče odložiti razglasitev razsodbe največ ? -a osem dni. § 223 . (*) Zoper razsodbo disciplinskega sodišča prve stop¬ nje se smeta pritožiti obtoženec in tožilec. Pritožba ima odložilno moč. ( 2 ) Pritožba se vroči disciplinskemu sodišču, ki je iz¬ reklo razsodbo, to pa jo z vsemi spisi vred pošlje discip¬ linskemu sodišču druge stopnje, če je pravočasna in če jo le vložila pristojna oseba, drugače pa jo sodišče odkloni. ( 3 ) Zoper to odločbo je dopustna pritožba na višje sodišče v osmih dneh. § 224 . Če ugotovi disciplinsko sodišče druge stopnje, da je vložila pritožbo oseba, ki je za to upravičena, da je bila Pritožba vložena o pravem času, da ni bistvenih nedo- statkov, zaradi katerih bi bilo treba obnoviti razpravo Pred sodiščem prve stopnje, odredi razpravo zaradi so¬ jenja. Postopanje pri tej razpravi pred sodiščem druge stopnje je isto kakor pred sodiščem prve stopnje. § 225 . Disciplinsko sodišče druge stopnje odloča brez raz¬ prave, in sicer: 1. če gre pritožba samo zoper oni del razsodbe, s katero se odloča o stroških; 74 2. če ugotovi, da jo vložila pritožbo oseba, ki za to ni upravičena, ali da pritožba ni bila vložena o pravem času; v tem primeru jo vrne nižjemu sodišču v zakonsko postopanje; 3. če spozna, da je treba izvršiti nadaljnje poizvedbe; v tem primeru odredi disciplinskemu sodišču prve stop nje, naj to stori; 4. če ugotovi, da so bistveni nedostatki, zaradi ka- terih bi bilo treba obnoviti razpravo pred sodiščem prve stopnje; v tem primeru razveljavi razsodbo in vrne pred¬ met sodišču prve stopnje. § 226. Ko postane razsodba izvršna, jo pošlje predsednik di¬ sciplinskega sodišča prve stopnje v overovljenem prepisu starešini vrhovnega centralnega urada in uslužbenčeve- mu neposrednemu starešini, da jo izvrši in vpiše v usluž- benski list. § 227. Kazniva dejanja, ki imajo razen disciplinske odgo¬ vornosti za posledico še kazensko odgovornost za zločin¬ stvo ali drugo onečaščujoče dejanje, ne zastarevajo di¬ sciplinsko. Ostala disciplinska kazniva dejanja zastarevajo v petih letih. § 228. Z obtoženčevo smrtjo se prekine disciplinsko posto¬ panje. § 229. Če je disciplinsko postopanje prekinjeno ali če se ob¬ toženec z razsodbo oprosti, sme zahtevati disciplinski to¬ žilec obnovo disciplinskega postopanja, če predloži nove činjenice in dokaze, ki dokazujejo sami po sebi ali v zve¬ zi s prejšnjimi dokazi disciplinsko kaznivo dejanje, ki še ni zastarano. 75 § 230. Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki je po¬ stala izvršna, istotako pa tudi njegovi zakoniti nasledniki ali zakonski drug, smejo tudi po prestani kazni zahte¬ vati obnovo disciplinskega postopanja, če predlože nove činjenice in dokaze, ki morejo po sebi ali v zvezi s prej¬ šnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na znižbo kazni. § 231. O obnovi disciplinskega postopanja odloči disciplin¬ sko sodišče, ki je sodilo v prvi stopnji, in sicer brez ustne razprave. § 232. Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopanja se Ustavi izvršitev disciplinske kazni, če ni že izvršena. § 233. (') Če se dopusti obnova v uslužbenčevo korist, pa se uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Izvršena kazen se šteje vedno v no¬ vo kazen. ( 2 ) Disciplinsko sodišče sme uslužbenca, če dopusti obnovo v njegovo korist, takoj brez razprave tudi opro¬ stiti ali obsoditi na manjšo kazen, če pristaneta obe stranki na to skrajšano postopanje. § 234. ( 1 ) Če se obnovi postopanje in je bil uslužbenec s Prvo razsodbo obsojen na kazen po točki 1. ali 2. § 189., Pa se z novo razsodbo oprosti ali obsodi na manjšo ka¬ zen, se mora odškodovati za vse, kar in kolikor je več izgubil po prvi razsodbi. ( 2 ) Če je prva kazen bila kazen premestitve z zmanj¬ šanim povračilom ali brez pravice povračila potnih in 70 selitvenih stroškov, druga razsodba pa odreja milejšo kazen, se morajo uslužbencu povrniti potni in selitveni stroški. ( 3 ) Če je bil uslužbenec s prvo razsodbo obsojen na kazen iz točke 4. ali 5. § 189., pa se z novo razsodbo oprosti ali kaznuje s kaznijo po točki 1., 2. ali 3. § 189., odloči disciplinsko sodišče, ali in v koliko se mu prizna povračilo za čas med prvo in drugo razsodbo; toda to povračilo ne sme biti večje nego pokojninski prejemki, ki bi jih imel, če bi bil upokojen na dan prve razsodbe. Če bi tak uslužbenec na dan prve razsodbe še ne imel pravice do pokojnine, potem to njegovo povračilo ne more biti večje nego pokojninski prejemki, ki bi jih imel, če bi bil na dan prve razsodbe upokojen z desetimi leti službe. § 235. Uslužbenca, zoper katerega se je uvedlo kazensko ali disciplinsko postopanje, sme disciplinsko sodišče od¬ straniti od službe, če zahteva to vrsta ali teža disciplin¬ skega prestopka. § 236. (*) Če se državni uslužbenec dene v preiskovalni zapor ali obtoži zaradi zločinstva ali kakega drugega onečaščujočega dejanja, odredi njegov neposredni ali po¬ sredni starešina takoj predhodno odstranitev od službe. ( 2 ) Razen v primeru prednjega odstavka sme odre¬ diti vsak organ, ki mu je poverjeno neposredno ali po¬ sredno službeno nadzorstvo, v posebno važnih in nujnih primerih predhodno odstranitev od službe, kadarkoli no¬ če uslužbenec izvršiti službenega naloga, razen če ne iz¬ vrši dejanja, ki ga prepoveduje in kaznuje zakon, ali ka¬ dar je njegov službeni prestopek tak, da bi bilo škodljivo za interese in ugled službe, če bi ostal nadalje v službi. ( s ) O predhodni odstranitvi od službe mora vsak organ, ki jo je odredil, takoj poročati višjemu starešini, ki sme to odredbo razveljaviti. 77 ( 4 ) Vsaka predhodna odstranitev se mora v treh dneh po službeni poti priobčiti pristojnemu disciplinske¬ mu sodišču, ki jo brez odlaganja potrdi ali razveljavi. § 237. (■) Uslužbencu, ki je z odločbo disciplinskega sodišča odstranjen od službe, bodisi da je s to odločbo potrjena odločba starešine o predhodni odstranitvi, bodisi da je sodišče samo odredilo odstranitev, se počenši s prvim prihodnjim mesecem od dne odločbe disciplinskega so¬ dišča, ustavi polovica čistih prejemkov. ( 2 ) Če ima kazenska obsodba za posledico izgubo službe ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki 4. ali 5. § 189., izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v korist državne blagajne. ( 3 ) Če nima kazenska obsodba za posledico izgube službe, ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po toč¬ kah 1., 2. ali 3. § 189., odloči disciplinsko sodišče, ali in koliko se mu povrnejo ustavljeni prejemki; toda vrniti se mu ne sme več nego polovica teh ustavljenih pre¬ jemkov. (’) če je državni uslužbenec z odločbo pristojnega državnega oblastva obsojen na kazen zapora, manjšo od enega leta, odloči disciplinsko sodišče s svojo razsodbo, kolikor ne izreče, da mu prestane služba, ali mu za ta čas pripadajo njegovi prejemki ali kateri del mu pri¬ pada in ali se mu ta čas šteje za napredovanje in za Pokojnino. § 238. j 1 ) 0 odstranitvi od službe odloča disciplinsko so¬ dišče prve stopnje brez ustne razprave. ( 2 ) Zoper odločbo o odstranitvi se smeta pritožiti tako državni tožilec kakor tudi uslužbenec. Pritožba ne Ustavi odstranitve. 78 § 239. Uslužbenec, za katerega se odredi odstranitev od službe, ne sme oditi iz kraja službovanja brez dovolitve starešine onega urada, kjer službuje. § 240. Vsa priobčila v disciplinskem postopanju se vročajo neposredno obdolžencu ali osebi, ki jo je obdolženec za to pooblastil. § 241. (') Zoper vsako odločbo v disciplinskem postopanju je pritožba dovoljena, če ni v zakonu izrečno izključena. ( 2 ) Vse pritožbe po disciplinskem postopanju se vročajo disciplinskemu sodišču prve stopnje v roku pet¬ najstih dni od dne priobčitve. ( 3 ) Predaja pošti na recepis velja, kakor bi se bila izvršila predaja sodišču samemu. ('*) Če je poslednji dan roka nedelja ali praznik, poteče rok prvi prihodnji delavnik. § 242. Vsa državna oblastva, civilna in vojaška, in vsa samoupravna oblastva morajo postopati po zahtevah di¬ sciplinskih sodišč in njih organov ter jih smatrati za nujne. § 243. Upokojenci odgovarjajo disciplinski: 1. za disciplinske prestopke, učinjene v času, ko so bili aktivni uslužbenci; 2. za težke oškodbe ugleda svojega stanu, učinjene v pokoju; 3. za zločinstva in onečaščujoča dejanja, za katera je pristojno redno sodišče. 79 § 244 - (‘) Disciplinski kazni za upokojence sta: 1. ' zmanjšba pokojninskih prejemkov največ do 20 % Za omejen čas, največ do deset let; 2. izguba pravice do pokojnine. ( 2 ) Zmanjšba pokojninskih prejemkov se nanaša na Pokojnino in osebno draginjsko doklado. § 245 . Za disciplinsko postopanje zoper upokojence, kolikor r, o spadajo pod disciplinsko oblast državnega sveta kot disciplinskega sodišča prve in poslednje stopnje, je pri¬ sojno upravno sodišče, v čigar območje spada kraj njih stalnega prebivanja; če pa žive stalno v inozemstvu, ono dpravno sodišče, ki je pristojrfo za kraje, kjer so naposled a ktivno službovali. , § 246 . Disciplinsko postopanje zoper upokojence je isto ka¬ kor zoper aktivne uslužbence, samo da ima starešinsko vlogo oblastni ali pa centralni starešina one stroke, v kateri je upokojenec služboval. § 247 . V disciplinskem postopanju se ne plačujejo takse. XII. POGLAVJE. Prehodne in končne odredbe. § 248 . Odredbe tega zakona veljajo za one državne usluž¬ bence, ki se zateko v aktivni službi na dan, ko stopi 80 zakon v veljavo, ali ki stopijo po tem dnevu v službo, bodisi da stopajo v službo prvič, bodisi da so že bili v službi, neglede na zakonske predpise, ki so ve¬ ljali, preden je stopil ta zakon v veljavo in neglede na to, ali se jim je pokojnina uredila po predpisih, ki so prej veljali, ali ne. § 249. Dosedanje položajne skupine ustrezajo skupinam po § 22., in sicer: § 250. Dosedanji uradniki 9. skupine I. kategorije, 5. sku¬ pine II. kategorije in 4. skupine III. kategorije dobivajo plačo uradniških pripravnikov po § 23. § 251. Dosedanje skupine zvaničnikov in služiteljev odgo¬ varjajo skupinam, določenim v §§ 24. in 25. 81 § 252. (*) Državni uslužbenci, ki so se zatekli na dan, ko sto-pi ta zakon v veljavo, v aktivni državni službi, osta¬ lo v skupinah, v katerih so se zatekli (§§ 249. in 251.), °dnosno v katerih bi morali biti na ta dan po razsodbah državnega sveta in upravnih sodišč. Zatečeno stanje se administrativnim potem ne more popraviti. ( 2 ) >Če se je uslužbenec zatekel v zvanju, ki je po razporedu zvanj uvrščeno v nižjo skupino od skupine, v kateri se je zatekel, obdrži to zvanje v skupini, v ka¬ teri se je zatekel; če je pa po razporedu določeno zanj z vanje v višji skupini, ima prvenstveno pravico do na¬ predovanja v najnižjo skupino svojega zvanja. § 253. Potem, ko stopi ta zakon v veljavo, se šteje za Nadaljnje napredovanje v rok iz § 49. samo čas, katerega le uslužbenec dejanski prebil v skupini, v kateri se je otekel na dan, ko stopi ta zakon v veljavo. § 254. Roki iz § 49., odstavka prvega, se skrajšajo za tretji¬ no onim državnim uslužbencem, ki so se zatekli v dr¬ žavni službi na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, pa so bili po vojni ali z odvzemom svobode po sovražnih °blastvih iz političnih razlogov za vojne zadržani, da bi bili dovršili šole ali stopili v službo. Izvzeti so oni, ka- *orini se je že poprej upošteval tak razlog za ugodnejše aapredovanje v službi. § 255. V skupinah, v katerih so določeni periodični poviški, Pripada uslužbencu, ko stopi ta zakon v veljavo, oni Periodični povišek, do katerega ima pravico po letih, dejanski prebitih v skupini, v kateri se je zatekel. 6 82 § 256. Od časa, števnega za napredovanje po skupinah, od¬ nosno po periodičnih poviških v smislu §§ 253. do 255-i se mora čas, ki ga je uslužbenec zbog slabe ocene ali disciplinske razsodbe izgubil za napredovanje po dose¬ danjih zakonskih predpisih, odbiti v dobi, katero je v skupini, kjer se je zatekel na dan, ko stopi ta zakon v veljavo. § 257. C) Uradniki z zvanji, ki so po § 45., odstavku 3 razporejena od VIII. skupine navzgor, morejo, če nimajo za ta zvanja določene šolske izobrazbe, napredovati sam 0 do vštete IV. skupine, 1. stopnje. Ce se je tak uradnik zatekel v III. skupini, more napredovati v 1. stopnjo iste skupine, ako je zvanje, v katerem je, razporejeno tudi v tej stopnji. ( 2 ) Uradniki, ki jih zateče ta zakon v aktivni državni službi in ki so bili prevedeni na podstavi člena 230., pod II., zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih usluž¬ bencih z dne 31. julija 1923. v zvanja II. kategorije morejo v teh zvanjih napredovati do vštete VI. skupine- § 258. (‘) Dokler se ne izda zakon, omenjen v § 46., morejo napredovati profesorji srednjih in njim enakih strokovnih šol, sodniki trgovinskih, okrožnih, sreskih in šerijatskih sodišč, državni tožilci in njih namestniki ter sreski na¬ čelniki v III. skupino, 2. stopnjo, če imajo poleg ostalih pogojev iz § 49. trideset let dejanske državne službe i° šestdeset let starosti. ( 2 ) Učitelji narodnih šol morejo napredovati, dokler se ne izda zakon, omenjen v § 46., v V. skupino, <5® imajo poleg ostalih pogojev iz § 49. trideset let dejansk® državne službe in petdesetpet let starosti in so bili v po¬ slednjih treh letih odlično ocenjeni. 83 (*) Računski pregledniki glavne kontrole morejo na¬ predovati, dokler se ne izda zakon, omenjen v § 46., v V. skupino, če imajo poleg ostalih pogojev iz § 49. tri- deset let dejanske državne službe in šestdeset let starosti. § 259. (’) Ce bi dobil uslužbenec po tem zakonu manjšo Plačo od prejšnje osnovne in položajne plače, dobiva razliko med temi prejemki dotlej, dokler ne doseže nje¬ gova plača po tem zakonu zbog napredovanja višino Prejšnje osnovne in položajne plače. ( s ) Istotako pripada uradnikom, ki bi dobili po tem ■zakonu položajno doklado, ki je manjša od doklade na službo, ki so jo prejemali po dosedanjih zakonskih pred¬ pisih, to razliko dotlej, dokler z napredovanjem ne do¬ sežejo položajne doklade, ki je enaka ali večja od dose¬ danje doklade na službo. ( 3 ) Razlike po prvem in drugem odstavku se izka¬ žejo ločeno od prejemkov po tem zakonu in se štejejo v osnovo za osebno pokojnino, če se uslužbenec upokoji °b času, ko prejema to razliko. § 260. Izpitni predpisi po § 14. se morajo v šestih mesecih °d dne, ko stopi ta zakon v veljavo, spraviti v sklad z njegovimi odredbami. Dotlej veljajo dosedanji izpitni Pravilniki. § 261. Dokler se ne izda uredba, omenjena v § 28., veljajo glede pogojev, po katerih se pridobivajo ali izgubljajo Pravice do osebne in rodbinske draginjske doklade, dosedanji predpisi. § 262. Uredbe, omenjene v § 29., se izdajo najkesneje v šestih mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, dotlej veljajo v tem pogledu dosedanji predpisi. 6 * 84 § 263 . C) Civilni državni uslužbenci kakor tudi uslužbenci državnih prometnih naprav, ki bodo potem, ko stopi ta zakon v veljavo, napredovali ali bodo postavljeni v zvanj« višje skupine in s tem pridobili višje prejemke, ostanejo eno leto ob prejemkih, ki so spojeni s skupino, ki so jo do tega dne imeli. To velja tudi za zvišbe njih osnovne plače in stanarine kakor tudi za periodične poviške. Rok enega leta se šteje za vsakega teh prejemkov posebej od dne, ko uslužbenec prvič potem, ko je stopil ta zakon v veljavo, pridobi povišek dotičnega prejemka. ( 2 ) Odredbe prvega odstavka ne veljajo glede pre¬ jemkov, katere dobivajo uslužbenci ob prvi postavitvi kakor tudi ob povratku v aktivno državno službo. V osta¬ lem pa veljajo tudi za take uslužbence povsem odredbe prvega odstavka. ( 3 ) Odredbe prvega odstavka veljajo tudi za oficirje in vojaške uradnike, ki bodo potem, ko stopi ta zakon v veljavo, napredovali v prvi naslednji višji čin, odnosno višji razred v pogledu vseh prejemkov, spojenih s činom in razredom', kakor tudi ob povečanju osnovne plače i 11 stanarine. Od tega se izvzemajo gojenci vojne, intendant- ske in pomorske akademije, podoficirji vojske na kop¬ nem in mornarice, obmejne čete in orožništva, vojno- državni gojenci in vse ostale osebe iz vojske, mornarice in meščanstva, če napredujejo v čin podporočnika •— poročnika korvete — odnosno nižjega vojaškega uradnika IV. razreda, kakor tudi osebe, ki se vračajo v aktivne službo vojske in mornarice. V ostalem pa veljajo tudi zanje povsem odredbe prvega odstavka. ( 4 ) Odredbe prvega odstavka ne veljajo za napredo¬ vanje v čin kaplarja in za podoficirske čine pri vojski in mornarici, pri obmejnih četah in pri orožništvu. ( 5 ) Za rodbinske draginjske doklade civilnih in vo¬ jaških uslužbencev ter uslužbencev državnih prometnih naprav, kakor tudi za njih osebne draginjske doklad« ob izpremembi krajevnega draginjskega razreda kak'> r 85 tudi za doklade teh uslužbencev, ki jih prejemajo, če službujejo ali se šolajo v inozemstvu, ne veljajo odredbe Prvega odstavka. ( e ) Po preteku enoletnega roka iz prvega odstavka v prihodnje bodo prejemali uslužbenci popolne pre¬ jemke, ki jim pripadajo po zakonu tako, da je tedaj izvršiti odtegljaj po točki 2. § 134. § 264. ( 1 ) Dokler ne stopi v veljavo zakon o izvršbi in Zavarovanju, se sme postaviti državnim uslužbencem, a ktivnim ali upokojenim, kakor tudi njih rodbinam, ki uživajo rodbinsko pokojnino, prepoved na tretjino njih Prejemkov, razen osebne in rodbinske draginjske dokla¬ de, in sicer sodno ali po njih pristanku. Od te tretjine s e odbijata tudi davek in prispevek za pokojninski sklad. ( 2 ) Za vzdrževanje rodbine se sme prepovedati tudi v eč kot tretjina prejemkov, vštevši osebno draginjsko doklado, če bi bilo s pristojno razsodbo več odrejeno. Istotako se sme za državne terjatve izdati prepoved tudi osebno draginjsko doklado do 50% aktivnih in do ^0% pokojninskih prejemkov, in sicer tudi administra- livnim potem. ( s ) Za terjatve, ki izvirajo iz odkupa zemljišč in Sradnje hiš po zadrugah za gradnjo stanovanj, se sme dopustiti prepoved do 50% aktivnih in pokojninskih Prejemkov, izvzemši rodbinske draginjske doklade, zoper ^ane takih zadrug po njih pristanku in s pogojem, da s e sime zahtevati prepoved šele po izročitvi hiše in Podaji tapije, odnosno ko se izvrši vpis njih lastninskih Pravic v zemljiških knjigah. Taka prepoved je dopustna 88 mo za amortizacijske terjatve, ki ne trajajo preko dvajset let. § 265. j 1 ) Državnim uslužbencem, ki so se zatekli na dan, stopi ta zakon v veljavo, v aktivni državni službi ali s ° v njej prej bili, pa pozneje, ko stopi ta zakon v veljavo, 86 vnovič stopijo v aktivno državno službo, se šteje kot čas vplačevanja v uradniški pokojninski sklad ves oni čas do dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, ki se po tem zakonu priznava za pokojnino. ( 2 ) Ne priznava se pa čas, po katerem se je odmerila uslužbencu osebna pokojnina, ki jo je odkupil po odred¬ bah prejšnjih zakonov. § 266 . Državnim uslužbencem, ki jim je bila prestala dr¬ žavna služba zbog podane ostavke, preden stopi ta zakon v veljavo, pa se v času, ko stopi ta zakon v veljavo, V njej zatečejo ali stopijo po tem času vnovič v službo, se šteje prejšnja služba pred ostavko v celoti tako za pokojnino, kakor za čas vplačevanja. § 267 . Zvaničnikom, ki so bili po dovršitvi treh let dejan¬ ske zvaničniške službe neposredno dalje obdržani za delo v službi države kot dnevničarji, se šteje, če so bili ali če bodo zopet neposredno sprejeti v zvaničniško ali uradniško državno službo, čas, prebit v svojstvu dnevničarjev, tako v rok iz § 8. kakor tudi v rok za pridobitev pravice do pokojnine in za odmero količine pokojnine. § 268 . j 1 ) Kdor se je vrnil v državno službo, a je bil upokojen, odnosno je podal ostavko ali pa bil odpuščen ob času, ko je veljal prejšnji zakon, ko ni bila določena za uslužbence njegove stroke doklada na službo, in se upokoji pred potekom treh let od dne, ko se je vrnil v službo, ne more dobiti pokojninskih prejemkov po tem zakonu, temveč mu pripadajo po zakonu, ki je veljal ob času njegove upokojitve, podane ostavke ali odpustitve iz službe. Od tega se izvzemajo oni uslužbenci, ki se morajo pred potekom triletnega roka po zakonu samem upokojiti, kakor tudi oni, ki so dovršili število let za 87 Popolno pokojnino, če se ne u pokoj e na svojo prošnjo. Isto,tako to ne velja za rodbinske pokojnine uslužbencev, ki so kot aktivni umrli pred potekom triletnega roka. ( 2 ) Ce se mora uslužbencu odmeriti pokojnina po odredbah prednjega odstavka po prejšnjih predpisih, se šteje v službeno dobo tudi čas, prebit po povratku v službo; pokojninsko osnovo pa tvorijo prejemki po Prejšnjem zakonu, ki ustrezajo zvanju in položaju, v katerem je upokojen. § 269. Onim, ki so bili državni podtajniki, preden stopi ta *akon v veljavo, se šteje ta čas po odstavku 2. § 113. po odstavku 1. § 115., kakor ministrom. § 270. i 1 ) Onim civilnim državnim uslužbencem, ki so bili v tem svojstvu pred dnem 1. septembra 1923., pa se 'Spokoje potem, ko stopi ta zakon v veljavo, in ki iz¬ polnjujejo pogoj za pridobitev pravice do osebne pokoj¬ nine, določen v § 113., se šteje od časa, prebitega pred dnem 1. septembra 1923., za odmerjanje količine pokoj¬ nine poleg časa iz § 116. tudi še naslednji čas: 1. Ves čas, naveden pod 1. v § 116., bodisi nepre¬ kinjen ali s prekinitvami. 2. Čas, ki ga je prebil državni uslužbenec v Srbiji 'n Črni gori po dovršitvi osemnajstega leta starosti v službi, ki ustreza po tem zakonu zvaničniški ali služi- I&ljsfci službi. 3. Čas, prebit po dovršitvi osemnajstega leta starosti v svojstvu stalnega dnevničarja (dnevničarja, pisarniškega Pomočnika ali dnevničarja z mesečno plačo), če se je Izvršil prehod v zvanje, ki daje po tem zakonu pravico do pokojnine, najdalj v šestih mesecih; vendar se v ta r ok ne šteje služba v vojski. 4. Čas, ki ga je prebil državni uslužbenec, aktivni oli upokojenec, na vojaški dolžnosti v vojni, se šteje tako, da se za vsako vojno leto šteje še po eno leto. 88 5. Čas, dejanski prebit na vojaški dolžnosti preko obveznega roka največ dveh let v stalnem kadru in pre¬ ko orožnih vaj. Onim uslužbencem, ki so vstopili v civilno državno službo pred dnem 6. septembra 1919. in ki se jim je po prejšnjih zakonskih predpisih v krajih zunaj Srbije in Črne gore priznaval tudi čas kadrskega roka in orožnih vaj, se prizna tudi ta čas po njegovem dejan¬ skem trajanju, če so dobili državno službo pred dovrše¬ nim 32. letom starosti. 6. Leta, ki jih je kdo prebil v vojski Srbije in Črne gore na vojaški dolžnosti, bodisi zbog svoje vojaške ob¬ veznosti, bodisi kot dobrovoljec v vojnah od leta 1912. do vštetega leta 1920. in je pred dnem 1. septembra 1923- postal aktiven državni uslužbenec s pravico do pokoj¬ nine, se štejejo dvojno po odbitku obveznega roka v stalnem kadru. Obvezni rok, kolikor pade v ta čas, znaša osemnajst mesecev, če ni bil krajši. 7. Osebam, ki so bile v vojnih letih od 1912. do 1920- aktivni ukazni uradniki Srbije in Črne gore, pa niso- bili na vojaški dolžnosti v vojni, se šteje vsako tako leto za 18 mesecev. 8. Čas, prebit pred vstopom v državno službo v službi pokrajinske, okrožne (županijske), sreske (kotarske) in občinke samouprave, se prizna v tem obsegu, kolikor je bil priznan z zakoni, ki so ob tem času veljali. 9. Državnim usužbencem, ki so vršili pri bivših ver- sko-prosvetnih avtonomijah upravno ali nastavniško službo, pa so kesneje neposredno stopili v državno službo, kakor tudi upokojencem takih ustanov ob enakih pogojih, se šteje čas, prebit v službi teh ustanov, za pokojnino. 10. Državnim uslužbencem, ki so izvrševali pred ujedinjenjem v krajih zunaj Srbije in Črne gore svo¬ bodne poklice, pa so po ujedinjenju zaradi olajšave organizacije državne uprave v teh krajih stopili v dr¬ žavno službo, in sicer najmanj dve leti pred razglasitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih usluž¬ bencih z dne 31. julija 1923. in so še bili v njej ob tem 89 ( -' a su, se priznava za vsako leto državne službe po eno lato, ki so ga prebili v svobodnem poklicu pred ujedi- Pienjem; vendar se sme tako upoštevati največ petnajst lat svobodnega poklica pred ujedi n jen jem. 11. Čas, priznan po členih 3. in 6. zakona o priznanju vračunanju službene dobe onih uslužbencev, ki so delali na narodnem poprišču, z dne 28. maja 1922., ne- Slede na to, ali so stopili v državno službo, preden stopi la zakon v veljavo, ali pozneje. 12. Čas, prebit v zaporu med vojno radi nacionalnega delovanja. 13. Do vštetega dne 30. julija 1923. se šteje od de¬ janski v državni službi v Južni Srbiji v svojstvu urad- aika, zvaničnika ali služitelja prebitega časa vsakih ° s em mesecev za dvanajst, a čas od dne 31. julija 1923. do vštetega dne 31. julija 1930. dvojno. 14. Osebam, ki so na dan vojne napovedi bile v službi v bivši Avstro-Ogrski, pa so bile iz službe odpu¬ ščene med vojno iz političnih razlogov brez odpravnine ln pravice do pokojnine in so se vrnile po osvobojenju v službo, se šteje čas, ki so ga prebile zunaj službe do dne 1. decembra 1919., vendar brez pravice do po¬ pačila za minuli čas. ( 2 ) Čas, ki se priznava po točkah 5., 6., 8., izvzemši Pokrajinske službe, 9., 10., 11., 12. in 14. za odmerjanje količine pokojnine, se ne šteje kot čas, ki je po prvem odstavku § 113. pogoj za pridobitev pravice,do pokojnine, kbav tako se tudi ne šteje kot čas, ki je po prvem odstavku § 113. pogoj za pridobitev pravice do pokojnine, '■'A'isani čas, ki se priznava za pokojnino po točkah 4., 7 - in 13. ( 3 ) Izjemoma se šteje osebam, ki jim je priznan Š as po točki 11., in sicer za službo v Južni Srbiji, ta c as kot čas, ki je po prvem odstavku § 113. pogoj za pri¬ dobitev pravice do pokojnine. Ostalim osebam, ki jim je Poznan čas po točki 11., se sme s kraljevim ukazom na Predlog pristojnega ministra v soglasnosti s predsedni¬ kom ministrskega sveta priznati ta čas kot čas, ki je po 90 prvem odstavku § 118. pogoj za pridobitev pravice do pokojnine. § 271. Ministrom, banom in drugim državnim uslužbencem, ki se upokoje po tem zakonu, se šteje čas, prebit v zva- nju pokrajinskega namestnika ali predsednika pokrajin¬ ske uprave, kot čas, prebit v zvanju bana. § 272. 0) Državni uslužbenci, ki jih je zatekel ta zakon kot upokojence s pokojninskimi prejemki po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., so dolžni plačevati od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, v uradniški pokojninski sklad. Osnova za vplačevanje so skladno s § 136. oni prejemki, ki so bili osnova za odmero osebne pokojnine, a kot čas vpla¬ čevanja iz § 143. se jim šteje ves oni čas do dne upo¬ kojitve, ki se jim je bil priznal z izvršno rešitvijo za osebno pokojnino. Za čas od upokojitve do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, smejo taki državni uslužbenci nak¬ nadno vplačati prispevke v uradniški pokojninski sklad, v katerem primeru se jim ta čas šteje za odmero rod¬ binske pokojnine. ( 2 ) Državnim uslužbencem, ki jih je ta zakon zatekel kot upokojence s pokojninskimi prejemki po zakonih, ki so veljali pred zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., se prizna za čas vplačevanja v uradniški pokojninski sklad oni čas do dne upokojitve, ki jim je bil priznan z izvršno odločbo za osebno pokojnino. Taki upokojeni državni uslužbenci smejo po lastni volji potem, ko stopi ta zakon v veljavo, postati vplačevalci v uradniški pokojninski sklad, kakor tudi naknadno vplačati prispevke v ta sklad tudi za čas po upokojitvi, pa do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, in sicer za čas, za katerega to sami želijo. Čas, za katerega tako plačajo prispevke, se šteje za odmero rodbinske po¬ kojnine. Osnova za vplačevanje skladno s § 136. so oni 91 Prejemki, ki so jim bili osnova za odmero osebne Pokojnine. § 273. Rodbinam državnih uslužbencev, ki jim je pripadla rodbinska pokojnina, preden stopi ta zakon v veljavo, ostanejo pokojninski prejemki po določilih prejšnjih žakonov. § 274 ( 1 ) V štirih mesecih od dne, ko sitopi ta zakon v v e , ljavo, so civilni aktivni državni uslužbenci dolžni, ko¬ likor tega niso poprej že storili, da po neposrednem starešini predložijo v izvirniku ali overovljenem prepisu °Mastvu, pri katerem se vodijo centralni uslužbenski listi, vse one listine, s katerimi želijo popolniti podatke "služben sk ega lista v pogledu priznanja časa, dosluže- " e ga, preden stopi ta zakon v veljavo, ki se po tem za¬ gonu priznava za pokojnino. ( 2 ) Uslužbenec, ki je bil izven aktivne državne siluž- l* 6 ) pa se vrne v službo potem, ko stopi ta zakon v veljavo, ""nosno ki je bil potem, ko stopi ta zakon v veljavo, v "ktivni službi, pa je pred potekom roka štirih mesecev Podal ostavko ali bil odpuščen iz službe, je dolžan prilo¬ žiti prošnji za vnovični vstop v službo poleg ostalih listin tudi vse listine, s katerimi dokazuje prejšnji čas, ki se P° tem zakonu priznava za pokojnino. Organ, ki izda °dločbo o postavitvi, je dolžan hkrati z izdajo te odločbe "goto vi ti, kateri čas se mu priznava za pokojnino po zakonu. Če je odločba o postavitvi ukaz, se ugotovi "as s posebno rešitvijo, ki se izda hkrati z ukazom; če Se pa odločba o postavitvi izda v obliki rešitve, tedaj Ugotovi čas s to rešitvijo. § 275. S posebnim zakonom se izvede likvidacija skladov, lz katerih so se izplačevale rodbinske pokojnine do dne septembra 1923. 92 § 276. (') Pri častnikih vojske in mornarice so osnova ?- a plačevanje v uradniški pokojninski sklad plača, osnovna in položajna, redna (stanarina, posebna vojna doklada io doklada na čin in zvanje; pri stalnih vojnih profesorjih plača, osnovna in položajna, redna stanarina in doklada stalnih vojnih profesorjev; pri vojaških uradnikih in pod' oficirjih vojske in mornarice plača, osnovna in položaj¬ na, ter redna stanarina. ( 2 ) Pri osebju državnih prometnih ustanov so osnova za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad plača, osnovna in položajna, redna stanarina in doklada na službo. § 277. Vse odredbe dosedanjih zakonov, s katerimi so ure¬ jena razmerja državnih uslužbencev, kolikor s tem zako¬ nom niso izrečno ukinjena, prestanejo veljati z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, razen odredb, ki se s tem zakonom izrečno puščajo v veljavi. § 278. Zakon o prisegah in obljubah z dne 15. februarja 1925. in uredbe, izdane na podlagi tega zakona, ostanejo v veljavi. § 279. Čin in položaj ministra dvora, maršala dvora, kan- celarja kraljevskih redov, upravnika dvora, pomočnika upravnika dvora in ostalih uslužbencev pisarne kralja vega dvora kakor tudi organizacija službe na dvoru se uredijo s posebnim zakonom. Do izdaje tega zakona obdržijo vsi navedeni uslužbenci svoja zvanja in skupine. § 280. j 1 ) V zakonu o ureditvi predsedništva ministrskega sveta z dne 1. maja 1929., z izpremembami in dopolnitva- 93 z dne 20. januarja 1930., ostanejo v veljavi: § 27., § 28., odstavek prvi, in § 31. ( 2 ) Uradniki iz § 113., odstavka 3., in šef kabineta Predsedništva ministrskega sveta, ki so kot upokojenci stopili v službo predsedništva, a so prej uživali pokoj- *huo, imajo pravico do pokojnine,- ki se jim uredi po skupini, v kateri se upokoje. § 281. V zakonu o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929. se ukinja § 94., ostane pa v veljavi § 114. § 282. Predsedniki sedanjih oddelkov kasacijskega sodišča (predsedniki kasacijskega sodišča v Beogradu, oddelka ® beograjskega kasacijskega sodišča v Somboru, stola s sdmorice v Zagrebu, oddelka B stota sedmorice v Za¬ grebu, velikega sodišča v Podgorici in vrhovnega sodišča v Sarajevu) imajo položaj prve skupine. § 283. V zakonu o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. se ukinjajo: členi 17., 18., 19., 47., 48., 49., 50., K 52. in 53., ostanejo pa v veljavi členi 3., 4., 5., 6., 7 -, 8., 9., 10., 11., 13., 16., 20., 21., 22., 23., 24. in 25. § 284. V zakonu o izpremembi predpisov, ki še nanašajo na Plače in ostale prejemke osebja pravosodne stroke z dne 13. julija 1929., se ukinjajo: §§ 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9. (kolikor se ta paragraf nanaša na druge uslužbence r azen sodnikov), in § 11., odstavek 2. § 285. Ukinja se zakon o dopolnitvi predpisov, s katerimi urejajo prejemki uradnikov ministrstva pravde z dne 3l. decembra 1929. 94 § 286. 0) V zakonu o državnem tožilstvu z dne 21. marca 1929. se ukinjajo: 1., 2. in 3. odstavek § 9., § 20. in § 21 > odstavek 2. in 3. ( 2 ) Četrti odstavek § 9. zakona o državnem tožilstvu z dne 21. marca 1929. se izpreminja in se glasi: »Državni tožilci pri okrožnih sodiščih dobivajo po¬ sebno nagrado Din 300-—, a njih namestniki Din 200—' mesečno, c § 287. Ukinja se zakon o plačah in ostalih prejemkih uprav¬ nikov kazenskih zavodov in namestnikov upravnikov z dne 3. julija 1930. § 288. V zakonu o ureditvi šerijatskih sodišč in o šerijat' skih sodnikih z dne 21. marca 1929. se ukinjajo: §§ 37- in 40.; v veljavi ostanejo: §§ 29., 30., 31., 32., 33., 34., 36.- razen kolikor se nanaša na one odredbe zakona o sod¬ nikih rednih sodišč, ki so s tem zakonom ukinjene; na¬ posled § 44. § 289. Člen 48. uvodnega zakona za zakonik o sodne 01 postopanju v civilnih pravdah z dne 9. julija 1930. ostao e v veljavi. § 290. Minister pravde se pooblašča, da predpiše kot izjem 0 od predpisov tega zakona z uredbo pogoje glede kvali' fikacije in štetja časa službe za pokojnino pazniškeg 3 osebja kazenskih in sličnih zavodov kakor tudi vzgojneg 0 osebja zavodov za vzgajanje in poboljševanje mladolet' nikov in da izda disciplinske predpise za uradnike druge uslužbence omenjenih zavodov. 95 § 291. V uredbi o ureditvi ministrstva za prosveto z dne 26. julija 1929. se ukinjajo: poslednji stavek prvega od¬ stavka, odredbe tretjega, sedmega, osmega in devetega °dstavka člena 22., kakor tudi odredbe člena 24., kolikor določajo vse te odredbe roke. § 292. V zakonu o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. s® ukinja: poslednji stavek § 72., § 73., odstavek 3.; § 87.; § 94.: § 95., odstavek 3.; § 116., odstavek 1.; § 121., § 166. in § 176., a v veljavi ostane določilo § 95., odsta¬ vek 2 . § 293. j 1 ) Odredba prvega odstavka § 118. zakona o narod¬ nih šolah z dne 5. decembra 1929. se izpreminja in se Slasi: »Če se postavi za sreskega šolskega nadzornika uradnik s fakultetno izobrazbo, obdrži prejemke svoje Položajne skupine.« P) Odstavek drugi § 118. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. se izpreminja in se glasi: »Sreski šolski nadzorniki v skupinah, v katerih so razporejeni učitelji narodnih šol, dobivajo osebno nagra¬ do Din 300 - — mesečno.« § 294. Odstavek prvi § 180. zakona o narodnih šolah z dne 0- decembra 1929. se izpreminja in se glasi: »Državni učitelji v šolah za nezadostno razvito in defektno deco uživajo, ako imajo za to vrsto pouka po¬ sebno izobrazbo in izpit, stanovanje odnosno stanarino Po § 84. tega zakona.« 96 § 296. V zakonu o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929- se ukinjajo: § 75., odstavek 1.; §§ 88.; 89,; 90.; 91.; 92.; 93.; 117.; 121. in 122. § 296. Poslednji stavek § 118. zakona o srednjih šolah 1 dne 31. avgusta 1929. še izpreminja in se glasi: »Predpis tega paragrafa veljajo tudi za suplente po uredbi z dne 14. februarja 1920. in po členu 13. uredbe z dne 12- aprila 1921.« § 297. Zakonodajna rešitev z dne 20. julija 1922. glede priznanja službene dobe učiteljem in učiteljicam, ki s o bili radi vojne ovirani, ostane v veljavi. § 298. V zakonu o univerzah z dne 28 junija 1930. se uki' njajo: V tretjem odstavku § 18. stavki: »kakor tudi šte¬ vilo nastavniškega osebja«; odstavek prvi § 28., razen odredbe, da mora univerzitetni tajnik imeti fakultetno izobrazbo in opravljen državni strokovni izpit; odstavek drugi § 28., razen odredbe, da mora imeti mlajši tajnik univerze dovršeno pravno fakulteto in državni strokovni izpit; v odstavku tretjem § 28. odredba glede položaju in plače fakultetnih tajnikov s fakultetno izobrazbo! poslednji stavek § 28.; vsi odstavki § 30., razen pred¬ zadnjega; § 31., odstavek prvi, drugi, četrti in peti; i p § 44.; v veljavi ostanejo poslednji stavek § 19. in § 20.- razen osmega odstavka. § 299. Odstavek osmi § 20. zakona o univerzah z dne 28- junija 1930. se izpreminja in se glasi: »Docenti filozofske fakultete, ki so prebili v tem zvanju najmanj pet let, smejo biti postavljeni za prof«' 97 s °rje srednjih šol in se oproščajo Opravljanja profesor¬ skega izpita.« § 300. Odstavek tretji § 31. zakona o univerzah z dne 28. Janija 1930. se izpreminja in se glasi: »Rektor univerze dobiva posebno nagrado 3000-—, dekani po 1500-—, a upravniki zavodov, institutov, semi¬ narjev iti laboratorijev po 500’— Din mesečno.« § 301. (') Sedanje zvanje predmetnih učiteljev se razporeja v IX., VIII., VII. in VI. skupino. ( 2 ) Dosedanje zvanje učiteljev veščin lil. kategorije se uvršča tudi v X., IX., VIII. in VII. skupino, vendar smejo unaprediti v VII. skupino le ob pogoju iz § 258., °dstavka 2. § 302. V zakonu o geološkem inštitutu kraljevine Jugosla- v ije z dne 29. decembra 1930. se ukinja § 9., odstavek 1., 4-, 5. in 6. § 303. (‘) Uzakonja se uredba o razvrščanju in razporeja¬ nju tehničnega osebja v državnih tiskarnah v Beogradu, Sarajevu in Cetinju z dne 11. maja 1927., s tem, da 86 po stanju do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ugotovi Položaj teh uslužbencev in se dalje z njimi postopa po 'dredbah tega zakona. ( 2 ) Sedanji pomočnik urednika »Službenih novin« se Uvršča v VI. skupino s tem, da more napredovati v naslednjo višjo skupino. § 304. V uredbi o ekonomsko-komercialni visoki šoli z dne '-S. decembra 1925. se ukinja poslednji odstavek člena 6. 7 98 § 305. O V zakonu o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930. se uki¬ njajo: § 3., drugi stavek: »Prvi pomočnik ima čin I- kategorije, 1. skupine, a pomočnik 2. in 2. a skupine«; § 4., odstavek 2., drugi stavek: »Načelniki morejo biti samo diplomatsko-konzularni uradniki 2., 3. a ali 3. sku¬ pine I. kategorije«, kakor tudi tretji odstavek, točka 3. tega paragrafa; § 9., točka 1., razen odredbe, da »poobla¬ ščeni ministri in izredni poslaniki morejo biti postavljeni na te položaje neglede na čas, ki so ga prebili v držav¬ ni službi, in neglede na kvalifikacijo«, točka 2. in točka 3.; dalje §§ 10.; 14.; 20.; 21.; 24.; 26.; 27., odstavek 3.; 28., odstavek 2. in 3.; 29.; 32., odstavek 5.; 44.; 45.; 47. in 48.; v veljavi pa ostanejo §§ 11.; 12.; 13.; 15.; 16.; 18.; 19.; 22.; 23.; 25. in 27., odstavek 1. in 2., v tem smislu, da je smatrati, da se nanašajo na uradniške pripravnike; § 30., odstavek 2.; §§ 34. in 37., kakor tudi prvi stavek § 41. ( 2 ) Uredba o sprejemu v službo in opravljanju izpita uradnikov in uslužbencev ministrstva za zunanje posle z dne 31. julija 1930. ostane v veljavi. ( 3 ) Kljub odredbam §§ 61. in 63. mora upokojeni državni uradnik, ki se vrača iz druge stroke v aktivno službo ministrstva za zunanje posle, kakor tudi uradnik v ostavki, ki vstopi v službo ministrstva za zunanje po¬ sle, opraviti sprejemni in državni strokovni izpit, pred¬ pisan za uradnike ministrstva za zunanje posle. § 306. V zakonu o notranji upravi z dne 19. junija 1929. se ukinjajo: členi 15.; 85.; 91.; 99.; 100.; 101., odstavek 2.; 102.; 103.; 107.; 110.; 113., odstavek 4.; 121.; 195., odsta¬ vek 3.; 197. in 199. 99 § 307. Poslednji stavek odstavka 2., člena 50. zakona o no¬ šnji upravi z dne 19. junija 1929. se izpreminja in se glasi: ; »Za stanovanje sreskega načelnika prejema občina kot odškodnino stanarino, ki je pripadala uradniku 3. skupine I. kategorije po zakonu o civilnih uradnikih in 0s talih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.« § 308. V zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o Notranji upravi z dne 9. oktobra 1929. se ukinjajo §§ 17., 18 - in 24. § 309. Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o notranji Opravi z dne 30. julija 1930. kakor tudi zakon o izpre- Oiembi in dopolnitvi zakona o notranji upravi z dne 17. oktobra 1930. se ukinjata. § 310. V resortu ministrstva za notranje posle se oproščajo dne 31. marca 1934.: 1. opravljanja politično-upravnega strokovnega izpita 0tl i, ki so opravili sodniški ali odvetniški izpit; 2. uradniki drugih resortov z opravljenim sodniškim a li odvetniškim izpitom, ki prestopijo v resort ministr¬ stva za notranje posle, morejo dobiti kljub § 58. zvanje v neposredni višji položajni skupini, če izpolnjujejo po¬ boje iz § 49.; če pa prestopijo iz skupine, ki bi jo po službenih letih ne mogli dobiti v politično-upravni službi Po zakonu o notranji upravi, morejo biti postavljeni v Ustrezna zvanja s to skupino, vendar ne morejo dobiti ^slednje višje skupine, dokler ne dovrše števila let, ki to potrebno za to skupino. 3. Za politično-upravnega uradnika morejo biti po¬ javljene kljub predpisu člena 84. zakona o notranji 7* 100 upravi tudi osebe, ki niso dovršile pravne fakultete, temveč so dovršile drugo fakulteto ali srednjo ali sred¬ njo strokovno šolo ali so že služile v politično-upravni stroki ali sedaj tam služijo. Za te uradnike ne velja omejitev iz § 257., če so se zatekli na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v I. kategoriji, vendar brez fakultetne izobrazbe. 4. Za okrožne inšpektorje se smejo postaviti od IV- do vštete III. skupine, prve stopnje, osebe, ki niso sta¬ rejše od 65 let, če izpolnjujejo obče pogoje iz §§ 3. in 4 in imajo najmanj deset let državne ali javne službe n e ' glede na ostale pogoje tega zakona, zakona o notranji upravi in zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine » a upravna območja. Taki uradniki se ne morejo postavit’ v druga zvanja, dokler zanje ne izpolnijo vseh pogojev, predpisanih z zakonom. 5. V zvanja sreskih načelnikov, predstojnikov mestne policije v mestih s 30.000 ali več prebivalci, sreskih pod' načelnikov, tajnikov, predstojnikov policije v mestih h' pod 30.000 prebivalcev, starešin četrti (kvartov) in višjih policijskih komisarjev se morejo postaviti v VI. skupin 0 tudi aktivni, upokojeni in bivši uradniki resorta ministr¬ stva za notranje posle, ki imajo fakultetno izobrazbo h’ so opravili državni strokovni izpit za zvanja ministrstva za notranje posle, za katera se zahteva fakultetna h; obrazba in najmanj pet let dejanske državne službe. T* uradniki ne morejo napredovati v naslednjo višjo skupi' no, dasi so prebili v skupini, v kateri so, število let, do- ločeno v § 49., dokler ne dovrše dvanajst let dejansk e državne službe. 6. Upokojeni bivši in zatečeni uradniki resorta mini¬ strstva za notranje posle, ki nimajo fakultetne izobrazbe, se morejo postavljati v zvanja, določena z zakonom o no¬ tranji upravi, v skupinah, v katerih so poprej bili, ven¬ dar morejo dobiti naslednjo skupino, ko izpolnijo pogoje iz § 49. 7. Uradniki resorta ministrstva za notranje posle, k* so se zatekli na dan 24. oktobra 1930. v službi, obdrže 101 s y°ja zvanja in skupine, v katerih so se zatekli, toda za 11 Jih nadaljnje napredovanje veljajo odredbe tega zakona. § 311. 0) V zakonu o državnih policijskih izvršilnih usluž¬ bencih z dne 24. oktobra 1930. se ukinjajo odredbe §§ 3., "dstavka 1. in 2.; 18., odstavka 3.; 21., odstavka 2.; 22.; ^3. in 27., v veljavi pa ostanejo odredbe §§ 8., odstavka in 4.; 10.; 11.; 12.; 15.; 17.; 18., odstavka 4.; 19.: odstavka 1., razen odredb poslednjega stavka v toč¬ kah 1 2., 3. in 4., ki se glede oseb s kvalifikacijo I. kate¬ gorije sklicuje na ukinjeni člen 100. zakona o notranji "Pravi. ( 2 ) Odredba § 14. se izpreminja in se glasi: »Glede " a posebno težavnost in odgovornost policijske izvršilne službe se odreja posebna doklada na službo, ki znaša ■hesečno: Za položaj I.a skupine.300 dinarjev, Za položaj I. in II. skupine.200 dinarjev, Za položaj III. skupine razen pripravnikov 150 dinarjev, V za pripravnike.100 dinarjev, b>da te doklade ne uživajo pripravniki, dokler so v šoli.t ( 3 ) Odredba poslednjega stavka § 13. se izpreminja se glasi: »Položajna plača I.a skupine zvaničnikov "ha tri stopnje, in sicer: 840, 920 in 1000 dinarjev me- Se 2no, ali četrta stopnja II. skupine iz § 24. zakona o "radnikih ne velja za te zvaničnike. Osebna draginjska doklada I.a skupine je ista kakor doklada 1. skupine po "diedbah navedenega paragrafa zakona o uradnikih. ( 4 ) Odredba prvega odstavka § 18. se izpreminja 1"ko, da znaša polletni odstotek Pl 25%, tako da se čez hldeset let dobi 95% pokojninske osnove kot pokojnina, se dalje ne sme zvišati. ( 5 ) Odredba drugega odstavka § 18. se izpreminja i"ko, da se dobi po tridesetih letih dejanske službe 95% Sklade, ki se omenja v tem odstavku. Ta odstotek se ne *hie dalje zvišati. 102 ( 6 ) Odredba § 20. se izpreminja in se glasi: »Pri postavitvi po drugem odstavku § 19. se mora dotična oseba postaviti v X. skupino, in sicer s periodičnim po¬ viškom, ki je najbližji njegovi dotedanji plači, vendar mu ni treba opraviti izpita, ki je predpisan za postavitev pripravnika za uradnika.« § 312. Ko stopi ta zakon v veljavo, izgubi veljavo rešitev ministrskega sveta J. B. br. 15637 z dne 12. julija 1920. z vsemi izpremembami in dopolnitvami. § 313. Zakon o posebnih dokladah na plačo uradnikov re- sorta ministrstva za notranje posle z dne 4. julija 1930. ostane v veljavi s tem, da se v § 1., točka a), za besedami »Pomočnik ministra za notranje posle« vstavi »Upravnik mesta Beograda«. § 314. V zakonu o banski upravi z dne 7. novembra 1929- se ukinja § 47., kolikor obsega razpored zvanj po skupi¬ nah; nazivi zvanj pa ostanejo v veljavi. § 315. V zakonu o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929. se ukinjajo: §§ 12., točka a); 37.-, odsta¬ vek 1.; 38., odstavek 1., 3. in 4.; 39.; 41., odstavek 6.; 42.; 43.; 44.; 45.; 47.; 60.; 78.; 111., poslednje besede točke 3.: »pri čemer se smiselno uporabljajo tudi od¬ redbe § 60.«; 114.; 115.; 116.; 117. in 122., v veljavi pa ostaneta §§ 33. in 40. § 316. Kljub odredbam točk 3. in 4. člena 36. zakona o or¬ ganizaciji finančne kontrole, se smejo prevesti za zva- 103 sičnike finančne kontrole dnevničarji ruske narodnosti, ki so državljani kraljevine Jugoslavije in so se na dan 1- aprila 1931. zatekli v službi finančne kontrole, čeprav so oženjeni ali imajo več kot 35 let. Število tako preve¬ denih oženjenih dnevničarjev ne pride v kvoto oženjenih Zvaničnikov finančne kontrole, določeno v čl. 63. zakona 0 organizaciji finančne’ kontrole. § 317. Odredbo § 21., odstavka 1., in § 31. zakona o orga¬ nizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929. je raz¬ umeti tako, da se ne nanaša na ureditev vprašanj, ki so Urejena s tem zakonom. Odredbo § 21., odstavka 2., tega zakona je razumeti tako, da se na podstavi tega para¬ graf.. ne morejo ustanavljati zvanja tiicn mimo sistemi¬ zacije mest, omenjene v § 46. § 318. j 1 ) V zakonu o uporabi zakona o organizaciji fi nančne uprave na uslužbence uprave državnih monopo¬ lov z dne 30. avgusta 1930. se ukinjajo odredbe § 3., odstavka 1. § 4., kolikor je v tem paragrafu določen razpored zvanj po skupinah, in §§ 5.; 6.; 7.; 8.; 10.; 12. in 13. ( 2 ) Monopolski uradniki, ki so se zatekli na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v zvanju IV. skupine monopol- ske konceptne službe, smejo napredovati, če imajo faku! tetno izobrazbo in so vršili dotlej, ko stopi ta zakon, v Veljavo, dolžnost načelnika oddelka najmanj leto dni, ne- glede na določila § 49. v položaj III. skupine, 2. stopnje. § 319. j 1 ) V zakonu o ustroju ministrstva za gradbe in nje¬ gove zunanje službe z dne 16. januarja 1930. se ukinjajo - §§ 24.; 25.; 26., razen odredb tega paragrafa, da se ne 104 smejo postavljali v te! ničnih razdelkih pri sreskih na¬ čelstvih uradniki z zvanjem inšpektorja; "k 27., 28., 29.. odstavek 1. in 2.; 33., 34. in 39., odstavek 2. C 2 ) Uredbe, predpisane na podstav ; g 26. zakona o državnih cestah z dne 28. maja 1929. ostanejo v veljavi toda minister za giadbe jih mora spraviti v sklad s tem zakonom. § 320. ( 1 ) V zakonu o ureditvi ministrstva za poljedelstvo z dne 25. marca 1930. se ukinjajo §§ 9., 10., 11., 12., 13.. 14., 15., 16., 18., 19. in 21. ( 2 ) Uradniki kmetijskih poskusnih in kontrolnih po¬ staj, enoloških postaj, državnih žrebčarn, bakterioloških in seroloških zavodov ter državnih kmetijskih posestev imajo nazive iz § 47. zakona o banski upravi in se raz¬ porejajo tako, kakor ti po razporedu zvanj iz XIII. po glavja. (®) Ukinja se zakon o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah, napredovanju in o pokojninskih pre¬ jemkih nastavnikov srednjih in strokovnih šol v resortu ministrstva za poljedelstvo z dne 10. januarja 1930. ( 4 ) V ministrstvu za poljedelstvo dobi zvanje kme¬ tijskih in upravnih uradnikov (§ 45., odstavek 2.) naziv, »pomočni tajnik«. Zvanja agrarnih uradnikov pri ban¬ skih upravah in sreskih načelstvih dobe nazive: »Agrar¬ ni referent« (§ 45., odstavek 2.), »agrarni pomožni taj¬ nik« (§ 45., odstavek 2.), »agrarni pisar« (§ 45., odstavek 2.) in »agrarni arhivski uradnik« (§ 45., odstavek 1.). § 321. V zakonu o položajih in zvanjih, pogojih za njih pri¬ dobitev, postavljanju, razvrščanju, napredovanju, plačah in ostalih prejemkih uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. marca 1930. se ukinjajo odredbe vseh paragrafov razen § 5. in § 23., odstavka 3., kakor tudi §§ 2., 4. in 20., kolikor določajo nazive zvanj. Prvi odstavek § 23. se izpreminja in se glasi: 105 »Komisar Narodne banke ima najmanj čin in pre¬ dnike načelnika ministrtsva, če pa prihaja s položaja *• skupine ali še višjega položaja v aktivni službi ali iz Pokoja, prejema prejemke tega položaja. § 322. Ukinja se zakon o plačali, stalnih mesečnih in ostalih dokladah in prejemkih, napredovanju in pokojninskih P r ojemkih nastavnikov srednjih strokovnih šol v resortu Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. novembra 1929. § 323. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da Prevede strokovne učitelje s kvalifikacijami za dosedanjo 11- kategorijo, ki jih zateče ta zakon v dosedanji III. ka¬ loriji, po dosedanjih predpisih v ustrezne skupine 11- kategorije in da potem postopa po odredbah § 252. v zvezi s § 249. § 324. V zakonu o gozdih z dne 21. decembra 1929. se oki¬ sajo §§ 128., 129. in 130. § 325. (’) V ministrstvu za šume in rudnike in njegovih Podrejenih oblastvih obstoje ta-le zvanja, in sicer: po odstavku 3. § 45.: pomočnik ministra, načelnik ministrstva, inšpektor mi- Mstrstva, višji svetnik ministrstva, ravnatelj gozdov, ru¬ darski glavar (stotnik), osrednji ravnatelj državnih ru¬ darskih podjetij, rudarski inšpektor, ravnatelj rudarske s °le, višji svetnik šumskega ravnateljstva, rudarski višji Sv etnik, ravnatelj rudnika (železarne, solarne), svetnik Ministrstva, upravnik rudniške stroke, svetnik ravnatelj¬ stva šum, šumarski svetnik, rudarski svetnik, višji tajnik 106 ministrstva, tajnik ministrstva, višji pristav ministrstva, gumarski višji, rudarski višji pristav, pristav ministrstva, šumarski pristav, rudarski pristav; po odstavku 2. § 45.: višji geometer, višji računski inšpektor v ministrstvu, šef oddelka za računovodstvo in finance osrednjega rav¬ nateljstva državnih rudarskih podjetij, tehnični inšpektor, višji šumarski poverjenik, višji geometerski poverjenik, računski inšpektor, šef računovodstva ravnateljstva rud¬ nika (železarne, solarne), tehnični višji nadzornik, šu¬ marski poverjenik, geometerski poverjenik, računski kontrolor, tehnični nadzornik, šumar, geometer, ekonom, knjigovodja, tehnični nižji nadzornik, pomožni knjigo¬ vodja, tehnični pomočnik; po odstavku 1. § 45.: podšumar 1. razreda, glavni arhivar (šef arhiva), glavni skladiščnik, višji tehnični manipulant, arhivar, podšumar II. razreda, pomožni skladiščnik, pomožni teh nični manipulant, arhivski uradnik, podšumar III. raz¬ reda. ( 2 ) V enem mesecu od dne, ko stopi ta zakon v ve ljavo, odredi minister za šume in rudnike vsem usluž¬ bencem svojega resorta nazive iz prvega odstavka tako. da za te uslužbence ne velja odredba drugega odstavka § 252. tega zakona. § 326. (*) V resortu ministrstva za šume in rudnike se smejo postaviti za zvaničnike vse one osebe, ki so dovr¬ šile praktično šumarsko, odnosno logarsko šolo (tečaj), neglede na rok trajanja dotične šole, odnosno tečaja, ka¬ kor tudi one osebe, ki so opravile predpisani logarski izpit pri šumarskih oblastvih in ki se na dan razglasitve tega zakona zatečejo v državni šumarski službi ali v 107 službi pri občih šumarskih oblastvih v kateremkoli svojstvu. ( 2 ) Udeleženci, ki se postavijo po prednjem odstav¬ ku, se postavljajo v najnižjo skupino zvaničnikov in pri¬ znajo se jim službena leta, prebita pri zgoraj navedenih napravah v svojstvu dnevničarja, za periodični povišek in za pokojnino, kakor služba iz odstavka prvega § 113. ( 3 ) Pri državnih rudarskih podjetjih se smejo pre¬ vesti za zvaničnike osebe, ki so prebile najmanj deset let v prednjaški odnosno pazniški službi, ne glede na njih kvalifikacijo; minister za šume in rudnike sme priznati takim osebam za leta službe za to prevedbo v najmanjše roke iz § 50. in za pokojnino kot službo iz prvega od¬ stavka § 113. čas, ki so ga prebili v prednjaški, nadzor- niški ali pazniški službi. Ob takem priznanju je smatrati, da so ti uslužbenci prispevali v uradniški pokojninski sklad za ves čas, ki se jim bo priznal, in bratovske skladnice predado radi prenosa zavarovanja uradniške¬ mu pokojninskemu skladu rezervne premije od zavaro vanja takih oseb. § 327. V zakonu o ustroju socialne in zdravstvene uprave z dne 19. marca 1930. se ukinjajo: §§ 10.; 11.; 12.; 13.; 14.; 15., odstavek 1., 2. in 3; 17.; 18.; 20.; 22.; 23. in 24. § 328. V zakonu o bolnicah z dne 27. februarja 1930. se ukinjajo: §§ 22.; 25., odstavek 1., 2., 6. in 7.; 40., odstavek 7., in § 42.;, v veljavi pa ostaneta § 25., odstavek 4.„ in § 44., kolikor se ta ne sklicuje na odredbe, ki se s tem zakonom ukinjajo. § 329. Odredbe tretjega in petega odstavka § 25. zakona o bolnicah z dne 27. februarja 1930. se izpreminjajo in se glase: 108 »Šef oddelka ali primarni zdravnik, če vrši dolžnost upravnika bolnice, dobiva za vršitev te službe posebno nagrado 400‘— dinarjev, a sekundarni zdravniki po 300'— dinarjev mesečno.« »Upravniki in zdravniki v bolnicah za duševne bo¬ lezni ali na oddelkih za duševne bolezni državnih ali ba¬ novinskih bolnic, kakor tudi prosektorji dobivajo kot po sebne nagrade v III. skupini, 2. stopnji, 1720'—, v IV. skupini 1. stopnji, 1320’—, v IV. skupini, 2. stopnji, 920'—, v V. skupini 800'—, v VI. skupini 650—, v VIT. skupini 500-— in v VIII, skupini 400— dinarjev me¬ sečno in ne smejo izvrševati privatne prakse.« § 330. V zakonu o službi epidemijskih zdravnikov z dne 25. novembra 1921. ostane v veljavi člen 4., izpreminjata se pa prvi in drugi odstavek člena 6. in se glasita: »(') Ce se zdravnik v državni službi pri vršenju dolžnosti pobijanja epidemije onesposobi ali umre, pri¬ pada njemu, odnosno njegovi rodbini osebna, odnosno rodbinska pokojnina, ki bi jo uživala, da je služil dvajset let več. Osnova so pa prejemki V. skupine, če pokojni ni bil v višji skupini. ( 2 ) Odredba prednjega odstavka velja tudi za pri¬ vatne zdravnike, ki se odredijo, da ob epidemiji nado¬ meščajo zdravnika v državni službi. Osebna in rodbinska pokojnina se odmerita po prejemkih V. skupine.« § 331. 0) Državni mojstri z dovršeno vojaško-obrtno šolo, ki so prebili v službi pri vojski in mornarici najmanj tri leta kot dnevničarji in ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v dnevničarski službi, se oproščajo pri pravniške službe in opravljanja državnega strokovnega izpita, če se sprejmo neposredno v državno službo dr¬ žavnih strokovnih mojstrov (§ 45., odstavek drugi). Čas, ki so ga prebili v državni službi kot mojstri-dnevničarji, 109 se šteje v rok za pridobitev pravice do pokojnine in za odmerjanje količine pokojnine. ( 2 ) Mojstri raznih obrtov v službi pri vojski in mor¬ narici brez dovršene šole po prvem odstavku z mojstr skim pismom ali opravljenim mojstrskim izpitom v do- tični stroki, ki so dovršili tri leta neprekinjene in po voljne službe in so ocenjeni kot strokovno sposobni za posle svoje stroke, se razporede kakor nižje strokovno osebje po § 45., odstavku 1., počenši z X. skupino. Njih nadaljnje napredovanje se vrši po odredbah tega zakona do vključno Vlil. skupine. § 332. V zakonu o podaljšanju veljavnosti odredb doseda¬ njih finančnih zakonov in zakona o proračunskih dvanaj¬ stinah z dne 30. julija 1929 se ukinjajo: §§ 2., 105. in 106., v veljavi pa ostanejo §§ 18., 21.. 51. in 107. § 333. Predsednika državnega sveta in glavne kontrole in prvi pomočnik ministra za finance, ki so se na teh po¬ ložajih zatekli na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, obdrž< dosedanje prejemke. Osnova za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad je osnova, po kateri prispeva v smislu tega zakona uradnik I. položajne skupine, kar služi tudi za osnovo po § 139. § 334. V vseh zakonih, v katerih je odrejeno zvanje prveg, pomočnika ministra, se ukinja ta odredba. § 335. Kjerkoli se v odredbah posebnih zakonov, ki niso ukinjeni, odreja, da veljajo predpisi zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. ju¬ lija 1923, je smatrati, da se to nanaša na ta zakon. 110 § 336. (') Kjerkoli se v posebnih zakonih v odredbah, ki niso ukinjene, omenjajo kategorije, je smatrati, da se nanaša I. kategorija na zvanja iz odstavka 3. § 45., ki so razporejena od VIII. skupine navzgor, II. kategorija na zvanja iz odstavka 2. § 45., ki so razporejena od IX. do V. skupine, a III. kategorija na zvanja iz odstavka l. § 45., ki so razporejena od X. do VII. skupine. ( 2 ) V vseh neukinjenih odredbah posebnih zakonov, v katerih se omenjajo skupine, je smatrati, da se nana¬ šajo na skupine po tem zakonu analogno predpisom § 249. Kjer je govor o glavnih in pomožnih skupinah, se smatrajo za pomožne skupine, in sicer: za zvanja iz odstavka 3. § 45. skupini VII. in VIII., za zvanja iz od¬ stavka 2. § 45. skupini VIII. in IX. in za zvanja iz od¬ stavka 1. § 45. skupini IX. in X., a za glavne ostale skupine zvanj iz teh odstavkov. Pripravljalne skupine je smatrati za ukinjene. § 337. Kjerkoli se v odredbah posebnih zakonov, ki niso ukinjeni, omenjata osnovna in položajna plača, je sma¬ trati, da se to nanaša na plačo po tem zakonu. Kjerkoli se v teh odredbah omenja stopnja osnovne plače, je sma¬ trati, da se nanaša na periodični povišek po tem zakonu. § 338. Vse odredbe dosedanjih zakonov, s katerimi se do¬ ločajo specialne doklade, odnosno doklade na službo, ki že s tem zakonom niso izrečno ukinjene, prestanejo ve¬ ljati z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, izvzemši one odredbe, ki se s tem zakonom izrečno puščajo v. veljavi. § 339. Ukinjajo se vse odredbe posebnih zakonov, ki s tem zakonom niso izrečno ukinjene in ki določajo za obče 111 kretanje po položajnih skupinah roke, ki ne ustrezajo rokom iz § 49. Odredbe posebnih zakonov, ki predpisu¬ jejo glede službe v poedinih strokah še posebne roke, brez katerih se poedina zvanja ne morejo doseči, osta¬ nejo v veljavi poleg odredb iz § 49. § 340. Glede članov državnega sveta in kasacijskega so¬ dišča, ki so se na dan 1. septembra 1923. zatekli na tem položaju, se smatra, da so po členu 11. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. ju¬ lija 1923. razporejeni v drugo skupino I. kategorije. Zato izgube pravnoveljavnost in se ne morejo izvršiti vse od¬ ločbe o njih razvrstitvi, ki bi bile v nasprotju s to od¬ redbo in so izdane po tem datumu (1. IX. 1923.) do dne, ko stopi ta zakon v veljavo. § 341. (') Rešitve o osebnih pokojninah, izdane po 1. janu¬ arju 1929., v katerih je vzeta za pokojninsko osnovo tudi doklada na službo, se morajo v šestih mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, spraviti v sklad z odredbami §§ 123. in 124. tega zakona, in sicer tako, da je ugotoviti, koliko bi znašali pokojninski prejemki, če se uporabijo odstotki iz §§ 123. in 124. Kolikor bi tako ugotovljeni pokojninski prejemki bili manjši od pokojninskih pre¬ jemkov, ki so pripadali upokojenemu uslužbencu do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, se mora razlika odbiti od osebne draginjske doklade. ( 2 ) Isto velja tudi za oficirje in stalne vojaške pro¬ fesorje, ki so bili upokojeni po 1. oktobru 1929., kakor tudi za one, ki se upokoje potem, ko stopi ta zakon v veljavo, po zakonu o ustroju vojske in mornarice z dne d. septembra 1929. ( 3 ) Odstotke iz § 123. je vpoštevati pri civilnih urad¬ nikih in stalnih vojaških profesorjih pri plači, osnovni in položajni, pri stanarini in osebni draginjski dokladi, pri častnikih pa pri plači, osnovni in položajni, pri sta- 112 narini, posebni vojni dokladi in osebni draginjski do¬ kladi; odstotke iz § 124. je upoštevati pri civilnih usluž¬ bencih pri dokladi na službo, pri častnikih pri dokladi na čin in zvanje in pri stalnih vojaških profesorjih pri dokladi stalnih vojaških profesorjev. To obračunjanje je izvršiti po osnovi za pokojnino, po kateri je bila odmer¬ jena pokojnina, kakor tudi po osebnih draginjskih do¬ kladah, ki so pripadale uslužbencu ob upokojitvi, in sicer po službeni dobi, ki je priznana z rešitvijo o pokojnini. § 342. (') Duhovniška zvanja, kakor tudi zvanja parohij- skega duhovništva na ozemlju bivše kraljevine Črne gore, ki so bila razporejena po odredbah zakona o ci¬ vilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., ostanejo v svojih dosedanjih položajnih skupinah po razporedu iz § 249., dokler ne preidejo po zakonih o dotičnih verskih zajednicah v samoupravno službo verske zajednice. ( 2 ) Duhovnikom priznanega veroizpovedanja se pri¬ znavajo leta župnijske (duhovniške) službe za periodične poviške v skupini, v katero se postavijo, če stopijo v nastavniško državno službo. Za nadaljnje napredovanje po periodičnih poviških veljajo odredbe tega zakona. ( 3 ) Duhovnikom priznanega veroizpovedanja se pri znavajo leta župnijske (duhovniške) službe za odrejanje položajne skupine, če dobijo zvanje predsednika ali sod¬ nika duhovnega sodišča ali kanonika, (konzultorja), tako, da smejo po odbitku treh let dobiti na račun priprav¬ niške službe največ ono skupino, v katero bi prišli, da so pričeli z najnižjo skupino (§ 45., odstavek 2. in 3.) in prebili v vsaki skupini pet let. § 343. V enem letu od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, se smejo postavljati inšpektorji ministrstva za prosveto kljub pogojem iz § 12. in § 49. tega zakona kakor tudi člena 22. uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto. 113 § 344. Državni uslužbenci, ki so dovršili višji tečaj višje pe¬ dagoške šole z diplomskim izpitom, se prevedejo skladno s §§ 249. in 252. tega zakona, a njih nadaljnje kretanje v službi se uredi z zakonom o višjih pedagoških šolah. § 345. (*) V roku treh mesecev od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, se morajo prilagoditi vsa obstoječa udruženja predpisom § 76. in o tem predložiti poročilo resortnim ministrom, odnosno predsedniku ministrskega sveta. ( 2 ) Udruženja, ki v tem roku tako ne postopajo, mo¬ rajo v nadaljnjih treh mesecih likvidirati. ( s ) Izredna skupščina udruženja sklene, za kaj se naj uporabi imovina udruženja. Ta sklep postane izvršen, ko ga odobri resortni minister v soglasju z ministrom za notranje pošle. Če udruženje ne sklene glede uporabe imovine ničesar ali če minister sklepa ne odobri, se upo rabi imovina udruženja za namene, ki jih določajo pra¬ vila. XIII. POGLAVJE. Razpored zvanj. § 346. Uradniška zvanja se razporejajo tako-le: I. skupina. Predsednik državnega sveta. Predsednik kasacijskega sodišča. Predsednik glavne kontrole. Pooblaščeni minister — izredni poslanik. Stalni delegat pri društvu narodov. Šef pisarne predsedništva ministrskega sveta. Vrhovni inšpektor predsedništva ministrskega sveta. 8 114 II. skupina 1. stopnje. Podpredsednik državnega sveta. Podpredsednik kasacijskega sodišča. Član državnega sveta. Sodnik kasacijskega sodišča. Član glavne kontrole. Pooblaščeni minister — izredni poslanik. Stalni delegat pri društvu narodov. Vihovni inšpektor. Pomočnik ministra. Predsednik apelacijskega sodišča. Vrhovni državni tožilec. Predsednik upravnega sodišča. Redni profesor univerze in ekonomsko-komereialne visoke šole. Ravnatelj geološkega instituta. Rektor višje pedagoške šote. Generalni ravnatelj uprave državnih monopolov. Namestnik vrhovnega državnega tožilca. II. skupina 2. stopnje. Član državnega sveta. Sodnik kasacijskega sodišča. Član glavne kontrole. Pooblaščeni minister — izredni poslanik. Stalni delegat pri društvu narodov. Vrhovni inšpektor. Pomočnik ministra. Predsednik apelacijskega sodišča. Predsednik upravnega sodišča. Namestnik vrhovnega državnega tožilca. Redni profesor univerze in ekonomsko-komereialne visoke šole. Ravnatelj geološkega instituta. Rektor višje pedagoške šole. Upravnik državnega arhiva v Beogradu. Upravnik Narodne biblioteke v Beogradu. Upravnik mesta Beograda. 115 Pomočnik bana. Generalni ravnatelj uprave državnih monopolov Upravnik Državne hipotekarne banke. Generalni ravnatelj poštne hranilnice. Šef centralnega presbiroja. III. skupina 1. stopnje. V več resortih. Načelnik ministrstva. Vrhovna državna uprava. Šef centralnega presbiroja. Načelnik obče državne statistike. Načelnik občega oddelka predsedniška ministrskega sveta. Glavni tajnik državnega sveta. Načelnik oddelka glavne kontrole. Šef kabineta predsedniška ministrskega sveta. Ministrstvo pravde. Podpredsednik apelacijskega sodišča. Višji državni tožilec. Sodni inšpektor. Predsednik okrožnega sodišča. Predsednik trgovinskega sodišča. Sodn.tk apelacijskega sodišča. 3 -dnik upravnega sodišča. Vrhovni serijatski sodnik. Namestnik višjega državnega tožilca. Državni tožilec pri okrožnem sodišču na sedežu ape¬ lacijskega sodišča. Šef odseka z a zemljiške knjige. Ministrstvo za prosveto. Upravnik državnega arhiva v Beogradu. Upravnik Narodne biblioteke v Beogradu. 8 * Izredni profesor univerze in ekonomsko-komercialne visoke šole. Redni profesor višje pedagoške šole. Upravnik univerzitetne knjižnice. Ravnatelj popolne srednje šole. Ravnatelj učiteljišča. Ravnatelj šerijatske sodnijske šole. Ravnatelj velike medrese. Rektor (ravnatelj) umetniške akademije. Ravnatelj glasbene akademije. Ravnatelj konservatorija. Upravnik (direktor, ravnatelj) muzeja, Upravnik narodnega gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Upravnik državne tiskarne v Beogradu. Ministrstvo za zunanje posle. Generalni konzul. Stalni delegat. Diplomatski agent. Svetnik. Ministrstvo za notranje posle. Upravnik meta Beograda. Pomočnik bana. Generalni inšpektor. Ministrstvo za finance. Finančni ravnatelj. Državni pravobranilec. Pomočnik generalnega ravnatelja uprave državnih monopolov. Ministrstvo za vojsko in mornarico. Inšpektor tehnične službe zrakoplovstva. Ministrstvo za gradbe. Generalni inšpektor. 117 M i n i s t r sl vo za poljedelstvo. Vrhovni agrarni poverjenik. Ravnatelj državne razredne loterije. Ministrstvo za trgovino in industrijo.' Upravnik državne hipotekarne banke. Predsednik uprave za zaščito industrijske svojine. Ravnatelj jugoslovanske svobodne cone v Solunu. Upravnik osrednje uprave za mere in dragocene ko¬ vine. Ravnatelj zavoda za pospeševanje industrije in obrta. Ravnatelj trgovske akademije, pomorsko - trgovske akademije in srednje tehnične šole. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Generalni inšpektor za higieno. Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Ravnatelj ravnateljstva pošte in telegrafa. B. Poštna hranilnica. Generalni ravnatelj. III. skupina 2. stopnje. V več resortih. Načelnik ministrstva. Inšpektor ministrstva. Višji svetnik ministrstva. Načelnik oddelka banske uprave. 118 Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Šef centralnega presbiroja. Načelnk obče državne statistike. Načelnik občega oddelka predsedništva ministrskega sveta. ! i tj. Šef kabineta predsedništva ministrskega sveta. Šef odseka predsedništva ministrskega sveta. Šef odseka obče državne statistike. Šef odseka centralnega presbiroja. Državni svet. Glavni tajnik državnega sveta. Glavna kontrola. Načelnik oddelka glavne kontrole. Šef krajevne kontrole pri finančnem ravnateljstvu. Ministrstvo pravde. Sodni inšpektor. Predsednik okrožnega sodišča. Predsednik trgovinskega sodišča. Sodnik apelacijskega sodišča. Sodnik upravnega sodišča. Vrhovni šerijatski sodnik. Šef odseka za zemljiške knjige. Namestnik višjega državnega tožilca. Državni tožilec pri okrožnem sodišču na sedežu ape¬ lacijskega sodišča. Sodnik okrožnega, trgovinskega in sreskega sodišča. Starešina sreskega sodišča. Tajnik kasacijskega sodišča. Državni tožilec. Namestnik državnega tožilca. Upravnik kazenskega zavoda. 119 Ministrstvo za prosveto. Upravnik državnega arhiva v Beogradu. Upravnik Narodne biblioteke v Beogradu. Izredni profesor univerze in ekonomsko-komercialne visoke šole. Redni profesor višje pedagoške šole. Upravnik univerzitetske knjižnice. Tajnik univerze. Ravnatelj popolne srednje šole. Ravnatelj učiteljišča. Ravnatelj šerijatsko-sodnijske šole. Ravnatelj velike medrese. Rektor (ravnatelj) umetniške akademije. Ravnatelj glasbene akademije. Ravnatelj konservatorija. Upravnik (direktor, ravnatelj) muzeja. Upravnik narodnega gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Upravnik državne tiskarne v Beogradu. Profesor srednje in učiteljske šole. Ministrstvo za zunanje posle. Generalni konzul. Stalni delegat. Diplomatski agent. Svetnik. Ministrstvo za notranje posle. Upravnik mesta Beograda. Generalni inšpektor. Pomočnik upravnika mesta Beograda. Banski inšpektor. Okrožni inšpektor. Sreski načelnik. Ministrstvo za finance. Finančni ravnatelj. Državni pravobranilec. 120 Pomočnik generalnega ravnatelja uprave državnih monopolov. , ., : , Pomočnik načelnika oddelka državnega računovod¬ stva in proračuna. Višji svetnik državnega pravobranilstva. Višji monopolski svetnik. Pomočnik finančnega ravnatelja. Ministrstvo za vojsko in mornarico. Inšpektor tehnične službe zrakoplovstva. Tehnični pomočnik upravnika zavodov. Inšpektor tehnične službe zavodov in naprav. Profesor akademije. Ministrstvo za gradbe. Generalni inšpektor. Upravnik zavoda za meteorologijo. Ministrstvo za poljedelstvo. Vrhovni agrarni poverjenik. Ravnatelj državne razredne loterije. Ravnatelj ravnateljstva svilarstva. Ministrstvo za trgovino in industrijo. Upravnik državne hipotekarne banke. Predsednik uprave za zaščito industrijske svojine. ' Upravnik osrednje uprave za mere in dragocene ko¬ vine. Ravnatelj jugoslovanske svobodne cone v Solunu. Ravnatelj zavoda za pospeševanje industrije in obrta. Ravnatelj trgovske akademije, pomorsko-trgovske akademije in srednje tehnične šole. Glavni tajnik Državne hipotekarne banke. Profesor trgovske akademije, pomorsko-trgovske aka¬ demije in srednje tehnične šole. 121 Ministrstvo' za šume in rudnike. Ravnatelj šum. Rudarski glavar (stotnik). Osrednji ravnatelj državnih rudarskih podjetij. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Generalni inšpektor za higieno. Ravnatelj centralnega higienskega zavoda v Beo¬ gradu. Ravnatelj šole narodnega zdravja v Zagrebu. Ravnatelj higienskega zavoda. Upravnik bolnice. Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Ravnatelj ravnateljstva pošte in telegrafa. B. Poštna hranilnica. Generalni ravnatelj. IV. skupina 1. stopnje. V več resortih. Inšpektor ministrstva. Višji svetnik ministrstva. Svetnik ministrstva. Načelnik oddelka banske uiprave. Inšpektor pri banski upravi. Višji svetnik pri banski upravi. Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Šef kabineta predsedništva ministrskega sveta. Šef odseka predsedništva ministrskega sveta. Šef odseka obče državne statistike. 122 Šef odseka centralnega presbiroja. Šef statističnega urada. Svetnik obče državne statistike. Državni svet. Referent. Glavna kontrola. Šef krajevne kontrole pri finančnem ravnateljstvu. Inšpektor. Šef odseka. Šef krajevne kontrole. Ministrstvo pravde. Predsednik okrožnega sodišča. Predsednik trgovinskega sodišča. Sodnik apelacijskega sodišča. Sodnik upravnega sodišča. Namestnik višjega državnega tožilca. Državni tožilec pri okrožnem sodišču na sedežu ape¬ lacijskega sodišča. Vrhovni šerijatski sodnik. Sodnik okrožnega, trgovinskega in sreskega sodišča. Starešina sreskega sodišča. Tajnik kasacijskega sodišča. Državni tožilec. Namestnik državnega tožilca. Tajnik apelacijskega sodišča. Tajnik upravnega sodišča. Upravnik kazenskega zavoda. Zdravnik kazenskega zavoda. Šerijatski sodnik. Ministrstvo za prosveto. Izredni profesor univerze in ekonomsko-komercialne visoke šole. Redni profesor višje pedagoške šole. Upravnik univerzitetne knjižnice. 123 Tajnik univerze. Ravnatelj popolne srednje šode. Ravnatelj učiteljišča. Ravnatelj šerijatske sodnijske šole. Ravnatelj velike medrese. Rektor (ravnatelj) umetniške akademije. Ravnatelj glasbene akademije. Ravnatelj konservatorija. Upravnik (direktor, ravnatelj) muzeja. Upravnik narodnega gledališča. Upravnik državne tiskarne. Ravnatelj nepopolne srednje šole. Banski šolski nadzornik. Profesor srednje in učiteljske šole. Urednik »Službenih novin«. Upravnik geofizikalnega zavoda. Izredni profesor višje pedagoške šole. Docent univerze. Geolog, agrogeolog, kemik in inženjer geološkega in¬ stituta. Pomočnik upravnika univerzitetne knjižnice. Upravnik univerzitetnega vzornega (oglednega) po¬ sestva. Upravnik klinične bolnice. Upravnik veterinarske klinike. Upravnik univerzitetnega zavoda. Univerzitetni inženjer. Prosektor. Šolski zdravnik. Agronomski observator. Observator geofizičnega zavoda. Kustos (na univerzi). Knjižničar Narodne biblioteke. Knjižničar univerzitetne knjižnice. Konservator muzeja, Arhivar državnega arhiva v Dubrovniku in Skoplju. Upravnik-arhivar državnega arhiva v Novem Sadu. Višji univerzitetni učitelj veščine. 124 Lektor univerze. Profesor umetniške akademije. Profesor glasbene akademije. Profesor konservatorija. Ravnatelj drame in opere. Tehnični šef narodnega gledališča. Scenograf narodnega gledališča. Reditelj narodnega gledališča. Kapelnik narodnega gledališča. Pomočnik knjižničarja narodne biblioteke. Upravnik državne knjižnice v Ljubljani. Referent ministrstva. Nastavnik učiteljišča. Ministrstvo za zunanje posle. Generalni konzul. Stalni delegat. Diplomatski agent. Svetnik. Knjižničar ministrstva. Ministrstvo za notranje posle. Pomočnik upravnika mesta Beograda. Banski inšpektor. Okrožni inšpektor. Banski svetnik. Upravnik policije. Policijski inšpektor. Policijski svetnik. Sreski načelnik. Predstojnik policije v mestih preko 30.000 prebi valcev. . Ministrstvo za finance. Pomočnik načelnika oddelka državnega računovod¬ stva in proračuna. Pomočnik finančnega ravnatelja. Višji finančni svetnik. 125 , Višji' svetnih državnega pravobranilstva. Svetnik državnega pravobranilstva. Višji monopolski svetnik. Monopolski svetnik. M i n i s t r s t v o za vojsko in mornarico.. Inšpektor tehnične službe zrakoplovstva. Tehnični pomočnik upravnika zavodov. Inšpektor tehnične službe zavodov in naprav. Profesor akademije. .Načelnik oddelka. Upravnik oddelka delavnice in laboratorija. Inženjer. Kemik. Duhovnik. Ministrstvo za g r a d b e. Upravnik zavoda za meteorologijo. Ministrstvo za poljedelstvo. Ravnatelj ravnateljstva svilarstva. Ravnatelj kmetijske poskusne in kontrolne postaje. Ravnatelj enološke postaje. Ravnatelj državne žrebčarne. Ravnatelj bakteriološkega in serološkega zavoda. Ravnatelj državnega kmetijskega posestva. Sef upravnega oddelka državne razredne loterije. Ministrstvo za trgovino in industrijo. Ravnatelj zavoda za pospeševanje industrije in obrta. Glavni tajnik Državne hipotekarne banke. Glavni inšpektor Državne hipotekarne banke. Pravobranilec Državne hipotekarne banke. Šef ravnateljstva Državne hipotekarne banke. Upravnik glavne podružnice Državne hipotekarne banke. Ravnatelj dvorazredne trgovske šole. Profesor trgovske akademije, pomorsko-trgovske aka¬ demije in srednje tehnične šole. 126 Ministrstvo za šume in rudnike. Ravnatelj šum. Rudarski glavar (stotnik). Osrednji ravnatelj državnih rudarskih podjetij. Rudarski inšpektor. Višji svetnik ravnateljstva šum. Rudarski višji svetnik. Ravnatelj rudarske šole. Ravnatelj rudnika (železarne, solarne). Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Ravnatelj centralnega higienskega zavoda v Beo¬ gradu. Ravnatelj šole narodnega zdravja v Zagrebu. Ravnatelj higienskega zavoda. Upravnik bolnice. Sef oddelka bolnice. Šef ortopedskega zavoda v Beogradu. Šef izseljeniškega komisariata v Zagrebu. Upravnik doma slepih v Zemunu. Upravnik invalidskega zavoda. Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Višji svetnik ravnateljstva pošte in telegrafa. Inšpektor ravnateljstva pošte in telegrafa. B. Poštna hranilnica. Glavni tajnik poštne hranilnice. Inšpektor poštne hranilnice. Ravnatelj podružnice. IV. skupina 2 . stopnje. V več resortih. Inšpektor ministrstva. Višji svetnik ministrstva. 127 Svetnik ministrstva. Inšpektor pri banski upravi. Višji svetnik pri banski upravi. Svetnik pri banski upravi. Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Šef kabineta predsedništva ministrskega sveta. Šef odseka predsedništva ministrskega sveta. Šef odseka obče državne statistike. Šef odseka centralnega presbiroja. Šef statističnega urada. Svetnik obče državne statistike. Referent centralnega presbiroja. Državni svet. Referent. Glavna kontrola. Inšpektor. Šef odseka. Šef krajevne kontrole. Ministrstvo pravde. Sodnik okrožnega, trgovinskega in sreskega sodišča. Starešina sreskega sodišča. Tajnik kasacijskega sodišča. Državni tožilec. Namestnik državnega tožilca. Upravnik kazenskega zavoda. Tajnik apelacijskega sodišča. Tajnik upravnega sodišča. Zdravnik kazenskega zavoda. Šerijatski sodnik. Ministrstvo za prosveto. Upravnik univerzitetne knjižnice. Ravnatelj šerijatske sodnijske šole. 128 Ravnatelj velike medrese. Rektor (ravnatelj) umetniške akademije. Ravnatelj glasbene, akademije. Ravnatelj konservatorija. Upravnik (direktor, ravnatelj) muzeja. Upravnik narodnega gledališča. Upravnik državne tiskarne. Ravnatelj nepopolne srednje šole. Banski šolski nadzornik. Profesor srednje in učiteljske šole. Urednik »Službenih novin«. Upravnik geofizikalnega zavoda. Izredni profesor višje pedagoške šole. Docent univerze. Geolog, agrogeolog, kemik in inženjer geološkega in¬ stituta. Pomočnik upravnika univerzitetne knjižnice. Upravnik univerzitetnega vzornega (oglednega) po¬ sestva. Upravnik klinične bolnice. Upravnik veterinarske klinike.. Upravnik univerzitetnega zavoda. Univerzitetni inženjer. Prosek tor. 1 Šolski zdravnik. . Agronomski observator. Observator geofizičnega zavoda. Kustos (na univerzi). Knjižničar Narodne biblioteke. Knjižničar univerzitetne knjižnice. Konservator muzeja. Arhivar državnega arhiva v Dubrovniku in Skoplju. Upravnik-arhivar državnega arhiva v Novem Sadu. Višji univerzitetni učitelj veščine. Lektor univerze. Profesor umetniške akademije. Profesor glasbene akademije. Profesor konservatorija. 129 Ravnatelj drame in opere. Tehnični šel narodnega gledališča. Scenograf narodnega gledališča. Reditelj narodnega gledališča. Kapelnik narodnega gledališča. Pomočnik knjižničarja narodne biblioteke. Upravnik državne knjižnice v Ljubljani. Referent ministrstva. Nastavnik učiteljišča. Kustos muzeja. Asistent univerze in ekonomsko-komercialne visoke šele. Poljedelski pristav univerze. Asistent univerzitetne knjižnice. Asistent muzeja. Asistent geofizikalnega zavoda. Pomočnik konservatorja muzeja. Nižji tajnik univerze. Tajnik fakultete in ekonomsko-komercialne visoke šole. Ministrstvo za zunanje posle. Generalni konzul. Stalni delegat. Diplomatski agent. Svetnik. Knjižničar ministrstva. Ministrstvo za notranje posle. Pomočnik upravnika mesta Beograda. Banski inšpektor. Okrožni inšpektor. Banski svetnik Upravnik policije. Policijski inšpektor. Policijski svetnik. 9 130 Sreski načelnik Predstojnik policije v mestih preko 30.000 prebi¬ valcev. Ministrstvo za finance. Pomočnik načelnika oddelka državnega računovod¬ stva in proračuna. Pomočnik finančnega ravnatelja. Višji finančni svetnik. Finančni svetnik. Višji svetnik državnega pravobranilstva. Svetnik državnega pravobranilstva. Višji monopolski svetnik. Monopolski svetnik. Ministrstvo za vojsko in mornarico. Profesor akademije. Načelnik oddelka. Upravnik oddelka, delavnice in laboratorija. Pomočnik načelnika oddelka. Pomočnik upravnika oddelka, delavnice in labora¬ torija. Šef odseka. Inženjer. Kemik. Duhovnik. Ministrstvo za gradbe. Upravnik zavodov za meteorologijo. Ministrstvo za poljedelstvo. Ravnatelj ravnateljstva svilarstva. Ravnatelj kmetijske poskusne in kontrolne postaje. Ravnatelj enološke postaje. Ravnatelj državne žrebčarne. Ravnatelj bakteriološkega in serološkega zavoda. 131 Ravnatelj državnega kmetijskega posestva. Šef upravnega oddelka državne razredne loterije. Ministrstvo za trgovino in industrijo. Glavni tajnik Državne hipotekarne banke. Glavni inšpektor Državne hipotekarne banke. Pravobranilec Državne hipotekarne banke. Šef ravnateljstva Državne hipotekarne banke. Upravnik glavne podružnice Državne hipotekarne banke. Ravnatelj dvorazredne trgovske šole. Profesor trgovske akademije, pomorsko - trgovske akademije in srednje tehnične šole. Ministrstvo za šume in rudnike. Višji svetnik ravnateljstva šum. Rudarski višji svetnik. Ravnatelj rudarske šole. Ravnatelj rudnika (železarne, solarne). Upravnik rudniške stroke. Svetnik ravnateljstva šum. Šumarski svetnik. Rudarski svetnik. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Ravnatelj higienskega zavoda. Upravnik bolnice. Šef oddelka bolnice. Primarij. Šef lekarne. Šef ortopedskega zavoda v Beogradu. Šef izseljeniškega komisariata v Zagrebu. Upravnik doma slepih v Zemunu. Upravnik invalidskega zavoda. 9 * 132 Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Višji svetnik ravnateljstva pošte in telegrafa. Inšpektor ravnateljstva pošte in telegrafa. Svetnik ravnateljstva pošte in telegrafa. B. Poštna hranilnica. Glavni tajnik poštne hranilnice. Inšpektor poštne hranilnice. Ravnatelj podružnice. V. skupina. V več resortih. Svetnik pri banski upravi (§ 45., odst. 3.). Višji tajnik ministrstva (§ 45., odst. 3.). Tajnik ministrstva (§ 45., odst. 3.). Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Svetnik splošne državne statistike (§ 45., odst. 3.). Referent, lektor, redaktor, tajnik, dopisnik in admi¬ nistrator centralnega presbiroja (§ 45., odst. 3.). Tajnik predsedništva ministrskega sveta (§ 45., od¬ stavek 3.). Tajnik splošne državne statistike (§ 45., odst. 3.). Statistični inšpektor (§ 45., odst. 2.). Državni svet. Referent (§ 45., odst. 3.). Tajnik (§ 45., odst. 3.). Glavna kontrola. Šef krajevne kontrole (§ 45., odst. 3.). Tajnik (§ 45., odst. 3.). Računski preglednik (§ 45., odst. 2.). 133 Ministrstvo pravde. Sodnik okrožnega, trgovinskega in sreskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Starešina sreskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Tajnik kasacijskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Državni tožilec (§ 45., odst. 3.). Namestnik državnega tožilca (§ 45., odst. 3.). Upravnik kazenskega zavoda (§ 45., odst. 3.). Tajnik apelacijskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Tajnik upravnega sodišča (§ 45., odst. 3.). Pomočnik upravnika kazenskega zavoda (§ 45., od¬ stavek 3.). Zdravnik kazenskega zavoda (§ 45., odst. 3.). Šerijatski sodnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Upravnik zavoda za vzgajanje in poboljševanje mla¬ doletnikov (§ 45., odst. 2. in 3.). Inšpektor zemljiške knjige (§ 45., odst. 2.). Ravnatelj zemljiške knjige (§ 45., odst. 2.). Ravnatelj pisarne višjih sodišč in ministrstva pravde (§ 45., odst. 2.). Duhovniški čuvar vojaških grobov (§ 45., odsta¬ vek 2. in 3.). Ministrstvo za prosveto. Upravnik (direktor, ravnatelj) muzeja (§ 45., odst. 3.). Upravnik narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Upravnik državne tiskarne (§ 45., odst. 2. in 3.). Ravnatelj nepopolne srednje šole (§ 45., odst. 3.). Banski šolski nadzornik (§ 45., odst. 3.). Profesor srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 3.). Urednik »Službenih no vin (§ 45., odst. 2. in 3.). Upravnik geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Docent univerze (§ 45., odst. 3.). Izredni profesor višje pedagoške šole (§ 45., odst. 3.). Geolog, agrogeolog, kemik in inženjer geološkega in¬ stituta (§ 45., odst. 3.). Pomočnik upravnika univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). 134 Upravnik univerzitetnega vzornega (oglednega) po¬ sestva (§ 45., odst. 3.). Upravnik klinične bolnice (§ 45., odst. 3.). Upravnik veterinarske klinike (§ 45., odst. 3.). Upravnik univerzitetnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Univerzitetni inženjer (§ 45., odst. 3.). Prosektor (§ 45., odst. 3.). Šolski zdravnik (§ 45., odst. 3.). Agronomski observator (§ 45., odst. 3.). Observator geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Kustos (na univerzi) (§ 45., odst. 3.). Knjižničar Narodne biblioteke (§ 45., odst. 3.). Knjižničar univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). Konservator muzeja (§ 45., odst. 3.). Arhivar državnega arhiva v Dubrovniku in Skoplju (§ 45., odst. 3.). Upravnik-arhivar državnega arhiva v Novem Sadu (§ 45., odst. 3.). Višji univerzitetni učitelj veščine (§ 45., odst. 3.). Lektor univerze (§ 45., odst. 3.). Banski šolski nadzornik (§ 45., odst. 3.). Profesor umetniške akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor glasbene akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor konservatorija (§ 45., odst. 3.). Ravnatelj drame in opere (§ 45., odst. 3.). Tehnični šef narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Scenograf narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Reditelj narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Kapelnik narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Pomočnik knjižničarja Narodne biblioteke (§ 45., odst. 3.). Upravnik državne knjižnice v Ljubljani (§ 45., odst. 3.). Referent ministrstva (§ 45., odst. 3.). Kustos muzeja (§ 45., odst. 3.). Asistent univerze in ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 3.). Poljedelski pristav univerze (§ 45., odst. 3.). 135 Asistent univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). Asistent muzeja (§ 45., odst. 3.). Asistent geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Pomočnik konservatorja muzeja (§ 45., odst. 3.). Nižji tajnik univerze (§ 45., odst. 3.). Tajnik fakultete in ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 3.). Tajnik narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Tajnik državnega arhiva (§ 45., odst. 3.). Upravitelj meščanske šole (§ 45., odst. 2.). Šef računovodstva univerze (§ 45., odst. 2.). Sreski šolski nadzornik (§ 45., odst. 2.). Pomožni referent ministrstva (§ 45., odst. 2.). Nastavnik učiteljišča (§ 45., odst. 2. in 3.). Nastavnik meščanske šole (§ 45., odst. 2.). Nastavnik šole za defektno deco (§ 45., odst. 2.). Učitelj narodne šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj veščin univerze, srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 2.). Učitelj umetniške akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj konservatorija (§ 45., odst. 2.). Učitelj šerijatske sodnijske šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj velike medrese (§ 45., odst. 2.). Glavni faktor državne tiskarne (§ 45., odst. 2.). Pomočnik urednika >Službenih novin« (§ 45., od¬ stavek 2. in 3.). Ministrstvo za zunanje posle. Knjižničar ministrstva (§ 45., odst. 3.). Konzul (§ 45., odst. 3.). Tajnik (§ 45., odst. 3.). Ministrstvo za notranje posle. Policijski inšpektor (§ 45., odst. 3.). Policijski svetnik (§ 45., odst. 3.). Sreski načelnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Predstojnik policije v mestih preko 30.000 prebival¬ cev (§ 45., odst. 3.). 136 Sreski podnačelnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Predstojnik policije v mestih izpod 30.000 prebival¬ cev (§ 45., odst. 3.). Starešina četrti (kvarta) (§ 45., odst. 2. in 3.). Višji policijski komisar (§ 45., odst. 2. in 3.). Politično-upravni tajnik (§ 45., odst. 3.). Ministrstvo za finance. Finančni svetnik (§ 45., odst. 3.). Višji finančni tajnik (§ 45., odst. 3.). Višji monopolski tajnik (§ 45., odst. 3.). Višji tajnik državnega pravobranilstva (§ 45., odst. 3.). Višji računski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Višji katastrski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Višji davčni inšpektor (§ 45., odst. 2.). Višji carinski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Višji monopolski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Inšpektor finančne kontrole (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za vojsko in mornarico. Profesor akademije (§ 45., odst. 3.). Pomočnik načelnika oddelka (§ 45., odst. 3.). Pomočnik upravnika oddelka, delavnice in laborato¬ rija (§ 45., odst. 3.). Šef odseka, sekcije, laboratorija (§ 45., odst. 3.). Tehnični pomočnik šefa odseka (§ 45., odst. 3.). Inženjer (§ 45., odst. 3.). Kemik (§ 45., odst. 3.). Duhovnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Nastavnik-učitelj vojnih šol (§ 45., odst. 2.). Nadzornik delavnice — postroja (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za gradbe. Upravnik zavoda za meteorologijo (§ 45., odst. 3.). Ministrstvo za poljedelstvo. Ravnatelj kmetijske poskusne in kontrolne postaje (§ 45., odst. 3.). 137 Ravnatelj enološke postaje (§ 45., odst. 3.). Ravnatelj državne žrebčarne (§ 45., odst. 3.). Ravnatelj bakteriološkega in serološkega zavoda (§ 45., odst. 3.). Ravnatelj drž. kmetijskega posestva (§ 45., odst. 3.). Višji geometer ministrstva (§ 45., odst. 2.). Agrarni referent ministrstva (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za trgovino in industrijo. Ravnatelj dvorazredne trgovske šole (§ 45., odst. 3.). Profesor trgovske akademije, pomorsko - trgovske akademije in srednje tehnične šole (§ 45., odst. 3.). Ravnatelj strokovne obrtne šole (§ 45., odst. 3.). Upravitelj strokovne obrtne šole (§ 45., odst. 2.). Nastavnik dvorazredne trgovske šole in strokovne obrtne šole (§ 45., odst. 2.). Šolski referent (§ 45., odst. 2.). Bančni revizor (§ 45., odst. 2.). Šef oddelka Državne hipotekarne banke (§ 45., od¬ stavek 2. in 3.). Pravni referent Državne hipotekarne banke (§ 45., odstavek 3.). Višji uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odstavek 3.). Šef agencije Državne hipotekarne banke (§ 45., od¬ stavek 2. in 3.). Poveljnik šolskega broda (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za šume in rudnike. Ravnatelj rudnika (železarne, solarne) (§ 45., odst. 3.). Upravnik rudniške stroke (§ 45., odst. 3.). Svetnik ravnateljstva šum (§ 45., odst. 3.). Šumarski svetnik (§ 45., odst. 3.). Rudarski svetnik (§ 45., odst. 3.). Višji geometer (§ 45., odst. 2.). 138 Višji računski inšpektor pri ministrstvu (§ 45., od¬ stavek 2.). Šef oddelka za računovodstvo in finance osrednjega ravnateljstva državnih rudarskih podjetij (§ 45., odst. 2.). Tehnični inšpektor (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Šef ortopedičnega zavoda v Beogradu (§ 45., odst. 3.). Šef izseljeniškega komisariata v Zagrebu (§ 45., odst. 3.). Upravnik doma slepih v Zemunu (§ 45., odst. 3.). Upravnik invalidskega zavoda (§ 45., odst. 2.). Šef oddelka bolnice (§ 45., odst. 3.). Primarij (§ 45., odst. 3.). Šef lekarne (§ 45., odst. 3.). Asistent (§ 45., odst. 3.). Lekarnar (§ 45., odst. 3.). Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Svetnik ravnateljstva pošte in telegrafa (§ 45., od¬ stavek 3.). Upravnik pošte, telegrafa in telefona (§ 45., odst. 2.). Upravnik poštno-carinskega skladišča (§ 45., odst. 2.). B. Poštna hranilnica. Inšpektor podružnice (§ 45., odst. 3.). Tajnik poštne hranilnice (§ 45., odst. 3.). Glavni upravnik prometa poštne hranilnice (§ 45., odst. 2.). Glavni knjigovodja poštne hranilnice (§ 45., odst. 2.). Upravnik prometa podružnice (§ 45., odst. 2.). Šef knjigovodstva podružnice (§ 45., odst. 2.). Glavni blagajnik (§ 45., odst. 2.). 139 VI. skupina. V več resortih. Tajnik ministrstva (§ 45., odst. 3.). Višji pristav ministrstva in pri banski upravi (§ 45., odst. 3.). Pomožni tajnik (§ 45., odst. 2.). Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Referent, lektor, redaktor, tajnik, dopisnik in admi¬ nistrator centralnega presbiroja (§ 45., odst. 3.). Tajnik predsedništva ministrskega sveta (§ 45., od¬ stavek 3.). Tajnik obče državne statistike (§ 45., odst. 3.). Statistični revizor (§ 45., odst. 2.). Šef odseka računovodstva predsedništva ministrske¬ ga sveta (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja odseka računovodstva predsedništva mi¬ nistrskega sveta (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja obče državne statistike (§ 45., odst. 2.). Državni svet. Tajnik državnega sveta (§ 45., odst. 3.). Glavna kontrola. Šef krajevne kontrole (§ 45., odst. 3.). Tajnik glavne kontrole (§ 45., odst. 3.). Računski preglednik (§ 45., odst. 2.). Pisarna kraljevskih redov. Tajnik pisarne krajevskih redov (§ 45., odst. 3.). Blagajnik pisarne kraljevskih redov (§ 45., odst. 2.). 140 Ministrstvo pravde. Sodnik okrožnega, trgovinskega in sreskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Starešina sreskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Tajnik kasacijskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Tajnik apelacijskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Tajnik upravnega sodišča (§ 45., odst. 3.). Namestnik državnega tožilca (§ 45., odst. 3.). Pomočnik upravnika kazenskega zavoda (§ 45., od¬ stavek 3.). Zdravnik kazenskega zavoda (§ 45., odst. 3.). Upravnik zavoda za vzgajanje in poboljševanje mla¬ doletnikov (§ 45., odst. 2. in 3.). Šerijatski sodnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Ravnatelj zemljiške knjige (§ 45., odst. 2.). Ravnatelj pisarne višjih sodišč in ministrstva pravde (§ 45., odst. 2.). Vodja zemljiške knjige (gruntovničar) (§45., odst. 2.). Intabulacijski protokolist (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 2.). Duhovniški čuvar vojaških grobov (§ 45., odst. 2. in 3.). Pisarniški uradnik (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za prosveto. Banski šolski nadzornik (§ 45., odst. 3.). Profesor srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 3.). Urednik »Službenih novin« (§ 45., odst. 2. in 3.). Izredni profesor višje pedagoške šole (§ 45., od¬ stavek 3.). Docent univerze (§ 45., odst. 3.). Geolog, agrogeolog, kemik in inženjer geološkega in¬ stituta (§ 45., odst. 3.). Upravnik univerzitetnega vzornega (oglednega) po¬ sestva (§ 45., odst. 3.). Upravnik klinične bolnice (§ 45., odst. 3.). Upravnik veterinarske klinike (§ 45., odst. 3.). 141 Upravnik univerzitetnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Univerzitetni inženjer (§ 45., odst. 3.). Prosektor (§ 45., odst. 3.). Šolski zdravnik (§ 45., odst. 3.). Astronomski observator (§ 45., odst. 3.). Observator geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Kustos (na univerzi) (§ 45., odst. 3.). Knjižničar Narodne biblioteke (§ 45., odst. 3.). Knjižničar univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). Arhivar državnega arhiva v Dubrovniku in Skopi ju (§ 45., odst. 3.). Upravnik-arhivar državnega arhiva v Novem Sadu (§ 45., odst. 3.). Višji univerzitetni učitelj veščine (§ 45., odst. 3.). Lektor univerze (§ 45., odst. 3.). Profesor umetniške akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor glasbene akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor konservatorija (§ 45., odst. 3.). Tehnični šef narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Scenograf narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Reditelj narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Kapelnik narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Pomočnik knjižničarja Narodne biblioteke (§ 45., od¬ stavek 3.). Kustos muzeja (§ 45., odst. 3.). Asistent univerze in ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 3.). Poljedelski pristav univerze (§ 45., odst. 3.). Asistent univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). Asistent muzeja (§ 45., odst. 3.). Asistent geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Pomočnik konservatorja muzeja (§ 45., odst. 3.). Nižji tajnik univerze (§ 45., odst. 3.). Tajnik fakultete in ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 2. in 3.). Tajnik narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Tajnik državnega arhiva (§ 45., odst. 3.). Šef računovodstva univerze (§ 45., odst. 2.). 142 Sreski šolski nadzornik (§ 45., odst. 2.). Pomožni referent ministrstva (§ 45., odst. 2.). Nastavnik učiteljišča (§ 45., odst. 2. in 3.). Nastavnik meščanske šole (§ 45., odst. 2.). Nastavnik šole za defektno deco (§ 45., odst. 2.). Učitelj narodne šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj veščin univerze, srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 2.). Učitelj umetniške akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj konservatorija (§ 45., odst. 2.). Učitelj šerijatske sodnijske šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj velike medrese (§ 45., odst. 2.). Učiteljica gospodinjske šole (§ 45., odst. 2.). Vrtnarica (§ 45., odst. 2.). Glavni faktor državne tiskarne (§ 45., odst. 2.). Pomočnik urednika »Službenih novin« (§ 45., od¬ stavek 2. in 3.). Arhivar državnega arhiva v Zagrebu (§ 45., odst 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Statistik ministrstva (§ 45., odst. 2.). Knjižničar fakultetne knjižnice (§ 45., odst. 2.). Upravnik univerzitetnih posestev (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja univerze (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja geološkega instituta (§ 45., odst. 2.). Blagajnik (§ 45., odst. 2.). Tajnik srednje šole in učiteljišča in umetniške ter glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Tajnik knjižnice (§ 45., odst. 2.). Vodja knjižnice (§ 45., odst. 2.). Član narodnega gledališča (§ 45., odst. 2.). Ekonom narodnega gledališča (§ 45., odst. 2.). Nadzornik zgradbe narodnega gledališča (§ 45., od¬ stavek 2.). Faktor državne tiskarne (§ 45., odst. 2.). Šef delavnice državne tiskarne (§ 45., odst. 2.). Ekonom državne tiskarne (§ 45., odst. 2.). Skladiščnik državne tiskarne (§ 45., odst. 2.). 143 Kartograf (univerza) (§ 45., odst. 2.). Observator (§ 45., odst. 2.). Dentist (§ 45., odst. 2.). Nadzornik univerzitetnega zavoda (§ 45., odst. 2.). Šef univerzitetne delavnice (§ 45., odst. 2.). Delavniški poslovodja (§ 45., odst. 2.). Strokovni mojster (univerza) (§ 45., odst. 2.). Kalkulator (§ 45., odst. 2.). Risar (§ 45., odst. 2.). Vrtnar (univerza) (§ 45., odst. 2.). Fotograf (§ 45., odst. 2.). Laborant (univerza) (§ 45., odst. 2.). Bolničar (§ 45., odst. 2.). Strežnica (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za zunanje posle. Knjižničar ministrstva (§ 45., odst. 3.). Tajnik poslaništva (§ 45., odst. 3.). Vicekonzul (§ 45., odst. 3.). Starešina pisarne (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za notranje posle. Sreski načelnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Predstojnik policije v mestih preko 30.000 prebival¬ cev (§ 45., odst. 3.). Sreski podnačelnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Predstojnik policije v mestih izpod 30.000 prebival¬ cev (§ 45., odst. 3.). Starešina četrti (kvatra) (§ 45., odst. 2. in 3.). Višji policijski komisar (§ 45., odst. 2. in 3.). Politično-upravni tajnik (§ 45., odst. 3.). Policijski komisar (§ 45., odst. 2. in 3.). Poveljnik policijske straže (§ 45., odst. 2. in 3.). .Šef policijskih agentov (§ 45., odst. 2. in 3.). Ministrstvo za finance. Finančni tajnik (§ 45., odst. 3.). Monopolski tajnik (§ 45., odst. 3.). 144 Tajnik državnega pravobranilstva (§ 45., odst. 3.). Računski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Katastrski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Višji katastrski geometer (§ 45., odst. 2.). Višji katastrski agronom (§ 45., odst. 2.). Davčni inšpektor (§ 45., odst. 2.). Višji davčni kontrolor (§ 45., odst. 2.). Carinski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Višji carinski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Monopolski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Višji monopolski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Višji poverjenik finančne kontrole (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za vojsko in mornarico. Profesor akademije (§ 45., odst. 3.). Tehnični pomočnik šefa odseka (§ 45., odst. 3.). Šef sekcije laboratorija (§ 45., odst. 3.). Inženjer (§ 45., odst. 3.). Kemik (§ 45., odst. 3.). Duhovnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Nastavnik-učitelj vojaških šol (§ 45., odst. 2.). Nadzornik delavnice-postroja (§ 45., odst. 2.). Tehnik-tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Veščak: kartograf, graver, reprodukcijski fotograf, slikar, litograf, kamenotiskar (§ 45., odst. 2.). Risar konstruktor (§ 45., odst. 2.). Šef arhiva (§ 45., odst. 2.). * Tehnični faktor (§ 45., odst. 2.). Administrativni faktor (§ 45., odst. 2.). Korektor (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). Sestra strežnica (§ 45., odst. 2.). Pomočnik nadzornika delavnice — postroja (§ 45., odst. 2.). Poslovodja (§ 45., odst. 2.). Šef delavnice (§ 45., odst. 2.). Tehnični risar (§ 45., odst. 2.). Laborant (§ 45., odst. 2.). 145 Knjigovodja, delovodja (§ 45., odst. 2.). Knjižničar (§ 45., odst. 2.). Brezžični telegrafist (§ 45., odst. 2.). Meteorolog (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za gradbe. Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za poljedelstvo. Višji geometeer (§ 45., odst. 2.). Višji statistik (§ 45., odst. 2.). Agrarni referent ministrstva, banske uprave in sre- skega načelstva (§ 45., odst. 2.). Višji revizor (§ 45., odst. 2.). Tehnični ravnatelj tovarne za svilo (§ 45., odst. 2.). Šef oddelka (razen upravnega) v državni razredni loteriji (45., odst. 2.). Uradnik razredne loterije (§ 45,, odst. 2.). Ministrstvo za trgovino in industrijo. Profesor trgovske akademije, pomorsko - trgovske akademije in srednje tehnične šole (§ 45., odst. 3.). Upravitelj strokovne obrtne šole (§ 45., odst. 2.). Nastavnik dvorazredne trgovske šole in strokovne obrtne šole (§ 45., odst. 2.). Šolski referent (§ 45., odst. 2.). Bančni revizor (§ 45., odst. 2.). Šef oddelka Državne hipotekarne banke (§ 45., od¬ stavka 2. in 3.). Pravni referent Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 3.). Višji uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 3.). Šef agencije Državne hipotekarne banke (§ 45., od¬ stavka 2. in 3.). 10 146 Knjigovodja Državne hipotekarne banke (§ 45., od¬ stavek 2.). Kontrolor mer (§ 45., odst. 2.). Predmetni učitelj (§ 45., odst. 2.). Strokovni učitelj (§ 45., odst. 2.). Poveljnik šolskega broda (§ 45., odst. 2.). Prvi častnik šolskega broda (§ 45., odst. 2.). Prvi strojnik šolskega broda (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za šume in rudnike. Ravnatelj rudnika (§ 45., odst. 3.). Upravnik rudniške stroke (§ 45., odst. 3.). gumarski svetnik (§ 45., odst. 3.). Rudarski svetnik (§ 45., odst. 3.). Višji šumarski poverjenik (§ 45., odst. 2.). Višji geometerski poverjenik (§ 45., odst. 2.). Računski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Šef oddelka za računovodstvo in finance osrednjega ravnateljstva državnih rudarskih podjetij (§ 45., odst. 2.). Šef računovodstva ravnateljstva rudnika (železarne, solarne) (§ 45., odst. 2.). Tehnični višji nadzornik (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Upravnik invalidskega zavoda (§ 45., odst. 3.). Primarij (§ 45., odst. 3.). Šef lekarne (§ 45., odst. 3.). Asistent (§ 45., odst. 3.). Lekarnar (§ 45., odst. 3.). Upravnik invalidskega doma (§ 45., odst. 2.). Upravnik dečjega doma (§ 45., odst. 2.). Šef ortopedične delavnice (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). 147 Zdravstveni pomočnik (§ 45., odst. 2.). Strežnica, sestra pomočnica (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Upravnik pošte, telegrafa in telefona (§ 45., odst. 2.). Upravnik poštno-carinskega skladišča (§ 45., odsta¬ vek 2.). Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Poštno-telegrafski uradnik (§ 45., odst. 2.). B. Poštna hranilnica. Tajnik poštne hranilnice (§ 45., odst. 3.). Tajnik podružnice (§ 45., odst. 3.). Glavni upravnik prometa poštne hranilnice (§ 45., odst. 2.). Glavni knjigovodja poštne hranilnice (§ 45., odst. 2.). Upravnik prometa podružnice (§ 45., odst. 2.). Šef knjigovodstva podružnice (§ 45., odst. 2.). Glavni blagajnik (§ 45., odst. 2.). Poštno-hranilnični uradnik (§ 45., odst. 2.). VII. skupina. V več resortih. Višji pristav ministrstva in pri banski upravi (§ 45., odst. 3.). Pristav ministrstva (§ 45., odst. 3.). Pomožni tajnik (§ 45., odst. 2.). Glavni arhivar (šef arhiva) (§ 45., odst. 1.). Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Lektor, redaktor, tajnik, dopisnik, administrator cen¬ tralnega biroja (§ 45., odst. 3.). 10 * 148 Tajnik predsedništva ministrskega sveta (§ 45., od¬ stavek 3.). Tajnik obče državne statistike (§ 45., odst. 3.). Statistični revizor (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja odseka obče državne statistike (§ 45., odst. 2.). Državni svet. Tajnik (§ 45., odst. 3.). Pisar (§ 45., odst. 3.). Glavna kontrola. Tajnik (§ 45., odst. 3.j. Pisar (§ 45., odst. 3.). Računski preglednik (§ 45., odst. 2.). Pisarna kraljevskih redov. Tajnik pisarne kraljevskih redov (§ 45., odst. 3.). • Ministrstvo pravde. Sodnik okrožnega, trgovinskega in sreskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Tajnik kasacijskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Tajnik apelacijskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Tajnik upravnega sodišča (§ 45., odst. 3.). Namestnik državnega tožilca (§ 45., odst. 3.). Pomočnik upravnika kazenskega zavoda (§ 45., od¬ stavek 3.). Zdravnik kazenskega zavoda (§ 45., odst. 3.). Upravnik zavoda za vzgajanje in poholjševanje mla¬ doletnikov (§ 45., odst. 2.). Šerijatski sodnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Ravnatelj pisarne višjih sodišč in ministrstva pravde (§ 45., odst. 2.). Vodja zemljiške knjige (gruntovničar (§ 45., odst. 2.)- Intabulacijski protokolist (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Pisarniški uradnik (§ 45., odst. 2.). 149 Računovodja (§ 45., odst. 2.). Upravnik zaporov okrožnega sodišča (§ 45., odst. 1.). Duhovniški čuvar vojaških grobov (§ 45., odst. 2. in 3.). Ministrstvo za prosveto. Profesor srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 3.). Izredni profesor višje pedagoške šole (§ 45., odst. 3.). Docent univerze (§ 45., odst. 3.). Geolog, agrogeolog, kemik in inženjer geološkega in¬ stituta (§ 45., odst. 3.). Upravnik univerzitetnega vzornega (oglednega) po¬ sestva (§ 45., odst. 3.). Upravnik klinične bolnice (§ 45., odst. 3.). Upravnik veterinarne klinike (§ 45., odst. 3.). Upravnik univerzitetnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Univerzitetni inženjer (§ 45., odst. 3.). Prosektor (§ 45., odst. 3.). Šolski zdravnik (§ 45., odst. 3.). Astronomski observator (§ 45., odst. 3.). Observator geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Kustos (na univerzi) (§ 45., odst. 3.). Knjižničar Narodne biblioteke (§ 45., odst. 3.). Knjižničar univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). Arhivar državnega arhiva v Dubrovniku in Skoplju (§ 45., odst. 3.). Upravnik - arhivar državnega arhiva v Novem Sadu (§ 45., odst. 3.). Višji univerzitetni učitelj veščin (§ 45., odst. 3.). Lektor univerze (§ 45., odst. 3.). Profesor umetniške akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor glasbene akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor konservatorija (§ 45., odst. 3.). Tehnični šef narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Scenograf narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Reditelj narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Kapelnik narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Pomočnik knjižničarja Narodne biblioteke (§ 45., od¬ stavek 3.). 150 Kustos muzeja (§ 45., odst. 3.). Asistent univerze in ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 3.). Poljedelski pristav univerze (§ 45., odst. 3.). Asistent muzeja (§ 45., odst. 3.). Asistent geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Pomočnik (adjunkt) muzeja (§ 45., odst. 3.). Nižji tajnik univerze (§ 45., odst. 3.). Tajnik fakultete in ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 2. in 3.). Tajnik narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Tajnik državnega arhiva (§ 45., odst. 3.). Sreski šolski nadzornik (§ 45., odst. 2.). Pomožni referent ministrstva (§ 45., odst. 2.). Nastavnik učiteljske šole (§ 45., odst. 2. in 3.). Nastavnik meščanske šole (§ 45., odst. 2.). Nastavnik šole za defektno deco (§ 45., odst. 2.). Učitelj narodne šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj veščin univerze, srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 2.). Učitelj umetniške akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj konservatorija (§ 45., odst. 2.). Učitelj šerijatske sodnijske šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj velike medrese (§ 45., odst. 2.). Učiteljica gospodinjske šole (§ 45., odst. 1. in 2.). Vrtnarica (§ 45., odst. 1. in 2.). Urednik »Službenih novin« (§ 45., odst. 2.). Pomočnik urednika »Službenih novin« (§ 45., od¬ stavka 2. in 3,). Arhivar državnega arhiva v Zagrebu (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Statistik ministrstva (§ 45., odst. 2.). Knjižničar fakultetne knjižnice (§ 45., odst. 2.). Upravnik univerzitetnih posestev (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja (univerza) (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja geološke univerze* (§ 45., odst. 2.). * Pravilno vsekakor: geološkega instituta. (Op. ur.). 151 Blagajnik (§ 45., odst. 2.). Tajnik srednje šole in učiteljišča in umetniške ter glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Tajnik knjižnice (§ 45., odst. 2.). Vodja knjižnice (§ 45., odst. 2.). Član narodnega gledališča (§ 45., odst. 1. in 2.). Ekonom narodnega gledališča (§ 45., odst. 2.). Nadzornik zgradbe narodnega gledališča (§ 45., od¬ stavek 2.). Faktor državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Šef delavnice državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Ekonom državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Skladiščnik državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Strokovni mojster državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Kartograf (univerza) (§ 45., odst. 2.). Observator (§ 45., odst. 2.). Dentist (§ 45., odst. 2.). Nadzornik univerzitetnega zavoda (§ 45., odst. 1. in 2.). Šef univerzitetne delavnice (§ 45., odst. 1. in 2.). Delavnični poslovodja (§ 45., odst. 1. in 2.). Strokovni mojster (univerza) (§ 45., odst. 1. in 2.). Kalkulator (§ 45., odst. 1. in 2.). Risar (§ 45., odst. 1. in 2.). Vrtnar (univerza) (§ 45., odst. 1. in 2.). Fotograf (§ 45., odst. 1. in 2.). Laborant (§ 45., odst. 1. in 2.). Bolničar (§ 45., odst. 2.). Strežnica (§ 45., odst. 2.). Rentgenizator (§ 45., odst. 1.). Babica (§ 45., odst. 1.). Zobni tehnični pomočnik (§ 45.) odst. 1.). Preparator (§ 45., odst. 1.). Restavrator (§ 45., odst. 1.). Pomočnik poslovodje delavnice (§ 45., odst. 1.). Strokovni mojster knjižnice (§ 45. odst. 1.). 152 ' Ministrstvo za zunanje posle. Knjižničar ministrstva (§ 45., odst. 3.). Tajnik ministrstva in poslaništva (§ 45., odst. 3.). Vicekonzul (§ 45., odst. 3.). Ministrstvo za notranje posle. Sreski načelnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Predstojnik policije v mestih preko 30.000 prebival¬ cev (§ 45., odst. 3.). Sreski podnačelnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Predstojnik policije v mestih izpod 30.000 prebival¬ cev (§ 45., odst. 3.). Starešina četrti (kvarta) (§ 45., odst. 2. in 3.). Policijski komisar (§ 45., odst. 2. in 3.). Politično-upravni tajnik (§ 45., odst. 3.). Poveljnik policijske straže (§ 45., odst. 2. in 3.). Šef policijskih agentov (§ 45., odst. 2. in 3.). Višji nadzornik policijske straže (§ 45., odst. 2. in 3.). Višji nadzornik policijskih agentov (§ 45. odst. 2. in 3.). Ministrstvo za finance. Finančni pristav (§ 45., odst. 3.). Monopolski pristav (§ 45., odst. 3.). Pristav državnega pravobraniteljstva (§ 45., odst. 3.). Računski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Katastrski geometer (§ 45., odst. 2.). Katastrski agronom (§ 45., odst. 2.). Davčni kontrolor (§ 45., odst. 2.). Monopolski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Carinski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Poverjenik finančne kontrole (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za vojsko in mornarico. Profesor akademije (§ 45., odst. 3.). Inženjer (§ 45., odst. 3.). Kemik (§ 45., odst. 3.). 153 Duhovnik (§ 45., odst. 1., 2. in 3.). Nastavnik-učitelj vojaških šol (§ 45., odst. 2.). Pomočnik nastavnika-učitelja vojaških šol (§ 45., odst. 2.). Tehnik-tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst! 2.). Tehnični risar (§ 45., odst. 2.). Strokovni državni mojster raznih obrtov (§ 45., odst. 2.). Laborant (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja, delovodja (§ 45., odst. 2.). Korektor (§ 45., odst. 2.). Arhivar (§ 45., odst. 2.). Brezžični telegrafist (§ 45., odst. 2.). Meteorolog (§ 45., odst. 2.). Sestra strežnica (§ 45., odst. 2.). Bolničar,-ka (§ 45., odst. 2.). Dentist,-inja (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za gradbe. Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravnik uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za poljedelstvo. Uradnik razredne loterije (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Ekonom § 45., odst. 2.). Revizor (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 2.). Tehnični strokovnjak tovarne za svilo (§ 45., odst. 2.). Agrarni pomožni tajnik pri banski upravi in sreskem načelstvu (§ 45., odst. 2.)i Ministrstvo za trgovino in industrijo. Profesor trgovske akademije, pomorsko trgovske akademije in srednje tehnične šole (§ 45., odst. 3.). 154 Nastavnik dvorazredne trgovske šole in strokovne obrtne šole (§ 45., odst. 2.). Šef oddelka državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2. in 3.). Višji uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 3.). Šef agencije Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2. in 3.). Knjigovodja Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2. in 3.). Kontrolor mer (§ 45., odst. 2.). Predmetni učitelj (§ 45., odst. 2.). Strokovni učitelj (§ 45., odst. 2.). . Obrtni učitelj (§ 45., odst. 2.). Prvi oficir šolskega broda (§ 45., odst. 2.). Prvi strojnik šolskega broda (§ 45., odst. 2.) Vodja palube in radiotelegrafist šolskega broda (§ 45., odst. 1.). Učitelj za mornarsko delo (§ 45., odst. 1. Uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Blagajnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Likvidator Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Korespondent Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Glavni arhivar Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 1.). Žigosač (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za šume in rudnike. Šumarski višji pristav (§ 45., odst. 3.). Rudarski višji pristav (§ 45., odst. 3.). Šumarski poverjenik (§ 45., odst. 2.). Geometerski poverjenik (§ 45., odst. 2.). Računski kontrolor (§ 45., odst 2.(). Šef računovodstva ravnateljstva rudnika (železarne, solarne) (§ 45., odst. 2.). Tehnični nadzornik (§ 45., odst. 2.). 155 Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Podšumar I. razreda (§ odst. 1.). Glavni skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Višji tehnični manipulant (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Asistent (§ 45., odst. 3.). Lekarnar (§ 45., odst. 3.). Upravnik invalidskega doma (§ 45., odst. 2.). Upravnik dečjega doma (§ 45., odst. 2.). Šef ortopednega zavoda (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Zdravstveni pomočnik (§ 45., odst. 2.). Strežnica, sestra pomočnica (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Upravnik pošte, telegrafa in telefona (§ 45., odst. 2 .). Upravnik poštno-carinskega skladišča (§ 45., odst. 2 .)- Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Poštno-telegrafski uradnik (§ 45., odst. 2.). B. Poštna hranilnica. Tajnik poštne hranilnice (§ 45., odst. 3.). Tajnik podružnice (§ 45., odst. 3.). Knjigovodja poštne hranilnice in podružnice (§ 45 ., odst. 2.). Poštno-hranilnieni uradnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom poštne hranilnice in podružnice (§ 45 ., odst. 1.). 156 Arhivar poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 1.). VIII. skupina. V več resortih. Pristav ministrstva in banske upravi (§ 45., odst. 3.). Pomožni tajnik (§ 45., odst. 2.). Pisar (§ 45., odst. 2.). Arhivar (§ 45., odst. 1.). Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Lektor, redaktor, administrator in dopisnik central¬ nega presbiroja (§ 45., odst. 3.). Pristav obče državne statistike (§ 45., odst. 3.). Knjigovodja odseka računovodstva predsedništva mi¬ nistrskega sveta (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja obče državne statistike (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Državni svet. Pisar (§ 45., odst. 3.). Glavna kontrola. Pisar (§ 45., odst. 3.). Računski preglednik (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 2.). Pisarna kraljevskih redov. Pisar pisarne kraljevskih redov (§ 45., odst. 3.). Ministrstvo pravde. Šerijatski sodnik (§ 45., odst. 2.). Tajnik okrožnega in trgovinskega sodišča (§ 45., odst. 3.). 157 Tajnik šerijatskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Pisar upravnega sodišča (§ 45., odst. 3.). Pristav sodišča/(§ 45., odst. 3.). Vodja zemljiške knjige (grunte vničar) (§ 45., odst. 1. in 2.). Intabulacijski protokolist (§ 45., odst. 1. in 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Pisarniški uradnik (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 1. in 2.). Knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Upravnik zaporov okrožnega sodišča (§ 45., odst. 1.). Nadzornik (komandir) straže kazenskega zavoda (§ 45., odst. 1.). Tehnični uradnik (§ 45., odst. 1.). Obrtni nastavnik (§ 45., odst. 1.). Strokovni poslovodja (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za prosveto. Profesor srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 3.). Geolog, agrogeolog, kemik in inženjer geološkega in¬ stituta (§ 45., odst. 3.). Univerzitetni inženjer (§ 45., odst. 3.). Prosektor (§ 45., odst. 3.). Šolski zdravnik (§ 45., odst. 3.). Astronomski observator (§ 45., odst. 3.). Observator geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Kustos (na univerzi (§ 45., odst. 3.). Knjižničar Narodne biblioteke (§ 45., odst. 3.). Knjižničar univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). Arhivar državnega arhiva v Dubrovniku in Skoplju (§ 45., odst. -3.). Upravnik-arhivar državnega arhiva v Novem Sadu (§ 45., odst. 3.). Višji univerzitetni učitelj veščin (§ 45., odst. 3.). Lektor univerze (§ 45., odst. 3.). Profesor umetniške akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor glasbene akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor konservatorija (§ 45., odst. 3.). 158 Tehnični šef narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.)- Scenograf narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Kapelnik narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Pomočnik knjižničarja Narodne biblioteke (§ 45., odst. 3.). Kustos muzeja (§ 45., odst. 3.). Asistent univerze in ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 3.). Poljedelski pristav univerze (§ 45., odst. 3.). Asistent univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). Asistent muzeja (§ 45., odst. 3.). Asistent geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Pomočnik (adjunkt) muzeja (§ 45., odst. 3.). Nižji tajnik univerze (§ 45., odst. 3.). Tajnik fakultete in ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 2. in 3.). Pomožni referent ministrstva (§ 45., odst. 2.). Nastavnik učiteljišča (§ 45., odst. 2. in 3.). Nastavnik meščanske šole (§ 45., odst. 2.). Nastavnik šole za defektno deco (§ 45., odst. 2.). Učitelj narodne šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj narodne šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj veščin univerze, srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 2.). Učitelj umetniške akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj konservatorija (§ 45., odst. 2.). Učitelj šerijatske sodnijske šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj velike medrese (§ 45., odst. 2.). Učiteljica gospodinjske šole (§ 45., odst. 1. in 2.). Vrtnarica (§ 45., odst. 1. in 2.). Arhivar državnega arhiva v Zagrebu (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Statistik ministrstva (§ 45., odst. 2.). Knjižničar fakultetne knjižnice (§ 45., odst. 2.). Upravnik univerzitetnih posestev (§ 45., odst. 2.), Knjigovodja (univerza) (§ 45., odst. 2.). 159 Knjigovodja geološkega instituta (§ 45., odst. 2.). Blagajnik (§ 45., odst. 2.). Tajnik srednje šole in učiteljišča in umetniške ter glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Tajnik knjižnice (§ 45., odst. 2.). Vodja knjižnice (§ 45., odst. 2.). Član narodnega gledališča (§ 45., odst 1. in 2.). Ekonom narodnega gledališča (§ 45., odst. 1. in 2.). Nadzornik zgradbe narodnega gledališča (§ 45., odst. 2.). Faktor državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Šef delavnice državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Ekonom državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Skladiščnik državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Strokovni mojstri državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Korektor državne tiskarne (§ 45., odst. 1). Kartograf (univerza) (§ 45., odst. 2.). Observator (§ 45., odst. 2.). Dentist (§ 45., odst. 2.). Nadzornik univerzitetnega zavoda (§ 45., odst. 1. m 2.). Šef univerzitetne delavnice (§ 45., odst. 1. in 2.). Poslovodja delavnice (§ 45., odst. 1. in 2.). Strokovni mojster (univerza) (§ 45., odst. 1. in 2.). Kalkulator (§ 45., odst. 1. in 2.). Risar (§ 45., odst. 1. in 2.). Vrtnar (univerza) (§ 45., odst. 1. in 2.). Fotograf (§ 45., odst. 1. in 2.). Laborant (§ 45., odst. 1. in 2.). Bolničar (§ 45., odst. 1. in 2.). Strežnica (§ 45., odst. 1. in 2.). Rentgenizator (§ 45., odst. 1.). Babica (§ 45., odst. 1.). Zobni tehnični pomočnik (§ 45., odst. 1.). Preparator (§ 45., odst. 1.). Restavrator (§ 45., odst. 1.). Pomočnik poslovodje delavnice (§ 45., odst. 1.). 160 Strokovni mojster knjižnice (§ 45., odst. 1.). Manipulant geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za zunanje posle. Knjižničar (§ 45., odst. 3.). Pisar ministrstva in poslaništva (§ 45., odst. 3.). Protokolist (§ 45., odst. 2.). Glavni ek špediter (§ 45., odst. 1.). Sef prepisovanja (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za notranje posle. Višji nadzornik policijske straže (§ 45., odst. 2. in 3.)- Višji nadzornik agentov (§ 45., odst. 2. in 3.). Nadzornik policijske straže (§ 45., odst. 2. in 3.). Nadzornik agentov (§ 45., odst. 2. in 3.). Podnadzomik policijske straže I. razreda (§ 45., odst. 1.). Policijski fotograf (§ 45., odst. 1.). Policijski daktiloskopist (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za finance. Finančni pristav (§ 45., odst. 3.). Monopolski pristav (§ 45., odst. 3.). Pristav državnega pravobranilstva (§ 45., odst. 3.). Knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Katastrski geometer (§ 45., odst. 2.). Katastrski agronom (§ 45., odst. 2.). Davkar (§ 45., odst. 2.). Pomožni monopolski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Carinik (§ 45., odst. 2.). Poverjenik finančne kontrole (§ 45., odst. 2.). Višji nadzornik finančne kontrole (§ 45., odst. 1.). Glavni carinski skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Glavni katastrski tehnični manipulant (§ 45., odst. 1) Višji monopolski oficial (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za vojsko in mornarico. Profesor akademije (§ 45., odst. 3.). Inženjer (§ 45., odst. 3.). 161 Kemik (§ 45., odst. 3.). Duhovnik (§ 45., odst. 1., 2. in 3.). Nastavnik-učitelj vojaških šol (§ 45., odst. 2.). Pomočnik nastavnika-učitelja vojaških šol (§ 45., odst. 1. in 2.). Tehnik- tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). Risar (§ 45., odst. 1. in 2.). Strokovni državni mojstri raznih obrtov (§ 45., odst. 2.). Državni mojstri raznih strok (§ 45., odst. 1. in 2.). Arzenalski mojster (§ 45.). odst. 1. in 2.). Laborant (§ 45., odst. 1. in 2.). Knjigovodja, delovodja (§ 45., odst. 1. in 2.). Arhivar (§ 45., odst. 1. in 2.). Pisar (§ 45., odst. 1. in 2.). Brezžični telegrafist (§ 45., odst. 1. in 2.). Meteorolog (§ 45., odst. 1. in 2.). Sestra strežnica (§ 45., odst. 2.). Bolničarska (§ 45., odst. 1. in 2.). Dentist,-inja (§ 45., odst. 1. in 2.). Fotomehanik (§ 45., odst. 1.). Ekspeditor (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za gradbe. Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Cestni nadzornik (§ 45., odst. 1.). Vodni nadzornik (§ 45., odst. 1.). Skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Praktični tehnik (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za poljedelstvo. Uradnik razredne loterije (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). 11 162 Računovodja (§ 45., odst. 2.). Tehnični strokovnjak tovarne za svilo (§ 45., odst. 2.). Revizor (§ 45., odst. 1. in 2.). Nadzornik svilarstva (§ 45., odst. 1). Ministrstvo za trgovino in industrijo. Profesor trgovske akademije, pomorsko-trgovske akademije in srednje tehnične šole (§ 45., odst. 3.). Nastavnik dvorazredne trgovske in strokovne šole {§ 45., odst. 2.). Višji uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 3.). Kontrolor mer (§ 45., odst. 2.). Predmetni učitelj (§ 45., odst. 2.). Strokovni učitelj (§ 45., odst. 2.). Obrtni učitelj (§ 45., odst. 1. in 2.). Prvi strojnik šolskega broda (§ 45., odst. 2.). Vodja palube in radiotelegrafist šolskega broda (§ 45., odst. 1.). Učitelj za mornarsko delo (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Uradnik Državne hipotekarne banke (§45., odst. 2.). Blagajnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Likvidator Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Korespondent Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Arhivski uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 1.). Zigosač (§ 45., odst. 1.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za šume in rudnike. Šumarski pristav (§ 45., odst. 3.). Rudarski pristav (§ 45., odst. 3.). Šumar (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). 163 Knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Tehnični nižji nadzornik (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Podšumar II. razreda (§ 45., odst. 1.). Pomožni skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Pomožni tehnični manipulant (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Sekundarij (§ 45., odst. 3.). Lekarnar (§ 45., odst. 3.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 1. in 2.). Pomočnik ekonoma (§ 45., odst. 1. in 2.). Vzgojitelj (§ 45., odst. 1. in 2.). Skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Blagajnik (§ 45., odst. 1.). Poslovodja (§ 45., odst. 1.). Poslovodja delavnice (§ 45., odst. 1.). Zdravstveni pomočnik (§ 45., odst. 1. in 2.). Strežnica, sestra pomočnica (§ 45., odst. 1. in 2.). Bolničar (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Upravnik pošte, telegrafa in telefona (§ 45., odst. 2.). Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2. Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Poštno-telegrafski uradnik (§ 45., odst. 2.). Arhivski uradnik (§ 45., odst. 1.). Praktični tehnik (§ 45., odst. 1.). Poštno-telegrafski manipulant §( 45., odst. 1.). Telefonska nadzornica (§ 45., odst. 1.). 11 * 164 Telefonistinja (§ 45., odst. 1.). Kondukter (§ 45., odst. 1.). Nadzornik telegrafsko-telefonske zveze (§ 45., odst. 1.)- Skladiščnik (§ 45., odst. 1.). B. Poštna hranilnica. Pisar poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 3.)- Knjigovodja poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 2.). Blagajnik poštne hranilnice in podružnice (§ 45-, odst. 2.). Poštno-hianilnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 1.). Arhivar poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 1.). Računovodja poštne hranilnice in podružnice (§ 45- odst. 1.). IX. skupina. V več resortih. Pisar (45., odst. 2.). Arhivski uradnik (§ 45., odst. 1.). Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Knjigovodja odseka računovodstva predsedništva mi- minstrskega sveta (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja obče državne statistike (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Pomožni statistik (§ 45., odst. 1.). Glavna kontrola. Računski preglednik (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 2.). 165 Pisarna kraljevskih redov. Arhivar (§ 45., odst. 1.). Ekspeditor (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo pravde. Vodja zemljiške knjige (gruntovničar) (§ 45., odst. 1. in 2.). Intabulacijski protokolist (§ 45., odst. 1. in 2.). Pisarniški uradnik (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 1. in 2.). Knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Upravnik zaporov okrožnega sodišča (§ 45., odst. 1.). Nadzornik (komandir) straže kazenskega zavoda (§ 45., odst. 1.). Tehnični uradnik (§ 45., odst. 1.). Obrtni nastavnik (§ 45., odst. 1.). Strokovni poslovodja (§ 45., odst. 1.). Tajnik šerijatskega sodišča (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za prosveto. Nastavnik učiteljišča (§ 45., odst. 2.). Nastavnik meščanske šole (§ 45., odst. 2.). Nastavnik šole za defektno deco (§ 45., odst. 2.). Učitelj narodne šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj veščin univerze, srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 2.). Učitelj umetniške akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj konservatorija (§ 45., odst. 2.). Učitelj šerijatske sodnijske šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj velike medrese (§ 45., odst. 2.). Učiteljica gospodinjske šole (§ 45., odst. 1. in 2.). Vrtnarica (§ 45., odst. 1. in 2.). Statistik ministrstva (§ 45., odst. 2.). Knjižničar fakultetne knjižnice (§ 45., odst. 2.). Upravnik univerzitetnih posestev (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja geološkega instituta (§ 45., odst. 2.). 166 Blagajnik § 45., odst. 2.). Tajnik srednje šote, učiteljišča, umetniške in glasbe- ne akademije (§ 45., odst. 2.). Tajnik knjižnice (§ 45., odst. 2.). Vodja knjižnice (§ 45., odst. 2.). Član narodnega gledališča (§ 45., odst. 1. in 2;). Ekonom narodnega gledališča (§ 45., odst. 1. in 2.). Nadzornik zgradbe narodnega gledališča (§ 45.> odst. 2.). Strokovni mojster državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Korektor državne tiskarne (§ 45., odst. 1.). Pisar državne tiskarne (§ 45., odst. 1.). Kartograf (univerza) (§ 45., odst. 2.). Observator (§ 45., odst. 2.). Dentist (§ 45., odst. 2.). Nadzornik univerzitetnega zavoda (§ 45., odst. 1- in 2.). Šef univerzitetne delavnice (§ 45., odst. 1. in 2.). Poslovodja delavnice (§ 45., odst. 1. in 2.). Strokovni mojster (univerza) (§ 45, odst. 1. in 2.). Kalkulator (§ 45., odst. 1. in 2.). Risar (§ 45., odst. 1. in 2.). Vrtnar (univerza) (§ 45., odst. 1. in 2.). Fotograf (§ 45., odst. 1. in 2.). Laborant (§ 45., odst. 1. in 2.). Bolničar (§ 45., odst. 1. in 2.). Strežnica (§ 45., odst. 1. in 2.). RentgenizatOT (§ 45., odst. 1.). Babica, (§ 45., odst. 1.). Zobni tehnični pomočnik (§ 45., odst. 1.). Preparator (§ 45., odst. 1.). Restavrator (§ 45., odst. 1.). Pomočnik poslovodje delavnice (§ 45., odst. 1.). Strokovni mojster knjižnice (§ 45., odst. 1.). Manipulant geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 1.). 167 Ministrstvo za zunanje posle. Ekspeditor (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za notranje posle. Nadzornik policijske straže (§ 45., odst. 2.). Nadzornik agentov (§ 45., odst. 2.). Podnadzornik policijske straže I. razreda (§ 45., odst. 1.). Podnadzornik agentov I. razreda (§ 45., odst. 1.). Podnadzornik policijske straže II. razreda (§ 45., odst. 1.). Podnadzornik agentov II. razreda (§ 45., odst. 1.). Policijski fotograf (§ 45., odst. 1.). Policijski daktiloskopist (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za finance. Pomožni knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Katastrski pomožni geometer (§ 45., odst. 2.). Katastrski pomožni agronom (§ 45., odst. 2.). Pomožni davkar (§ 45., odst. 2.). Pomožni carinik (§ 45., odst. 2.). Pomožni monopolski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Pomožni poverjenik finančne kontrole (§ 45., odst. 2.) Nadzornik finančne kontrole (§ 45., odst. 1.). Pomožni arhivar (§ 45., odst. 1.). Pomožni carinski skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Pomožni katastrski tehnični manipulant (§ 45., odst. 1.). Monopolski oficial (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za vojsko in mornarico. Duhovnik (§ 45., odst. 1. in 2.). Nastavnik-učitelj vojaških šol (§ 45., odst. 1. in 2.). Pomočnik nastavnika-učitelja vojaških šol (§ 45., odst. 1. in 2.). Tehnik-tehnični uradnik (§ 45., odst. 1. in 2.). 168 Geometer (§ 46., odst. 2.). Strokovni državni mojstri raznih obrtov (§ 45., od¬ stavek 2.). Državni mojstri raznih strok (§ 45., odst. 1. in 2.). Arzenalski mojster (§ 45., odst. 1. in 2.). Risar (§ 45., odst. 1. in 2.). Laborant (§ 45., odst. 1. in 2.). Knjigovodja, delovodja (§ 45., odst. 1. in 2.). Arhivski uradnik (§ 45., odst. 1. in 2.). Pisar (§ 45., odst. 1. in 2.). Brezžični telegrafist (§ 45., odst. 1. in 2.). Meteorolog (§ 45., odst. 1. in 2.). Sestra strežnica (§ 45., odst. 2.). Bolničar,-ka (§ 45., odst. 1. in 2). Dentist, -inja (§ 45., odst. 1 in 2.). Fotomehanik (§ 45., odst. 1.). Ekspeditor (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za gradbe. Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Cestni nadzornik (§ 45., odst. 1.). Vodni nadzornik (§ 45., odst. 1.). Skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Praktični tehnik (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za poljedelstvo. Uradnik razredne loterije (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 2.). Tehnični strokovnjak tovarne za svilo (§ 45., odst. 2.). Revizor (§ 35., odst. 1. in 2.). Agrarni pisar pri banski upravi in pri sreskem na¬ čelstvu (§ 45., odst. 2.). Nadzornik svilarstva (§ 45., odst. 1.). 169 Ministrstvo za trgovino in industrijo. Nastavnik dvorazredne trgovske šole in strokovne obrtne šole (§ 45., odst. 2.). Kontrolcir mer (§ 45., odst. 2.). Predmetni učitelj (§ 45., odst. 2.). Strokovni učitelj (§ 45., odst. 2.). Obrtni učitelj (§ 45., odst. 1. in 2.). Vodja palube in radiotelegrafist šolskega broda (§ 45., odst. 1.). Učitelj za mornarsko delo (§ 45., odst. 1.). Uradnik državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Blagajnik državne hipotekarne bank e (§ 45., odst. 2.). Likvidator državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Korespondent državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Arhivski uradnik državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 1.). Žigosač (§ 45., odst. 1.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za šume in rudnike. Šumar (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). Pomožni knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Tehnični pomočnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Podšumar (§ 45., odst. 1.). Pomožni skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Pomožni tehnični manipulant (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Tehnični uradnik § 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). 170 Statistik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 1. in 2.). Pomočnik ekonoma (§ 45., odst. 1. in 2.). Vzgojitelj (§ 45., odst. 1. in 2.). Skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Blagajnik (§ 45., odst. 1.). Poslovodja delavnice (§ 45., odst. 1.). Zdravstveni pomočnik (§ 45., odst. 1. in 2.). Strežnica, sestra pomočnica (§ 45., odst. 1. in 2.) Bolničar (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Poštno-telegrafski uradnik (§ 45., odst. 2.). Arhivski uradnik (§ 45., odst. 1.). Praktični tehnik (§ 45., odst. 1.). Poštno-telegrafski manipulant (§ 45., odst. 1.). Telefonska nadzornica (§ 45., odst. 1.). Telefonistinja (§ 45., odst. 1.). Kondukter (§ 45., odst. 1.). Nadzornik telefonsko-telegrafske zveze (§ 45., odst. 1.). Skladiščnik (§ 45., odst. 1.). B. Poštna hranilnica. Poštno-hranilnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Računovodja poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 1.). Arhivski uradnik poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 1.). X. skupina. V več resortih. Arhivski uradnik. 171 Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Pomožni statistik. Pisarna kraljevskih redov. Arhivar. Ekspeditor. Ministrstvo pravde. Vodja zemljiške knjige (gruntovničar). Intabulacijski protokolist. Računovodja. Nadzornik (komandir) straže kazenskega zavoda. Upravnik zaporov okrožnega sodišča. Tehnični uradnik. Obrtni nastavnik. Strokovni poslovodja. Ministrstvo za prosveto. Učiteljica gospodinjske šole. Vrtnarica. Epizodi st član narodnega gledališča. Ekonom narodnega gledališča. Strokovni mojster državne tiskarne. Korektor državne tiskarne. Pisar državne tiskarne. Nadzornik univerzitetnega zavoda. Sef univerzitetne delavnice. Poslovodja delavnice. Strokovni mojster (univerza). Kalkulator. Risar. Vrtnar (univerza). Fotograf. Laborant. 172 Bolničar. Strežnica. Rentgenizator. Babica. Zobni tehnični pomočnik. Preparator. Restavrator. Pomočnik poslovodje delavnice. Strokovni mojster knjižnice. Manipulant geofizikalnega zavoda. Ministrstvo za zunanje posle. Pomožni ekspeditor. Ministrstvo za notranje posle. Podnadzornik policijske straže II. razreda. Podnadzornik agentov II. razreda. Podnadzornik policijske straže III. razreda. Podnadzornik agentov III. razreda. Policijski fotograf. Policijski daktiloskopist. Ministrstvo za finance. Podnadzornik finančne kontrole. Pomožni arhivar. Pomožni carinski skladiščnik. Pomožni katastrski tehnični manipulant. Pomožni monopolski oficial. Ministrstvo za vojsko in mornarico. Duhovnik. Knjižničar. Knjigovodja, delovodja. Pisar. Risar. 173 Tehnik. Slikar. Meteorolog. Brezžični telegrafist. Državni mojstri raznih strok. Fotomehanik. Laborant. Bolničarska. Dentist. -inja. Ministrstvo za gradbe. Praktični tehnik. Cestni nadzornik. Vodni nadzornik. Skladiščnik. Ministrstvo za poljedelstvo. Revizor. Nadzornik svilarstva. Ministrstvo za trgovino in industrijo. Obrtni učitelj. Učitelj za mornarsko delo. Vodja palube in radiotelegrafist Selškega broda. Žigosač. Arhivski uradnik Državne hipotekarne banke. Ministrstvo za šume in rudnike. Podšumar III. razreda. Pomožni skladiščnik. Pomožni tehnični manipulant. Ministrstvo za socialno politiko in na¬ rodno zdravje. Tehnični uradnik. Statistik. Vzgojitelj. 174 Skladiščnik. Zdravstveni pomočnik. Strežnica, sestra pomočnica. Bolničar. Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Arhivski uradnik Praktični tehnik. Poštno-telegrafski manipulant. Telefonistinja. Kondukter. Nadzornik telegrafsko-telefonske zveze. Skladiščnik. B. Poštna hranilnica. Računovodja poštne hranilnice in podružnice. Arhivski uradnik poštne hranilnice in podružnice. § 347. ( 1 ) Za zvanja, ki niso omenjena v razporedu zvanj v § 346. in ki so na podlagi zakonskih predpisov obstajala na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, odredi pristojno mi¬ nistrstvo z odločbo položajno skupino v sporazumu z ministrom pravde in ministrom za finance ter s pri¬ stankom predsednika ministrskega sveta smiselno po zvanjih, ki so našteta v razporedu in ki jih je smatrati kot zvanja, ki označujejo važnost funkcije v dotični sku¬ pini. uti ( 2 ) Položajne skupine za nova zvanja se odredijo z 'zakonom. § 348. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, ob¬ vezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. 175 Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem po¬ stopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, 31. marca 1931.; št. 36490. Minister pravde: Dimitrije V. Ljotič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, Minister pravde: Dimitrije V. Ljotič s. r. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njeg. Veličanstva kralja, armijski general: P. Živkovič s. r. Stvarno kazalo. (Številke pomenijo .paragrafe zakona.) Advokat, sprejem kot sodnik ali državni tožilec 69 Akontacija na rodbinsko pokojnino 150 Aktivni državni uslužbenci, prejemki 21—25 Amortizacijske terjatve, prepoved na prejemke 264 Avstro-ogrski uslužbenci, bivši, vštetje službe 270 Bani, članstvo uprave ali nadzorstva delniških družb 75 - - Drž. hipotek, banke 75 -— — — Narodne banke 75 — — — — — Privil, agrarne 'banke 75 — —i — — — 'rudarskih podjetij 75 — -državnega monopola 75 — me morejo 'biti državni dobavitelji 75 — ,plače 19 — pravica do pokojnine 113, 115 — sečnja državnih šum — veljavnost uradniškega zakona 1 — vštetje službe v pokojnino 271 Blagajna, izročitev, podaljšanje roka za javljanje na službo 100 Bolezen dnevničarjev 173 — dobljena po državnem poslu, odmera penzije 118 — ikontraktualnih uradnikov 173 — opravičilo izostanka 84 — pravica do prejemkov 173 — prestanek službe 84, 104 — štetje službenega časa v pokojnino ob bolezni kot posle¬ dica izvrševanja službe 118 — ugotovitev, komisionalna 84 — Bolnice, državne, zdravljenje državnih uslužbencev 88 Bblovanje preko 6 mesečev 84 — vštetje časa za odsotnost na porodu 89 — vštetje časa za okrevanje 84 Branitelj disciplisfci, pri dispicplinski razpravi 204 -čuvanje tajnosti 204 -dolžnost, se odzvati pozivu 204 12 178 Branitelj disciplinski, pravica, pregledati spise 212 -svoboden v obrambi 204 Častniki, i osnova za plačevanje v uradniška .pokojninski sklad 276 — prejemki ob napredovanju 263 — vštetje službe za pokojnino 114, 116 Čin uradnikov (rang), odreditev 102 Člani državnega sveta, postavitev na zvanja 49 — glavne kontrole, postavitev na zvainja 49 ■Darila tujih vlad 77 Davek pri prepovedi na tretjino plače 264 Dejanje, onečasoujoče 54 Dekreti, potrditev odločb po njih 103 — oblika in vsebina 103 Delniške družbe, članstvo uprave dirž. uslužbencev 75 Delo o praznikih 82 Denarna kazen 134, 184 Denarne kazni se ©dtezajo ©d prejemkov 185 -se stekajo v uradn. pokojn. sklad 134 Disciplinska kazen 53, 183 — — izrek 194 -- 'izvršitev 226, 232 -odpusta 189, 193 — — po obnovi postopanja 233 -premestitve 189, 234 —< — se vpiše v uslužbenski iist 226 — —i upokojitve z ali brez zmanjšbe pokojn. prejemkov 189192 -ustavitve napredovanja 189, 191 -zmanjšbe prejemkov-189, 190 -za upokojence 243, 244 Disciplinske kazni kcntraktualnih uradnikov in dnevndčarjev 175 -kontrakt, uradnikov in dnevnicarjev, izrek 176 — — 'upokojencev 244 Disciplinska preiskava, ustavitev prestopa na višji periodski povišek 54 — — odreditev 208 — razprava 214, 215 — — odreditev 214, 215 — — ustna, javna 216 -zapisniki 217, 218 — razsodba, razglasitev 221, 222 —■ — priobči tev 222, 240 — — pritožba 223 — — 'odškodovanje pri oprostitvi 54 -ustavitev napredovanja po skupinah lin periodsfcih po¬ viških 54, 236 — — in oontuimaciain 215 -'odločba o stroških 221 -(Oprostitev obtcženoa ali kazen 221 179 Disciplinski predpisi 183 sl. — pre-grešek 183 — — preiskava 208 — 1 — zastaranje 227 — preiskovalec, -postavitev 211 -d-ovrši-tev preiskave 212 — prestopek 183 Disciplinski sodnik, neodvisnost 201 — — prizadetost 205 —- spisi, ©bjavljenje 212 , — tožitelj 203 — — pregled -spiso-v 212 — — zahteva obnove 229, 230 Disciplinsko -postopanje 208, 209, 224, 225, 246 -predhodne (poizvedbe 207 —- —- obnova 230—234 -prekinitev 209, 213, 228 -pritožbe 213, 214, 223, 241 -stroški 221 — — takse 247 — — uporaba pri uradniških združbah 76 -ustavitev pni ostavki 107 --uvedba 208 -vročanje priobčil 214 — — zoper upokojence 245 — sodišče 195 — — delegiranj e 206 -d-ruge stopnje 195, 197, 224, 225 —- — lod-lo-k glede -ustavitve napredovanja po skupinah ozir. pe-ri-od-sM-h poviških 53 --o naknadni vštetv-i časa 53, 54 -odredbe, pritožbe 213, 214, 241 -predsednik 202 -pristojnost 197, 206, 231, 245 — — sestava 199 — — -spor -o -pri-stojn-c-sti 200 — — zaprisega prič 219 Dnevnice -ko-n-traktu-al-nih -uradnikov i-n dnevničarje-v 168 Dnevničarji, najemanje 158, 162, 163, 182 — bolezen 173 — nastop sl-užbe 170 — -oce-n-janje 174 — ruške narodnosti, prevedba -za zvaničn. lin. k-ont-ro-Ie 316 — -tuji državljani, sprejem v -službo 2 — veljavnost -uradniškega zakona 1 — zvanieniiki, vštetje službe v napredovanje in .pokojnino 267 Dobavitelji, državni, izključevalni -lazl-ogi 75 Docenti univerz, postavitev na zvamja 49 12 * 180 Dodelitev na službovanje zunaj službenega mesta 80 Doklada, draginjska osebna, aktivnih uslužbencev 22, 24, 25, 28, 261 — upokojencev 127 — začasna veljavnost dosedanjih predpisov 261 — draginjska rodbinska uslužbencev 27, 28, 261 -upokjencev 28, 127 Dokumenti za podatke v uslužbenskem listu 92 Dolgovi umrlega uslužbenca, izterjanje 93 Dolžnosti drž. uslužbencev 69, 70, 72 Dopisovanje z višjimi oblast vi 78 Draginjske doklade 21—25 -uradnikov, osebne 21, 22 —■ —■ — rodbinske 21, 27, 30 —• — služiteljev, osebne 25 - - — rodbinske 25 -- zvaničnikov, osebne 24 -rodbinske 24, 27, 30 Draginjski razredi, krajevni 26, 30 Državljani, naturalizirani, dostop v državno službo 2 — tuji, sprejem v državno službo 2 Državljanska čast, izguba 104 Državljanstvo, izstop iz njega, preš tanek službe 104, 106 — izguba, ipravuca do pokojnine 105, 132, 152, 153 Drž. dobave drž. uslužbencev 75 Drž. hipotekarna banka, uprava, članstvo drž. uslužbencev 75 -— upravlja uradn. pokojninski sklad 133, 145 Drž. monopol, uprava, članstvo drž. uslužbencev 75 Drž. prometne naprave, uslužbenci, veljavnost urad.n zakona' 1 Drž. svet, postavitev na zvanja 49 Drž. tožilci, postavitev na zvanja 49 Drž. uslužbenci, dolžnosti 69, 70, 72 Državni strokovni izpit, glej: Izpit Drž. svet, disciplinsko sodišče 195, 197, 199, 200, 240 — — — —- predsednik 202 — — odobritev sprejema naturaliziranih državljanov 2 Drž. uslužbenec, aktivni, prejemki 18—30 Društva, poklicna, državnih uslužbencev 76 Državni uslužbenec, pogoji za vstop v državno službo 3, 4, 5 Duhovniki usvojenih veroizpovedi, vštetje duhovniške službe 342 — vštetje let za pokojni© 116 Epddemijski zdravniki, onesposobljenost ali sanrt vsled službe, osebna odnosno radbinska pokjnina 330 Fotografija uslužbencev 91 Glavna kontrola, člani, postavitev na zvanja 49 — — pregled dohodkov dn razhodkov nradn. ipoik. sklada 133 Glavne Skupine 336 — — postavljanje v položaje 52 181 Grupe državnih uslužbencev 252, 336 Hipotekarna banka, državna, upravlja uradu, pokojninski sklad 133, 145 Honorarni uslužbenci, najemanje 182 Hudodelstvo 54 Inozemstvo, uživanje pokojnine 157 Izguba državljanske časti 104 — pravice do pokojnine, disc. kazen 244 Izobrazba, fakultetna 7 — srednješolsk a7 Izostanek od službe 83, 171 Izpiti državni strokovni 13, 14, 55 —• — — višji strokovni 51 -— olajšave 16 -ob prestopu dz stroke v stroko 16, 55 — -oprostitev 55, 61 — —i — opravljanje 13, 14 — -ponavljanje 14 -povračilo potnih stroškov 14 , —» višji strokovni 61 izplačilo rodbinske pokojnine po državi odn. Drž. hipotekarni banki 145 Izpremetmbe v osebnih in rodbinskih razmerah 90 Izražanje inačel zoper državno obliko 4 -- protipravne izpremebe državnega reda 4 Izstop iz državljanstva, izguba pravice do pokojnine 105 -preetainek službe 104, 106 -Javljanje na službo pri vstopu 81 -ob premestitvi 100 -po odmoru 104 Javljanje na službo po odsotnosti 104 Kadrski rok, prestanek 'službe 104 Kazen, denarna, glej: Denarna kazen — za nerodnost 183 -—• •—» izrek 183, 185 -- pismena priobčitev 185 — -priobčitev komisiji za oceno 185 — — —• pritožba 186 -zaslišanje 185 -vpis v uslužbemski list 185 Kazenska preiskava 54 Kazenski postopmik 196 Kazensko postopanje, redno 209 -obvestitev starešine 209, 210 — sojenje ne izključuje disciplinskega 183 Kazniva dejanja pri oprvaljanju službe 78 Komisar pri uradniških združbah 76 Komisija za oceno, člani 32, 33 182 Komisija za oceno, odloki 40—44 -- — pniobčitev kazati za nerodnost 185 -— pritožbe zoper odločbe 42 —.-sestava 32—37 -— področna 32 — — — vrhovna 32 Komisijski pregled zdravstvenega stanja uslužbencev 84 Konkurz, vstop v državno službo 3 — prestanek državne službe 104 Kontraktualni uradniki, bolezen 173 -nastop službe 170 -neopravičen izostanek 171 —• — ocenjanje 174 — — odstnost po zasebnem poslu, letni odmor 172 - pogrebnina 95 -- veljavnost uradniškega zakona 1 -vštetje službene dobe 68 — uslužbenci, najemanje 158, 159 — — tuji državljani 2, 160 Kralj, postavljanje na položaje v glavnih skupinah 103 Kraljev ukaz, glej: Ukaz Kretanje v službi 45 sl. Kritika, nedovljena, višjih oblastev lin nalogov nadrejenih 188 Lahkomiselno zadolževanje 188 Leta, glej: Službena leta Letni odmor 86 Logarska šola (tečaj), absolventi, postavitev za zvaničnike 326 Malomarnost v službi 188 Minister, dovoljevanje odsotnosti 87 — ocenjanje 32 — odlok o pravici do pokojnine 103 — — o sprejemu uradniških pripravnikov 103 — odveza od dolžnosti uradne tajnosti 71 — oprostitev od strokovnega izpita 55 — postavljanje na položaje 103 — predlog za izplačilo rodbinske penzije enkrat za vselej 151 — najemanje kiontraktualnih uradnikov 163 Ministri, članstvo uprave ali nadzorstva delniških družb 75 — --Drž. hipotek, tenke 75 -o—-Narodne tenke 75 — — —i — — Priv. agrarne banke 75 — — —--rudarskih podjetij 75 -drž. monopola 75 — ne morajo biti državni dobavitelji 75 — sečnja državnih šum 75 — veljavnost uradniškega zalkona 1 — izmera pokojnine 117, 122 — nanašnje uradniškega zakona nanje 1 183 Ministri, pravica do pokojnine 113, 115, 271 — pravica do rodbinske pokojnine 135 — štetje časa državne službe 113, 117, 271 Ministrski predsednik, odobritev pogodbe kontraktualnih urad¬ nikov 163 - plača 19 Monopol, uprava državnega, članstvo uslužbencev 75 Možitev, izguba rodbinske pokojnine 152, 153 Možitev z inozemcem, prestanek službe 104 Nadomeščanje do treh mesecev 80 Nadzor nad uradniškimi združbami 76 Nagrade kontr. uradnikov in dnevničarjev, zmanjšba (kazen) 174 — prejemanje v službi 188 — 'tujih vlad 77 — za fcontraktualne uslužbence, dnevni Čanje 165—167 Najemanje honorarnih uslužbencev in dninarjev 182 Naknadno vplačevanje prispevkov v uradniški pokojn. sklad 143 Nalog, službeni, izvrševanje 70 — — pismeni 70 — — pripombe 70 Napredovanje, dekret 103 — izplačilo zvišanih prejemkov 263 — v višjo skupino, roki 49 — z necdgovarjajoeo šolsko izobrazbo 257 — prejemki, pripadnost 30, 134 — stelje let, 'ko je uslužbenec slabo ocenjen 53, 104, 256 — ustavljeno z disciplinsko razsodbo 54, 256 — v stroki, predpisi 48 Napustitev službe 104 Narodna banka, uprava, članstvo drž. uslužbencev 75 Narodnost pri sprejemu v državno službo 2 — jugoslovanska 2 Narodno udejstvovanje, vštetje v pokojnino 270 Nastavnifci vseh šol, ocenjanje 31 Nastop službe, javljanje 81, 170 -pripadnost prvih prejemkov 30 Naturalizirani državljani, sprejem v državno službo 2 Naturalno stanovanje 29 Nedostoj-nost s strankami 188 — z nadrejenimi 188 — v zasebnem življenju 188 Neredno dohajanje v službo 188 Neredncsti kcntrafct. uradnikov in dnevničarjev 174 Neredncst, zastaranje 187 Nesposobnost za pridobivanje 153 — za službo 96. 104 --prestanek 104 Netočno 'poročanje v službenih stvareh 188 184 Nezakoniti nalogi starešin, irzviršMev 70 Nezakonito postopanje, učinjena škoda 78 Nižja posli, izvrševanje po nalogu 70 Občevanje, uradno, s strankami 72, 188 -z višjimi oblastvi 73, 188 Obdolženec (disciplinski), pravica do pregleda spisov 212 Obnova disc. postopanja 230—234 Obolelost, opravičilo izostanka 84 Obroki, plačevanje prispevkov v uradniški pokoju. sklad 143 Obsodba 'rednega sodišča 104 Obtoženec (disciplinski), poslednja beiseda 217 Ocena, letna 31 — nepovoljna 53 — podatki zanjo 35 — pritožbe 42 — ustanavljanje komisije 32—34 — vpis v usiužbeiniski list 44 —• vrste 40 — slaba 53, 104, 256 — — napredovanje v skupinah 53 -trikrat zaporedoma 104 — 1 — šestkrat tekom službe 104 — — prestanek službe 104 -prestop v periodski 'povišek 63 Ocenjanje državnih uslužbencev 31 sl. — (komisijsko, obvezno 33 — nastavmikov vseh šol 31 — sodnikov 31 — uslužbencev diplom.-konzularnih zastopništev 31 Očetovska oblast, podaljšana, prestanek službe 104 Oddaljevanje iz kraja službe 82, 104, 239 —•-prestanek službe 104 Odgovornost uslužbenca in države za učinjeno škodo 78 Odlikovanje tujih vlad 77 Odlok o sprejemu v državno službo 64, 103 Odloki o službenih razmerjih 103, 106 — pokojninski, izdani po 1. I. 1929, revizija 341 Odmor, pravica do njega 86, 172 — čas za njega uporabo 86, 172 — javljanje na službo po odmoru 104 — prestanek službe 104, 171, Odobritev ministra ali bana za prestop iz stroke v stroko ali iz samoupravne v državno službo 57 Odpoved službe konirakt. uradnikom in dnevničarjem 178 Odpustitev iz državne službe, disciplinska kazen 105, 175, 189, 193 — — — — izguba pravice do osebne pokojnine 105, 193 — -'ker mi položil strokovnega izpita 14 185 Odpustitev iz državne službe, odločba, kompetenca 103 — -— po disciplinska razsodbi, rodbinska .penzi ja 189,193 Odsotnost po privatnem poslu 87 — po privatnem poslu, se šteje v letni odmor 87 — javljanje na službo 104 — radii bolezni, glej: Bolezen — — okrevanje, se šteje v letni odmor 86 — — šolanja 87 — radi poroda 89 — iprestanek službe 104 Odstranitev od službe 235, 236, 238 — — — pritožba 238 — iz službenega kraja 82 — od islužbe, glej: Prestanek Službe -po disciplinskem sodišču 236, 237 — -po starešini 236 -iprioboitev disciplinskemu sodišču 236 Odvetnik, glej: Pravni zastopnik Odvetniki, sprejem kot sodniki odnosno državni tožilci 59 Odveza uradne tajnosti 71 Okrevanje, čas se šteje v bolovanje 86 — čas se šteje v letni odmor 86 Okrožni inšpektor, .postavitev 310 Omožitev, izguba pravice do rodbinske penzije 152 Onesposobljeni uslužbenci brez pravice do pokojnine, podpora 95 Opomin pri kazni za nerednost 174, 184 Opravioba izostanka od službe 83 Opravljanje nižjih poslov po nalogu 70 — službenih poslov 70 Oprostitev drž. strokovnih izpitov 55, 61, 310 — prejemkov drž. uslužbencev in upokojencev od samouprav¬ nih davščin 97 — taks pri disciplinskem postopanju 247 -vlog uslužbencev glede isvojih pravic 97 Opustitev službe 104 Osebne in rodbinske razmere, prijavljanje 90 Ostavka na državno službo 107 -kasnejša vrnitev v službo 63 —. —-pismena 107 -—i — sprejem 107 _ _ _ _ ruvažitev po enem mesecu 107 Otroci, pozakonjeni 147 — zakoniti 147 Otrok, ovdovljen, rodbinska pokojnina 154 — zakonit, rodbinska pokojnina 147 — poeakonjen, rodbinska pokojnina 147 Pazniki kazenskih in sličnih zarodov, 'posebni predpisi 290 Periodski povišek plače uradnikov 21, 22, 52—54, 255 186 Periodski povišek plače služiteljev 25 — — —■ žvani&ufcov 24 Pijančevanje 188 Pismenost 11 Plače aktivnih državnih uradnikov 21, 22 — ministrov 19, 20 Plača ministrov in banov, osnova za osebno pokojnino 122, 123 — uradnikov, osnova za osebno pokojnino 120, 121 — uradniških 'pripravnikov 23 — zvamičniikov lin 'Služiteljev 24, 25 > Plačevanje v uradniški pokojninski fond 134, 135 Podkupovanje v službi 188 Plemenski značaj uradniških združb 76 Podaljšana očetovska oblast 3, 104 Podatki uslužibenskega 'lista 91 Podčastniki, sprejem v službo 8 Podčastniki, všteije službe za pokojnino 114, 116 Podjetniki, državni, izključevalni razlogi 75 Podkupovanje v službi 188 Podpore uslužbencu, nesposbinemu za delo 96 — rodbini pa umrlem uslužbencu, ki ni dobil pravice do pokojnine 96 — ženi in obrokom oib smrti uslužbeneevi 95 Pogodba za Ikcntraktualnega uslužbenca 163 — za fcontraktualne uradnike, spremembe 179 —• — — — vsebina 180 — o drž. nabavah, uslužbenec ne sme torti stranka 75 Pogoji, splošni, za sprejem v državno službo 2 — 5, 8 Pogrebnina 95 — kontraktualmih uradnikov 95 Poklicna društva drž. uslužbencev 76 Pokojnina, osnova,- izračunanje 120, 121, 123 — izguba pravice do pokojnine 132, 244 — izmera osebne ipofcojmiine 120 — —■ — — odlok o pravici do nje 128 — —' — — 'odreditev količine 128 — -— po specialnih zakonih. 116 — ministrov in banov 113, 115, 127 — nep-riznanje časa 119 — osebna draginjska doklada 127 — prepoved na pokojnino 94 — pridobitev pravice do pokojnine 113 — prošnja za- pokojnino 109 — 'rodbinska draginjska doklada 127, 148 — — ne pripada rim. kat. vdovi, ki je bila ločena 147 — rodbinska, pravica do nje 138, 143 —izguba pravice do nje 152 - 'ministrov in banov 135 sl. 187 Pokojnina rodbinska, ženi in otrokom 147 -odmera 139 - prestanek pravice, odreditev ostalim članom 149 -izterjanje dolgov umrlega uslužbenca iz .pokojnine 93 -dvojna 156 -. ločeno prejemanje 149 — — organ za odrejanje 149, 150 — — • izplačevanje enkrat za vselej 151 - - odlok o pravici do nje 151 — uživanje v inozemstvu 157 — vštetje službe na vojaških vajah 270 — — časa v aktivni službi 116, 181 — — duhovniške službe 116 — — — kontraktualne službe 113, 116 — — — samoupravne službe 116, 270 --— vojaške službe med vojno 270 — — — — — preko rednega roka 270 -— pripravniške službe 113 — — — na razpoloženju 115 — — — ob prestopu iz svobodnega poklica 270 t— — — ,s prekinitvami 270 — - v kra inah, kjer so življenske razmere težavne 270 - službe v Južni Srbiji in Črni gori 270 — _ — službe ministrom 117 — — — _ banom 117 -— — poškodovancem 118, 146 Pokojninski odloki, izdani po 1. januarju 1929., revizija 341 — sklad, uradniški 133 sl. - osnova vplačevanja 136, 137 — — — vrnitev vplačanih prispevkov 140 — 142 Pokrajinski značaj uradniških udruženj 76 Politično-upravni uradniki, postavitev 310 Polnoletnost, izguba pravice do rodbinske pokojnine 153 Položaj, število 46 , — v glavnih skupinah, postavljanje 103 — v pomožnih in pripravljalnih skupinah, postavljanje 103 Položajna doklada, osnova za osebno pokojnino 120, 121, 124 — — uradnikov 21, 22 -služiteljev 25 — — zvaničnikov 24 Položajne skupine 18 — — ustavitev napredovanja 54, 256 Pomočniki ministra, postavitev na zvanja 49 Pomožna skupina 336 Pooblaščenja starešin, glej: Prenos pravice. Popolna službena leta 109 Poprava seznama čina (ranga) drž. uslužbencev 48 Poročila, letna, uradniških udruženj 76 188 Porod uslužbenke 89 Posebna disciplinska oblastva 198 Poslaniki, postavitev na zvanja 49 — v inozemstvu, postavitev na razpoloženje 101 Posli, službeni, opravljanje 70 Postavitev komisarja pri uradniških združbah 76 Postavljanje na nižji položaj 98 — na položaj, kompetenca 108 Postranska služba, dovoljenje 74 — — nedovoljeno izvrševanje 188 Poškodovanec, štetje službenega časa 118, 146 — odmera pokojnine 118 Poštno-telegrafski uslužbenci, veljavnost uradniškega zakona 1 Poštno-hranilnični uslužbenci, vel : avnost uradniškega zakona 1 Potni stroški, odškodnina premeščenemu uslužbencu 99, 169 — — kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev 168 — — drž. zdravnikov za pregled drž. uslužbencev 84 Povišek, periodski, plače uradnikov 21, 22, 52—54, 255 — -služiteljev 25 -— zvaničnikov 24 Pravilnik za strokovne izpite 14, 260 Pravna pomoč pri disciplinskem postopanju 242 Pravni zastopnik, branitelj pri disciplinski razpravi 204 Prazniki, službovanje ob njih 82 Predpisi glede disciplinskih tožiteljev 203 — za izbero uradnikov na izpraznjena mesta 46 Predsednik ministrskega sveta, plača 19 Preiskava, predhodna, glede disciplinskega pregreška 208 Prejemki aktivnih državnih uslužbencev 18—30 — pravica do njih ob razrešitvi, oziroma smrti 112 — — — — v naravi (stanovanje) 29 — ob bolezni 173 — ob napredovanju 30 134 — prvi, po sprejemu v službo 30, 134, 263 Premestitev brez pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov (dise. kazen) 234 — dekret 100 — kompetenca 100 — kontraktualnih uradnikov 169 — javljanje na službo 100 — po dobljeni razpisani službi 99 — po dogovorjeni zamenjavi služb, mesta 99 — po službeni potrebi 99 — po prošnii 99 — prestanek službe 104 — potni in selitveni stroški 99 — razrešenje službe 100 — uslužbenski list 91 189 Prenos pravice ministrov na podrejene organe glede sprejema v državno službo 103 — --glede postavljanja na položaje 103 --dovolitev za odsotnost po privatnem poslu do 30 dni 87 -odločbe o prestanku službe 103 Prepir s tovariši, povzročevanje 188 Prepoved na plačo 264 — na prejemke za terjatve iz odkupa zemljišč in gradnje hiš 264 -- — za državne terjatve 94 Prestanek službe 104 sl. -kadrski rok 104 -kontrakt. uradnikov in dnevničarjev 177 -radi izostanka 171 -po izvršni razsodbi 107 — — po bolezni 84 107 -po razsodbi rednega ali disciplinskega sodišča 104 -po uslužbenčevi volji 104 — — po zakonu (uradniškem) 104 — — odločba 103 -z dovršitvijo 70. leta starosti 104 Prestop iz druge v državno službo 55—57 — iz pripravljalne službe 12, 13 — iz stroke v stroko 15, 16, 55, 57, 58, 65 — zvaničnikov iz nižje v višjo vrsto državne službe 8, 66 Pridobitna nesposobnost otrok, rodbinska pokojnina 153 Pripombe k službenim nalogom 70 Pripravniška služba 12, 13 — — prekinitev 17 — — vštetje za pokojnino 113, 116 Pripravljalna služba 12 sl. -prestop iz nje, izpiti 13, 14 15 Prisega pri vstopu ali vrnitvi v državno službo 68 — zapisnik 68 Pristanek staršev za sprejem v službo 3 Pristransko opravljanje službe 188 Pritožbe zoper odločbe komisije za oceno 42 — v discipl. postopanju, roki 241 Privilegirana agrarna banka, uprava, članstvo državnih usluž¬ bencev 75 Prizadetost disciplinskih sodnikov 205 Profesor, univerzitetni 49, 116 Proglasitev mrtvim, akontacija na pokojnino 150 Prometni uslužbenci, vštetje službe za pokojnino 114, 116 Prošnja za sprejem v državno službo 5 — za upokojitev 109 Protidržavnost, disc. pregrešek 188 190 Protidržavnost, izključevalni razlog za sprejem v službo 4 Protizakoniti nalogi starešin, izvršitev 70 Prvi prejemki uslužbencev dohodek uradn. pokojninskega sklada 134 Računodajnik, ne more biti kontraktualni uradnik 159 Rang, glej: Čin uradnika Razmere, osebne in rodbinske, izpremembe 90 Razmer'e r službeno, starešine in podrejenca (sorodstvo) 79 — stalnih uradnikov, razglas v »Službenih novinah« 103 Razlika sedanje plače od prejšnje položajne in osnovne plače 259 — — položajne doklade od prejšnje doklade na službo 259 Razpoloženje, postavitev nanje, dekret 103 — postavitev uradnika na razpoloženje 101 — vštetje časa za pokojnino 115 — poslanika 101 — prestanek službe 104 — rok 101 Razpust uradniških združb 76 Razredi krajev 26, 263 Razsipno trošenje uradnih potrebščin 188 Razrešitev službe ob premestitvi 100 — — ob prestanku 111 — — pravica do prejemkov 112 Razsodba rednega sodišča, prestanek službe 104 discipinskega sodišča, prestanek službe 104 — izguba pravice do pokojnine 132, 152, 153 Razvrstitev zvanj po skupinah 346 Reaktivacija drž. upokojencev 60—63, 126, 130 Rodbina, pravica do pokojnine 138 — po onesposobljenem uslužbencu brez pravice do pokojnine, podpora 95 Rodbinske razmere, prijavljanje 90 Rok 10 let za sprejem naturaliziranih državljanov tuje narod¬ nosti 2 — najmanjši za vstop v višje skupine 49, 50, 254 — za napredovanje po skupinah 49, 257 — izplačilo osebne in rodbinske pokojnine 155 — za javljen je na službo pri premestitvi 100 — za javljenje na službo pri sprejemu 81 . — za pritožbe v disciplinskem postopanju 241 — v vojski, kadru 104 — ——- prestanek službe 104 — - iodslužen : e, pravica do rodbinske pokojnine 153 Rudarska podjetja, uprava, članstvo drž. uslužbencev 75 Rusi, dnevničarji pri fin. kontroli, prevedba za zvaničnike 316 Samoupravna služba, prestop v državno službo 55, 56, 57, 58,116 — — vštetje v pokojnino 270 — telesa, plačilo stanarine 29 191 Samoupravne davščine, oprostitev prejemkov drž. uslužbencev in upokojencev 97 Sečnja drž. šum po drž. uslužbencih 75 Selitveni stroški 99 — — premeščenemu uslužbencu 99 Sistemizacija službenih mest 46 Skrbstvo 3 — prestanek službe 104 Skupine (grupe) ‘249 — 252 — služiteljev 25 — zvaničnikov 24 Služba tuje države 132 Službena leta 113 — mesta, popolnjevanje 46 >Službene novine«, razglasi 103, 133, 163 Službeni kraj, odstranitev 82, 239 — nalog, izvrševanje 70 — položaj, glej: Položaj — posli, opravljanje 70 — — zunaj službenega mesta 80 Službeno potovanje, glej: Potni stroški — razmerje, glej: Razmerje Službovanje pri uradu, za katerega je uslužbenec postavljen 80 — zunaj službenega mesta 80 Služi tel j 6, 11 — napredovanje v višjo skupino služiteljev, rok 50 — prestop iz nižje v višjo vrsto državne službe 67 Služiteljska služba 11 Sodniki, ocena 31 — postavitev na zvanja 49 — prisega 68 Sorodniki, službeno razmerje 79 Specialna uredba za draginjsko doklado 28 Sposobnost za državno službo 3, 9 — prirojena 9 Sprejem v državno službo 3 — -— naturaliziranih državljanov 2 -— — tujih državljanov 2 — — — — prvi prejemki 30 Sprememba osebnega in družinskega stanja 90 Sreski načelniki, postavitev 310 Stanovanja, od države ali samoupravnega telesa 29 — vrednost 29 Starešinsko poročilo za oceno uslužbencev 36, 37, 38, 39 Starost pri vstopu v državno službo 3 — 70 let, prestanek službe 104 — pri upokojitvi 123 — do 60 let, vrnitev upokojenca v državno službo 126 192 Starost 23 let, izguba rodbinske pokojnine 153 Starši, pristanek za sprejem otrok v službo 3 Stroka, definicija 14 Stroke, vstop v poedine 7 — izprememba 15 — zvanja v poedinih strokah 346 Strokovni izpiti, glej: Izpiti Strokovnjaki, sprejem v službo 59 Suspenzija 235 sl., glej tudi: Odstranitev Svaštvo, službeno razmerje 79 Svobodni poklic, definicija 59 — — prestop v državno službo 49, 59 Škoda, povzročena v službi tretjim osebam 78 Šolanje, redno, rodbinske pokojnine 153 Šole, izobrazba 7, 45, 257 — — razvrstitev zvanj 45 — srednja 45 — strokovna in fakultetna 75 Šumarske šole (tečaji), absolventi, postavitev za zvaničnike 326 Tajnost, uradna 71, 188 — — odveza po ministru 71 Takse, dekretne 97 — za vloge 97 — za priloge k uslužbenskemu listu 97 — v disciplinskem postopanju 247 Udruženja drž. uslužbencev 76, 345 Ugled uslužbenca in starešine 72 — stanu 72, 74, 76 — uslužbencev .72, 74, 76 Ukaz, kraljev 103 — — odločba o prestanku službe za uradnike glavnih skupin 103 — — dekret 103 Ukor 175, 184 Univerzitetni docenti, postavitev na zvanja 49 — profesor 49, 116 Upokojenec, član uradniških udruženj 76 — plačevanje v uradniški pokojninski sklad 272 — priznanje dobe vplačevanja v urad. pokojninski sklad 272 — vedenje 72 — vrnitev v državno službo 60—63, 126, 130 — doklada za otroke 127 — disciplinska odgovornost 243 Upokojitev, dekret 103 — po volji uslužbenčevi 104, 109 — število službenih let 109 — ukazana 109 — odreditev količine osebne pokojnine 128 193 Upokojitev, disciplinska kazen 189, 192 Uporabljanje discipl. predpisov pri uradniških udruženjih 76 Upravno sodišče — disciplinsko sodišče 195, 245 Uradna tajnost 71, 188 Uradniki, vojaški, vštetje službe za pokojnino 114, 116 Uradniške zadruge, zanje ne veljajo predpisi glede uradniških udruženj 76 — udruženja (društva) 76, 345 Uradniški pokojninski sklad 133 sl. -— dolžnost vplačevanja upokojencev 272 - — osnova plačevanja 136, 137 — — — računanje časa vplačevanja 265 -vrnitev vplačanih prispevkov 140—142 — pripravniki, postavitev za uradnike 47, 250 Uslužbenec, državni, glej: Državni uslužbenec -kontraktualni 2, 58 — Njegovega Veličanstva kralja 279 — predložitev službenih listin 274 — seznani ranga (čina) 48 — vojske in mornarice, veljavnost uradniškega zakona 1 Uslužbenski list, podatki za pokojnino 129 — — predpis 91 -ob premestitvi 91 — — vpis ocene 44 — — — disciplinske kazni 226 Ustavitev napredovanja 189 — prejemkov, glej: Zmanjšba Vedenje, uslužbenčevo in upokojenčevo 72, 76 Veljavnost zakona 1, 248 Verska mržnja 188 Verski značaj uradniških udruženj 76 Veščine 9 Višji strokovni izpiti 51 Vojaški uradniki, osnova za vplačevanje v uradniški pokoj¬ ninski sklad 276 -prejemki ob napredovanju 263 — — vštetje službe za pokojnino 114, 116 Vojaška služba 3, 270 — — med vojno, vštetje v pokojnino 270 — — preko rednega roka, vštetje v pokojnino 270 Vojaške vaje, vštetje časa 270 Vojniča, plačilo, pogoj za sprejem v službo 3 Vojska, glej: Rok v vojski in: Vojaška služba — in mornarica, uslužbenci, veljavnost uradniškega zakona 1 Vrnitev v državno službo po ostavki 63, glede pokojnine 117, 268 — upokojenca v državno službo 60, 63, 126, 130, 132, 268 Vrsta državne službe 6 Vštetje časa, prebitega po ostavki v ponovni službi 266 194 Vštetje časa, vojaške službe 270 — — na vojaških vajah 270 — — svobodnega poklica 270 Vzdrževanje rodbine, prepoved na tretjino plače in več 264 Vzgojevalno osebje vzgojevalnic in poboljševalnic, posebni pred¬ pisi 290 Zadolževanje, lahkomiselno 188 Zadruge, uradniške, zanje ne veljajo predpisi glede uradniških udruženj 76 Zakon glede števila službenih mest 46 Zamenjava službenega kraja, odobritev 99 Zapisnik o prisegi 78 Zapor, preiskovalni 236 Zaporna kazen, prestanek službe 104 Zaposlovanje uslužbencev 70 Zapustitev službe brez vednosti starešin 104 -javljanje v 10 dneh 104 — — oddaljevanje iz kraja službe 82 Zastaranje nerednosti 187 — odškodninskih zahtevkov radi nezakonitega postopanja drž. uslužbencev 78 Zdravljenje, brezplačno, v državnih bolnicah 88 Zdravniki, brezplačen pregled uslužbenca 84 — epidemijski, onesposobljenost ali smrt zbog službe, osebna odnosno rodbinska pokojnina 330 — zasebni, onesposobljenost ali smrt zbog službe za državo, osebna odnosno rodbinska pokojnina 330 Zdravniško izpričevalo 84 Zdravstveno stanje 84 Združbe, pridobitne 75, 76 Zloraba starešinske oblasti 188 Zmanjšba plače 189 — — pri odstranitvi iod službe 237 — pokojninskih prejemkov 157, 244 — nagrade kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev 174, 175 Zvaničnik 6, 10 — dnevničar, vštetje službe za napredovanje in v pokojnino 267 — napredovanje v višjo skupino, rok 50 -r- ocenjanje 31 sl. — prestop v višjo vrsto državnih uslužbencev 8, 66 Zvaničniška služba, zahteva zanjo 10 Zvanja, razvrstitev po skupinah 45 — nazivljanje po strokah 346 — nova, ustanavljanje 346 — razvrstitev po šolski izobrazbi 45 — ukinitev 101 NARODNA IN UNIUERZITETHfl KNJI2NICA TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva 23 Telefon štev. 25-52 se priporoča za natisk knjig, brošur, časopisov, lepakov, letakov, urad¬ nih in trgovskih tisko¬ vin. Eno- in večbarvni tisk. Pri večjih naročilih zahtevajte proračun V tiskarni Merkur izhajajo med drugimi: Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine Jugoslovan izborno informiran dnevnik s pestro vsebino; prinaša dnevno ilustracije o vseh pomembnih do¬ godkih ter službene objave kr. banske uprave. Priporočljiv za objavljanje oglasov vseh panog gospo¬ darstva. — Mesečno stane Din 20’—. posamezna številka pa Din P— Trgovski list strokovno giasilo za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja trikrat na teden ter velja celoletno Din 180'—, mesečno 15 dinarjev.